Issuu on Google+

Avtor na tekstot: Perica Sardzoski

Karpa Živa Prikaska za edno ragjanje... Star veke od divi vetrišta skinat malaksan ko cvet na slana pogledot ita talka... Zad ridojne teški tamu stoi edna karpa nema svedok izdrpan i studen stenka stenje i kamenje saka glas da gugne A pod taa karpa stara pogledot voda pie... Nov pohod...a nemo se redat kamče po kamče... Mozaikot... Možebi rod zarodila krvta stara šušti nekoj vetar div niz venive od dušava rasne nekoj cvet ili korov nekoj bluden čuden... Ko da tatni paganski ogan vo gradive očite bolat od vekoven dremež nešto tamu treperi nekoj angel ili demon ke e... Od trepetot deteto svenalo pogled isplašeno da ne ja ruši taa - karpata- celata smela niz žubor se zakikotila... Sega sum nekade pomegju stravot i ljubovta nokta i mugrata gnevot i bolkata smrtta i večnosta i nataka gazam tenok konec na granica so svetosta i ludosta... Ednum duri lika plaknelo deteto dur go zrakot galelo za dobra nok zrakot ja zamolil karpata da šepne ′′leka nok′′! Leka nok...

1


Gneven sum i stravot me kori rie nekoj demon ko div vepar po venive besnee bura nad čelovo i me gonat silni porivi pišti krvta dedovska Mi se mešaat soništata so nokta... a nekako se budam! Deteto solza v son kapnalo ta niz reka ja puštilo da ja nosat vogje temni duri nekoj vetar dalek da nabliži breg i na oblak da ja pušti da obleta svet I da riknat divi molnji da razgnevat lunja ta da rosno í zarosi na Karpana struna da bi í lika očistila neka tivko progovara... Čudno... samo čistata solza go naogja svojot izlez od očite i pokraj site gnevovi tagi bolki i radosti Samo taa e glasnik na dušata za site naši ubajni i gadosti Čudom se i sonot ojavil niz vetrišta viulici solzata ja grabnal ljuman nad potoče puštil kap potokot ja goltnal lap! Ja nosela temna voda duri mine lisna gora ta ja puštila na bregot da ja grejne Sl′nce zlatno oblakot da svie platno od duhovi svila plašt... I dur padnal mrak se namurtil oblakot gi izvikal molnjite gi vteral vo lunja Siva gunja... siva gunja... I isturil doždec siten kapnal solen Kap 2


na liceto na Karpata stara A pak taa PROGOVARA:

Skrij se se′ loši ljudi ps′ni koi inji idu šire id′t p′g1 Ludilo ili son mi se čini ke e ili činka nekoja il′ šuštež dreven Glas ozgora Topot ozdola Karpa topoti Glasot boboti: Pred da te ožari Ma otvori oči i poglej ja Krunata Božja! Ne se poklonuj oti roda ti e! Matni vogje nevreminja Magijata Zemjo majko v bobot što me sozdade me ispluka na vremevo da pulam nemo da ne zboram a da gledam temni vojski ažder-crni nevideni kako ita′t da opustat zelengori šumolivi da ispijat potok voda 1

Dešifriran tekst na stara makedonska (Vedska) pesna od glinenata pločka od Gradešnica blizu do Vraca, koja pročitana oddesno nalevo glasi: ′SKRIJ SE SEGA LOšI LUGJE PSETA KOJ POINAKVI IDAT,

šIRUM IDAT PAK′ Glinenata pločka, spored Marija Gimbutas, se datira okolu 5000 g.p.n.e., a, spored bugarskite arheolozi se datira so starost okolu 3.500 g.p.n.e. 3


da izgorat pole leb da zapustat i usilat utrobava čedna Bedna... Orgii me senat... a angelot topi lik O kakva li nok da prenokam treba Kakov e mojot pat Zošto me tegnat tolku vragojne majko ke zarodam li demon il′ angelski krilja... Deteto od sonot ripna ta se sepna ta zalipna karpata toj pak storil oti mu progovori... A gledam izgreva Sonce i se budi noviot Bog na vekot...mislite itaat kon sloboda iako zarinkani vo mesovo i pijat soništa ko vampir krv... Dionis mi gozba sprema za žrtvata moja Niz šumoliv ogan laden niz korov od misli dzbunja niz prikaski gatanja niz soništa akanja preku rosa samovilska... Pred da se rodam i maž i žena bev Duh vo zlato odeven Nit maž nit žena bev Tajnata so pečat prst na usni od angelski dopir vo detska smea skriena zandanisana vo soništa preku slasta i propasta...

