__MAIN_TEXT__

Page 1

PES SOCIALISTS & DEMOCRATS

Progresivne reforme Novi socialni in ekonomski model za Evropo


Progresivne reforme Novi socialni in ekonomski model za Evropo

Dokument je bil dokonÄ?an na Ä?etrtem sreÄ?anju ad hoc delovne skupine 30. septembra 2015.


industrija

rast

Garancija Mladi

gospod

nastanek

novosti

minimalne plače

računanja zeleno okolje

naložb

tehn

socialni d

poštena obdavčite 02


Kazalo

04

1. Je rešitev dolgoletne gospodarske krize v Evropi možna brez sprememb?

06

2. Alternativni sklop naprednih strukturnih reform

07

3. Trajnostni evropski socialni model

08

3.1 Dostojno delo na pravičnem trgu dela

10

3.2 Učinkovito varstvo za pravično rast

12

3.3 Spoprijemanje z izzivi spreminjajočega se gospodarstva

15

odarstvo

ožbe

ehnologije

i dialog

ev

4. Inovacije za novi model rasti in kakovostna delovna mesta

16

4.1 Vlaganje v izobraževanje za pravi napredek k inovativnemu in na znanju temelječem gospodarstvu

18

4.2 Evropska industrijska politika

20

4.3 Prehod k bolj zelenemu gospodarstvu kot viru rasti

23

5. Vnovična pridobitev zmogljivosti za naložbe s poštenim in učinkovitim davčnim sistemom

24

5.1 Nova, boljša in pravičnejša obdavčitev

26

5.2 Učinkovit davčni sistem, ki bo preprečil davčne goljufije in uredil finančni sektor

28

5.3 Kako najbolje izkoristiti davčne prihodke?

30

6. Zagotavljanje naprednih reform: resnično evropsko socialno-gospodarsko upravljanje Zaključek: Evropski socialisti in demokrati kot nosilci sprememb

03


Napredne reforme Po petih letih krize smo evropski socialisti in demokrati dosegli prvo zmago, saj se je razprava v Evropi začela bolj osredotočati na politike, ki temeljijo na rasti. Zdaj v Evropski uniji obstaja soglasje, da je treba za ustvarjanje rasti in delovnih mest povečati naložbe. Vendar poteka bitka političnih zamisli o tem, kakšne reforme naj spremljajo povečane naložbe. Za boj proti brezposelnosti in neenakostim ter ohranitev našega evropskega socialnega modela si moramo skupaj prizadevati za prilagoditev naših gospodarstev in družb ter povečati sodelovanje pri novem modelu rasti. To moramo narediti brez dodatnega deflacijskega pritiska in gospodarske negotovosti, brez zmanjševanja družbenih in delovnih standardov. Zato si prizadevamo za strukturne reforme, ki bodo izboljšale rast Evrope, okrepile trajnost ter povrnile socialno kohezijo in enake možnosti. Naši predlogi obsegajo napredne strukturne reforme v skladu z naslednjimi cilji: ■ spodbujanje evropske zmogljivosti za rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, ■ izboljšanje gospodarske, okoljske in družbene trajnosti evropskega razvoja, ■ zmanjšanje družbenih neenakosti in povečanje solidarnosti. Predlagati želimo usklajen nov sklop naprednih politik in ukrepov. S temi reformami želimo Evropo usmeriti nazaj na pravo pot, spet ustvarjati delovna mesta, spodbujati vnovično zbliževanje in nikogar pustiti za seboj. Naše reforme bodo poleg tega okrepile verodostojnost EU pri spodbujanju rasti in uresničevanju pričakovanj državljanov. Večino reform bodo morale izvesti države članice, nekatere pa se nanašajo na celotno območje evra oz. EU. 04

1. Je rešitev dolgoletne gospodarske krize v Evropi možna brez sprememb? Od začetka krize je bil glavni odgovor konservativne večine v Evropski komisiji in Evropskem svetu kombinacija varčevanja in »strukturnih reform«, predvsem v okviru evropskega semestra za usklajevanje politik. Leta 2015 so posledice krize še vedno močno prisotne, strukturne reforme pa se še kar predstavlja kot ključno pot za rast in evropske institucije spet pozivajo k nadaljnjim prizadevanjem za njihovo izvajanje1. Koncept »strukturnih reform« izhaja še iz časov dolgo pred sedanjo krizo. Prvotno je služil kot referenca za razne politične pobude, namenjene liberalizaciji in privatizaciji gospodarstev v Evropi ter državah v razvoju od devetdesetih let prejšnjega stoletja, in temeljil na pogojih finančne pomoči MDS iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so se izkazali za napačne. Kljub temu še danes prevladuje pristranski pristop: večina reform, predloženih pod naslovom »strukturne reforme«, se zavzema za konkurenčnost na podlagi cene dela, zmanjševanje javnih izdatkov, sistematično privatizacijo in omejitev vloge države v gospodarstvu. Posledično se koncept strukturnih reform dojema kot sinonim za odpravo socialnega pravnega reda, deregulacijo trga dela in poslabšanje družbenih vplivov nedavne gospodarske krize. Čas je, da »strukturne reforme prve generacije« postanejo zgodovina.


V Evropi so se neoliberalne strukturne reforme prepogosto uporabljale kot alternativa davčnim in denarnim politikam, ki so rasti prijaznejše, z utemeljitvijo, da bodo imele ekspanzijski učinek in zadostujejo za znižanje brezposelnosti. Vendar so nedavne izkušnje pokazale, da so reforme, usmerjene v zmanjševanje stroškov in prožnost trga dela, zgolj kratkoročne prilagoditve, ki so nagnjene k procikličnemu2, deflacijskemu učinku in ne prispevajo bistveno k produktivnosti in dolgoročni konkurenčnosti. Da bi preprečili deflacijski učinek brez ustvarjanja premoženjskih balonov, moramo strukturne reforme dopolniti s primernimi fiskalnimi spodbudami. Za obvladovanje brezposelnosti in zmanjševanje deficitov na trajnosten in pošten način so potrebna dodatna vlaganja. Dober korak k boljšemu konceptu strukturnih reform je pred kratkim naredila Evropska komisija, ki zdaj (večje) strukturne reforme v državah članicah opredeljuje kot take, ki imajo »neposredne dolgoročne pozitivne proračunske učinke, vključno s spodbujanjem trajnostne potencialne rasti, in torej preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ«.3 Definicije, usmerjene v trajnostno rast, bi lahko vključevale širši obseg reform, ki bi zato veljale kot strukturne, v primerjavi z varčevalno usmerjenim pristopom, ki je prevladoval do zdaj. Danes je brezposelnost v EU po letih enosmernih reform z 9,3 % še vedno zaskrbljujoče visoka v primerjavi s 7,5 % pred krizo, stopnja dolgotrajno brezposelnih pa narašča. V primerjavi z letom 2009 sedmim milijonom ljudi več grozita revščina ali socialna izključenost, skupaj torej 122,6 milijona ljudem. Bančna kriza je postala kriza javnega dolga, ki je več vladam zmanjšala fiskalni manevrski prostor, hkrati pa je treba obravnavati tudi ključne izzive, kot so demografske spremembe, vse večje neenakosti v državah članicah in med njimi, globalna konkurenčnost ali podnebje ter okoljska vprašanja. »Evropa vse bolj postaja celina delitev: rast proti stagnaciji; povečanje realnih dohodkov proti upadanju realnih dohodkov; osupljiva rast delovnih mest proti izrazito višji brezposelnosti«4. To jasno kaže na potrebo po drugačnih, naprednih strukturnih reformah »druge generacije«, ki bodo Evropo spet usmerile na pot konvergence ter dolgoročne, trajnostne in pravične rasti.

„ Za reševanje brezposelnosti so potrebna dodatna vlaganja Delovni program Evropske komisije za leto 2015 in sklepi Evropskega sveta iz decembra 2015 pozivajo k nadaljnjim prizadevanjem za strukturne reforme. Letni pregled rasti Komisije, ki ga je na svojem spomladanskem zasedanju 2015 potrdil Evropski svet, predvideva strukturne reforme kot del kombinacije politik s fiskalno odgovornostjo in povečanimi naložbami, medtem ko naj bi denarna politika kratkoročno ostala prilagodljiva.

1

Olivier J. Blanchard; Daniel Leigh v Growth Forecast Errors and Fiscal Multipliers, delovni dokument MDS, januar 2013; OECD Forecasts During and After the Crisis, a Post-mortem, Opombe ekonomskega oddelka OECD-ja o politikah, št. 23, februar 2014.

2

Člen 5 Uredbe (ES) št. 1466/97, citiran v Com(2015)12 »Najboljša uporaba prilagodljivosti v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast«.

3

Patrick Diamond, Roger Liddle in Daniel Sage v »The Social Reality of Europe After the Crisis: Trends, Challenges and Responses«, Mreža politik in Fundacija za evropske progresivne študije, 2015.

