Naš krog

Page 1

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

AVE novice

04

POMGRAD novice

06

ENOTNI V NEUMNOSTI

18

Nekaj zanimivih novih »tehnikalij« za 2017

19

31

INTERVJUJI Andreja BERNJAK IMO-REAL d. o. o.

Ljiljana PETROVIĆ Panvita MIR d. d.

Simon FERENČAK Panvita MIR d. d.

Petra LOVŠIN POMGRAD d. d.

Samo LESKOŠEK POMGRAD d. d.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017


kolofon

Vsebinsko kazalo

Izdajatelj Panvita, d. d. Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota

Kolumna | Iztok Polanič

03

Novice | Skupina Panvita

04

Simona Petek Čerpnjak

Gradimo | Pomgrad

06

Uredniški odbor

Novice | Regal GH

08

Intervjuji

09

Zanimivo | ECOTROPHELIA EUROPE 2017

12

Novice | Pomgrad

14

Poudarki iz kroga znanja | ENOTNI V NEUMNOSTI

18

Informatika | Nekaj zanimivih novih »tehnikalij« za 2017

19

Novice | Komunika

22

Naši nasveti | Začetek vrtnarske sezone

23

Jubilej

24

tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Dušan Banfi Helena Čirič Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Boštjan Kojzek Urša Koplan Janez Kučan Jasna Kuštor Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Aleš Zver

Naklada 1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe simona.petek@panvita.si

POVABILO K SODELOVANJU Imate žilico za pisanje in ste pripravljeni sodelovati z uredniškim odborom? Ste naredili dobro fotografijo in bi jo radi pokazali? Pišete pesmi, pa jih nimate kje objaviti? Imate idejo, predlog kako še bolj približati Naš krog sodelavcem? NAŠ KROG JE GLASILO VSEH ZAPOSLENIH, ZATO SODELUJTE Z NAMI, VESELI BOMO VAŠIH PRISPEVKOV.

S svojimi vprašanji, predlogi, idejami, gradivom se obrnite na urednico Našega kroga:

simona.petek@panvita.si ali 041 355 007.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017


kolumna

Ponosen sem. Ko se dan prevesi v noč in otroci že spijo, velikokrat v glavi povzemam dogodke tistega dne. Večinoma je v ospredju služba ter njeni tekoči izzivi. Tokrat so bili otroci. Ne vem, kako je pri vas, ampak starejšemu gre izjemno težko iz jezika beseda oprosti ali pa žal mi je. Izjemno močni besedi, katerih bi se vsi mi morali večkrat posluževati. Pa se še vedno učimo. Na drugi strani pa izjemno uživa in je ponosen na sebe, ko mu uspejo stvari, ki so se mu še prej zdele nedosegljive. Odlikuje ga zdrav ponos, ki bi moral biti vzgled tudi nam odraslim. Na žalost vsi mi živimo in delamo v okolju, kjer je pohvala nekaj nepredstavljivega. Obstajajo celo interne šale, ki pravijo »če ne štenkam, hvalim«. Pa res mora biti tako? Smatram da ne in mi vsi smo odgovorni, da se to spremeni ali je to doma ali pa v službi. Pa začnimo. Ponosen sem na Pomgrad in njegove zaposlene. Gradbeništvo se povsod po Evropi spopada s pomanjkanjem delovne sile in dela v zahtevnih razmerah. V Sloveniji je žal panoga bistveno bolj kot drugod podvržena (lokalni) politiki, ki točno ne ve, kaj bi z nami. Niti toliko ji ni do nas, da bi jasno in nedvoumno opredelila merila in standarde pri javnih naročilih, s čimer bi vse ponudnike obravnavala enako in bi se tako posledično dvignila kakovost izvedenih del. Panoga je lani doživela 18 % padec, skupini Pomgrad pa je uspelo povečati tržni delež, a žal na račun dobičkonosnosti. To je obenem področje, kateremu moramo vsi mi v letošnjem letu posvetiti bistveno večjo pozornost. Ponosen sem na našo širšo kadrovsko službo. S številčno majhno ekipo jim je uspelo v lanskem letu izpeljati veliko število pomembnih projektov. Za nekatere smo celo prejeli nagrade. Uspelo jim je, da so v ospredje postavili Janeza Novaka, saj razvoj vsakega podjetja temelji na znanju njegovih zaposlenih in ne strojih. Začrtana pot je prava ter brez končnega cilja, pri čemer se vsi mi zavedamo, da nas na tej poti čaka še veliko dela in usklajevanja z drugimi službami. Želimo spoznati vsakega slehernega od vas, s čim se ukvarjate ter katera znanja imate ali pa bi jih želeli pridobiti. Vse s ciljem, da pri nas razvijate kariero, na katero bomo mi vsi ponosni in da nam zaupate, kaj vas pri tem cilju ovira, da bi vam lahko uspelo.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

Ponosen sem, da nam je v prvih dveh mesecih uspelo izvesti prva izobraževanja v naši novo ustanovljeni Akademiji Pomgrad. In to je šele začetek. To je projekt, na katerega v Pomgradu veliko stavimo in želimo, da postane pomembni vezni člen v ekosistemu Pomgrad. Z uspešno pridobitvijo nepovratnih sredstev na slovenskem razpisu za razvoj kadrov pa bo slednje še veliko lažje. Ponosen sem, da smo v skupini Pomgrad ustanovili posebno skupino DIGIT@L, ki bo skrbela za prenovo in digitalizacijo poslovanja. K nam prihaja t. i. industrija 4.0, o kateri prav nihče dobro ne ve, kaj to dejansko pomeni in vsak ima svoje mnenje. Gradbeništvo (in kmetijstvo) sta žal še redki panogi, katerih se digitalizacija v tolikšni meri še ni dotaknila. V skupini Pomgrad bomo nadaljevali z aktivnostmi, katere smo pričeli izvajati v lanskem letu. Tako bomo posodobili poslovanje s celovito digitalno spremljavo od ponudbe do izvedbe, nadaljevali z dnevnim merjenjem storilnosti mehanizacije in vseh vpletenih na gradbišču ter vse skupaj nadgradili s stimulativnim delom plače. Omenjene aktivnosti bomo izvajali s ciljem, da bo vsem nam jutri lažje in da bomo imeli jasnejši pregled nad našim poslovanjem. In ponosen sem na družino, ki mi stoji ob strani ter je moj zaveznik in poslušatelj. Upam, da so tudi oni ponosni name.

Iztok Polanič

03


novice

#prviGrill – ZA PRVI GRILL NI NIKOLI

PREZGODAJ!

Letošnjo sezono peke na žaru smo pričeli že zgodaj. Prvi čevapi namreč vedno najbolj dišijo. Pridruži se nam tudi ti in prilepi svojo fotografijo na našo facebook stran AVE Panvita, #prviGrill.

PREKMURSKI PIŠČANEC NA TURNEJI Prekmurskega piščanca, ki smo vam ga premierno predstavili v prejšnji številki, pošiljamo sedaj na turnejo po Sloveniji. Menimo namreč, da ga morajo vsi spoznati. Zakaj? Zato, ker je preprosto najboljši. Številni slepi testi so nam potrdili, da je okus našega piščanca odličen in dejansko bistveno boljši od konkurenčnih. Prav tako je odlična tudi sama struktura in kompaktnost mesa. Gre za piščanca, ki je vzrejen ob najboljši krmni mešanici s 100 % slovenskimi žiti in visoko vsebnostjo omega 3 maščobnih kislin. Svojevrstno popotnico v svet pa mu daje tudi dejstvo, da izhaja iz najbolj pristne regije v Sloveniji, kjer domuje dobra hrana in ostaja zdravo ravnovesje med človekom in naravo. Našega piščanca seveda pošiljamo v svet ob spremstvu oglaševalske kampanje. Bistveni del kampanje bo potekal preko radia, kjer bomo z duhovitimi narečnimi oglasi, ki bodo regijsko prilagojeni, poskrbeli za prepoznavnost in zapomnitev. Za ustrezno vizualizacijo pa bomo poskrbeli preko tiskanih medijev in spleta.

Prekmurski piščanec bo svoje ljubitelje seveda tudi nagrajeval, zato vas vabimo, da poiščete nalepke z nagradno igro, ki se nahajajo na vseh pakiranih kosih Prekmurskega piščanca. Zaposleni iz Panvite žal ne morete sodelovati, lahko pa prijazno povabite k sodelovanju svoje sorodnike, prijatelje …

In kakšen je Prekmurski piščanec AVE? ZA PRSTE OBLEZNOTE! POSKUSITE, PA BOSTE RAZUMELI. 