Magijata niz reč me gori ko sonceno mi se matkaat iljada soništa pregolemi za edno vakvo utro niz muzika i niz stih... Možam da minam niz sebe i da ja vidam dušata na svetot 4


da gi izveam boite na mudrosta da í se poklonam na zemjava i da zapeam so nea barem nekolku kruga okolu Sl′nceno staro! teče skazna kroi lik... Ova staro pismo ke go pronajde svojot lik-krasolik i ke go objavi pred denot brakot na edna duša so večnosta i govori likot star za predvekot prastar... Zborot koj prv svetnal zrak i go svenal siot mrak go rasparčil na dva dela na bel den i na nok cela Ta go grejnal ova dejče ova mome orolejče Go kandisal i prelagal ta go venčal i udomil i go krstil Ma2 Zborot toj fidan duh stroen i šepotot...koren puštile v dušava dlaboko tamu so skokot živ žubori tera život sok da botee Vo sonot od nego rasne cvet na jave čička na umot pomaten Likot mi se meni, a teče krvta po venive ko topla lava ke da zarodi vulkan! A toj Lika podal samo na samrak i v utro rano... Zajdi zajdi jasno le Sl′nce... Vo nokite mostot krilat istkaen od dzvezdi svila za čovekot pat se rodi do večnosta da go vodi da nokta ja mine cela negibnat do mugri beli... Ej muzi makedonski samovili krevki šumski 2

Ma - drevna brigisko-makedonska Božica na plodnosta, simbol za pra-majka

5


Poitajte mene magjepsajte dušava so sladoj opijte soništa vo pehar dajte za da me prelagate da vi se pod′činam toga′ rob na ljubovta sade vaš ke bidam! Vodilki mu dzvezdi bile sonot mu go v pesni skrile Sal go mamat sal go kitat so činki go krevok štitat Gatalki na jave nevesti vo son na poetot pranomad Sinot mlad...sinot mlad... Da zarosi sitna rosa... Da dotečat reki voda... Da donesat žitoj vino... Gospodi pomiluj... A toj od vodi tuka kraj se′ piel nektar piel slast Na izvorot samovili kralski kerki i vešterki mu frlaat kletvi pusti Šumi gusti...šumi gusti... Mu ja nudat Evripida3 pod Olimpa4 i pod Šara Dionis5 go vinom krepi Karpa stara...karpa stara... (Dafino vino crveno...) Pred da zgine denot pehar vino crno krevam za upokoj Bogu Sl′nce duri vo raskoš gi vleče boite vo utroba Zemnada nî bodri i ni topli krv duri nokta trae! Vinoto mu rujno gori dreven ogan vo venite Krvta teši skazni redi niz pesna opeani Vinari mi gozba pravat 3

LJubovta na Orfej Se smeta deka Orfej( inaku po poteklo od Makedonija, sin na Kaliopa, koja e edna od muzite i kerka na Pier, makedonski kral od pred VIII v.p.n.e.) bil pogreban vo podnožjeto na Olimp, vo južna Makedonija, denes severna Grcija. 5 Bog na vinoto i vegetacijata, makedonsko-brigisko božestvo, podocna prifateno i obožuvano i od starite Grci 4

6


zapeale oro lejat ta dur piska zurla teško duri treštat tapani dur boboti zemja stara Karpata mu progovara: Skrij se se′ loši ljudi ps′ni koi inji idu šire id′t p′g Sé ona što ne sum a mi e dadeno me deli na den i nok a Zemjata se pobrzo vrti Vreminja se redat kobni zlodusi mu burno idat ta načulil uši toj... Molk I zad mene tivka voda magija pred son i nejzin šuštav žagor nasmean klik na liceto ko kladenče mirosano pred Sl′nceno ko Ikona na živata Zemja isprčenočovečeno! ...i zapeal oro viknal i poletno stapil v boj Od bojot se junak rodil krasna dzvezda što go vodi Falanga mu kuka bila a sevdata toj Kos Mos(t)6 krenal sinot da premosti da provee bajrak zrak Pred toj mrak...pred toj mrak... Samo zad zborot onoj teškiot zad koj mirot naogja počin... Tamu svetot Vremeto go ima za kruna zad zborot što se vika Mig! Slušam šepot tivok redat dzvezdite i rekite tamu v čestak oči itri 6

