Viewpoint
Thandi Beauchamp, Grade 12
Erica Geldenhuys, Grade 11
Ke ikgantšha ka setšo sa ka
Ke nna Mopedi, nna ke Mokone ‘a Phaahladira, ke hlanhlagane ebile ke phiri. Ke phiri ya ga makoala sebata ba re ga e kakole e tšea makhura a kgomo tša bo yona. Ke ikgantšha ka go ba Mopedi. Setšong sa Bapedi, go na le meletlwana ya go fapafapana le gona rena Bapedi, re rata mmino wa rena wa setšo kudukudu. Mmino o swanetše go ba gona meletlong ya rena, go swana le matswalo a motho, magading le manyalong. Bapedi ba na le diaparo tša setšo tša go fapafapana. Basadi ba apara ntepa yeo e dirilwego ka mokgopha goba ba apara sesothwana seo e lego gempe e telele, sekhethe sa ditepe, dipheta tša molala le tuku ya go bofiwa hlogong. Banna bona ba apara lekgeswa leo le dirilwego ka mokgopha. Ge go aperwe gona ka mokgwa wo, go iwa manyalong gomme basadi ba rata go hlaba mekgolokwane gomme banna ba bina dinaka. Bapedi ba bantši ba sa iša bana komeng goba lebollong gobane ke setšo. Banna ba ya komeng kua nageng gomme koma ya basadi e ka gae. Seo se dirwago komeng ke khupamarama. Bapedi ba sa bušwa ke magoši ebile ba sa na le maruo go swana le dikgomo, dinku le dipudi. Ge go na le monyanya, go swanetše go hlabiwa kgomo go bontšha gore batho ba babedi e ba o tee. Ge kgomo e se ya hlabiwa gomme gwa ba le monyanya, ka mahlong a Bapedi batho bao ba Bapedi ga se ba nyalana. Manyalo a Bapedi a bose kudu, go na le mmino, batho ba go bina dikata, dinaka le dilo ka moka tša gore motho a ipshine ka monyanya. Ke ikgantšha ka setšo sa ka. Nthabiseng Matsimela, Grade 10
Thuto ke senotlelo sa bophelo
Ntle le thuto motho ga a na bokamoso bjo bo phagamego goba bjo bokaono. Thuto ke lona lerumo la go betla megopolo ya rena gore re be le tsebo ye e tseneletšego mo mešomong yeo re tlabego re e dira goba gona go e šoma mo nakong yeo. Matšatšing a lehono mešomo e nyaka batho bao ba rutegilego ba kgonneng go fihlilela wona mphato wa Marematlou goba ba feditšego dithuto tša bona. Tše ka moka ke go leka go hlabolla le go kaonafatša naga ye ya borena gore batho bohle ba kgone go itirela go ya ka tsebo yeo ba nalego yona. Ge e le mmušo wona o leka ka tsela tše ntši gore ngwana yo mongwe le yo mongwe a hwetše thuto ya maleba yeo e tseneletšego ntle le go lefela le ge e ka ba ka peni. Mešomo ya
158
PHSG 1902–2014 •
The Iris
Tiffany McAlister, Grade 11
selehono ke yeo e sepedišanago le thuto ka gare. Thekenolotši ke ye nngwe ya mešomo ye boima gape e nyaka motho yo a rutegilego le go feta gobane ntle le thuto o ka se tsebe gore go nyakega eng go tšwetša mošomo pele. Ke ka fao re reng thuto ke lesedi la maphelo a rena ka gore ntle le yona re ikhwetša re le tahlegong gape le leswiswing la masetlapelo. Re le batho ga re swane le ga tee ka gobane motho wa go rutega o gola a na le tlhompho le kwelobohloko go batho ba bangwe. Motho yo a sa tsebego bohlokwa bja thuto o hloka maitshwaro e bile le go nyatša go a mo aparela ka gobane ga se a hwetša tshedimošo ya maleba go tlogeng bjaneng bja gagwe. Maitshwaro a motho a aperega go tšwa dithutong tša gagwe. Ge re ka bopana ra ba ngatana e tee ra bontšhana tsela ya maleba tšohle ka moka di tlo fetoga lefela. Tsebo, bokgoni e tla ba dijo tša rena tša ka mehla gobane re tlabe re itirela go ya ka mabokgoni a rena gore re kgone go phela. Basetsana Tlamama, Grade 9
Thuto ke senotlelo sa bophelo
Ba bantši re ka botšiša gore gabotsebotse ke eng selo seo se ka re thušago, sa ba sa thuša batho bammalwa ka mo ntle. Ke ra batho ba go swana le dingaka tša sekgowa batho ba molao e le go baahlodi, goba le batho fela fela ba go bolela le batho ka mathata a bona go rarolla mathata ao. Tšohle di nyaka thuto ya go matlafatša barutwana elego baanegi bakamoso. Motho, o ka ipotšiša gore naa thuto ye go bolelwago ka yona e bohlokwa go fihla kae? Gomme ge o ka hloka thuto o hwile la pitšana. Ge o ka ba le thuto o tlo ba le khutšo bophelong bja gago. Ka thuto o ka fetola maphelo a ba bantši, ka go ba laetša go ya botseng mo go nago le seetša sa makgonthe gobane ge o sena thuto go swana le ge o le ka leswiswing la kgotlompo mo o ka ikhwetšago o hloka thušo wa tla wa gakantšha batho. Thuto e bula mabati a mantši, kudu ao o naganago gore o ka se a fihlelele. Hlokomelang gore ge o sena thuto o tla phela o ja tšhila tša thaka tša gago, gobane ga o na sa gago. Thuto ke mpho fela e ya šomelwa, ga e nyake motho wa go rotha dinala. Go re motho a e hwetše o swanetše go kodumela ka ge go se na lehumo leo le tšwago kgauswi. Tlou Lekgou, Grade 9