In ker ga želimo čim bolj približati ljudem, bomo na naši turneji dali možnost prav ljudem, da soustvarjajo njegovo zgodbo. Tako bomo obiskali številne trgovske centre, poskrbeli za zabavo in promocijo, na koncu pa sestavili skupno zabavno zgodbo, katere delček bo lahko prispeval vsak mimoidoči.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

04


novice

PREKMURSKI PIŠČANEC S SOLATO IZ AJDOVE KAŠE SESTAVINE:

ŠTEVILO OSEB ČAS PRIPRAVE: 20 MIN ČAS PEČENJA: 90 MIN

• • • • • •

PREKMURSKI PIŠČANEC AVE 50 g masla 150 g ajdove kaše 2 velika paradižnika, 1 čebula, 1 limona, 1 jabolka, 8 manjših korenčkov 100 ml vode Olje, sol, poper

PRIPRAVA

Piščanca operemo pod hladno, tekočo vodo in ga položimo na čisto krpo, da se osuši. Znotraj in zunaj ga enakomerno natremo s soljo in rahlo popramo. Celo jabolko zatlačimo v trebušno votlino in dodamo nekaj rezin masla. S špago piščanca povežemo okoli nog in preko prsi. V manjši kozici razpustimo preostalo maslo in s čopičem pomažemo po celotnem piščancu. Z maslom pomažemo tudi pekač. Pečico ogrejemo na 140 °C. Piščanca položimo v pekač tako, da so prsi obrnjene navzgor. Ko je pečica ogreta, položimo pekač v pečico in pečemo ca. 90 min. Vmes lahko zalijemo z malo vode. Po ca. 60 minutah dodamo v pekač celo korenje, ki smo mu pred tem ostrgali povrhnjico. Ko je piščanec pečen, ga vzamemo iz pečice in prekrijemo s papirjem za peko ali pokrovom. Ajdovo kašo operemo pod hladno tekočo vodo in jo 5 min kuhamo v dvojni količini osoljene vode. Odstavimo in pokrijemo. Posodo pustimo 10 min pokrito in jo nato odkrijemo. Čebulo narežemo na tanke lističe, dodamo strt česen in na majhne kocke narezan paradižnik. Limono iztisnemo in skozi sito polijemo po paradižniku. Solimo, popramo in dodamo olje. Premešamo in postavimo v hladilnik. Ko se kaša ohladi, jo dodamo k paradižniku. Piščanca postavimo na desko ter ga razrežemo na porcije. Dodamo košček pečenega jabolka, korenje in solato iz ajdove kaše. Meso lahko prelijemo tudi s sokom, ki je ostal od pečenja.

NOVE ZADOLŽITVE V PANVITI MIR V mesecu februarju smo v Panviti MIR nekoliko prevetrili zadolžitve nekaterih ključnih oseb. Igor Šmauc, ki je v Pantivi MIR zaposlen od leta 1999, najprej kot vodja maloprodaje, nato vodja svežega programa, zatem vodja prodaje za domači trg, od leta 2013 pa kot direktor prodaje, v letošnjem letu dodatno prevzema zadolžitve širitve prodaje na tujih trgih. Sam vidi v tem velik izziv, ki se ga je z veseljem lotil, saj meni, da imamo z našimi prvovrstnimi izdelki v tujini velik potencial. Novi ciljni trgi, kamor bo usmerjal svoje aktivnosti v retail in HoReCa segmentu, so: Madžarska, Bulgarija, Romunija, Grčija, Nemčija, Anglija in Švedska, hkrati pa planira tudi širitev prodaje na trgih, kjer smo že prisotni, to je na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Avstriji, Italiji in Franciji. Kar se tiče programske usmeritve, bo na južnih trgih fokusiran na trajni in piščančji program (posebne klobase in hrenovke) ter na sveži grill, na severnih in zahodnih trgih pa na trajni program in pomembno novost, ki jo načrtujemo na področju grilla. O tem pa kaj več v kateri od prihodnjih številk Našega kroga. Igor Kolar je v Panviti zaposlen že od leta 2004 kot direktor proizvodnje, leta 2009 je dodatno skrbel še za vzpostavitev proizvodnje v obratu MIP Kromberg, leta 2011 pa prevzel tudi delovno mesto direktorja Panvite PRM d. o. o. Kot je povedal, je vesel, da je imel skozi vsa ta leta priložnost v proizvodnji sodelovati z enkratnimi ljudmi, ki so se bili vedno pripravljeni spoprijeti z različnimi izzivi. V svoje sodelavce je vedno verjel in bil na njih ponosen, zato se jim na tem mestu še enkrat zahINTERNA REVIJA marec–maj 2017

valjuje za korektno in uspešno sodelovanje. V letošnjem letu poleg direktorske funkcije v Panviti PRM prevzema dodatno še nekatere pomembne komercialne funkcije, in sicer vodenje prodaje rdečega svežega mesa skupaj z razsekom, vodenje celotne naše maloprodaje in veleprodajo vseh ostalih kupcev na domačem trgu. Njegov cilj je, da razširimo lastno maloprodajno mrežo in postanemo največji domači mesar v Sloveniji, tako da bo AVE prisoten v vsaki slovenski gostilni. Pravi, da popolnoma zaupa svoji ekipi in verjame, da jim bo to tudi uspelo. Ljiljana Petrović, ki je svojo poslovno pot v Panviti začela izjemno uspešno kot vodja kontrole kakovosti, je dobila nove zadolžitve na področju vodenja proizvodnje. V okviru tega je odgovorna za vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v proizvodnji, pri čemer bo seveda zasledovala osnovno vodilo, to je skrb za proizvodnjo kakovostnih, varnih in zakonsko usklajenih mesnih izdelkov. Glavni cilji, ki si jih je ob tem zadala, so: zvišanje produktivnosti in optimizacija proizvodnje, skrb za ekonomičnost, modernizacija določenih procesov, dvig fleksibilnosti, zadovoljstvo zaposlenih in prijazna delovna atmosfera ter seveda maksimalno zadovoljstvo kupcev. V svoje delo želi vpeti tudi čim več kreativnega in inovativnega razmišljanja ter spodbuditi timski duh in razmišljanje. Verjame, da bo imela podporo svojih sodelavcev, da skupaj čimprej uspešno realizirajo vse zastavljene cilje. Verjamemo, da bodo nove delovne zadolžitve prinesle veliko uspeha, zadovoljstva in prosperitete tako njim osebno kot celotni organizaciji.

05


gradimo

ZAKLJUČEVANJE PRVE ETAPE AVTOCESTE DRAŽENCI–GRUŠKOVJE Avtocesta Draženci – Gruškovje je zadnji manjkajoči odsek avtocestnega omrežja med mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje, ki bo izboljšal prometne povezave s sosednjima državama. Nov odsek avtoceste je zasnovan kot štiripasovnica z odstavnima pasovoma in vmesnim ločilnim pasom s predvideno hitrostjo vožnje do 130 km/h, dela pa bodo predvidoma zaključena do septembra 2017. Prvo etapo manjkajočega odseka Pomgrad izvaja skupaj s partnerji CP Ptuj, Gorenjsko gradbeno družbo in CGP Novo mesto. Pomgrad gradi odsek v dolžini 1,7 km, postavil pa bo tudi prometno opremo in protihrupne ograje na celotni dolžini avtoceste. O obsežnosti projekta priča seznam del, saj bomo v okviru projekta zgradili še priključek Podlehnik, deviacije, 4 nadvoze, 2 mostova, podvoz, 4 prepuste in 2 oporna zidova. Ob tem bomo izvedli tudi globoko temeljenje za vse objekte in poskrbeli za prestavitev električnih instalacij. Posebnost pri gradnji tega avtocestnega odseka je izvedba del v dveh fazah, saj se avtocesta gradi na mestu obstoječe glavne ceste Maribor– Gruškovje, po kateri mora v času gradnje nemoteno potekati regionalni mednarodni promet. Konec lanskega leta smo dokončali prvo fazo in preusmerili promet na že zgrajeno prvo polovico avtoceste. Trenutno potekajo aktivnosti za izvedbo druge faze, ki pa je manj zahtevna.

»Za dokončanje prve faze je bilo potrebno zaključiti večino prestavitev inštalacijskih vodov, dokončati večjih del premostitvenih objektov ter dokončati večino vzporednih cest. Pri izvedbi nam največjo težavo povzroča turistična sezona v poletnih mesecih, zaradi katere smo bili primorani prilagoditi tehnologijo gradnje in posvetiti več pozornosti varstvu pri delu,« je potek del opisal vodja projekta Jožef Trstenjak.

KOLESARSKA STEZA DO DOBROVNIKA

Začeli smo graditi novo kolesarsko stezo, ki bo povezovala naselji Tešanovci in Dobrovnik. 1,35 kilometra kolesarske steze predstavlja nadaljevanje izgradnje Termalne poti, ki bo povezovala naselji Tešanovci in Dobrovnik. Ta sodi med večje letošnje kolesarske naložbe v Sloveniji. Dela bomo zaključili predvidoma do septembra 2017. »Poleg izgradnje kolesarske poti bomo v naselju Strehovci uredili tudi pešpot v dolžini 480 metrov ter ob njej postavili javno razsvetljavo. V naselju Dobrovnik pa bomo čez potok Bukovnica zgradili novo leseno brv ter preuredi križišče, ki pelje do Bukovniškega jezera,« je projekt opisala vodja gradbišča Tatjana Munih. Termalna pot je glavna kolesarska povezava med termalnimi središči v regiji, prav tako pa povezuje Avstrijo ter Madžarsko. Turistom in rekreativnim kolesarjem omogoča varno in udobno potovanje, saj je pretežno ravninska.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

06


gradimo

NADGRADNJA HOTELA OSMINE Hotel Osmine se nahaja na hrvaški obali v bližini Dubrovnika. Trenutno opravlja Pomgradova ekipa prenovo hotelskega kompleksa, ki se razteza na 11 hektarih površine in se bo po končani prenovi ponašal s kar 900 ležišči. Center turističnega kompleksa je štirinadstropni objekt, sestavljen iz petih lamel, ki s svojo ukrivljeno obliko gostom iz vsake sobe ponuja pogled na morje. Stavba se ponaša s 142 hotelskimi sobami, tremi dvigali, gostinskim lokalom in recepcijo. S podzemnim tunelom je povezana z drugo zgradbo v hotelskem kompleksu. V njej so gostom na razpolago restavracija, gospodarski prostori, večnamenska dvorana ter dodatnih 42 hotelskih sob, obkrožena je z gostinskim objektom z zunanjim bazenom ter s tenis igriščem. Pomgrad je pri projektu zadolžen za izvajanje armirano betonskih del. Večinoma bodo izvedena na drugi stavbi, ki bo imela po končani gradnji za vsaj 40 % večjo površino tlorisa. Glavni del armirano betonskih del je gradnja stopnišča in dveh dvigalnih jaškov, ki bodo povezovali novo recepcijo s podzemnim tunelom. »Gradnja stopnišča in dveh dvigalnih jaškov, ki imajo tlorisno površino 35 m², nam predstavljajo velik izziv, saj višinska razlika med temeljno ploščo jaškov in streho recepcije znaša kar 24 metrov,« je povedal vodja gradbišča Robert Krajnc. Poleg armirano betonskih del je Pomgrad zadolžen še za izvedbo zidarskih, izolaterskih in soboslikarskih del, ki pa bodo, tako kot zunanja ureditev, v večji meri predani drugim kooperantom. Prenova hotelskega kompleksa bo s pozidavo obstoječih stavb ter dogradnjo novih delov objekta nivo hotela dvignila na štiri zvezdice, dela pa bodo zaključena maja 2017.