Spored nekoi naučni tolkuvanja vo oblasta na etimologijata, zborot Kosmos ne poteknuva od grčkiot jazik, tuku od staromakedonskata glosa Kosmost, koj označuva kriv most kako što i se gleda Mlečniot pat noke na neboto

7


sudbina prelagale Na nebo se dzvezdi zdale lična rožba da navestat: ...Ak′ se rodi v toa vreme do kraj sveta ke živee Sa′t li mine toj ne zine togaj vladetel so svetot cel toj ke bide smel a večnosta ke redi skazni za životot mu raznorazni... Načuleni uši kroce nokta ja prelagale Ta vo toj čas nemo duri dzvezdite se spoile zad ambarot videl den svetiot ni al-Kizr7 a po nego časot eden se rodil Iskender Zul-Karnijan8 vo zemjata Ma Poglej pred sebe i sledi go sonot Patot ke te pronajde a dzvezdite ke te vodat do Sion... ti si javeto na eden Golem Son... Krenale junacite do istokot Eden9 od izvorot na Kataragama da pivnat voda životvorna i da javnat divej vreme ... Vreme ludo do večnosta... Na bajrakot zname Sl′nce za ponosa i za Slava Neka mu e večna slava... I brat bratom zbratimeni na Istoka krepost bela stolbojte10 ko vojska smela vis visotum postaveni da go krepat toj Kos Mos(t) golem most...golem most... Vavilonski11 dušman temen na grobot mu dade zemen 7

Islamski svetitel, za koj legendata veli deka go pronašol izvorot na životot, a koj najverojatno bil general vo vojskata na Aleksandar, pred da vleze vo islamskite predanija 8 Muslimanski svetitel, se smeta deka zad ova opisno ime stoi likot na Aleksandar Veliki 9 Se misli na Indija 10 Filip i Aleksandar, po sekoja golema pobeda, postavuvale stolbovi so lav na vrvot za da gi ovekovečat svoite pobedi. Takvi stolbovi denes se začuvani od vremeto na Asoka, eden od najgolemite vladeteli so Indija po osvojuvanjata na Aleksandar, koi istiot gi preobrazil so svoi natpisi i gi koristel kako oltari 11 Grobot na Aleksandar se smeta deka se nao|a nekade vo blizina na Vavilon

8


gozba kralska da go tae duri denot vekom trae Neka trae...neka trae... Poglednav i svetot go vidov vo Edno Krvta gi čuva odecite što kipat vo riznicive na duhot Očite mi go goltaa kosion most i ostavaa pečat po telovo Po venive mi strui živata zemja Neka pogledne i neka vidi večnosta Jas...od krv i meso... beležam svedoštvo za eden pad! Eden golem pad! Počuj ide vetrot Zefir anadolski druže star I od krepost sestri mili toj za mene nosi dar Glasot redi Svetsko čudo gradat tvojte deca ludo... Krenal Faros12 čelo vijno svetlina za mrakot crn A na Rodos bitka strav bogot Sl′nce kreva prav ne osvoen ne dobien krenal gore Kolos13 eden za spomen na bojot beden i za Slava vekovna... Trese zemja krepi glas Kolosot se srušil v čas... Vo Efesa struni peat Našeto ni svetlo oko da podigne vetil Hram14 da osveti rožba mok... Temna gori ogan nok... Ponekogaš koga najmnogu zujat divite vetrišta i krevaat najmnogu prav ima točno eden mal prostor na zadreman kopnež niz koj sî što proagja stanuva večnost... 12

Svetilnikot od Faros, edno od sedumte svetski čuda, izgraden vo 290 pr.n.e. pod uprava i nadzor na egipetskiot kral Ptolemej Lagov, od makedonskata dinastija Ptolemei 13 Kolosot od ostrovot Rodos, ušte edno od sedumte svetski čuda, izgraden vo 4 vek pr.n.e. posle napadite i neuspešniot obid na Dimitrija Prvi Poliokret, makedonski kral od dinastijata na Antigoniti, vo borba za prevlast vrz raspadnatite teritorii od makedonskata imperija po smrtta na Aleksandar 14 Hramot na Artemida vo Efes, koj izgorel istata nok koga se rodil Aleksandar (spored Plutarh) i za koja obnova direkten doprinos dal samiot Aleksandar, pri negovata poseta na Efes, 334-333 pr.n.e.