4

05


2. Alternativni sklop naprednih strukturnih reform

Strukturne reforme je treba razumeti širše v smislu organizacijskih ali institucionalnih sprememb, ki prispevajo k boljšim gospodarskim in socialnim rezultatom. Reforme ne morejo nadomestiti vlaganj, z njimi so pravzaprav tesno povezane. Potrebujemo »dolgoročne strukturne reforme, ki bodo povečale produktivnost, obvladale nove oblike neenakosti in za naše družbe opredelile model trajnostne rasti«.5 Poleg tega moramo premisliti o obsegu in hierarhiji reform, ki jih želimo izvajati. Naša definicija reform je v skladu z merili dolgoročnega pozitivnega proračunskega učinka, preverljivega vpliva na dolgoročno stabilnost javnih financ ali izboljšane gospodarske storilnosti. Poleg tega zajema merila reform, ki lahko takoj spodbudijo rast, zmanjšajo socialne neenakosti in izboljšajo trajnost, če se jih poveže z naložbami. Tako smo kot ključne točke našega dela za napredne strukturne reforme določili naslednja prioritetna področja, ki so odraz ciljev EU, opredeljenih v členu 3.3 PEU6. ■ Trajnostni evropski socialni model ■ Inovacije za novi model rasti in kakovostna

delovna mesta ■ Vnovična pridobitev sposobnosti vlaganja s

pravičnim in učinkovitim davčnim sistemom Čeprav se strukturne reforme praviloma obravnava kot nacionalna prizadevanja, menimo, da usklajen sklop ukrepov zahteva tudi ukrepanje na ravni EU, predvsem glede evropskega socialno-ekonomskega upravljanja ter delovanja ekonomske in monetarne unije. To se odraža v naših predlogih za tri zgoraj poudarjena področja in tudi v posebnem razdelku, namenjenem reformam, ki so potrebne na ravni EU.

Olaf Cramme, Patrick Diamond in Michael McTernan v Progressive Politics after the Crash, I.B Tauris Edition, 2013. 5

6 Unija vzpostavi notranji trg. Prizadeva si za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. Spodbuja znanstveni in tehnološki napredek. Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok. Spodbuja gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami. Spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.

06


3. Trajnostni evropski socialni model V zadnjih letih je konsolidacija proračuna predstavljala bistveno zmanjšanje javnih odhodkov. Evropski socialni model se je v tem postopku obravnaval kot strošek in ne toliko kot pomemben gospodarski in socialni element naših družb. Evropa, ki napreduje, Evropa, ki deluje, ni možna brez Evrope, ki varuje in omogoča. Izhod iz krize, ki se odraža v zgolj nekaj izboljšanih statistikah, ni vreden trenutnih prizadevanj. Kriza se bo končala šele, ko bodo vsi Evropejci v enaki meri občutili izboljšano gospodarsko situacijo v svojem vsakdanu. Pravičen in trajnosten sistem socialnega varstva je pri teh prizadevanjih ključen in prepričani smo, da bi morale reforme skupaj s socialnimi naložbami podpirati konsolidacijo našega socialnega modela. Reforme, ki jih želimo spodbujati, dopolnjujejo našo zavezo za uvedbo socialne klavzule v primarno evropsko zakonodajo in spremembo upravljanja EU, kot je natančno opisano v izjavi PES »K socialni uniji«7. Naše reforme so osredotočene na dostojno delo, učinkovito varstvo in spoprijemanje z izzivi spreminjajočega se gospodarstva.

Izjava ministrov PES za socialne zadeve in zaposlovanje, sprejeta 27. februarja 2013.

7

07


3.1 Dostojno delo na pravičnem trgu dela

Prožnejši trg dela je bil do zdaj poglavitni element evropskih »strukturnih reform prve generacije« in je bil uporabljen kot temelj za manj strogo zaščito delovnih mest, omejitev pravic delavcev in sindikatov ter nižanje nadomestil za brezposelnost. Medtem ko je treba opevane prednosti za produktivnost ali konkurenčnost še dokazati, povečana revščina zaposlenih in prekarne pogodbe, ki so nastale zaradi teh reform, ter vztrajno visoke ravni brezposelnosti in revščine že dokazujejo potrebo po novem pristopu. Še posebej pomembno je, da spet razmislimo o konkurenčnosti v smislu inovacij, odpornosti in produktivnosti, ne pa v smislu stroškov, ter da svoja prizadevanja spet osredotočimo na kakovostna delovna mesta in dostojne plače, tako da domnevna konkurenčnost ne bo koristila le manjšini, večini pa škodovala. To je še toliko pomembnejše, če upoštevamo, da mednarodne organizacije predvidevajo, da dohodkovna neenakost negativno in znatno vpliva na rast […], pa naj bo na podlagi povpraševanja, naložb ali poslabšanja človeškega kapitala.1 Politike za zmanjšanje dohodkovnih neenakosti in zagotavljanje socialnih standardov so zato pomembne za spodbujanje dolgoročne rasti. Spoznati moramo tudi, da je okrepljen socialni dialog ključen za ustvarjanje konkurenčnosti v okviru zdravega gospodarstva. Kot poudarja Komisija: »V državah, kjer je socialni dialog dobro uveljavljen, se zdi gospodarski položaj ugodnejši in manj podvržen obremenitvam. Države z močnim socialnim dialogom so prav tako med najkonkurenčnejšimi v Evropi.«2

8 Federico Cingano, v Trends in Income Inequality and its Impact on Economic Growth, Delovno gradivo OECD s področja sociale, zaposlovanja in migracij št. 163.

9

08

Evropska komisija 2015: »Nov začetek za socialni dialog«.


Predlogi PES: ■ Zasledovanje navzgor usmerjene konvergence socialnih standardov po vsej Evropi bi preprečilo uporabo politik zaposlovanja in socialnih politik kot spremenljivko za prilagajanja v primeru gospodarskih pretresov. Poleg tega bi lahko razmislek o usklajenih standardih temeljil tako na zagotavljanju močne socialne varnosti kot na preprečevanju socialnega dampinga po vsej Evropi. K temu bi lahko bistveno pripomogel tudi pregled direktive o napotitvi delavcev. ■ Uvedba dostojnih minimalnih plač v vseh državah članicah, z zakonodajo ali kolektivnimi pogajanji, lahko precej prispeva k preprečevanju revščine zaposlenih in zmanjševanju neenakosti. Nepravična konkurenca na področju plač in nizke plače v nekaterih državah pa so hkrati eden od glavnih vzrokov za zmanjšano potrošnjo in naložbe v Evropi, medtem ko se presežke prihrankov na vrhu prihodkovne lestvice vlaga zunaj Evrope ali se jih uporablja za špekulativne namene. Ohranjanje ali krepitev kupne moči prejemnikov mesečnih plač je ključno, še posebej za boj proti deflacijskim trendom, krepitev domače potrošnje in spodbujanje gospodarske konvergence med državami članicami. ■ Jamstvo za mlade je celovita strukturna reforma,10 kar zadeva delovanje zavodov za zaposlovanje in sistemov izobraževanja oz. usposabljanja ter njihovega sodelovanja s podjetji, predvsem MSP-ji. Za doseganje polne hitrosti so potrebna dodatna prizadevanja, zato bi bilo bolje, če bi se ga spremljalo v okviru evropskega semestra. Za namene polne izvedbe jamstva je treba razmisliti o povečanju financiranja pobud za zaposlovanje mladih na 21 milijard letno11, kot priporoča MOD, ter podaljšanju starostne meje na 30 let, da bi mladim olajšali prehod iz izobraževanja v zaposlitev. ■ Uvedba minimalnih standardov za aktivne politike trga dela bi omogočila zagotavljanje učinkovite podpore pri iskanju delovnega mesta, zlasti pri usmerjanju in preusposabljanju po potrebah posameznika, in ne bi še naprej kaznovala brezposelnih ter jim odvzemala pravic. S tega vidika bo jamstvo za mlade uporabno merilo uspešnosti.

■ Preučiti moramo načine za preprečevanje členitve trgov dela brez zmanjševanja pravic, z namenom olajšati dostop do kakovostnih zaposlitev, odpraviti prekarne pogodbe in pogodbe brez določenih urnih postavk ter podpirati navzgor usmerjeno konvergenco v smeri skupnih delovnih standardov. ■ Ukrepi, ki omogočajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, povečujejo produktivnost, ker spodbujajo motivacijo in zdravje delavcev. Naložbe v kakovostno varstvo otrok in nego starejših so pomembno sredstvo, ki bi več ženskam in moškim omogočilo vključitev na trg dela. ■ Spodbujanje raznolikosti in boj proti diskriminaciji znotraj struktur dela ne glede na to, ali gre za lezbijke, geje, biseksualce, transseksualce in interseksualce (LGBTI) ali za osebe z migracijskim ozadjem, je treba okrepiti z dialogom in ukrepanji v sodelovanju s sindikati, poklicnimi organizacijami ter delodajalci. ■ Zavezujoči cilj, da se razlike v plačah med spoloma vsako leto zmanjšajo za 2 % v vseh državah članicah, bi bil pomemben korak za zagotavljanje enakosti med spoloma. Spremenjena direktiva o porodniškem dopustu bi zagotavljala minimalno raven plačanega dopusta in varstva v EU. ■ Krepitev socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj z demokracijo na delovnem mestu v podjetjih ter širše socialno partnerstvo med sektorji bi pripomogla k vzpostavitvi odnosov med delavci in delodajalci, ki temeljijo na zaupanju. To bi poleg tega podprlo opredelitev boljših modelov organizacije dela, ki bi spodbujali pobude in kreativnost, ter tudi decentralizirane, situaciji primerne in prožne rešitve za prilagajanje na spreminjajoče se gospodarske in družbene pogoje, ki bi hkrati ohranjale družbeni mir in zagotavljale pravice delavcev. 10 Jamstvo za mlade EU, Evropska komisija MEMO z dne 8. oktober 2014. 11 Kriza delovnih mest na evroobmočju: trendi in odzivi politik, Mednarodna organizacija dela, Mednarodni inštitut za delavske študije, 2012.

