Tjulnji imajo velike okrogle oči. Prekrite so z debelo mreno, ki jih varuje pred slano vodo in jim omogoča, da tudi v vodi dobro vidijo.
Na tjulnjevi glavi bomo zaman iskali uhlje. Namesto njih ima le majhne luknjice, ki jih lahko tako kot nosnici zapre vsakič, ko se potopi, a vseeno sliši tako na kopnem kot pod vodo.
Tjulnji pod vodo ne uporabljajo prav pogosto svojega nosu, vendar to ne pomeni, da zanje voh ni pomemben. Nasprotno, zelo pomemben je, saj po vonju mladiček prepozna svojo mamo in tudi ona tako prepozna njega. Prav zato se mladičkov ne smemo dotikati, saj bi nanje prenesli svoj vonj, ki bi mamo zmedel, in bi lahko svojega mladička celo zavrgla.
Podobno kot mačke in psi ima tudi tjulenj svojevrstne brke. Rečemo jim čutilne ščetine, s katerimi zaznava dogajanje in premike v vodi. Tako lahko tudi v kalni vodi kaj hitro najde ribe, ki so njegova najljubša hrana. S ščetinami lahko celo oceni, kako velika je riba.
Ker tjulenj ne nosi oblačil, ga pred mrzlo morsko vodo ščiti tudi do osem centimetrov debel sloj tolšče. Le na plavutih in na glavi nima tolšče, zato so ti deli telesa ves čas hladni. Tjulnji po navadi lenobno poležavajo na soncu z visoko privzdignjeno glavo in plavutmi. Na ta način si nezaščitene dele telesa hitreje ogrejejo in posušijo.