9


Odekuj niz taja klisurduma pusta Virej topot zurla tapan Virej oro ko majka si kraj ognište doberi se i kraj nego domot star Krugot pišan i našaran od demoni da začuva... Adeten tanc Oroto Seme suvo pod zglavnikot Dzvezdočatec nad čeloto Adeten čin-Magija! Bog da čuva...Bog da čuva.... Gospodi izbavi me od suvovo telo isčisti mi gi matnive oči omekni mi go zakoravenovo srce i podaj me na neboto za ljubovnik Nebo bidi nad mene jas i zalej rosa da isplaknam lice da bi go pozdravil denot so nov lik Ovoj veke stežnatiov istresi go od čemer misli ko vetar drvo od trul plod Od semeto zarodi fidan za da slednata žetva donese plod Niz ovie čemer jadovi Niz ovie temni hodnici Sonceto-imeto moene dopira i ne si go poznavam sopstveniot dar Gospodi na vetrot podaj me Vetre nosime doma Duri tamu dedo star redi skazni redi poj za čelniku hrabri za likojte ni stradni za princezi razni i gradovi prazni A lugjeto smračeni i prestrašeni Ide Rimot15 ide pak... Karpa stara nevidena redi ista skazna nema

15

Se misli na osvojuvanjata na Rim i dvete rimsko-makedonski vojni vo II v.pr.n.e.

10


Skrij se se′ loši ljudi ps′ni koi inji idu šire id′t p′g Čudni prizvučja se lepat za stenjevo A sonceno slepilo usni po vogjeno divi Vo mene bobotat seništa na krvta kleta Se mešaat senkite so soništa i leka poleka nekoj podzemen ekot mu se sili na neboto niz očive mi vo stomakov mi žubori smea Toa strasta povtorno mi kove zagovor nad glava mi orli ečat od lunjata rušen dom... Ta puštil orli po padina i potkopal toj nivje širni Spalil v ogan frlil v tama imeto mu zakoval v jama i rasparčil ko pogača na četiri ko na slava Da ja delat i podelat zemjata ni majka stradna koja lika ni oliči i ni plakne duhom oči ta niz vetroj kapki sitni kaval pesna polja kitni niz Sl′nceno likom star Tatko star...tatko star... Razbudi se Ej progledaj ke go izodiš patot slep... Od Dion mi ita siot vekoven šum site misli vetvi na vetar niz vreminja prateni do mene stignaa da molat za molitva od dedovci A jas ne ja znam... Ne onemuj karpo stara Progovaraj progovaraj Po ridojne ovčar eden tera stado stasom grbav šepni mu ja sega prva skaznata za bojot div Dur e živ...dur e živ... Metež...silom izgnani pritisnati i raspnati ime svetom okaleni prokolnati i zamreni podeleni razdeleni

11


na vrv ridje zakrepeni v Krepost silna Solunska16 Sinojte na Makedon17... Lutam akam po diviov svet po dzvezdite go zakovam odot Neka me vodat, niz slovo pesna šepotat ovoj jalov svet e proklet... Od dušava bunar cel pie skazni redi poj I dur pečat očive od vekoven son da progledam slep da zdogledam dom... Mnogu pusto fatile preku Vardara i Dunava dur do taja temna gora Temna mora...temna mora... No i tamu rodot mil zaklon vekom v polja svil i ostavil tragi vidum i po toa stenje redom ta prikažal vetrot brz takvi gački prikaz vrz Staroto tlo... Devet vrake od po devet stotin′ leta sinxir kovje zatvoreni Vamu ora piska zurla duri vladej Carot prav A pak vamu vili vijat oro šumsko samovilsko Likot mi go klesaa razni vetrišta me krasea me srdea me grdea Pominav i bura i pustina me goreše i strasta i ljubovta Od gradovi i od krepost se kreval i na tron stigal Carot Just18 Duri vamu plodoj žneel i se hranel narod Rus Bajrakot sega mi e poln simboli A pak dolu crni Nil Temnolika19 zmija skril 16