09


3.2 Učinkovito varstvo za pravično rast

Medtem ko družbeni izzivi in neenakosti v Evropi naraščajo, varčevanje močno pritiska na sisteme socialnega varstva v Evropi. Če je pomembno, da se socialno varstvo prilagodi izzivom staranja prebivalstva in omeji njegove stroške, tako da bo še naprej trajnostno, pa ni sprejemljivo niti gospodarsko zaželeno12, da se zmanjša samo javne socialne odhodke. Skrajni čas je, da opomnimo, da socialna zaščita prinaša pozitivne družbene učinke, poleg tega pa je tudi stabilizator gospodarstva na področju povpraševanja in ponudbe13. Socialni izdatki prispevajo k boju proti neenakostim, povečani kupni moči in večjemu domačemu povpraševanju ter posledično spodbujajo gospodarsko rast. Socialne naložbe, kot so vlaganje v izobraževanje, poklicno usposabljanje in sistemi vseživljenjskega učenja, prehod trga dela, varstvo otrok ali druge socialne storitve, so ključne za zagotavljanje dobro usposobljene, visokomotivirane in zdrave delovne sile, ki bo prispevala h gospodarskemu napredku skozi vse življenje. Sistemi minimalnega dohodka in podobne varnostne mreže imajo ključno vlogo pri spodbujanju socialne vključenosti in ljudem dajejo možnost za nov začetek. Boj proti odpravi naših sistemov socialnega varstva in spodbujanje vlaganj v socialno varstvo zato nista pomembna samo za socialno pravičnost, temveč tudi za gospodarsko učinkovitost.

»Napaka bi bila, če bi se osredotočali na rast in pustili, da neenakost poskrbi sama zase, ne samo ker je neenakost morda etično nezaželena, ampak tudi, ker bi lahko bila posledična rast nizka in netrajnostna.« Jonathan D. Ostry, Andrew Berg in Charalambos G. Tsangarides, Redistribution, Inequality, and Growth, opombe razprave zaposlenih MDS, februar 2014 SDN/14/02. 13 Glej na primer Social Protection budgets in the crisis in the EU; Evropska komisija; Delovni dokument DG EMPL 01/2013. 12

10


Predlogi PES: ■ Vseevropski sistemi minimalnega dohodka

bi pripomogli k zmanjšanju revščine in boju proti neenakostim, hkrati pa bi pomagali zagotoviti, da bo makroekonomska prilagoditev izvedena družbeno odgovorno. ■ Zagotavljanje splošnega dostopa do

osnovnega zdravstvenega varstva je socialna naložba, ki bo prispevala k zmanjšanju nepotrebnih obiskov pri specialistih in zdravljenja v bolnišnicah ter tako zmanjšala izdatke za zdravstvo. ■ Potrebna je vnaprejšnja razdelitev.

Visokokakovostno izobraževanje in socialne storitve morajo biti dostopne vsem ljudem, da se okrepijo njihove veščine in sposobnosti ter da bodo lahko v polnem obsegu sodelovali v poklicnem in družbenem življenju od zgodnje mladosti do visoke starosti. Pristop socialnih naložb skupaj z močnimi prerazporeditvenimi varnostnimi mrežami prispeva h krepitvi odpornosti ljudi pri spoprijemanju z gospodarskimi pretresi.

■ Predvideli bi lahko tudi usmeritev javnih in zasebnih pokojninskih skladov v dolgoročne naložbe z nižjo stopnjo tveganja za preprečevanje kratkoročnih finančnih špekulacij in tudi tveganj za plačnike prispevkov, da izgubijo pokojnine. ■ Obravnavali bi lahko omejitev izvzetja delodajalcev od dolžnosti financiranja sistema socialne varnosti skozi socialne prispevke, da bi zagotovili trajnost socialne varnosti. V primeru izvzetja je treba sistematično zagotoviti nadomestilo. Zaradi naraščajočih dohodkovnih neenakosti bodo morda potrebne naprednejše formule za prispevke za socialno varnost.

■ Demografski razvoj poudarja potrebe po reformah pokojninskega sistema. Čeprav je dvig dejanskih upokojitvenih starosti pomemben za zagotavljanje vzdržnosti in primernosti pokojninskih sistemov, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti, je treba pokojninske reforme izpeljati tako, da bodo bolje odražale razlike v težavnosti dela med poklici, še posebej njihov vpliv na dobro zdravstveno stanje, dejanske priložnosti za vseživljenjsko učenje in učinkovite možnosti za starejše zaposlene, da zaposlitev ohranijo do upokojitve. Hkrati moramo podpirati usposabljanja, storitve in ureditve pokojninskih sistemov, ki spodbujajo aktivno staranje, da se bo več ljudi opogumilo in ostalo gospodarsko aktivnih po zakonsko določeni upokojitveni starosti, če bodo želeli. ■ Razlike v pokojninah med spoloma je treba

reševati z zmanjšanjem razlik pri zaposlenosti in plačilu ter z večjim upoštevanjem oskrbe, naj gre za moške ali ženske.

11


3.3 Spoprijemanje z izzivi spreminjajočega se gospodarstva Socialno gospodarstvo, ki ga zaznamujeta zagotavljanje blaga in storitev za družbo ter zasledovanje ciljev splošnega interesa, lahko pomembno dopolnjuje javne storitve in razširi obseg socialnih storitev. Poleg tega je to sektor z velikim potencialom za ustvarjanje delovnih mest, ki bistveno prispeva h gospodarskemu razvoju in k dobremu počutju14. Čeprav socialno gospodarstvo ne more nadomestiti vloge države pri zagotavljanju javnih storitev, je socialno gospodarstvo pomemben gospodarski sektor in vir novih pristopov za opravljanje teh storitev. Prakse, ki jih razvija, in njegov prispevek k socialnim inovacijam lahko pomembno pripomorejo k nadaljnjemu razvoju javnih storitev na sploh. Hkrati se razvijajo drugačne oblike gospodarstva, organizacije dela in podjetniški modeli. Ti odpirajo nove možnosti in prinašajo nove izzive za evropski socialni model. Za zagotavljanje trajnosti evropskega socialnega modela, preprečevanje naraščanja delovnih mest, ki ne omogočajo dostopa do socialne varnosti, ter za izboljšanje in širjenje zagotavljanja socialnih storitev je pomembno, da se evropski socialni model spoprime z izzivi in izkoristi priložnosti, ki jih ustvarja spreminjajoče se gospodarstvo.

Evropska komisija, Social Economy and Social Entrepreneurship, Social Europe Guide, zvezek 4, marec 2013.

14

12


Predlogi PES: ■ Vlaganja v socialne storitve in socialno gospodarstvo ter lažji dostop socialnih organizacij do financiranja lahko bistveno pripomorejo k ustvarjanju delovnih mest, tudi za prikrajšane delavce, hkrati pa prispevajo k dobremu počutju prebivalstva in močnejši povezanosti.

■ Družbeno in okoljsko odgovornost podjetij je treba okrepiti ter povezati z ustreznimi sankcijami, predvsem z odgovornostjo vzdolž celotne dobavne verige. Vsa podjetja v verigi podizvajalcev bi morala potencialno odgovarjati za okoljske in socialne zlorabe, tudi tiste zunaj EU.

■ Spodbujanje socialnega podjetništva,

■ Pri prilagajanju na spreminjajoče se

zagotavljanje pomoči in svetovanja na podlagi primernih podpornih mrež in infrastrukture, kot so strateško načrtovanje in svetovalne storitve ter poslovni inkubatorji, lahko pripomorejo k nadaljnjemu razvoju socialnega gospodarstva.

zaposlitvene vzorce in delovne pogoje je vključitev socialnih partnerjev bistvenega pomena za prehod na novi model produktivnosti in konkurenčnosti, ki bo standarde in zaščito delavcev okrepil in ne oslabil.

■ Jasen pravni okvir in bolj homogena

zakonodaja v Evropi bi odpravila ovire za razvoj dejavnosti socialnega gospodarstva. ■ Uravnotežena partnerstva javnih ustanov in akterjev socialnega gospodarstva lahko razvijejo učinkovite načine zagotavljanja storitev za javnost in financiranja inovacij ter s tem pripomorejo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Poleg tega bi okrepila izmenjavo praks med javnim in zasebnim sektorjem. ■ Nadalje bi morali podpirati nove podjetniške

modele, ki dajejo prednost ponovnim naložbam dobičkov, vzajemnemu lastništvu podjetij in sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetja, saj so to inovacijam prijazni ukrepi. ■ Ekonomija delitve odpira nove pristope za

gospodarske dejavnosti ter predvsem nove modele potrošnje in opravljanja storitev. Kljub temu pa prinaša tudi izzive glede skladnosti s socialno zakonodajo in davčnimi politikami ter zahteva razvoj ustreznega pravnega okvira, osredotočenega na komercialne vidike ekonomije delitve, ki bo izvajalcem zagotavljal pravno varnost in pošteno konkurenco predvsem na področju delovnih pogojev in obdavčitve.

13


„ NaloŞbe in progresivne reforme dva stebra za izhod iz krize

14


4. Inovacije za novi model rasti in kakovostna delovna mesta Evropejci še vedno občutijo kruto realnost krize, grožnja deflacijske spirale z dolgoročnimi družbenimi posledicami pa je zdaj še bolj prisotna. To dokazuje, da samo dobro upravljanje javnega proračuna ne zadostuje za izhod iz krize. Potrebujemo pametne naložbe, ki bodo ustvarile delovna mesta ter kratkoročno in dolgoročno izboljšale kakovost življenja Evropejcev. Inovacije morajo biti bistvena sestavina našega odgovora na krizo, pa naj gre za nove tehnologije, nove načine obravnavanja novih družbenih potreb ali nove načine organizacije dela in podjetij. Izboljševanje okvirnih pogojev za inovacije na področju znanja, industrije in zelenega gospodarstva mora sovpadati s povečanimi naložbami. Ključno je, da so vlaganja v osnovna sredstva in tehnologijo na eni strani ter vlaganja v poklicno usposabljanje in izobraževanje na drugi strani dobro usklajena. Evropski sklad za strateške naložbe ter strukturni in investicijski skladi EU bi morali prispevati k ustvarjanju inovativne in trajnostne rasti ter dostojnih delovnih mest. Kljub temu pa njihovi skupni učinki verjetno ne bodo zadostovali za premostitev naložbene vrzeli EU v vrednosti 200 milijard evrov letno, ki je bila ugotovljena samo za področje širokopasovnega omrežja, energije in prometne infrastrukture.

