Predlogi PES: ■ Večja javna in zasebna vlaganja, s katerimi bi izboljšali energetsko učinkovitost zgradb in stanovanjskih objektov, bi omogočila do 80 % prihrankov pri porabi energije ter ustvarila številna delovna mesta v gradbeništvu, istočasno pa bi stroški za energijo manj bremenili prebivalstvo z manjšimi prihodki. Subvencije za vlaganja v energetsko učinkovitost revnejših gospodinjstev so ene od najpametnejših oblik prerazporeditve. ■ Poostritev uredb, vključno z zelenim davkom na emisije toplogrednih plinov, bi lahko bolje podprla preoblikovanje proizvodnje in porabe energije v Evropi. Zeleni davki bi ustvarili dodatni prihodek za vlaganja in spodbudili prehod na še večji delež obnovljive energije v mešanici energetskih virov in nizkoogljično gospodarstvo. Njegovo morebitno nesorazmerno breme na ranljive potrošnike bi nadomestili s primernimi ukrepi na področju socialne in energetske politike, s katerimi bi preprečili energetsko revščino, to pa bi vključevalo subvencije za vlaganja v energetsko učinkovitost v revnejših gospodinjstvih. ■ Število izdanih potrdil o emisijah ogljika v
sklopu sistema za trgovanje z emisijami bi lahko zmanjšali s hitro vzpostavitvijo rezerv za stabilnost trga, ki bi umaknile veliko takih certifikatov. S tem bi lahko dvignili ceno certifikatov, ki je trenutno okoli sedem evrov na tono, s čimer bi ustvarili večjo spodbudo za prehod na drugačno rabo energije.
■ Prehod na bolj decentraliziran in demokratičen energetski model bi lahko državljanom omogočil, da sodelujejo pri lokalni proizvodnji energije, imajo od nje korist in prispevajo k oblikovanju evropskega energetskega prehoda. ■ Prehod na celovitejše krožno gospodarstvo z učinkovito rabo virov, ki ni osredotočen le na ravnanje z odpadki, ampak tudi na preprečevanje nastajanja odpadkov, bi lahko zaščitil naše naravne osnove za življenje in pripomogel h konkurenčnejšim industrijam. Krožno gospodarstvo zaradi visoke delovne intenzivnosti, ki zahteva zbiranje, ločevanje, preizkušanje, obnavljanje in preprodajo, prav tako daje priložnost za ustvarjanje delovnih mest na vseh ravneh ter tako prispeva k vključujoči rasti. ■ Potrebno je boljše izvajanje načela »hierarhije odpadkov«, da bi preprečili nepotrebno odlaganje odpadkov17, na primer z odvračanjem od uporabe odlagališč in sežigalnic odpadkov z obdavčitvijo. ■ Predpisi za okoljsko primerno zasnovo,
ki spodbujajo popravljivost in vnovično uporabo materialov, s katerima se zmanjšuje nastajanje odpadkov, ter energetsko učinkovitost, bi koristili potrošnikom in okolju.
■ Dokončna vzpostavitev evropskega notranjega energetskega trga bi podprla energetski prehod. To bi lahko dosegli z energetsko unijo, ki bi temeljila na energetski učinkovitosti, obnovljivih virih energije in pametni infrastrukturi ter bi podpirala razvoj trajnostne in konkurenčne evropske industrije. ■ Vlaganja v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in druge zelene tehnologije bi morala postati ena od prednostnih nalog Evropskega sklada za strateške naložbe. 17 Rueda-Cantuche, José M.a, Sousa, Nb., Andreoni, Va. and Arto, Ia. The Single Market as an Engine for Employment Growth Through the External Trade, Skupno raziskovalno središče, IPTS, Seville, 2011.
21