GRADNJA POSLOVNEGA OBJEKTA IPROS Septembra 2016 smo pričeli z gradnjo poslovno proizvodnega objekta Ipros, ki se nahaja v občini Vrhnika, natančneje v vasi Drenov grič. Rok za zaključek gradnje 57 metrov dolgega, 35 metrov širokega in 12 metrov visokega objekta, z zazidalno površino nekaj več kot 2000 m², je konec maja 2017. V večjem delu novega objekta bo v dveh etažah potekala proizvodnja procesne opreme in sistemov iz nerjavečega jekla za potrebe farmacevtske in prehrambene industrije ter skladiščenje materiala in izdelkov. V manjšem delu objekta, upravni stavbi, bodo v treh etažah urejene pisarne in poslovni prostori. Tehnične lastnosti novogradnje opisuje vodja gradbišča Slavica Pintarič tako: »Konstrukcija objekta je armirano betonska, v kombinaciji z jeklenimi in lesenimi lepljenimi nosilci. Fasadni ovoj objekta bo postavljen iz fasadnih panelov, ekspandirane pločevine in steklene fasade. Streha bo ravna, z minimalnim naklonom in krita s strešno folijo. Objekt bo ogrevan s talnim gretjem s pomočjo toplotne črpalke zrak-voda, ki bo imela tudi funkcijo hlajenja.« V skladu s funkcionalnimi potrebami in zahtevami OPPN bo Pomgrad uredil tudi okolico objekta. Tako bo ob stavbi urejenih 60 parkirnih mest ter vse potrebne asfaltirane površine za dostavo in druge logistične potrebe podjetja. Na južnem delu parcele bodo izvedeni tudi omilitveni ukrepi, ki bodo služili kot varovalo v primeru poplav.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

07


novice

NOVA PODOBA TRAVEL FREE PRODAJALNE V GORNJI RADGONI

Leta 2009 smo s ponosom odprli vrata naše največje Travel FREE prodajalne v Maximus centru Gornja Radgona. Ker je od tedaj minilo že kar nekaj uspešnih let, prodajalno pa je v tem času obiskalo ogromno slovenskih in tujih, predvsem avstrijskih strank, smo se v začetku

PUSTNO RAJANJE V TRAVEL FREE

»Pust, pust, krivih ust! Nasmejan, norčav in masten okrog ust!« Pustno rajanje je v Travel FREE vsako leto zabavno! Nasmejani obrazi, slastni krofi in izvirne maske. Nas prepoznate?

letošnjega leta odločili za prenovo. Prodajalno smo odeli v bolj moderen videz, osvežili ponudbo tekstila s spomladanskimi »must have« kosi ter se s ponudbo izdelkov s področja kozmetike, parfumerije in sladkarij že pripravili na prihajajoči toplejši letni čas. V Travel FREE Gornja Radgona vas že z veseljem pričakujemo z našo edinstveno ponudbo - vabljeni!

DARILCA VELIKONOČNEGA ZAJČKA Čar velike noči je druženje v krogu družine, vonj po pomladi ter seveda iskanje darilc, ki jih je skril navihani Velikonočni zajček. Da bo presenečenje kar največje, pa se oglasite v kateri izmed naših Travel FREE prodajaln ter izberite darilce, ki bo vašim najdražjim še posebej v veselje. Kdo pravi, da se velikonočnega zajčka veselijo samo otroci?! :-)

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

8


intervju Andreja BERNJAK

Ljiljana PETROVIĆ

IMO-REAL d. o. o.

Panvita MIR d. d.

Kaj je po vašem mnenju prednost vašega podjetja pred drugimi, konkurenti? Kilometrina. Dolgoletno poznavanje področja gradbeništva in nepremičninskih projektov, izkušnje - pridobljeno znanje, povezanost in poznavanje poslovnih partnerjev. Recimo temu prisotnost in utrjenost. Kdo pri vas doma kuha? Največkrat jaz, zelo rada jem in skuham kaj dobrega. Med tednom pa kak dan izpustim in je fajn, ko se samo vsedem za mizo. Imate doma vrt? V stanovanju ne, je pa doma pri mami. Je dovolj blizu, da ga koristim; poleg običajnega repertoarja bo letos posebnost kodrolistni ohrovt in vijolični krompir. Česa se spomladi veselite? Najbolj se veselim toplih sončnih dnevov, vsega kar je s tem povezano ... nove energije, cvetenja, alergij, zelenja, zunanjih aktivnosti, druženja, izletov/ potovanj, pestrosti. Kaj bi radi bili v naslednjem življenju? Posodobljena verzija. Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? Spomnim se, da sem hotela biti veterinarka. Kaj bi počeli, če ne bi bili zaposleni tu? Verjetno z razvojem idej oz. projektov, ki bi me pritegnili.

Hobiji? Huh, polno jih je, neka konstanta so branje, deskanje – to pomeni bordanje pozimi, poleti pa wejk/SUP/surf, igranje bobnov, potovanje. Zadnje čase se se-

Kaj je po vašem mnenju prednost vašega podjetja pred drugimi, konkurenti?

ma, proizvodnja tradicionalnih

Upam, da ne popustim pritisku

grevam tudi za plezanje. :)

izdelkov, vrhunska kvaliteta in

otrok še za kakšnega ljubljenč-

Hišni ljubljenčki?

dolgoletna tradicija.

ka. V glavnem zaradi tega, ker

Zaenkrat ne.

Kdo pri vas doma kuha?

nas večinoma ni doma in se

Kako preživite dopust? Po navadi grem raziskovat kakšne nove kraje, ki se mi zdijo zanimivi ali obiskat prijatelje, ki živijo malo dlje. Tudi Hrvaška obala je zakon. Pa narava, mir.

11. Česa bi se radi naučili? Vsega kar me zanima in vsega kar še ne vem/ne obvladam zadosti dobro, polno je tega.

12. George Clooney ali Brad Pitt, Ryan Gosling ali Tom Hardy?

Prednosti našega podjetja so: raznolikost prodajnega progra-

ukvarjati.

da tudi jaz občasno umažem

Kako preživite dopust?

kuhinjo.

Malo delovno, večinoma pa

Imate doma vrt?

potujem z družino. Trenutno

Zaenkrat ne. Način življenja

največ potujemo po Sloveniji,

mi trenutno to ne dopušča.

ker želimo spoznati vse njene

Verjetno bom imela vrt, ko bom

lepote in dobrote.

starejša, s tem, da me bo moral nekdo prej praktično usmeriti. Česa se spomladi veselite? Spomladi se najbolj veselim sprehodov z otroki in občasno Kaj bi radi bili v naslednjem življenju?

Tom ali Jerry? Pa ka bi en brez drüjgoga.

Kam v Pomurju bi peljali nekoga, ki še tukaj ni bil? Na Melince k Müjri, na en domači turizem, na dödole z zeleno šalato z bučnin oljon pa gibanico, k mlini, na izlet po Goričkon, na Sotinski brejg.

Tri zlate ribice, zaenkrat.

Večinoma kuha moj mož, s tem

mladih letih, Tom Hardy, George

morala zgooglati ...

Hišni ljubljenčki?

z njimi ne moremo ustrezno

popoldanskih kav s prijatelji.

Gosling. Zadnja dva sem tak

Igra z otroki, filmi, branje.

Ne vem, če smem povedati!

Vizualno po vrsti Brad Pitt v Clooney v mladih letih, Ryan

Hobiji?

Ne verjamem v naslednje življenje. Če pa bi že morala izbrati, bi izbrala poklic, s katerim bi lahko

Česa bi se radi naučili? Naučila bi se čim več tujih jezikov in bolj pozitivno gledati na vse, kaj se dogaja v življenju. George Clooney ali Brad Pitt, Ryan Gosling ali Tom Hardy? Od vseh naštetih nihče. Za mene je vedno favorit Tom Cruise. Tom ali Jerry?

pomagala ljudem.

Oba, odvisno od situacije.

Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni?

Kam v Pomurju bi peljali nekoga, ki še tukaj ni bil?

Definitivno zdravnica.

Sigurno na uživanje v ene

Kaj bi počeli, če ne bi bili zaposleni tu?

izmed številnih toplic in na

Verjetno bi delala nekaj podob-

čih tradicionalnih pomurskih

nega v drugem podjetju. Sigurno ne bi bila brez službe, ker to ni

razvajanje brbončic ob domajedeh, ki so več kot odlične.

za mene. INTERNA REVIJA marec–maj 2017

9


intervju Simon FERENČAK

Petra LOVŠIN

Panvita MIR d. d.