15


4.1 Vlaganje v izobraževanje za pravi napredek k inovativnemu in na znanju temelječem gospodarstvu Trajnostna rast v sodobnih družbah zahteva vse bolj izobražene ljudi. Vlaganje v izobraževalno infrastrukturo in ljudi z namenom razvoja spretnosti, sposobnosti in znanja je ključno za sodelovanje na trgu dela in v družbi. Uspešnost evropskega gospodarstva je vedno bolj odvisna od njegove uspešne preobrazbe v gospodarstvo, ki temelji na znanju. Inovacije so v tem postopku ključni element, ker znanju dajo dodano vrednost, prispevajo k ustvarjanju novih izdelkov in storitev ter lahko postanejo glavna gonilna sila pametne rasti z več in boljšimi delovnimi mesti. Bistveno je, da podjetjem omogočimo zagotavljanje najbolj inovativnih izdelkov, čim večjemu številu potrošnikov pa storitev najvišje kakovosti.

Medtem ko ima zasebni sektor pomembno vlogo pri dvigu evropske inovacijske sposobnosti, je ključni deležnik inovacij tudi podjetniška država, bodisi neposredno na podlagi javnih raziskav in izobraževanja ali posredno z zagotavljanjem strategije za inovacije ter pogojev za inovacije v zasebnem sektorju, ki omogoča kakovostno zaposlitev in zagotavlja pravno okolje. Zato morata javni in zasebni sektor spodbujati nadgraditev ravni usposobljenosti evropskih državljanov, vlagati v človeški kapital, kakovostno izobraževanje ter raziskave in razvoj.

„ da bo EU raziskavam in razvoju namenila 3 % svojega BDP 16


Predlogi PES: ■ Izobrazba je javna dobrina, v katero moramo vlagati. Države članice bi morale najmanj 6 % svojega BDP-ja vložiti v izobraževanje in usposabljanje, hkrati pa si prizadevati za kar največje družbene in gospodarske rezultate teh naložb. ■ Spodbujanje zbliževanja standardov v visokem šolstvu in poklicnem izobraževanju lahko pripomore k njuni boljši prepoznavnosti in prispeva k odpravi neskladij med znanjem in spretnostmi ter povpraševanjem po njih, s katerimi se spoprijemajo zaposleni in podjetja. Spodbujati moramo predvsem digitalno pismenost in naprednejše sposobnosti na področju IKT. ■ Podpirati moramo uvedbo dualnih izobraževalnih sistemov v vseh državah članicah, tudi v okviru jamstva za mlade. To pa ne sme prevladati nad ciljem izobraževanja, ki v ospredje postavlja samorazvoj posameznikov in državljanov ter zagotavlja dobro osnovo za vseživljenjsko sposobnost prilagajanja na gospodarski razvoj. Povezovanje izobraževanja v razredih s praktičnim usposabljanjem in delovnimi izkušnjami je preverjena metoda za razvoj veščin. Temeljiti mora na standardih kakovosti za mesta usposabljanja in spodbudah ali obveznostih podjetij določene velikosti, da ponujajo možnosti pripravništva. Poklicno izobraževanje in usposabljanje bi morala zagotoviti dostop do vajeništva in pripravništva, prehodnost med izobraževalnimi sistemi, visokim šolstvom in trgom dela ter osebni razvoj dijakov in študentov. ■ Uvedba izobraževalnih programov na delovnem mestu, oblikovanih v sodelovanju s podjetji iz sektorjev, ki imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, lahko bistveno pripomore k zaposlovanju, tako da obravnava trenutno neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih ter ustvari neposredne odnose med delodajalci in upravičenci teh programov. ■ Poleg tega lahko nove naložbe in ukrepi podpirajo odpravo razlik med spoloma na področju izobraževanja in na trgu dela predvsem s spodbujanjem žensk, da se usmerijo na poklicne poti v naravoslovju, tehnologiji, inženiringu in matematiki (STEM).

■ Raziskave in razvoj ter inovacije so ključne za produktivnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva. V tem smislu je ključnega pomena cilj strategije Evropa 2020, da bo EU raziskavam in razvoju namenila 3 % svojega BDP. Naložbe tako ne bi bile nujno omejene na nove sektorje prihodnosti, ampak bi vključevale tudi tradicionalne in zrele sektorje, kot so jeklarski, kemijski in avtomobilski sektor. Sredstva nacionalnih in evropskih skladov, predvsem Evropskega sklada za strateške naložbe in strukturnih skladov, bi lahko bolj usmerili v premostitev regionalnih neravnovesij na področju inovacij, še posebej na perifernih območjih, med drugim tako, da bi spodbujali regionalne inovacijske grozde in vseevropske platforme za naložbe. ■ Sodelovanje med državo in zasebnim sektorjem na področju inovacij bi morali okrepiti ter tako zagotoviti močno povezavo javnega in zasebnega sektorja, podjetij in raziskav pa tudi ponudbe in povpraševanja po inovativnih rešitvah. ■ Vseživljenjsko učenje kot pravica vsakega zaposlenega v Evropi bi lahko omogočilo prilagodljivost na stalno spreminjajoče se delovno okolje in hiter tehnološki napredek. Zaposlenih ne smemo obravnavati kot ljudi, ki se jih lahko preprosto odpusti, temveč kot sodelavce, ki neposredno prispevajo k uspehu podjetja. ■ Priznavanje in potrjevanje spretnosti in sposobnosti, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem, lahko podpira nadaljnje učenje in zaposlitvene priložnosti. ■ Uveljavitev standardov kakovosti in dostojnih minimalnih delovnih pogojev za prakse in pripravništva je pomembno za izboljšanje prehoda od izobraževanja k delu. ■ Tesnejše usklajevanje politik na področju inovacij, konkurenčnosti, industrije, izobraževanja, zaposlovanja, okolja, podnebja, trgovine in raziskav na evropski, nacionalni ter regionalni ravni lahko prispeva k medsektorskim sinergijam. ■ Boljša organizacija dela, ki omogoča dejansko sodelovanje zaposlenih, in ne le prekomerna specializacija za določene naloge, lahko močno pripomore k motivaciji zaposlenih in več inovacijam.

17


4.2 Evropska industrijska politika Industrijski sektor je ključen za evropsko gospodarstvo. Ustvari 15 % BDP-ja Evropske unije15 in zaposluje okoli 40 milijonov ljudi. Njegove povezave z drugimi evropskimi gospodarskimi mrežami daleč presegajo proizvodnjo in se na eni strani raztezajo do surovin in energije ter na drugi do poslovnih (npr. logistika) in potrošniških storitev. Skoraj vsako četrto delovno mesto v zasebnem sektorju je v industriji (pogosto gre za visokokvalificirana delovna mesta), medtem ko vsako dodatno delovno mesto v proizvodnji ustvari od 0,5 do 2 delovni mesti v drugih sektorjih. Industrija predstavlja 80 % evropskega izvoza in 80 % zasebnih raziskav in inovacij16. Industrijska politika ima poleg tega pomembno vlogo pri iskanju rešitev za druge ključne izzive, kot so podnebne spremembe.

Zato smo prepričani, da ima industrija vodilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in rasti v Evropi ter verjamemo, da lahko inovacije (na področju metod proizvodnje in ustvarjanja novih izdelkov) pripomorejo k evropski industriji, ki ne tekmuje samo z vidika cene, ampak predvsem z vidika kakovosti izdelkov. Tako kot druge spremembe daje digitalizacija industrij evropski industriji nove priložnosti za pridobitev konkurenčne prednosti. Posebno pozornost moramo nameniti priložnostim in tveganjem, povezanih z digitalizacijo.

Industrijski sektor je ključen za evropsko gospodarstvo

Evropska komisija, Social Economy and Social Entrepreneurship, Social Europe Guide, zvezek 4, marec 2013. 16 Evropska komisija, sporočilo For a European Industrial Renaissance COM(2014) 14, končno. 15

18


Predlogi PES: ■ EU in države članice bi lahko razvile dolgoročno načrtovanje industrijskih politik in strategij, ki bi predvidevale razvoj gospodarstva, industrije, zaposlovanja in tehnologije ter s čezmejnimi projekti podpirale razvoj evropskih »prvakov« v industriji. ■ Zagotavljanje visokokakovostne infrastrukture za vse akterje v industriji je prvi pogoj, če želimo pridobiti več naložb v evropsko industrijo in premagati industrijska neravnovesja v Evropi. To lahko dosežemo s povečanimi naložbami v razvoj, ohranjanjem ter obnovo fizične in gospodarske infrastrukture (dostop do energije, prometnih omrežij in IKT), pri čemer se daje prednost okoljsko prijaznim rešitvam. Financiranje s sredstvi EU se mora osredotočiti na take projekte in podpreti konvergenco ravni infrastrukturnega razvoja po vsej EU. Projekti skupnega interesa na področju energetske infrastrukture bi se na primer morali financirati iz sredstev EU. ■ K inovativni industriji v Evropi lahko znatno

prispevajo spodbujevalni ukrepi za krepitev dobavne verige, ustvarjanje novih povezav med podjetji, npr. tehnološke platforme, in podpora organizacijskim inovacijam. ■ Opravil bi se lahko pregled evropskih predpisov o državni pomoči, s čimer bi vladam omogočili, da aktivno podprejo industrijo, da postane bolj inovativna. Na primer javnim organom in postopkom javnih naročil bi lahko omogočili, da posvetijo več pozornosti kakovosti izdelkov in storitev, ki se naročajo, ter družbenim in okoljskim merilom, namesto da odločitve temeljijo le na cenah. To bi pripomoglo k določanju dobrih standardov.

