V kolikor spremljate skupinsko delo učencev, lahko v primeru, da imajo različne skupine različno obarvane verige DNA, tudi kasneje zlahka razberete, kateri učenci so sodelovali v posameznih skupinah, saj učenci obarvanost DNA skicirajo v delovni zvezek. 3. Iz plastelina pripravite beljakovine (26 kratkih valjev, 2 od teh sta za rezervo), okoli katerih se ovije
molekula DNA. Dobro je, če uporabite plastelin enake barve, lahko pa tudi različne; v slednjem primeru učencem razložite, da gre kljub različnim barvam za enake beljakovine.
Nasvet: Zelo pripraven je plastelin, oblikovan v valjaste palčke, ki jih razrežemo na 6 delov.
Teoretična priprava Uro pred izdelavo poenostavljenega modela kromosoma z učenci ponovite že usvojeno znanje o molekuli DNA in kromosomih. Poudarite, da je v vsaki celici (celičnem jedru) organizma dedni zapis za njegove lastnosti v obliki molekule DNA. Z učenci ponovite zgradbo molekule DNA. Razložite, da so zgradbo DNA odkrili raziskovalci James Watson, Francis Crick in Rosalind Franklin. Če kdo od učencev predhodno pripravi referat o odkritju zgradbe DNA, ga lahko predstavi. Poudarite, kako velik pomen je imelo odkritje zgradbe DNA, saj so dotlej lahko le ugibali, kako molekula DNA opravlja svojo vlogo v celicah. Poznavanje zgradbe DNA je omogočilo hitro odkrivanje in razumevanje številnih procesov v celici (kot npr. izražanje genov, izdelava beljakovin, podvajanje DNA ipd.) ter spodbudilo velik napredek tako v farmaciji, medicini, forenziki kot tudi na mnogih področjih biologije. Ena od vlog DNA je prenašanje dednih informacij, zato se mora pred celično delitvijo podvojiti. Ponovite podvajanje molekule DNA; poudarite, da je natančno podvajanje DNA zelo pomembno za prenašanje nespremenjenega genetskega zapisa iz celice v celico in iz roda v rod. Da bi bila DNA dovolj zaščitena, se med celično delitvijo oblikuje v kromosome. Z učenci ponovite zgradbo kromosoma. Učitelj pove, da so geni posamezni odseki na molekuli DNA. Rastlinske in živalske celice vsebujejo več tisoč različnih genov, pri čemer imajo običajno po dve kopiji vsakega gena (dva alela). Alela sta lahko enaka ali različna. Posamezni aleli se nahajajo na točno določenem mestu na kromosomu.
Delo učencev 1. korak Učenci naj imajo mize zaščitene s papirnato podlago, na katero se lahko prijema plastelin. Učenci vzporedijo po dve in dve enaki verigi (homologni par DNA) ter ju primerjajo med seboj. V delovni zvezek si skicirajo obarvane odseke DNA molekul ter označijo, kateri aleli so enaki in
48