Pomgrad d. d.

Kaj je po vašem mnenju prednost vašega podjetja pred drugimi, konkurenti? Izjemna kakovost izdelkov, visoka dovršenost grill programa, družini prijazno podjetje.

Hobiji? Kolesarjenje in pozimi smučanje.

Kdo pri vas doma kuha? Žena in jaz.

Kako preživite dopust? S svojo družino.

Imate doma vrt? Imamo.

Česa bi se radi naučili? Angleščine.

Česa se spomladi veselite? Najbolj daljšega dneva.

Monica Bellucci ali Sharon Stone, Megan Fox ali Scarlett Johansson? Monica in Megan.

Kaj bi radi bili v naslednjem življenju? Isto. Mesar. Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? Mesar. Kaj bi počeli, če ne bi bili zaposleni tu? Bil bi mesar.

Hišni ljubljenčki? Kuža beagle.

Tom ali Jerry? Tom in Jerry sta izvrstna kombinacija. Kam v Pomurju bi peljali nekoga, ki še tukaj ni bil? V vinsko klet Marof.

Kaj je po vašem mnenju prednost vašega podjetja pred drugimi, konkurenti? Smo pravi Robinson Crusoe med gradbenimi podjetji. Ko so drugi propadali, smo mi preživeli krizo, šli naprej s tehnologijo, vpeljali nove IT rešitve in postali eno izmed vodilnih podjetij v Slovenji.

Hišni ljubljenčki? Jih nimam.

Kdo pri vas doma kuha? Ati.

George Clooney ali Brad Pitt, Ryan Gosling ali Tom Hardy? George Clooney in Tom Hardy.

Imate doma vrt? Da. Česa se spomladi veselite? Toplega vremena, daljšega dneva, spomladanskega dežja in skakanja po lužah. Kaj bi radi bili v naslednjem življenju? Aktiven lenivec.

Kako preživite dopust? Nekomplicirano v kampu pred našo prikolico. Česa bi se radi naučili? Šivanja in štrikanja, skratka izdelovanja svojih oblačil.

Tom ali Jerry? Bulldog Spike. Kam v Pomurju bi peljali nekoga, ki še tukaj ni bil? Na pajani krüj s česnekom na Otok ljubezni in degustacijo vina v naši vinski kleti v Lendavskih goricaj.

Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? Tapetnica v dedkovi delavnici. Kaj bi počeli, če ne bi bili zaposleni tu? Igrala računalniške igrice za denar. Hobiji? Šport in kvačkanje.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

10


intervju Samo LESKOŠEK Pomgrad d. d.

Česa bi se radi naučili? Španščine. Monica Bellucci ali Sharon Stone, Megan Fox ali Scarlett Johansson? V ponedeljek Monica, v torek Megan, Scarlett za sredo, potem pa četrtek za zbiranje korajže in po petku s Sharon dva dni počitka. :) Tom ali Jerry? Jerry.

Kaj je po vašem mnenju prednost vašega podjetja pred drugimi, konkurenti? Hitro zaznavanje novih priložnosti na trgu in dober izkoristek potenciala zaposlenih. Kdo pri vas doma kuha? Žena več kuha, jaz več pečem. Imate doma vrt? Imamo. Česa se spomladi veselite? Dolgih sončnih, toplih dni. Kaj bi radi bili v naslednjem življenju? Naslednjem življenju?

Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? Pilot.

Kam v Pomurju bi peljali nekoga, ki še tukaj ni bil? Na Goričko - slovensko Toskano, potem pa k Rajhu na bograč.

Kaj bi počeli, če ne bi bili zaposleni tu? Najbrž kaj drugega. Hobiji? Modelarstvo. Hišni ljubljenčki? Brez. Kako preživite dopust? Z bivalnim kombijem se potepam po nepoznanem.

OBJAVA ZA RAZPIS ZA BAŠKO

BAŠKA 2017 Tudi letos se bodo naši otroci lahko udeležili letovanja v Baški, in sicer od 25. junija do 1. julija 2017.

PRIJAVNICE ZA PRIJAVO OTROK NA LETOVANJE BOSTE PREJELI K PLAČILNI LISTI V APRILU. INTERNA REVIJA marec–maj 2017

11


zanimivo

NA EVROPSKEM TEKMOVANJU

ECOTROPHELIA EUROPE 2016 V PARIZU NAS JE ZASTOPAL INOVATIVEN SLADOLED Z OKUSOM AJDE, KISLEGA MLEKA IN MEDU

Ajdova dekl’ca je zmagovalni živilski izdelek nacionalnega tekmovanja Ecotrophelia Slovenija 2016, ki ga je letos že osmo leto zapored organizirala Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, in nas je letos oktobra zastopal na evropskem tekmovanju Ecotrophelia Europe na sejmu SIAL v Parizu. vrednost. Na pozitiven učinek absorpcije še dodatno vplivajo tudi ostale sestavine sladoleda.

Glavni cilj tako nacionalnega kot evropskega tekmovanja je mlade spodbuditi k timskemu delu, organizaciji, kreativnemu razmišljanju in razvoju novih izdelkov. Tovrstne izdelke je smiselno strokovno podpreti, nagraditi, promovirati v širši javnosti, omogočiti njihov nadaljnji razvoj, nenazadnje pa pomagati mladim pri vzpostavitvi novega podjetja, zagonu proizvodnje ali povezovanju s potencialnimi investitorji. Letošnji zmagovalec Ajdova dekl’ca je ajdov sladoled ter sladoled z okusom kislega mleka in medu, ki bi ga lahko umestili tudi med funkcionalna živila, saj je odličen vir kalcija in beljakovin. S svojo inovativno kombinacijo okusov ajde in kislega mleka predstavlja novost na slovenskem in evropskem trgu, hkrati pa ohranja tradicionalne okuse, značilne za slovensko področje. Za kulinarično popestritev poskrbijo tudi posebne ajdove kokice, oblite s čokolado. Glavno inovativno komponento izdelka, ki je prepričala tudi žirijo nacionalnega tekmovanja Ecotrophelia Slovenija, pa predstavlja dodan kalcijev prah, pridobljen iz jajčnih lupin, ki ima zelo visoko biološko

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

Po trenutni zakonodaji so jajčne lupine stranski živalski proizvod, ki v prvi vrsti ni namenjen prehrani ljudi, predstavlja pa nagrajeni izdelek odlično rešitev in s tem uporabo lupin v bodoče tudi za namene prehrane, seveda ob ustrezni termični obdelavi jajčnih lupin in njihovi pripravi. Izdelek je eko-inovativen tudi iz vidika zmanjšanja odpadkov, saj jajčne lupine v živilski industriji predstavljajo odpadek, ki se ga proizvajalci želijo čim prej znebiti in večinoma ostanejo neizkoriščene. Zmagovalni izdelek zaznamuje tudi posebna embalaža iz stiropora in plastike, ki se lahko večkrat reciklira in ima obenem tudi dobre termo-izolacijske lastnosti, ki omogočajo brezskrben transport sladoleda. Ekipa študentov, ki nas je letos zastopala na evropskem tekmovanju Ecotrophelia Europe je ekipa štirih študentov Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem: Tjaša Trobec, Peter Jantol, Tanja Črešnovar in Nina Mandelj, pod mentorstvom doc. dr. Borisa Kovača. Kaj jih je gnalo k razvoju ideje in kakšna je njihova izkušnja po tekmovanju, pa so zapisali še študentje sami.

12


zanimivo PRAVI IZZIVI ŠELE PO ZMAGI Za nas študente je bila to izjemna priložnost, da se dokažemo in pridobimo vse bolj zaželene obštudijske izkušnje. V projektu Ecotrophelia smo videli odlično priložnost, da preizkusimo naše ideje in nenazadnje nas same. Razvoj izdelka je terjal trdo delo, neprespane in nemirne noči, ure namenjene raziskovanju ter ustvarjanju in navsezadnje tudi veliko nujno potrebnega učenja. Ajdova dekl’ca je povezala štiri člane v celoto. Kje pa so naš ekonomist, grafični oblikovalec ali mogoče »piarovec«? Kljub pomankanju teh ključnih znanj smo se trudili in se še trudimo po svojih najboljših močeh. Člani smo si med seboj precej različni, vsak ima svoje muhe in svoje prednosti, a nas naša navihanost in igrivost neverjetno povezuje. Ajdova dekl’ca nas je naučila trdega dela, potrpežljivosti in vztrajnosti. Da ne odnehaš, ko postane težko in namesto problemov iščeš rešitve. Tekmovanje Ecotrophelia nam je bilo v veliko pomoč pri našem prvem spoznavanju s kariernim svetom.