■ Mala in srednje velika podjetja bi morala imeti več podpore, da premagajo krizo in začnejo ustvarjati nova delovna mesta. Mikroposojila na evropski in nacionalni ravni ter finančni programi za MSP-je so pomembno orodje na tej poti. Prav tako bi lahko dodatno raziskali in podprli potencial digitalne tehnologije kot sektor ter orodje za posodabljanje proizvodnje in boljše obravnavanje potreb ljudi. Digitalizacijo morajo spremljati aktivne politike izobraževanja in usposabljanja na področju industrije, s katerimi lahko usposabljamo, preusposabljamo ali izpopolnjujemo spretnosti delovne sile. Koordinacija gospodarskih, družbenih in znanstvenih deležnikov bi lahko prispevala h karseda najboljši uporabi digitalnih tehnologij. ■ Prehod k digitalnim delovnim okoljem

ne sme škoditi evropskim delavskim standardom in standardom zaposlovanja. Ob prehodu k digitalnemu trgu dela in digitalnim delovnim okoljem je treba zagotoviti zadostno socialno varstvo, delovne pogoje in pravice delavcev. ■ Varno digitalno okolje, ki zagotavlja varnost zasebnih in poslovnih podatkov, je bistvena sestavina digitalizacije gospodarstva in industrije. ■ Reindustrializacija Evrope je lahko tesno povezana s prehodom k bolj zelenemu gospodarstvu, kar bi prispevalo h kar največjemu povečanju potenciala učinkovite rabe virov (glej naslednje poglavje).

■ Enaki pogoji za MSP-je in velika podjetja

na področju davkov, javne podpore in predpisov bi pomagali MSP-jem, ki zagotavljajo veliko delovnih mest. Pregled Akta za mala podjetja je priložnost za obravnavanje teh vprašanj.

19


4.3 Prehod k bolj zelenemu gospodarstvu kot viru rasti Na mednarodni ravni je EU igrala ključno vlogo v boju proti onesnaževanju in podnebnim spremembam. Sprememba te mednarodne zaveze v gospodarsko stvarnost pa ni pomembna le za povrnitev globalne vodilne vloge na tem področju in kredibilnosti EU pri doseganju ciljev zmanjšanja emisij CO2, ampak tudi za izboljšanje delovanja naših gospodarstev. Zelene tehnologije, zlasti na področju energije, so ključne za trajnost našega gospodarskega modela. So pa tudi pomemben potencialni vir kratkoročne rasti in ustvarjanja delovnih mest. Sektorji, kot so obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, recikliranje in zelene prometne rešitve, imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest in inovacije.

Istočasno pa bo omejenost z viri, predvsem z naravnimi in redkimi, pokazala meje naših sedanjih vzorcev porabe. Učinkovitejša raba virov bo zmanjšala ekološki odtis Evrope pri emisijah toplogrednih plinov ter rabi zemlje, surovin in vode. Večja učinkovitost bo vplivala tudi na zmanjšanje posledic pridobivanja mineralnih surovin in kovin ter sežiganja in odlaganja odpadkov. Istočasno pa bo zmanjšala odvisnost Evrope od določenih zunanjih virov. Prepričani smo, da mora EU prizadevno vlagati v te sektorje, če želi ustvarjati rast in delovna mesta ter spremeniti evropske vzorce porabe energije in virov. Pri teh politikah mora Evropa izkoristiti prednost prvega na trgu in evropskim industrijam omogočiti, da imajo lahko korist od njihovih pozitivnih učinkov na konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest.

„ Učinkovitejša raba naravnih virov, da bo industrija bolj konkurenčna.

20


Predlogi PES: ■ Večja javna in zasebna vlaganja, s katerimi bi izboljšali energetsko učinkovitost zgradb in stanovanjskih objektov, bi omogočila do 80 % prihrankov pri porabi energije ter ustvarila številna delovna mesta v gradbeništvu, istočasno pa bi stroški za energijo manj bremenili prebivalstvo z manjšimi prihodki. Subvencije za vlaganja v energetsko učinkovitost revnejših gospodinjstev so ene od najpametnejših oblik prerazporeditve. ■ Poostritev uredb, vključno z zelenim davkom na emisije toplogrednih plinov, bi lahko bolje podprla preoblikovanje proizvodnje in porabe energije v Evropi. Zeleni davki bi ustvarili dodatni prihodek za vlaganja in spodbudili prehod na še večji delež obnovljive energije v mešanici energetskih virov in nizkoogljično gospodarstvo. Njegovo morebitno nesorazmerno breme na ranljive potrošnike bi nadomestili s primernimi ukrepi na področju socialne in energetske politike, s katerimi bi preprečili energetsko revščino, to pa bi vključevalo subvencije za vlaganja v energetsko učinkovitost v revnejših gospodinjstvih. ■ Število izdanih potrdil o emisijah ogljika v

sklopu sistema za trgovanje z emisijami bi lahko zmanjšali s hitro vzpostavitvijo rezerv za stabilnost trga, ki bi umaknile veliko takih certifikatov. S tem bi lahko dvignili ceno certifikatov, ki je trenutno okoli sedem evrov na tono, s čimer bi ustvarili večjo spodbudo za prehod na drugačno rabo energije.

■ Prehod na bolj decentraliziran in demokratičen energetski model bi lahko državljanom omogočil, da sodelujejo pri lokalni proizvodnji energije, imajo od nje korist in prispevajo k oblikovanju evropskega energetskega prehoda. ■ Prehod na celovitejše krožno gospodarstvo z učinkovito rabo virov, ki ni osredotočen le na ravnanje z odpadki, ampak tudi na preprečevanje nastajanja odpadkov, bi lahko zaščitil naše naravne osnove za življenje in pripomogel h konkurenčnejšim industrijam. Krožno gospodarstvo zaradi visoke delovne intenzivnosti, ki zahteva zbiranje, ločevanje, preizkušanje, obnavljanje in preprodajo, prav tako daje priložnost za ustvarjanje delovnih mest na vseh ravneh ter tako prispeva k vključujoči rasti. ■ Potrebno je boljše izvajanje načela »hierarhije odpadkov«, da bi preprečili nepotrebno odlaganje odpadkov17, na primer z odvračanjem od uporabe odlagališč in sežigalnic odpadkov z obdavčitvijo. ■ Predpisi za okoljsko primerno zasnovo,

ki spodbujajo popravljivost in vnovično uporabo materialov, s katerima se zmanjšuje nastajanje odpadkov, ter energetsko učinkovitost, bi koristili potrošnikom in okolju.

■ Dokončna vzpostavitev evropskega notranjega energetskega trga bi podprla energetski prehod. To bi lahko dosegli z energetsko unijo, ki bi temeljila na energetski učinkovitosti, obnovljivih virih energije in pametni infrastrukturi ter bi podpirala razvoj trajnostne in konkurenčne evropske industrije. ■ Vlaganja v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in druge zelene tehnologije bi morala postati ena od prednostnih nalog Evropskega sklada za strateške naložbe. 17 Rueda-Cantuche, José M.a, Sousa, Nb., Andreoni, Va. and Arto, Ia. The Single Market as an Engine for Employment Growth Through the External Trade, Skupno raziskovalno središče, IPTS, Seville, 2011.

21


„ Obdavčitev je orodje za socialno pravičnost.

22


5. Vnovična pridobitev zmogljivosti za naložbe s poštenim in učinkovitim davčnim sistemom Davek je nujni prispevek vsakega posameznika k delovanju družbe. Ni le naša državljanska dolžnost, ampak tudi orodje za družbeno pravičnost, s katerim lahko spremenimo naš model rasti in oblikujemo našo družbo. Pravzaprav so davki pomemben dejavnik pri dodeljevanju pravic in virov znotraj družb. So pa tudi ključno orodje za boj proti neenakostim, doseganje socialne pravičnosti, krepitev dobrega počutja v naših družbah in spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja. Državna dolžniška kriza in posledično postopki proračunske konsolidacije na eni strani ter obsežno izogibanje davkom in agresivno davčno načrtovanje na drugi strani so močno omejili zmožnosti javnih organov v številnih državah članicah, da bi vlagali v trajnostno rast in delovali kot ponudnik javnih storitev. Če želimo to zmogljivost obnoviti, je nujno potrebno, da evropskim javnim organom vrnemo sredstva za doseganje njihovih nalog. Ker smo zavezani k izvajanju proračunske odgovornosti, to pomeni, da moramo odločno izboljšati pobiranje davkov, poiskati nove vire prihodkov in davčne prihodke uporabiti na najboljši način.

23


5.1 Nova, boljša in pravičnejša obdavčitev Obdavčitev, kot strošek ali spodbuda, ima lahko močan vpliv na rast in zaposlovanje. Na primer Svet se že dolga leta strinja, da je znižanje obdavčitve dela pomembno, če želimo povečati konkurenčnost in zaposlovanje.18 V Evropi obstajajo različne stvarnosti, »nordijski model« pa nam kaže, da so visoke stopnje obdavčitve združljive z visoko stopnjo zaposlenosti. Če upoštevamo, da med drugimi dejavniki obdavčitev dela lahko vpliva na delovanje trga dela, bi lahko kljub temu uvedli razlike v obdavčitvi dela. Zaradi gospodarskih razlogov in razlogov socialne pravičnosti bi lahko davki postopno naraščali skladno s plačami, s čimer bi se izognili izgubam javnih prihodkov in ne bi posegali v socialno varnost19, čemur smo pogosto priča.

davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju, bo omogočila več socialne pravičnosti v Evropski uniji in okrepila sposobnost vlad, da podprejo trajno rast. Prav tako pa obstaja zelo pozitiven potencial za povečanje deleža okoljskih davkov, vključno s tistimi, katerih cilj je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ključni element vsake strategije o davčni politiki bi moral biti iztržiti čim več iz dvojnih koristi zelene obdavčitve. Predvideti je mogoče tudi dodatne fiskalne ukrepe, davke ali spodbude, namenjene kot dopolnitev k preusmeritvi obdavčitve.