Spored predanijata za Sv. Dimitrija Solunski, pokraj silnite napadi i opsadata na slovenskite pleminja, Solun uspeale da go osvojat duri po 120 godini, a me|u branitelite pokraj drugite narodi spomenati se i Makedoncite, kako zaseben narod nasproti Grcite, koi isto taka go naseluvale Solun. 17 Mitološki predok na Makedoncite, po kogo go dobile i svoeto ime a koj gi predvodel najverojatno za vreme na golemite indo-evropski migracii 4000-2000 g.pr.n.e. 18 Justinijan II,Rimski Imperator od VI-VII v.n.e., roden vo Skupi

12


Sevda lična Cezarova20 bludnica na Rim Tivok šepot me miluva dušata mi treperi i taga mi se redi sloj po sloj Živiot govor na dedovci rika ko vrutok ugore niz suvovo grlo i ja pee starata: Narode Makedonski...! Vo kralstvoto Gradot21 cuti ime večno da se slavi... Knigite so slova teški nebroeni spisi trud Kreposta22 v ogan dzidoj sagje crnosani Ukata naukata mudrosta i svetosta sliki i ikoni pesni i dodoli sî širum svetot raseano Razmisluvav za starite životi koi mi mina Site tie lica site oči tivki neiskažani Sekoj eden so svoj vresok me tera ponastrana od niv, patot da go izodam sam-sepak sam! Slep Sam So planinje družen i na krajot južen go primi Zborot prv Pod karpata sonil son diviot ni Makedon A vo sonot letnal Angel pravo do toj krsten Pavel23 i go molel prekolnuval da poseti majka rodna 19

Kleopatra VII, poslednata egipetska kralica, od dinastijata na Ptolomeite, makedonska dinastija koja vladeela so Egipet, Palestina, Izrael i Libija po raspadot na golemata makedonska imperija od 4-1 vek pr.n.e 20 Vo Kleopatra VII bil vLjuben Gaj Julie Cezar, rimski imperator ubien vo atentat 44 g.pr.n.e. Po negovata smrt vo nea se vLjubuva i Marko Antonie, general vo Armijata na Cezar. Dvajcata svojata vrska ja završile tragično, so samoubistvo, pri što Kleopatra dozvolila da bide kasnata od egipetska otrovna kobra 21 Aleksandrija, grad izgraden od Makedoncite koj bil kulturen centar na drevniot svet i za vreme i po vladeenjeto na Makedoncite so Egipet 22 Se misli na aleksandriskata biblioteka, koja nastradala i celosno izgorela vo požar, za vreme na napadite na Arapite 23 Savle, podocna Pavle, apostol na Hristovata vera, koj imal vizija da odi vo Makedonija i da gi pokrsti Makedoncite

13


da blagoslov čeden prati da se vrati...da se vrati... Mislata vo pohod svet go stignala prestignala Ta krenal toj i Zborot nazad da go dotera do majka si svjata krepka crkva darom podarena i za pomen ikona živa i narod duhom prost i pogledom čist da go služat i za nego maki jačat dur do krajot na vremeto Da so Sl′nce vrvat od zora do mrak... Zlaten zrak...Zlaten zrak... Ečat drevnite molitvi i se pojke grabaat prostor vo ovoj hram Niz vremeto stoi taa nema Karpa duhom živa a na nea Angel dreme zborot majčin da go čuva Bog da čuva...Bog da čuva... I samrakot tažen svil nad karpata pogled siv A pak taa gleda bara i na nokta progovara: Skrij se se′ loši ljudi ps′ni koi inji idu šire id′t p′g Pak toj čuden glas... Sonot mi se ojavuva Kaj mene se kine lagata i lesno legnuva strasta vo postela so dušata Ne da ja siluva - ami da ja vosploti Da ja pomiluva so živ ogan za da voskresne ova meso Ene java Kubrat24 temni mesto bajrak konjski rep da pustoši i toj ita pred portite narod slep Idat ene divi ordi od slovenski25 dreven soj 24

Han Kubrat, dreven predok na Bugarite. Turko-mongolskite bugarski pleminja ja napa|aat Vizantija kon krajot na VI v.n.e. pri što od togašnite istoričari se zabeležani nevideni pustošenja, pLjačkanja i ubivanja.