RAZVOJ IDE

JE

Prodajne police so precej nasičene s prehranskimi proizvodi. Če želiš izstopati v poplavi izdelkov, je pomembno, da si pri ideji predvsem drugačen od drugih. Pomembno je, da potrošniki ob tako veliki ponudbi izberejo prav tvoj izdelek in da se k njemu tudi vračajo, zato je ključno, da ima izdelek tudi dodano vrednost. Razvoj inovativnega živila zahteva multidisciplinaren pristop, poznavanje kriterijev kakovosti posameznih živil in podjetniško razmišljanje. Pri vsem tem pa je glaven odličen ekipni duh, ki vpliva na rojstvo idej in na koncu na pravi izbor tistega, kar bo prepričalo še tako zahtevno komisijo. Primarnega pomena pri razvoju inovativnega izdelka je bil za nas trend porabe določenega živila med slovenskimi potrošniki. Obenem pa smo želeli naš izdelek sestaviti zgolj iz lokalnih in naravnih sestavin ter da končni izdelek ugodno vpliva na zdravje potrošnika oz. da ima visoko hranilno vrednost. Tako smo prišli na idejo sladoleda, saj poraba sladoleda tako v Sloveniji kot v svetu v zadnjih letih neverjetno narašča. Slovenci namreč na leto pojemo približno 4 litre sladoleda na prebivalca. Torej lahko rečemo, da je prodaja in potrošnja sladoleda tokratni trend in lahko

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

prinese uspeh. Zato smo se odločili za sladoled. Iskati smo morali le še pravi okus in sestavine ter njihovo razmerje, kar bo dalo sladoledu edinstven okus in v ozadju zgodbo. Na koncu smo ustvarili izdelek Ajdova dekl’ca, kremni sladoled, ki popelje brbončice v svet avtohtone slovenske kulinarike, saj posnema tradicionalno slovensko jed ajdovih žgancev s kislim mlekom, le na nekoliko višjem, bolj modernem nivoju. Okus ajde in kislega mleka z medom naredi sladoled zanimiv in poseben, da so nad njim navdušeni tako od nekoliko mlajše generacije do malo starejših sladokuscev. Te je zgodba mladih študentov dietetike navdušila in bi se tudi ti rad preizkusil v razvoju novega inovativnega živilskega izdelka? Pridruži se tekmovanju Ecotrophelia Slovenija 2017 in se poteguj za denarne nagrade. Zmagovalna ekipa študentov bo Slovenijo zastopala na evropskem tekmovanju Ecotrophelia Europe 2017, ki bo potekalo novembra v času sejma ExCeL v Londonu. dr. Petra Medved Djurašinović, vodja projekta

13


novice

Vabilo PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU Vabimo vas, da se prijavite na posamezne kategorije aktivnosti, ki se bodo odvijale v okviru MARATONA TREH SRC v RADENCIH, ki bo potekal v soboto, 20. maja 2017. Vsem, ki se boste prijavili, bomo zagotovili plačilo startnine in tekaško majico z logotipom podjetja.

Skrajni rok za prijavo je 31. 03. 2017. Prijavite se: •

Skupina Pomgrad – pri Dušanu Nađu dusan.nad@pomgrad.si

Skupina Panvita – pri Simoni Petek simona.petek@panvita.si

Prosimo, da se držite roka za prijavo, da lahko podjetje pravočasno zagotovi prijave pri organizatorju, plačilo startnine, tekaške majice ...

KATEGORIJE V OKVIRU MARATONA RADENCI: MARATON RADENSKA CLASSIC (42.195 m): Start ob 9.00, Limit proge v urah: 06:00:00 POLMARATON RADENSKA LIGHT ( 21.098 m): Start ob 9.00 TEK RADENSKA NATURELLE (10.000 m): Start ob 9.10 OAZIN TEK (5.500 m): Start ob 9.10 NORDIJSKA HOJA (9.000 m): Start ob 8.30 POHOD TREH SRC (10.000 m): Start ob 8.00

Upamo, da nas bo čim več in da se bomo lepo imeli, poleg tega pa bomo »mimogrede« promovirali podjetje v lokalnem in širšem okolju.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

14


novice

DELAVNICA

PROJEKTNO VODENJE NA PODROČJU GRADBENIŠTVA Vsak projekt ima štiri temelje: planiranje, organiziranje, vodenje ter kontroliranje in to so tudi štiri področja, kjer se pojavi največ težav in problemov. Zaposleni našega podjetja so se udeležili drugega modula delavnic, ki se je nanašal na projektno vodenje na področju gradbeništva, projektno organiziranje dela, vodenja različnih projektov in najpogostejših težav pri vodenju projektov. Projekt na področju gradbeništva smo skupaj definirali kot časovno in finančno omejeno delovanje z namenom ustvarjanja natančno določenih ciljev, v skladu s standardi kakovosti in zahtevami naročnika. Vsak projekt, ne glede na področje dela, je sestavljen iz štirih temeljev: planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje. Vodja delavnice je skupaj z zaposlenimi pokazal na značilnosti projektnega vodenja in njegovih temeljev na področju gradbeništva ter posebnih značilnosti, ki veljajo samo pri vodenju projektov pri Pomgradu. Vsi udeleženci smo se strinjali, da vse težave, konflikti in problemi pri vodenju projektov na področju gradbeništva izhajajo ravno iz omenjenih štirih temeljev. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so udeleženci vpleteni samo v eno ali dve temeljni fazi projektnega vodenja, je pogovor o delu na terenu razkril, da gre vedno za vse faze – ko pride na gradbišču do problema, ki ga je potrebno rešiti, mora vodja planirati način reševanja problema, organizirati reševanje problema, voditi reševanje problema in tudi kontrolirati rezultat reševanja problema.

Na delavnici je potekalo tudi intenzivno izmenjevanje izkušenj, saj je zaposleni z najmanj izkušnjami pri Pomgradu šele nekaj mesecev, na drugi strani pa smo imeli udeležence, ki so že tik pred zasluženo upokojitvijo. Skupaj smo iskali rešitve za trenutne probleme na področju projektnega vodenja v gradbeništvu ter omenili kar nekaj primerov, ki bi se lahko ali so se zgodili ter navedli tudi praktične rešitve zanje. Delavnice sta ga vodila Marko Korenjak, mag. ekon. in posl. ved, NLP trener in NLP coach ter Ksenija Korenjak Kramar, mag. ekon. in posl. ved., mediatorka in NLP mojstrica. Zaključek delavnice je predstavljala obsežna poslovna vaja, ki je pokazala na probleme, ki se lahko pojavijo na terenu, če se katerikoli temelj projektnega vodenja spremeni – če se spremeni nekaj na ravni planiranja, organiziranja, vodenja ali kontrole in kako to vpliva na končni rezultat zaposlenih.

DELAVNICA

STRES NA DELOVNEM MESTU NA PODROČJU GRADBENIŠTVA Stres je danes del vsakdanjika. Ali smo ljudje narejeni za življenje pod stresom ali ne? Zaposleni naše organizacije so se udeležili delavnice o stresu na delovnem mestu. Začeli smo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali smo ljudje sploh ustvarjeni za življenje pod stresom ali ne in nadaljevali o opredelitvijo, kaj stres sploh je, kateri stresorji se lahko pojavijo na delovnem mestu v gradbeništvu in kateri stresorji se lahko pojavijo tudi doma. Nadaljevali smo z omembo nekaj različnih aktivnosti, ki nam lahko pomagajo pri spopadanju s stresom.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

15


novice Aktivnosti proti stresu smo razdelili na velike, ki zahtevajo veliko našega časa, ter majhne, ki jih lahko izpeljemo vsak dan. Med velike aktivnosti spadajo predvsem različni hobiji, kot so razne športne aktivnosti, delo na vrtu, sprehod po gozdu in podobno. Na delovnem mestu pa velikokrat ne moremo izvajati dejavnosti, ki zahtevajo veliko časa, lahko pa izvedemo veliko majhnih: pogled na naravno, sliko na telefonu, kjer je slika zadnjega dopusta, misel na pozitivne dogodke ali kaj podobnega. Vsem udeležencem delavnice pa v spomin eno navodilo – ne misliti na belega zajčka! Delavnica o stresu se je zaključila s stresom – poslovno vajo, ki je pokazala na najpogostejši vir stresa v odnosih na delovnem mestu in tudi doma. Udeleženci delavnice so presojali pet zelo različnih karakterjev glede na trenutne moralne in etične

standarde. Ne glede na to, kako smo se trudili pogledati na to vajo s skupnimi očmi in pričakovanji, je vsak imel svoje mnenje in pogled na zgodbo. Nekaterim so se določeni igralci te zgodbe zasmilili (uboga Abigail), medtem ko so enako osebo drugi ostro obsodili (nesramna Abigail). Poslovna vaja je pokazala, da v medosebnih odnosih na delovnem mestu v gradbeništvu pogosto prihaja do razhajanja mnenj in povečevanja stresa zaradi različnih pogledov. Naučili smo se, kako razumeti pogled drugega in namesto vedenja, ki je pogojeno s stresom, svoje stališče čim bolj jasno in natančno argumentirati in s tem zmanjšati višino stresa pri sebi in drugih. Delavnice je vodil Marko Korenjak, mag. ekon. in posl. ved, NLP trener in NLP coach.