Do zdaj je program strukturnih reform vključeval predvsem prenos obdavčitve z dela na potrošnjo (zlasti z DDV). Vendar to krepi neenakosti20, ki posledično zavirajo rast. Poleg tega je Evropska komisija ugotovila, da države, ki imajo najvišjo obdavčitev dela, te v preteklih letih sploh niso znatno znižale.21 Splošno gledano bi morali manevrski prostor za izvajanje rasti in zaposlovanju prijaznega obdavčenja iskati v učinkovitejši obdavčitvi kapitalskih dobičkov in bogastva, ki bi bilo usmerjeno v sam vrh prihodkovne lestvice, ter v učinkovitejši obdavčitvi dobička pravnih oseb. To zahteva omejitev davčne konkurence med državami članicami in preprečevanje socialnega dampinga ter tekmovanja do dna za javne prihodke22, ki ga ta ustvarja. Preprečevati je treba dvojno neobdavčitev, v celoti pa je treba upoštevati načelo, da se davke plača tam, kjer je bila ustvarjena gospodarska vrednost. Postopna fiskalna konvergenca, ki mora iti z roko v roki z znatno okrepljenim bojem proti izogibanju

24

Cilj politik bi moral biti preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava odpadkov za vnovično uporabo je druga najboljša možnost, ki ji sledita recikliranje odpadkov in njihova predelava ter na koncu še sežiganje in odlaganje odpadkov.

18

19 Glej na primer sklepe Evropskega sveta z dne 14. in 15. marca 2013.

Davčna obremenitev, razlika med stroški dela, ki jih plačuje delodajalec, in neto izplačili, ki jih prejme delojemalec, je običajno sestavljena iz prispevkov za socialno varnost delodajalca in delojemalca ter dohodnine.

20

21 Tako ima dvig posrednih davkov pogosto nazadujoč učinek, kadar davki obremenijo potrošnjo blaga in storitev, ki v revnejših gospodinjstvih pomeni večji delež proračuna kot v bogatih. 22 Evropska komisija, Tax Reforms in EU Member States 2014, European Economy 6|2014.


Predlogi PES: ■ Sprejetje skupne konsolidirane osnove za davek od dobička pravnih oseb v EU je bistven in dolgo pričakovan korak, ki bo razkril dejansko stopnjo obdavčitve podjetij in omogočil prepoznavanje potencialnih davčnih goljufij ter učinkovito spopadanje z agresivnim načrtovanjem davkov od dohodkov pravnih oseb.

■ Ambiciozna okoljska obdavčitev energije, ki je povezana z emisijami CO2, je način za povečanje javnih prihodkov in reševanje okoljskih izzivov. Obdavčitev vplivov na okolje je prav tako pomembno orodje, ki bi ga lahko uporabili kot novi vir prihodkov, te pa bi podprli prehod v bolj trajnostni gospodarski model.

■ OECD ugotavlja, da boj proti neenakostim s pomočjo davkov in politik transferjev ne vpliva negativno na rast.23 Zagotavljanje progresivnosti obdavčitve dohodka v EU, močnejša obdavčitev premoženja in usklajena obdavčitev dediščine bi pomagali pri preprečevanju nepravične davčne optimizacije ter omogočili, da vsi državljani v skladu s svojimi zmožnostmi prispevajo k družbam, v katerih živijo.

pomenila možnost za podporo posebnim politikam (npr. z jasnimi cilji glede zaposlovanja mladih in uporabe energije). Posebno pozornost je treba nameniti takim spodbudam, ki ne povzročajo izkrivljanja med različnimi upravičenci, predvsem med multinacionalnimi podjetji in MSP-ji, ter prav tako ne vplivajo na progresivnost, doslednost in učinkovitost davčnega sistema.

■ Uporaba davčnih spodbud bi lahko

■ Progresivna obdavčitev nepremičnin, obdavčitev nagrad, dividend in delniških opcij lahko ustvari dodatne davčne prihodke, medtem ko istočasno zmanjšuje neenakosti. ■ EU in države članice bi si lahko s sporazumom o usklajenih najnižjih stopnjah obdavčitve skupaj prizadevale za konvergenco stopenj obdavčitve dohodkov pravnih oseb, da bi tako preprečile nadaljnjo davčno konkurenco. Taka obdavčitev dobička pravnih oseb bi bila dovolj progresivna, da ne bi pomenila prevelikega bremena za mala in srednje velika podjetja ter bi upoštevala potrebo po gospodarski, socialni in teritorialni konvergenci. ■ Z izkoreninjenjem prakse ustvarjanja

ugodnejših davčnih odločb, in sicer posebnih bilateralnih davčnih sporazumov, sklenjenih med podjetjem in državo, ki nepravično znižujejo dejansko davčno stopnjo podjetja, bi lahko zagotovili transparentnost in učinkovitost obdavčitve multinacionalk. S tem bi omejili agresivno davčno načrtovanje in davčno konkurenčnost med državami članicami.

Evropski sindikalni inštitut (ETUI) je v poročilu Benchmarking Working Europe 2015 na strani 17 jasno izpostavil ogromen splošni upad obdavčitve dobička pravnih oseb med letoma 1995 in 2014. 23

25


5.2 Učinkovit davčni sistem, ki bo preprečil davčne goljufije in uredil finančni sektor

Davčne goljufije, utaje davkov in izogibanje davkom naj bi vlade EU po ocenah stale 1 bilijon evrov letno24. Povprečje izgubljenih davkov danes v Evropi presega vsoto, ki jo države članice namenjajo zdravstvu, in je štirikrat večje od izdatkov za izobraževanje v EU. Znesek, ki ga vlade zaradi izogibanja davkom nimajo na voljo, bi lahko vložile v delovna mesta, ustvarjanje rasti ali prispevale k uravnoteženju javnega proračuna. Posledica je, da ne morejo izvajati svojih političnih in socialnih politik, kar negativno vpliva tako na javne storitve kot na gospodarstvo. Davčne goljufije in utaja davkov prav tako izkrivljajo konkurenco med tistimi, ki se lahko izognejo plačilu davkov in njihovim odgovornostim do družbe, ter tistimi, ki igrajo po pravilih. Ni odgovorno dopuščati multinacionalkam, da se izogibajo plačilu davkov, pa naj bo to iz gospodarskega ali proračunskega vidika. Evropska unija si mora aktivno prizadevati za odpravo vrzeli ter odpravo izkrivljanj v davčnih politikah in predpisih predvsem z izvajanjem akcijskega načrta OECD, imenovanega Slabljenje osnove in premikanje dobička (BEPS), ter odpraviti davčne oaze. To je ključnega pomena, če želimo zagotoviti nove prihodke za naložbe v rast in delovna mesta, financirati sistem socialne varnosti in poskrbeti za pravičnost v naših davčnih sistemih. Ob upoštevanju dejstva, da smo za reševanje finančnega sektorja med letoma 2008 in 2011 porabili 1,6 bilijona evrov davkoplačevalskega denarja25, pomeni ohranjanje javnih prihodkov tudi, da se mora finančni sektor osredotočiti na naložbe v realnem gospodarstvu. S trdnimi regulativnimi načeli moramo preprečiti nadaljnjo finančno nestabilnost in se izogniti temu, da bi finančni pretresi vplivali na javne finance. Za to pa potrebujemo primerne predpise, ki bi obravnavali ta nerešen problem, ki je »prevelik, da bi lahko propadel«, in dokončno vzpostavitev bančne unije.

24 http://www.oecd.org/els/soc/Focus-Inequality-and-Growth-2014. pdf 25 http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/tax_fraud_evasion/index_en.htm

26


Predlogi PES: ■ Če želimo povečati javne prihodke, je treba hitro uvesti davek na finančne transakcije in razširiti njegovo uporabo v vseh državah članicah. ■ Obvezno in transparentno poročanje multinacionalnih podjetij v vseh državah in vseh sektorjih bi pomagalo razkriti stopnjo davkov, ki jih podjetja dejansko plačujejo. ■ Če želimo izboljšati stanje na področju davčnih goljufij, utaje davkov in izogibanja davkom, je treba popisati prihodke, premoženje in davčne ureditve. Popis bi namreč pokazal, kakšna je razlika med uradnimi in dejanskimi davčnimi stopnjami za podjetja in posameznike. ■ Večjo transparentnost bi zagotovil tudi sprejem pravil EU o obvezni izmenjavi finančnih informacij fizičnih in pravnih oseb, ki zajemajo vse vrste prihodkov, vključno z dividendami, kapitalskimi dobički in drugimi finančnimi prihodki ter stanjem na računu. Okrepljeno sodelovanje med davčnimi organi v skladu z načelom lojalnega sodelovanja bi prav tako okrepilo boj proti davčnim goljufijam. ■ Država, kjer podjetje ustvarja dobiček, mora biti tudi država, kjer je ta obdavčen. Predpisi o transfernih cenah, ki nadnacionalnim podjetjem preprečujejo, da bi umetno znižala davčni znesek, ki ga morajo plačati, bi pripomogli k učinkovitejšemu davčnemu sistemu. ■ Oblikovanje prepričljive definicije in črnega

seznama davčnih oaz, ki bi vključevala tudi sankcije, bi močno okrepilo boj proti utaji davkov.