14


i pred niv se čelo vedne tera narod golem toj Doždon ene ita brza nosi vesti čemer pust Krenal boj sred megdan gust Vasilij26 go tera prvi duri može duri vrvi Oči slepi oslepeni srce tagom udaveno Me razbudi vetar zdiven tropa po penxere Sitna ostra rosa...se bliži bura Od branovi se kreva voda belat usni besni penja so šamari po karpine Na son lice mi plakne svež doždec Duri vamu korne ridje oblak temen... i podava šepa po drugion breg... Po vodive zlaten baknež... niz nozdrive vozduh živ... Ko′ gi videl Kralot27 prv od oči mu kape krv i go tera v zemja stara... Progovaraj... progovaraj... Maten somnež... pred da se smiri dušava so denot... I se ušte pržat očive... koga bi ja doprel onaa svetla linija i bi paraldisal sonceto da ne go vidam... da ne me poznaat ni po odot ni po mantijata... Rodeni vo purpur svieni vo krv Od Pela28 do Bizant29 sal čemer i smrt... Ej zasveti Sl′nce zlatno istkaj mudrost purpur platno Razvej plašt i vrzi venec i na svetot takov temen od zemjata sklesaj lik krasolik... Daron30 dar podari í na božica Ma 25

Vo toj period, za vreme na golemite preselbi na narodite, Makedonija bila izložena na napadi na golem broj pleminja. Vo toj period vo Makedonija se naseluvaat i slovenskite pleminja koi podocna se mešaat so lokalnoto naselenie i ja obrazuvaat podocnežnata makedonska nacija 26 Vasilij Vtori Makedonski, vtoriot po red od dinastijata makedonski kralevi koi vladeele so Vizantija od krajot na IX do nekade 1081 27 Car Samuil 28 Pela (denes Postol), prestolninata na Makedonija vo antikata 29 Vizantija, Konstantinopol 30 Drevno makedonsko božestvo, Bog na daruvanjeto

15


Od ljubovta í magična taa lična likom skvernavena zemja bezimena imenom silovana lagom pokriena zaspana i sviena vo Mrak Mi trebaat lugje za da go izvedam vselenskiot skok... pred da isčeznam... pred da go ispijam siot životen sok... daj te mi sonce... daj te mi zrak... na Zapad mu dari zrak i duhom go grejna sila mu se k′ti nokta crna mu se ragja svetlo doba31 od ikona žalnolika na Hristos dur mačen straden pomazan i oplakan od krstot go simnat leko i v groba go legnat nego Neka taa slika stradna živne ogan v zemja ladna Neka poe žalopojka preku duma preku slika preku glasot preku zborot preku toa pismo prvo vrežano na mojov grb Uteha i skrb... Ovoj svet govori niz porite svoi Rekite ečat, vetrojte silni tagi vlečat... Portite širni zatvoreni Srceto vnatre samo... nežno gi žari poslednite soništa... A svetot stegnal lanci i ne pušta...ke pukne! Mine vreme reki tečat nad gorine orli ečat Ej ti lice-odmori si... Poglej sonce-zasolzi si... 31

Nekoi naučnici smetaat deka početocite na renesansata se javuvaat vo Makedonija, vo ikonografijata od 12 v.n.e. Vo Sv.Pantelejmon se nao|a freska ′Oplakuvanje na Hristos′(12 v.) na koja jasno e naglaseno prikažuvanjeto na čovečkite emocii, što se smeta za eden od dvata osnovni principi na renesansata. Makedonija brzo potoa e osvoena od Turcite Osmanlii, so što se prekinuva prirodniot tek vo kulturniot razvoj na Vizantija, što ne bilo slučaj so zapadna Evropa. Tokmu zatoa i renesansata svojot najgolem podem go dostignuva vo zemjite koi ne bile osvoeni od Turcite.

16


čemer misli otarasi... V duša ubajni donesi... A pak taa karpa stara vo nemost si sonča šara i na vetrot progovara: Skrij se se′ loši ljudi ps′ni koi inji idu šire id′t p′g I loši ljudi32 bi da minat iljadnici se na broj Od mesecot krepat snaga i ja tištat rajata Krv i bespaka Grabeži i jadovi Gadovi...gadovi... Pet ko prsti vekoj stradni lugje žedni lugje gladni pokraj mene vrvat ita′t divi ordi duri skita′t sabji ostri iskri frla′t konjite im tresat drum Ko senka si ja baram dušata sred golovo stenje da me osveži od onoj pogled žestok ozgora Od sosedstvo ni bajrak predat Lagi redat...lagi redat... A zbrišala taa kon čestakon i teži nakaj gustono xbunje da se izmeša so drugine da se stori temna korija... Pesna pee i krv lee narodot ni stradalen Leži sposlan denot pred voskres dur se izgovorat zborojte dur ne se rešat igračite... A pod ridje oro Teško33 niz leleci izvieno A senkite sî podolgi Nikoj ni da potklekne Sî prčoj ispčeni 32