POMGRAD NA KARIERNEM SEJMU Na Kariernem sejmu poklicev in izobraževanja v dvorani Tabor v Mariboru, kjer se je predstavilo preko 50 razstavljavcev, smo na povabilo Srednje gradbene šole in Gimnazije Maribor predstavili tudi naše podjetje in potrebe po različnih gradbenih profilih. Sejem je bil namenjen učencem in dijakom zaključnih razredov osnovnih in srednjih šol, ki se odločajo o nadaljevanju svoje karierne poti. Ob Pomgradovi stojnici so se najpogosteje ustavljali srednješolci, ki se že izobražujejo na gradbenih šolah ter aktivni iskalci zaposlitve. »V Pomgradu se zavedamo pomembnosti pravilnega usmerjanja mladih ter planiranja izobraževanja, saj tudi sami zaznavamo pomanjkanje različnih profilov gradbenih delavcev, ki bi jih z veseljem zaposlovali, a jih na trgu delovne sile ni,« je na sejmu poudarila naša predstavnica kadrovskega oddelka Simona Filipič. Dogodek je bil dobro organiziran in odlično obiskan. Pozitivno vzdušje in mladostna energija sta mu dali prav poseben čar, v nas pa vzbudili prepričanje, da se ga je vredno ponovno udeležiti, saj v Pomgradu verjamemo, da tudi takšni dogodki spodbujajo mlade, da se odločijo za kariero v gradbeništvu.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

16


novice

PODPRLI KRIZNI CENTER ZA MLADE Z donacijo 5000 EUR smo že četrto leto zapovrstjo ponovno podprli delovanje Kriznega centra za mlade Murska Sobota. Center ponuja varno zavetje in nasvet vsem otrokom in mladostnikom iz pomurske regije, ki se znajdejo v stiski. Donacija bo namenjena pripravi 1100 toplih obrokov, ki bodo dnevno dostavljeni v Krizni center. S tem smo omogočili celoletno zagotavljanje tople prehrane za otroke v centru. Igor Banič, predsednik uprave Pomgrada, je bon Kriznemu centru za mlade predal na letošnjem ponovoletnem srečanju v gledališču Park v Murski Soboti. Na srečanju sta naše sodelavce in poslovne partnerje s svojo poezijo in nastopom presenetila tudi Ditka in Feri Lainšček. Vodja Kriznega centra za mlade Simona Neuvirt Bokan je ob tej priložnosti izpostavila: »Z donacijo nam pomagate ustvarjati lepši vsakdan za otroke, ki lahko tako boljše in kakovostneje preživljajo prosti čas in uživajo v stvareh, za katere jih je večina v svojih družinah prikrajšana.« Pomgrad v okviru svojih družbeno odgovornih aktivnosti podpira različne organizacije in društva, ki skrbijo za dobrobit lokalne skupnosti. Mednje že vrsto let sodi tudi Krizni center za mlade.

STROKOVNA EKSKURZIJA V PODJETJE DOKA

V petek, 17. februarja 2017 smo za delovodje in pomočnike vodij gradbišč organizirali strokovno ekskurzijo. Odpravili so se na sončno Gorenjsko, natančneje v Jesenice na ogled podjetja Doka Slovenija, ki je del koncerna Doka (Umdasch Group) in se ukvarja z gradbenimi opaži. »Ogledali smo si opažno tehniko, posebej zanimiv je bil praktični prikaz opaževanja plošč z Dokadek 30 opaži. Seznanili smo se z nanosi opažnega olja, čiščenjem in z vzdrževanjem opaža ter s skladiščenjem,« je po obisku jeseniškega podjetja povedala Mojca Kovač, pomočnica vodje gradbišča. Poleg praktičnega prikaza so si delovodje in pomočniki vodij gradbišč v razstavnem prostoru ogledali še ostale opaže, dvigalne jaške, opaž stene s framax opaži, opaž okrogline, postavitev odrov in stolpov ter ostale proizvode, s katerimi se ukvarja Doka. Ekskurzija je bila zanimiva in poučna, kar dokazuje tudi dejstvo, da so nekateri Doko obiskali že večkrat.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

17


poudarki iz kroga znanja

ENOTNI V NEUMNOSTI Naši vrli poslanci so končno sprejeli (in to soglasno, torej enotno) za naše zdravje odrešujoč in boguvšečen sklep in ukrep: »Embalaža za cigarete mora biti enotna!« Genialno in pohvalno, saj bomo sedaj manj kadili (ali pa sploh ne) in torej zaradi tega dlje živeli, več seksali in se na splošno boljše počutili. Prav ganjen sem, kako skrbijo za blaginjo svoje uboge raje, ki se raje, kot da bi hodila v fitnes, dvakrat letno na morje, vmes pa še na smučanje v Švico, zakaja in preko vedno višje trošarine na cigarete polni državni proračun, iz katerega se ti, ki so tako ali drugače pri proračunskem koritu, nažirajo do onemoglosti. Verjetno bodo kmalu enak sklep sprejeli tudi glede enotne embalaže za alkohol, dopuščam pa možnost, da takšna odločitev za alkohol v subvencioniranem skupščinskem bifeju že velja. Pred dnevi sem gledal prenos seje parlamenta in nastop pravosodnega ministra Klemenčiča. Takšne je klatil in ob tem gestikuliral, kot bi plesal sambo, da je Janez Janša nemudoma twitnil: »Minister Goran Klemenčič je nažgan kot aksa.« Sam menim, da je nerodni minister Klemenčič zaradi enotne embalaže zamešal steklenico viskija in steklenico piva, in je torej šlo za nesrečni splet okoliščin. Če to ugotoviš šele takrat, ko si vsebino iz tako enotne embalaže že eksal, popravek več ni možen. Najboljše pa nas še čaka in to bo predpis o popolni in enotni embalaži za vse ženske. Trend z vzhoda s kopico tovrstnih manekenk se nezadržno širi po vsej Evropi, Slovenci pa zelo radi sledimo trendom; kdor tega ne verjame, naj bere Butalce. Tudi sam bom s takšnim predpisom v celoti soglašal, saj sem prepričan, da je za moškega ženska hujši strup kakor pa tobak ali alkohol, zato jo je potrebno dobro embalirati. Prav ekstremno stališče oz. prostaško šovinistično moško mnenje o tem pa je imel moj pokojni prijatelj Anton s. p., glasilo pa se je približno tako: »Vedno, ko se napijem, prespim in se zbudim trezen; alkohol izgine, baba ob meni pa ne. Vsak dan je starejša, obilnejša in bolj tečna. Potolažim se lahko samo tako, da si takoj prižgem cigareto.«

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

Če bi mene vprašali, bi v enotno embalažo neverodostojnosti dal zapakirati Hrvate. Naši ljubi sosedje in dragi prijatelji so nas v nekaj dnevih kar dvakrat ponovno nategnili (se je temu v Jugoslaviji nekoč enotno reklo »nadmudrili«); najprej s Teranom in nato še s Cimosom. Pa bodimo natančni in korektni - nategnili so ministra Židana in ministra Počivalška (Opomba: Ta odstavek nima zaključnega stavka oz. komentarja; bil je samocenzuriran, torej črtan iz obzirnosti zaradi poznanstva z enim od navedenih ministrov.). V enotno embalažo pa nikakor ne sodi Ilka Štuhec. Zablestela je kot meteor in to predvsem zaradi podpore skromne lastne strokovne ekipe: mama, trener in prijateljica. Brez kakšnega prepirljivega in arogantnega Italijana in brez stricev iz ozadja. Ob tem pa je ostala takšna, kot je bila ‒ vedno nasmejana, prikupno zmedena in potrpežljivo dostopna novinarjem za njihova neumna vprašana. In enako potrpežljiva bo tudi ob koncu sezone, ko se bodo ob njej drenjali politiki in si s tem poskušali nabirati predvolilne točke. Takšna pač je in upajmo, da tudi ostane. Glede na svoja leta vem, da so z enotnostjo že od nekdaj križi in težave. Že v rajnki Jugoslaviji smo imeli predpisani udarno embalirani slogan o bratstvu in enotnosti. Sami veste, kako se je končala ta enotnost, da o bratstvu niti ne govorimo. Verjamem pa, da smo si lahko brezpogojno enotni samo o tem, da smo vsi različni.

Nekaj dni nazaj sem malo »krožil« po Murski Soboti, sponzoriral Laško in razmišljal o minljivosti tako dobrega kakor tudi slabega. Katerega od teh je več, ne vem, se nas pa slabo vsekakor bolj »dotakne« kot pa dobro, kar je razvidno že iz tega, da zamera traja dlje od hvaležnosti. Ob tem sem pomislil tudi na to, da nas, Slovence, nič ne poenoti bolj kot pa zamera napram tretjemu; posebno uspešno takrat, ko nam ta tretji pokaže naš lastni »odsev v ogledalu«. Na poti proti domu sem zaradi višje sile stopil k zapuščeni hiši, se olajšal in med tem, ko sem ga otresal, opazil na zidu napis o minljivosti vsakega od nas:

Tel o je kakor l uč in duša sen ca je tel esa, ko l uč ugasn e v n ič, izgin e tudi sen ca .

Dušan Banfi

18


informatika

NEKAJ ZANIMIVIH NOVIH »TEHNIKALIJ« ZA 2017 LETO 2017, V KATEREM SE PRIČAKUJE VELIKO NOVIH »KUL« TEHNIČNIH IZDELKOV, JE ŽE KONKRETNO TUKAJ. Gre za predvidevanja pa tudi dejstva in sigurno bo tudi v tem letu kar nekaj »presenečenj«, so pa to izdelki, glede katerih bomo verjetno vsi skupaj, eni bolj, drugi manj, najbolj navdušeni. SAMSUNG GALAXY S8 Samsungova prva priložnost, da si opomore od »debakla« z Galaxy Note 7, bo prišla s predstavitvijo in prodajo novega paradnega konja Galaxy S8, ki se pričakuje na prodajnih policah zdaj, zdaj ... Samsung je oznanil, da bo Galaxy S8 imel digitalnega asistenta, ki ga bo poganjal Viv, gre pa za produkt start up podjetja, ki se ukvarja z umetno inteligenco in ga je Samsung kupil v 2016. Nekaj ustanoviteljev Viv je bilo zraven tudi pri projektu Siri (Apple).

IPHONE 8 Po govoricah in poročanjih bi naj bil novi iPhone konkretno osvežen izdelek v primerjavi s trenutno aktualnim modelom iPhone 7. Imel naj bi »all-glass« obliko, se pravi steklo vsepovsod, organski LED zaslon za še boljšo sliko na zaslonu, bil naj bi brez »home« gumba, na razpolago bi naj bile nove velikosti telefona in še in še ... Ker bo v 2017 Apple zaznamoval 10. obletnico prvega iPhone bo šlo verjetno za markanten izdelek, ki bo (ali pa tudi ne) ponovno zaznamoval trg prenosnih telefonov in naprav.