■ Zmanjševanje medsebojnih povezav med bančnim sektorjem »v senci« in urejenim bančnim sektorjem, predvsem z omejitvijo izpostavljenosti bank alternativnim investicijskim skladom, bi omejilo tveganje za nevarnost širjenja škodljivega vpliva in prispevalo k zmanjšanju zadolženosti bank »v senci«. ■ V celotnem finančnem sektorju je treba izvajati ustrezne kapitalske zahteve kot učinkovito regulativno orodje, s katerim lahko sprejmemo tveganja, zmanjšamo izpostavljenost modelom tveganj in tako povečamo finančno stabilnost. ■ Če želimo okrepiti gospodarsko odpornost, moramo odpraviti razlike med dolgovi in lastnim kapitalom. ■ Učinkovito moramo nasloviti domači

bančni krog, ne nazadnje tudi z dokončno vzpostavitvijo bančne unije in okrepitvijo zgornje meje najvišje izpostavljenosti. ■ Z omejitvijo nesorazmernosti informacij

in navzkrižjem interesov ter z okrepitvijo varstva potrošnikov bi lahko finančni sektor naredili bolj družbeno odgovoren. Znotraj trdnega ureditvenega okvira bi morali spodbujati inovativne finančne mehanizme, npr. množično financiranje (angl. crowdfunding) in posojanje denarja posameznikom (angl. peer to peer lending). V poročila o bonitetnih ocenah, analize tveganj in ocene naložbenih produktov moramo veliko bolj vključiti merila za človeško, družbeno in okoljsko trajnost, ki odražajo pomisleke širšega kroga deležnikov.

■ Tako na nacionalni kot na evropski ravni bi

lahko vključno s strožjimi sankcijami za utajo davkov in davčne goljufije uvedli finančno ureditev in nadzor, ki bi zagotavljala transparentnost in preprečevala izmikanje davkom. S povečanjem transparentnosti bi spet pridobili zaupanje vlagateljev in stabilizirali finančni sektor ter ga naredili bolj verodostojnega. ■ Podobno bi predpisi za povečanje transparentnosti in nadzora ter zmanjševanje tveganj znotraj bančnega sektorja »v senci« dodatno dopolnjevali finančne predpise in preprečevali prenos dejavnosti od urejenega bančnega sektorja v bančni sektor »v senci«.

27


5.3 Kako najbolje izkoristiti davčne prihodke?

V večini držav članic EU so zdravstvo, izobraževanje, socialne storitve in oskrba starejših v celoti ali deloma v rokah države. Čeprav so te javne storitve izpostavljene proračunskim pritiskom, imajo pomembno vlogo pri socialnem varstvu in vključenosti, če so cenovno dostopne in dosegljive vsem državljanom. Zato je bistveno zagotavljanje najvišjih minimalnih standardov, splošnega in enakega dostopa za vse državljane ter kakovosti in lokalne samouprave z zadostnimi geografskimi in družbenimi načeli izravnave takih storitev. Javne storitve koristijo vsem državljanom, predvsem pa tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč. Na eni strani moramo ob upoštevanju trenutnih izzivov in priložnosti zagotoviti, da se javne storitve prilagodijo potrebam državljanov in tako zagotavljajo zaščito. Po drugi strani pa je učinkovita, transparentna in odgovorna javna uprava, ki je v stiku z gospodarskimi akterji, med drugim pomemben dejavnik tudi za produktivnost in rast. Po našem mnenju je zelo pomembno, da država pokaže jasno zavest o javnem interesu in da se odziva na pomisleke davkoplačevalcev o tem, kako se porablja njihov prispevek k fiskalnim prizadevanjem. Bistvenega pomena je zagotoviti dobro obvladovanje dolga, ki bo izboljšalo kakovost javne porabe, zmanjšalo nepotrebne izgube in odhodke usmerilo tja, kjer bodo državljanom najbolj koristili. To je še toliko pomembneje, ker javne naložbe vplivajo na odločitve ljudi, kje živeti in delati, vplivajo na naravo in lokacijo zasebnih naložb ter imajo učinek na kakovost življenja. Zato so stebri močnih javnih organov in učinkovitih javnih uprav dobro upravljanje, vladavina prava, odgovornost in preglednost.

28


Predlogi PES: ■ Uvedba kulture stalnega neodvisnega ocenjevanja javnih politik o gospodarskih in socialnih učinkih bi lahko okrepila ter izboljšala oblikovanje in izvajanje prihodnjih reform ter zagotovila večjo demokratično odgovornost. ■ Posodobitev javnih storitev, predvsem

z njihovo digitalizacijo in razširitvijo splošne uporabe storitev »vse na enem mestu«, lahko ustvari bolj transparentne in učinkovitejše rešitve, zniža administrativne stroške ter koristi državljanom in gospodarskim akterjem. Kljub temu pa taka posodobitev ne sme zmanjšati kakovosti ponujenih storitev ali omejiti njihovega obsega. ■ Poenostavitev postopkov in pametna organizacija javnih storitev lahko celostno bolje odgovorita na potrebe državljanov in gospodarskih akterjev. ■ Sodelovanje državljanov pri odločanju in porabi sredstev lahko znatno poveča razumevanje in soglašanje z javnimi odločitvami med državljani. ■ Zmanjševanje podvojenih upravnih struktur

in obremenitev, večanje transparentnosti javnih izdatkov ter uskladitev in racionalizacija birokratskih procesov lahko olajšajo sodelovanje med državo, državljani in zasebnimi podjetji. Kljub temu pa nikoli ne smejo ogroziti obstoječih pravic, predvsem socialnih pravic. Transparentnost bi lahko izboljšali predvsem z rednejšim dialogom s civilno družbo in predstavniškimi združenji.

■ Boj proti vsem vrstam korupcije, ki je

povezan z razvojem učinkovitih preventivnih politik in primernih nadzornih mehanizmov za obvladovanje tveganj, povezanih s korupcijo in navzkrižjem interesov26, je nujen, če želimo povrniti zaupanje v ljudi in odgovornost za demokracijo ter zagotoviti verodostojnost javnega delovanja. ■ Če želimo zagotoviti učinkovitost javnih naložb, morajo javni organi svoje naložbe usklajevati na vseh ravneh in področjih politik, okrepiti svojo zmogljivost za javne naložbe ter zagotoviti primerne okvirne pogoje za javne naložbe v skladu s priporočili OECD o javnih naložbah27.

26 Poročilo Komisije o pregledu državnih pomoči, Poročilo o državnih pomočeh, ki so jih dodelile države članice EU, jesenska dopolnitev 2012; COM(2012) 778 konč. 27 Kot je navedeno v Sklepih Sveta v zvezi s poročilom EU o boju proti korupciji, ki so bili sprejeti na seji Sveta za pravosodje in notranje zadeve 5. in 6. junija 2014 v Luksemburgu.

■ Poenostavitev zakonodaje, prizadevanja

za večjo učinkovitost in hiter odziv pravosodja, ki bi zagotavljali zaščito pravic državljanov in varno gospodarsko okolje, lahko prispevajo k izboljšanemu gospodarskemu upravljanju in večjemu zaupanju javnosti. ■ Sodelovanje med javnimi institucijami

ter izmenjava virov, sredstev in znanja lahko bistveno prispevata k učinkovitosti javnega sektorja ter krepitvi inovativne dinamičnosti v delovanju institucij. Za lažje sodelovanje je pomemben razvoj izkušenj pri izvajanju skupnih storitev in njihov prenos na nova področja.

29


6 Zagotavljanje progresivnih reform: resnično evropsko socialno in gospodarsko upravljanje

Če želimo, da se bodo strukturne reforme namesto na zniževanje stroškov osredotočale na resnične napredne reforme, ki podpirajo socialno kohezijo, učinkovito obdavčevanje in inovacije, učinkovito rabo virov ter trajnostne industrijske vzorce, mora EU razviti resnično evropsko socialno-gospodarsko upravljanje, ki temelji na dolgoročni strategiji za trajnostno rast. Želimo si, da bi namesto ukrepov, ki bi bili enaki za vse, evropske politike in orodja v Evropi zagotavljali vnovično konvergenco in nacionalno odgovornost za reforme. V nasprotju s sedanjim nesorazmernim osredotočanjem na fiskalno konsolidacijo in fleksibilnost dela mora EU nujno razviti resnično socialno-gospodarsko upravljanje, ki bo vsebovalo kombinacijo politik, v katerih so socialna vprašanja enakovredna ekonomskim vidikom. To je ključnega pomena zlasti znotraj ekonomske in monetarne unije, saj moramo zagotoviti, da se konkurenčnost in rast uresničujeta na podlagi izboljšav v zaposlovanju in produktivnosti, ne pa z interno devalvacijo in trajnim krčenjem fiskalnih politik. Koncept socialno-gospodarskega upravljanja predvideva izravnalne instrumente, kot je na primer evropski semester za učinkovitejše doseganje ciljev EU na področju zaposlovanja in sociale, ter spremembe v političnih strukturah, ki so odgovorne za njegovo izvajanje. Pri tem je treba še naprej pregledovati evropska fiskalna pravila in mehanizme upravljanja, če želimo omogočiti večjo proticikličnost in javnim proračunom (mehanizmi socialnega varstva in javne naložbe) zagotoviti, da lahko odigrajo svojo vlogo ekonomskih stabilizatorjev. Jasen korak v to smer bi bila tudi vzpostavitev fiskalnih zmogljivosti znotraj ekonomske in monetarne unije. Novo ravnotežje v socialno-gospodarskem upravljanju pa se mora odražati tudi v pregledu strategije Evropa 2020.