Se misli na Turcite Osmanlii Teškoto-edno od najstarite ora začuvani do denes ušte od drevnina. Herodot vo svoite zapisi za Makedoncite kažuva deka mažite imale običaj da tancuvaat sporo na ritam od tapan i zurla. 33

17


Gačkata niz vreme matno niz jadovi ispeana Solzi ronat zboroj ečat za zemjata alova Bog da bie predavnikot ajdukot i askerot Minuva linijata točno megju kraci treba da se krene da se izbira den ili nok I dvete po polovina grabaat Boj i bunt I ke čekam nekoj vetrišta da me ševnat da spoulavam Me umori ukava stara Sloboda il′ smrt Na nebesa alov svod i na nego Sl′nce zlatno Na bajrakot zavej platno duri zborot dreme nem Dur kradeškum i bez sram svetot si se kiti beden so zlatoto na toj eden narod ličen i veličan od zemjata Ma A pak taa zemja pusta šuma gusta...šuma gusta... Vo boboot go čuv šepotot što mi go kažaa pred ragjanje Gi brkam molnjite Suvi i zbrčkani čela nad očite Doždot ke te povrati Toj ke te voskresne I niz nea strojno pee vojvodstvoto mu go gree za bitkata34 eden glas ličen stas...ličen stas... Očite mi se vidni do nebesa i sjae so sekoja solza bistriot pogled So nekoj tivok ritam na nekoj čuden način redi biser molitvi... iako ne se čini taka... Toj pak nemo kreva glava karši nego sosed lut 34

Se misli na Ilindenskoto vostanie

18


Kreva prut...kreva prut... Gradot voznemiren i izmešan buči ko suluda glava Zborot sam srede mnogu vistini go čeka molkot da go oslobodi za da go slušnat decata I so nego luto besno narodot se dvoi lesno... ke ja puštam dušata sal inaku da ita na druga strana na kade me teraat branojte... Se podelil i razdelil Brat na brata nasrdil35 Ispoganil ta prelagal kolel besel od sî snaga da zamre i Sl′nce zlatno da izgori denot bel da v zaborav tone nemo skaznata za toj svet golem kralstvoto na Makedon Golem dom...golem dom... Nekoj me gleda veke podolgo tlee pogledot žilav zasilen pri sekoj tatnež vo venive Nekoj mi gi broi zdivojte i mi mirisa na kafez Duri vrvat vojski divi duri tone denot v mrak na karpine svetlo-sivi vo mugrite bolsna zrak Ko avet od groba ko čedo od utroba Kreva zanes zborot i ragja cel eden krug Gi vrtam i jas so zemjava stradna Duri ečat orli v šir i dur tatni Šara duri nema k′smet mir Karpa živa progovara:

35

Makedonija e podelena po vtorata Balkanska vojna vo 1913 g., koga poradi golemite propagandi na sosedni narodi, na Makedoncite ne im e ovozmoženo da se izjasnat za svoja samostojna država, i obespraveno se razdeleni vo denešnite Vardarska, Pirinska i Egejska Makedonija. Prašanjeto za identitetot na makedonskiot narod i država i do den denes se osporuva od našite sosedi i pokraj mnogubrojnite fakti koi go opravduvaat postoenjeto na zaseben narod, kultura, jazik i tradicija niz vekovite na ova tlo, iako toj narod ne sekogaš imal sopstvena država.

19


Skrij se se′ loši ljudi ps′ni koi inji idu šire id′t p′g Nokva ke zasolnam pogled ke optegnam čoeno perde ke se opijam ke mečtaam so tebe ke peam po tebe ke plačam Daj mi glas da kriknam za siot svet da čue Crkvi gorat kuki v plam Silom v ambis silom v sram narodot go tera svoj do kraj sveta v propast toj Bratot dušman prodal duša i go prodal krajot ličen na likot obezličen kopile na vreme stradno... Vreme jadno...vreme stradno... Izrodot na Ilirida36 kobno temna sudba kroi duri silom red se redat decata na Arbanoj37 I bi ognen fakel molnja viden strahom na nebesa pred kraj i pri početok na Galskata čemer Rona I bi glad i bi čelik ke olesni li sudba teška I bi Persija38 zemja mrtva živa srede Makedon39 I dur Sinot vedne čelo duri poti lice belo od senkata demne strav i go kori Sinot prav Mu gi mati mislite mu ja zema snagata mu ja pie dušata i mu pee tažen kraj A pak tamu stoi stara Karpa živa progovara: 36