NINTENDO SWITCH 2017 je leto za občudovalce/ljubitelje Nintenda. Podjetje specializirano za video igrice je že dalo na trg Nintendo Switch. Gre za igralno konzolo, ki jo lahko priklopite na TV sprejemnik ali monitor kot ostale klasične igralne konzole, hkrati pa je tudi prenosni igralni sistem, ki vsebuje kontroler in zaslon. Zanimivo ... Več na http://www.nintendo.com/switch

Dominik Ketiš INTERNA REVIJA marec–maj 2017

19


novice

LETNI RAZVOJNI POGOVORI:

POSTAVITE V FOKUS STVARI, KI ŠTEJEJO »Letni pogovor je najmočnejše orodje vodij za mobilizacijo energije zaposlenih

pri uresničevanju lastnih in organizacijskih ciljev.« Peter Drucker (t. i. oče sodobnega managementa)

Ne poznam osebe, ki si ne želi biti uspešna, v tem kar dela. A želja ni dovolj. Uspešne ljudi odlikuje tudi fokus – da delajo prave stvari na pravi način. Fokusirajo se v tisto, kar jim prinaša uspeh. Eden strateških ciljev Pomgrada je razvoj in opolnomočenje zaposlenih. Pomgradovo ambicijo rasti in sposobnosti, da na trgu izpelje najzahtevnejše projekte, je mogoče doseči le, če vsak posameznik svoje delo vrhunsko obvlada in je zanj zavzet. Danes povprečnost ni več zadovoljiva. Ključ do uspešnosti podjetja leži v zavzetosti zaposlenih – ti podjetju prinašajo dodano vrednost. Drži, da se o fenomenu zavzetosti zadnje časa veliko govori. Bolj kot kadarkoli poprej se zavedamo, da za uspeh potrebujemo sodelavce, ki so pripravljeni v svoje delo vložiti vso svojo energijo, čas in znanje. ‘Vsak delček šteje’, radi rečejo v eni od slovenskih gazel. »Zavedamo se, da če ne bomo mi, bo nekdo drug namesto nas,« smo med drugim slišali na obisku še ene gazele, podjetja Interenergo. Takšno je današnje gospodarsko okolje, v katerem živimo in delamo:

SEDEM PREDNOSTI

LETNIH RAZVOJNIH POGOVOROV Letni razvojni pogovori niso nujno ‘zlo’, so priložnost za razmislek, kje se kot posamezniki v organizaciji nahajamo in kam želimo.

Prednosti, ki jih prinašajo pogovori, so: 1. To je priložnost, da si vzamemo čas za razmislek o temeljnih stvareh, ki vplivajo na naše delo in življenje ter enkrat letno temeljito razmislimo o sebi in svoji vlogi v Pomgradu. V tekmi s časom smo ljudje vedno bolj usmerjeni v aktivnosti in manj v razmišljanje o sebi. Zastavite si vprašanja: Kdo sem? Kako se vidim? Kako želim, da me vidijo drugi? Kaj je zame pomembno? Kaj želim postati? Kakšni so moji osebni in poklicni cilji? Kaj sem pripravljen za to narediti in čemu sem se pripravljen odreči? Z njihovo pomočjo boste v svojem delu našli smisel. Ker: če v svojem delu vidite smisel, boste lahko zavzeti in motivirani. 2. Na pogovorih svoja ‘spoznanja’ podelimo z vodji. Vodja lahko planira karierni razvoj sodelavca le, če ga res dobro pozna. In lahko vizijo podjetja prevede v trenutne aktivnosti sodelavcev na podlagi njihove

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

če nismo pripravljeni ali sposobni izkoristiti priložnosti oz. je sploh ne prepoznamo, se bo vedno našel nekdo drug, ki jo bo pravočasno ujel in izkoristil.

Pomgrad: mesto, kjer zaposleni želijo rasti Vse našteto je po malem razlog, da smo v Pomgradu že decembra pričeli izvajati letne razvojne pogovore. Ker želimo mobilizirati pozitivno energijo in ljudi usmeriti v uspeh. Ker želimo spoznati vsak ‘delček’ Pomgrada, razumeti, kaj razmišljajo zaposleni, zakaj so na Pomgrad ponosni, kje vidijo svoje prednosti in omejitve, kje jim lahko pomagamo rasti. Želimo, da je Pomgrad mesto, kjer bodo ljudje videli priložnost za svoj oseben in strokoven razvoj. Mesto, kjer bodo zaposleni želeli biti boljši iz dneva v dan.

lastne vizije in ciljev. 3. Da poslušamo in slišimo sodelavce. 4. Da nam vodja predstavi vizijo in strateške usmeritve podjetja, enote, oddelka itd. ter da posledično tudi sami razumemo, kako lahko pomagamo pri uresničevanju ciljev in vizije Pomgrada. 5. Da se pogovorimo o stvareh, za katere običajno zmanjka časa, si izmenjamo relevantne informacije, ideje … 6. Da drug pri drugem najdemo priložnosti za pohvalo ter – kadar je potrebno – tudi za konstruktivno kritiko, ki je namenjena učenju in napredku. Da povemo to, kar nas teži. 7. Da gradimo dobre medosebne odnose in smo v tem proaktivni. Proaktivni pa smo takrat, ko se zavedamo, da je za dobre odnose odgovoren vsak. To lahko dosežemo z odkrito in dobronamerno komunikacijo, ki vključuje pravo mero empatije. Kar se zgodi, kadar komuniciramo na način ‘jaz sem ok in tudi ti si ok’. To je zdrava in odgovorna komunikacija, kjer se vsi vedemo kot odrasli – nimamo predsodkov do drugih, ne kritiziramo osebe, temveč vedenje, ne iščemo izgovorov pri drugih, temveč prevzamemo odgovornost za svoja dejanja. Kajti: brez dobre komunikacije ni mogoče graditi odnosov.

20


novice

Zagotovo pa letni razvojni razgovori niso le izpolnjevanje obrazca, priložnost za dokazovanje lastne premoči in večvrednosti, borba za prevlado, tekmovanje, priložnost za napad, sredstvo za ponižanje ali mesto za obračunavanje starih zamer!!!

Vsakodnevna komunikacija, ne le srečanje enkrat letno Komunikacija se pa ne začne niti ne konča z letni razvojni pogovori. Pogovarjati se moramo vsakodnevno in prav tako dajati povratne informacije. Razgovor enkrat letno je le mesto za temeljit razmislek in priložnost, da si naravnamo fokus na prave stvari. Izkoristite svojo priložnost in se pripravite na pogovor. Zvezdana Lubej, direktorica Kadrovske asistence

KLJUČNA OSEBA V POMGRADU:

DIREKTOR PROJEKTOV! »Ne predsednik uprave: ključna oseba v Pomgradu je direktor projektov. On je tisti, ki v podjetju predstavlja stranko in prav od strank dobimo denar za svoje delo. Direktor projekta lahko aktivira vse v družbi, vsi smo podporniki. Projekt je gradnik, središče podjetja,« je izhodišča ŠIK projektne šole in ciljnega načina dela v januarju postavila uprava Pomgrada. Zaradi pomena osredotočenosti na stranko družba Pomgrad v letu 2017 razširja vlogo direktorja projektov na večje število sodelavcev. A enako kot pri nogometu, kjer določene pozicije igralcev brez uigravanja še ne naredijo uspešne ekipe, se tudi Pomgrad te spremembe loteva s premišljenim usposabljanjem ekipe. Namen ŠIK šole je usposobiti posameznike in organizacijo za nov, drugačen način projektnega dela, ki v središče postavlja direktorje projektov.

DIREKTOR PROJEKTOV JE POSLOVNEŽ 28 udeležencev Projektne šole z novimi znanji, lastnim razvojnim delom, štirimi projektnimi nalogami in s podporo mentorjev aktivno sooblikuje nov proces projektnega dela. Med področji, ki so jih udeleženci na začetku šolanja izpostavili kot ključna za uspešno preobrazbo, so sposobnost prevzemanja odgovornosti, timsko delo, izobraževanje, motivacija, komunikacija, optimizacija in načrtovanje, predvsem pa preobrat v delati drugače. Prav v zanko: »novosti so nam logične, potem pa razmišljamo in delamo po starem», smo se hitro ujeli že na drugem srečanju. Drago Kosednar, mentor skupin pri projektnih nalogah, je zato nemudoma osvetlil: »Kako smo že opisali direktorja projektov?!« Spomnili je, da je to oseba: •

ki zaupa vodji gradbišča in z njim sodeluje,

je usmerjena predvsem k delu s strankami,

izstopi iz operativnega vodenja in je sposobna voditi ‒ sprejemati odločitve in nositi odgovornost zanje ter

zna voditi in usmerjati sodelavce, da delujejo kot tim in se nanje zanese.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

»In če sedaj pogledamo, kakšno vlogo ste mu pripisali v projektnem delu – sama operativna opravila,« je izzval projektne skupine, ki so pripravile opis posameznih faz projektnega dela. O tem, kako deluje direktor projektov kot poslovnež, je svoje izkušnje udeležencem delil tudi mag. Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation: »Če boste vi urejevali probleme, s katerimi hodijo do vas sodelavci, namesto, da bi jih oni urejali s kolegi, ste najdražji poštar v firmi. Za odločanje imaš v večini primerov le 10–20 % informacij in s tem se je pač treba odločiti.«

RAZVOJA NE MOREŠ USTAVITI Spremembe se v Pomgradu ne dogajajo izolirano. Četudi se s tem dnevno ne soočamo in na to nismo pozorni, okoli nas divja orkan sprememb 4. industrijske revolucije. Tehnologija se razvija eksponentno hitro, pred nami je življenje v pametnih mestih, internet stvari omogoča, da se bodo naprave med seboj »pogovarjale». »Razvoja ne moreš ustaviti. Na tem področju so velike dileme, a če hočeš iti naprej, se moraš razvoju prilagoditi. Sedaj delajo 3D printerje za hiše in to ni več vprašanje 100 let, temveč 10 let, ko se bodo začeli uporabljati,« je skorajšnjo prihodnost udeležencem ŠIK Projektne šole na študijski ekskurziji približal Anton Papež, direktor podjetja Interenergo. Prav dinamika sprememb je tista, ki nas spodbuja tudi k agilnosti. Kajti, danes ni več razlike med velikimi in majhnimi podjetji, le še med hitrimi in počasnimi. S pomočjo ŠIK projektne šole korake sprememb v Pomgradu delamo hitreje, varneje in prijetneje. mag. Edita Krajnović, Mediade

Udeleženci ŠIK Projektne šole med skupinskim delom v Domu gospodarstva v Ljubljani.