30


Predlogi PES: ■ Cilje in krovne cilje strategije Evropa 2020 je treba spet potrditi kot splošni okvir za evropsko trajnostno rast in socialnogospodarsko upravljanje. Integrirane smernice, letni pregled rasti, nacionalne reformne programe in priporočila za posamezne države, ki so bili pripravljeni med evropskim semestrom, je treba v naslednjem koraku uskladiti z okvirom Evropa 2020. Skladna s cilji strategije Evropa 2020 morajo biti tudi priporočila v okviru Pakta za stabilnost in rast ter postopka o makroekonomskih neravnotežjih. ■ Pri ocenjevanju javnofinančnih

primanjkljajev je treba naložbe ločiti od tekočih izdatkov. Sporočilo Komisije z naslovom »Kako kar najbolje izkoristiti prožnost v sedanjih pravilih Pakta za stabilnost in rast«28 je pomemben korak v smeri ustvarjanja večjega manevrskega prostora za naložbe. Kljub temu je treba predvideti širšo klavzulo o naložbah, ki bi v okviru preventivnega in korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast države obravnavala enako. ■ Bistveno je zagotoviti, da Evropski sklad

za strateške naložbe (EFSI) in večletni finančni okvir (MFF) skupaj sestavljata zadostno naložbeno zmogljivost, ki bo omogočila vnovično vzpostavitev gospodarske konvergence na evropski ravni. EFSI ni le še eno orodje za financiranje projektov; če zagotovimo njegovo pravilno izvajanje, lahko utre pot spremembi paradigme v prihodnosti. Naš cilj je spremeniti naložbe v trajen steber okvira EU za upravljanje. ■ V okviru vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 moramo v preglednico makroekonomskih neravnovesij vključiti kazalnik o nestanovanjskih naložbah, če želimo politike usmeriti v odpravljanje trenutne vrzeli na področju produktivnih naložb.

■ Evropski semester mora vključevati sistematično spremljanje, priporočila in podporo državam, ki se spoprijemajo z največjimi zaposlitvenimi in socialnimi izzivi, in sicer na podlagi preglednice ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov. Prav tako mora postopek o makroekonomskem neravnotežju vključevati bolj poglobljeno analizo medsebojnih vplivov med socialnimi, zaposlitvenimi, makroekonomskimi in finančnimi kazalniki, kot na primer povezave med neenakostjo in zadolženostjo, med pritiski na področju zniževanja stroškov dela in deflacijskimi pritiski ali med fiskalno konsolidacijo in brezposelnostjo. ■ Ekonomsko upravljanje EU mora

postati bolj demokratično in transparentno ter omogočiti sprejemanje močnejše odgovornosti za sprejete odločitve. Zgodnje objave poročil o državah v evropskem semestru bi zagotovile bolj poglobljen dialog med Komisijo, Evropskim parlamentom, nacionalnimi parlamenti in socialnimi partnerji ter tudi med regionalnimi in lokalnimi organi pri pripravi nacionalnih reformnih programov in priporočil za posamezne države, s čimer bi okrepili nacionalno vlogo za prihodnje reforme. Vendar pa so potrebni tudi nadaljnji koraki v smeri soodločanja Evropskega parlamenta in Sveta o prednostnih nalogah integriranih smernic in letnega pregleda rasti. ■ Nadgraditi je treba vlogo Sveta za

zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v evropskem semestru ter razpravo o dokončni vzpostavitvi ekonomske in monetarne unije ter izboljšati sodelovanje s Svetom za ekonomske in finančne zadeve. Vzpostaviti je treba socialno evroskupino, ki bo usklajevala načine reševanja ključnih zaposlitvenih in socialnih izzivov v evroobmočju.

31


Predlogi PES ■ Dostojne plače niso pomembne le za

socialno kohezijo, ampak tudi za ohranjanje močnih prizadevanj za oživitev in produktivnost gospodarstva. Uvedba evropskega pakta o minimalnih plačah na nacionalni ravni, z zakonodajo ali kolektivnimi pogajanji, bi prispevala k reševanju vprašanja nizkih plač. Pakt bi zagotovil, da vsi delavci in zaposleni prejmejo plačo, ki je vsaj 60 % srednje nacionalne plače.

v socialno infrastrukturo, za ohranjanje ravni socialnega varstva in podporo politikam trga dela, ko se država znajde pod fiskalnimi pritiski. ■ V mnogih državah članicah je manevrski

■ Zagotoviti je treba, da tudi Komisija v vseh priporočilih in političnih instrumentih, vključno z evropskim semestrom, spoštuje in spodbuja kolektivna pogajanja in njihovo uporabo.

prostor na davčnem področju omejen, saj se spopadajo s poplačilom starih dolgov. Višja rast bi jim olajšala zmanjševanje zadolženosti, vendar lahko tudi velika zadolženost sama po sebi zavira rast. Zato je nujno potrebno organizirano upravljanje dolgov, če želimo ustvariti razmere za politike, usmerjene v rast. Take izzive bi lahko reševal sistem za odkup dolga, ki bi se mu lahko države članice pridružile, če bi sprejele načrt glede vzdržnosti dolga.

■ Skrb zbujajoč trend naraščajoče revščine,

■ V okviru proračuna evroobmočja je treba

njeno nadaljevanje in vedno večje razlike v evropskih življenjskih standardih so bistveni razlogi, da se boj proti revščini in neenakosti spet uvrsti na dnevni red. Evropski pravni okvir, ki bi vsakemu Evropejcu zagotavljal univerzalen dostop do zdravstvenih storitev, dohodkovne podpore in sredstev za preživetje, bi bil velik korak k zmanjšanju revščine in prenovljeni vertikalni socialni mobilnosti.

raziskati možnost vzpostavitve dopolnilnega nadomestila EU za primer brezposelnosti znotraj ekonomske in monetarne unije, s čimer bi z razporeditvijo stroškov konjunkturne brezposelnosti med države članice okrepili moč nacionalnih gospodarskih stabilizatorjev ter utrdili kohezijo v EU in povezanost s svojimi državljani.

■ Doseganje socialnih in zaposlitvenih ciljev je

lahko odvisno tudi od gospodarskega položaja v neki državi in zahteva takojšnje reforme, ki nimajo drugega učinka kot dolgoročnega. Če želimo zagotoviti, da bodo države članice zmožne izvajati in financirati take reforme, bi lahko oblikovali spodbujevalni mehanizem, ki bi ga podprli s skupnimi proračunskimi zmogljivostmi v evroobmočju in delujočim demokratičnim mehanizmom odločanja na ravni evra. Takšen proračun evroobmočja ne bi smel škodljivo vplivati na sedanji proračun EU. Deloval bi kot samodejni stabilizator za države, v katerih je prisotno krčenje gospodarstva, in bi pomagal pri blažitvi negativnih pretresov. Uporabili bi ga za krepitev naložb predvsem

28 OECD, Priporočilo Sveta o učinkovitih javnih naložbah na vseh ravneh upravljanja, sprejeto 12. marca 2014. 29 Com(2015)12

32

■ Podkrepitev Evropskega sklada za

prilagoditev globalizaciji z dodatnimi finančnimi sredstvi bi zagotovila boljšo podporo delavcem, ki so jih prizadela odpuščanja. ■ Ključnega pomena je zagotavljanje stabilnosti evra in evropskega finančnega sektorja. Dokončna vzpostavitev bančne unije, vključno s trdnim sistemom zajamčenih vlog in ločitvijo tveganega investicijskega bančništva od dejavnosti bančništva na drobno29, bi dodatno povečala verodostojnost Unije pri varovanju bančnih vlog državljanov in obnovila tok posojil v realno gospodarstvo.


Zaključek: Evropski socialisti in demokrati kot nosilci sprememb Evropski socialisti in demokrati se zavzemamo za pozitivne spremembe. Ponujamo podroben in napreden načrt reform in naložb, ki obravnava ključne strukturne izzive, s katerimi se spoprijema Evropa. V primerjavi s konservativnimi reformami, ki se osredotočajo predvsem na zniževanje stroškov dela in privatizacijo ter so povzročile skorajšnjo deflacijo in rastoče neenakosti, so naše reforme usmerjene predvsem v konkurenčnost, ki temelji na povečani produktivnosti in zaposlovanju ter dobro delujočem javnem sektorju. Zavezali smo se, da bo naše delovanje usmerjeno v ustvarjanje rasti, ki koristi vsem Evropejcem. Zavedamo se, da nekateri od naših predlogov za reforme vključujejo strukturne spremembe v evropskem gospodarstvu – strukturne spremembe, ki se ponujajo kot odgovor na krizo in bi morale potekati vzporedno z naložbami. Zato naši predlogi vključujejo reforme na ravni držav članic in Evropske unije. Prepričani smo, da EU in države članice v svojih politikah take spremembe potrebujejo, zato bomo poskrbeli, da sprejmejo ter izvajajo drzne in napredne strukturne reforme, ki ne omogočajo le gospodarskega okrevanja, ampak Evropo postavljajo na pot trajnostne rasti, ki koristi vsem državljanom.

III


PES SOCIALISTS & DEMOCRATS

Follow us on www.facebook.com/pes.pse and www.twitter.com/pes_pse. If you have any questions please visit us on www.pes.eu or contact us info@pes.eu. Party of European Socialists (PES) Rue du Trône 98 1050 Brussels T +32 2 548 90 80 F +32 2 230 17 66 info@pes.eu AISBL–BBCE–N00897.208-032 This publication received financial support of the European Parliament. Sole liability rests with the author and the European Parliament is not responsible for any use that may be made of the information contained therein. This Brochure was printed on a recycled paper with environmental safe water based inks.

Profile for Party of European Socialists

Brochure progressive reforms (Slovenian)  

Brochure progressive reforms (Slovenian)  

Profile for pes_pse
Advertisement