Ilirida, drevnoto kralstvo na Ilirite koi se smetaat za antički predci na denešnite Albanci, vo čija etnogeneza, pokraj mnogu drugi narodi, svoj prodones dale i antičkite Iliri, iako ovaa teorija e nedovolno potkrepena so fakti vo naučnata javnost 37 Srednovekovniot naziv na Albancite 38 Persija, iako denes ne postoi, možno e da e iskoristena od Nostradamus kako akronim za Albancite, zemajki vo predvid nekoi istoriski dokumenti vo koi Albancite se nabroeni kako sostaven del na Persiskata vojska vo bitkite so vojskata na Aleksandar, vo čii aziski granici se nao|ala nivnata pratatkovina Albanija 39 Adaptacija na kvartet 96 od deloto Vtor Vek od predviduvanjata na Nostradamus, vo koj e možno da se nasetat nekoi nastani od poskorata istorija

20


Skrij se se′ loši ljudi ps′ni koi inji idu šire id′t p′g Oj vseleno sevdo lična udri molnji udri grom LJubovnikot tvoj azdisal ispoganil majka v blud Oj ti zemjo majko stradna tresi griva topot silen čedata ti duhom slepi kolat besat jadoj redat Mračni idat sega senki brat na brata nasrdil Najkrvavi tečat reki vlečat nosat suvi koski pravo dolu v ambisot Oj ti Sl′nce tatko star podaj sila podaj dar Od plačot i piskotot molitvata bobotot od srcava botej duh neka ima kaj nas sluh spasi duša ispovedaj grevojte gi naši predaj na nebovo domot naš... Rodot spas...rodot spas... Prerodi go: Zborot koj isušen talka od usta do usta a zad sebe ostava nema tišina i gluva vistina Domot naš...rodot spas... Mislata koja zabiva ko kopje po ona malku negibnato srce koe-na povidok svetlina-otvora šimšir porti za temniot dožd streli Vreme jadno...vreme stradno... Bratot koj zatalkal ko zdivena ovca po čestakot i napadil ko volk vrz stadoto svoe Makedon...golem dom... Tloto po koe gazam da odnovo zatečat bistri reki

21


mesto matni jami i jazbini da zarodi žitoj vino da obeli lika na majka ni stradna Sosed lut...kreva prut... Mirot koj lažno se k′ti vo pregovori dogovori labilni rakuvanja i divi diveenja koj namesto šum na vetre čini planinata da tatni od rafali kobni Sklesaj lik...krasolik... čovekot koj namesto da rasne vo zrno se pretvoril i kako takov neviden zgasnuva pri matnata plima Koj tone vo ponor na bespaka i ognoj i namesto za dom neboto da go graba toj potkopal temeli i ita kon dnoto! Karpa stara...progovara...

22


EPILOG

Roden sum so diva dzvezda vo očive Živeam so ogan pod nozeve Umiram so rani na gradive I nikako da zarodam krilja... namesto toa-kandži Duri se budev vo gradive od beskrajot se redea sliki ikonostas pred oltarov vo dušava Krvta dedovska od tamu ja izvleče tajnata i ja voskresna vo zbor Se obidov...neka mi e prosteno ako zgrešiv... Gi sobrav ko otvorena bezdna site vresoci i nivniot odek niz vekojte Eve, gi prakam ugore kon nekoi zgaseni neba za pomen i pokoj na onie usti od koi izlegoa i krenaa bura vekovna Tuka sum da ja raskažam onaa prikazna što na krilat At sonot mi ja šepteše noke... Počujte o vie pijani od zborot Na muzite čeda Bidete ogan vo nokta što ide Zapejte so glasot na prikaznata Neka čujat i idnite čeda Da ne zaboravime od kade doagjame I kade ne vodi patot Da ne zaboravime što se izgubivme i po što tragame Da ne se zaboravat onie koi ne dovedoa tuka Ja čekam nokta da ja sledam dalečnata svetlina I da go slušnam glasot na prikaznata Povtorno za navek Amin

23


Karpa Ziva