21


novice

PRVO USPEŠNO ZAKLJUČENO USPOSABLJANJE V SKLOPU POMGRAD AKADEMIJE V letošnjem letu je v Pomgradu začela delovati Pomgrad akademija, katere cilj je izvedba internih in zunanjih usposabljanj, izobraževanj ter delavnic, ki so oz. bodo tako časovno kot vsebinsko prilagojene dejanskim potrebam in željam ciljne skupine zaposlenih oz. podjetja Pomgrad.

V mesecu marcu se je v sklopu Pomgradove akademije ter s sodelovanjem podjetja Ramadan Sahitaj s. p., na lokaciji sedeža Pomgrada, uspešno izvedlo prvo večdnevno teoretično in praktično usposabljanje iz del nalog tesar/zidar – 1. Stopnja, katere se je udeležilo 30 delavcev. Usposabljanje delavcev so izvajali zaposleni v sistemu Pomgrad. Posebna zahvala gre nosilcem praktičnega dela usposabljanja, in sicer delovodjem Frediju Benkiču, Štefanu Kustecu, Miljenku Beku, tesarju Jožefu Receku ter zidarjema Štefanu Bunderlu in Zlatku Kuharju, ki bodo za vložen trud prejeli nagrado za mentorstvo. Pohvala za tekočo izvedbo usposabljanja gre tudi koordinatorki izobraževanja Mojci Kovač in internemu predavatelju teoretičnega dela Jožetu Temlinu. Vseh 30 kandidatov je uspešno opravilo usposabljanje in na koncu prejelo Priznanje Pomgrad akademije za uspešno usposabljanje.

NOVO INTERSPORT

Meseca aprila bo ponudbo Centra Maximus v Murski Soboti obogatil Intersport. Na dobrih 600 m² bo lahko poslej športni navdušenci v Prekmurju našli ponudbo oblačil, obutve in športne opreme priznanih blagovnih znamk ter ekskluzivnih znamk, ki so na voljo samo v Intersportu. S svojo ponudbo uresničuje poslanstvo blagovne znamke, ki skrbi za to, da kupcem ponudi kakovostne izdelke, ki jim bodo kar najbolje služili pri njihovi dejavnosti in zaradi katerih se bodo s športom ukvarjali še raje in še bolj pogosto. Šport ljudem torej.

ITSTYLE

V centru Maximus bo od aprila dalje na voljo znana italijanska blagovna znamka dekorativne in profesionalne kozmetike ItStyle. ItStyle kozmetični kotiček ponuja širok nabor dekorativnih izdelkov, ki so v celoti proizvedeni v Italiji. Te dopolnjujejo tudi različni kozmetični pripomočki in dodatki, ki omogočajo popolno ličenje in celovit look. ItStyle se lahko pohvali s skoraj 10-letno tradicijo delovanja in mrežo trgovin, ki se razteza po več kot 15 državah sveta.

makeup

FASHION POINT

V aprilu odpira svoja vrata nova multibrand trgovina Fashion point. V njej se bosta predstavili dve novi znamki s povsem novim in z unikatnim konceptom ter novo kolekcijo pomlad-poletje 2017. KVL je mednarodna blagovna znamka, katere razvoj sega v leto 1989. Blagovna znamka sledi trendom in se jim prilagaja tudi s tem, da so na policah skoraj vsak dan novi atraktivni KVL kosi. Lee Cooper je angleška blagovna znamka, ki je nastala v Londonu, daljnega leta 1908. Svoj pečat v svetu mode je pustila s svojim klasičnim in z avtentičnim jeansom.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

22


naši nasveti

Začetek vrtnarske sezone Nepozebnik (hamamelis) je začel cveteti. Večina nepozebnikov, razen virginijskega, pa še kakšnega, začnejo cveteti proti koncu zime. Torej je navkljub letošnji daljši zimi, njen konec že na obzorju. S prvimi pomladnimi dnevi pa se začne delo na vrtu. V zimskih mesecih smo naredili obračun prejšnje sezone, s pomočniki na spletu (npr. naredivrt.si) smo izdelali načrt vrta za novo sezono. Motiko smo nabrusili in kupili podložko za kolena. Prvo kar moramo spomladi opraviti je, da vrt očistimo še kakšnih lanskih pridelkov, ki so prezimili na vrtu (npr. korenje), nato pograbimo še vejice in druge ostanke zelenih rastlin. Vrt pograbimo, saj s tem omogočimo, da bodo vzklili prvi pleveli. Čez 2 do 3 tedne, ko bodo majhne rastlinice plevelov pokukale iz zemlje, jih bomo z grabljami, s kultivatorjem ali ploščato motiko enostavno uničili. Temu postopku pravimo slepa setev in je zelo uporabna za uničevanje enoletnega plevela na večjih površinah. Gredice vrtnin, ki so na naših gredicah še od jeseni (motovilec, špinača, solata) in od katerih si obetamo pridelek tudi v tej sezoni, potrebujejo pletje. Prav tako česen in čebula, ki smo ju posadili jeseni, vendar pri njima počakamo, da so vrste vidne. Prav tako pa je primeren čas, da ju dognojimo, ko imata 3‒-4 liste. Česen in čebula za svoj razvoj potrebujeta več kalija, zato polovico odmerka damo pred sajenjem, polovico pa sredi maja (v času debeljenja). Na vrtu lahko kalij dodamo z lesnim pepelom ali pa uporabimo katero od komercialnih gnojil, npr. Plantela organik K. Kljub neučakanosti ne hitimo, saj bomo z

obdelavo mokre zemlje uničili strukturo zemlje. Je pa začetek sezone tudi zelo primeren, da odnesemo zemljo na analizo, vsaj na osnovne parametre (organska snov, fosfor, kalij in pH). Začetek vrtnarske sezone tudi izkoristimo za gnojenje vrta. S hlevskim gnojem smo pognojili že jeseni, če pa tega nimamo, pa je za gnojenje s komercialnimi gnojili najprimernejši spomladanski čas. Upoštevamo potrebe posameznih zelenjadnic po hranilih. Najbolj požrešne so plodovke in kapusnice. Njih lahko pognojimo z npr. Biogreno 20 kg/100 m2. Zemlja mora biti ogreta na vsaj 5 °C, da lahko začnemo s sajenjem spomladanskega česna in čebule. Sejemo tudi grah, bob in rukolo. Za peteršilj in korenček počakamo, da ima zemlja

vsaj 10 °C. Korenček in peteršilj ne zagrnemo z zemljo po setvi, ampak ju samo pritisnemo v tla, saj oba najraje kalita na svetlobi. Ne pozabimo, da je v vrtu pomembnejša preventiva kot kurativa, največkrat pa tudi enostavnejša. Zato moramo ves čas skrbeti za odpornost rastlin. Kajti samo vitalne rastline so lahko odporne proti boleznim in škodljivcem. Pomagamo jim lahko s škropivi iz alg, komercialnimi pripravki (npr. Vita) ali z zeliščnimi pripravki. Poleg tega, da jih začnemo uporabljati, ko so rastline še zdrave, je pomembno, da jih pogosto obnavljamo, v vlažnem in toplem vremenu na 3 dni in po vsakem dežju. Naj bo nova vrtnarska sezona uspešna!

Saša Štraus, direktorica Pan-nutri, kmetijsko živilskega tehnološkega centra, d. o. o., je v službi odgovorna za razpise in nove projekte, ki se dotikajo trajnostnega kmetijstva, iz katerega je doktorirala, v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

23


jubilej

Jubilanti 10 let

10 let

Bojan Bohnec

Dušan Flisar

Pomgrad – CP d. d.

Panvita PRM d. o. o.

Branko Gjergjek

David Horvat Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Katja Jug

Pomgrad d. d.

Ciril Gornjec Pomgrad d. d.

Roman Grah

Panvita Agromerkur d. o. o.

Pomgrad – CP d. d.

Jernej Lukač

Damjan Ivanek

Panvita Agromerkur d. o. o.

Pomgrad d. d.

20 let

Davorin Kerec

Jožef Buzeti

Štefan Kustec

Panvita MIR d. d.

Peter Pertoci Panvita Kmetijstvo d. o. o.

30 let

Pomgrad d. d.

Simon Kučan Pomgrad d. d.

Pomgrad d. d..

Janez Mertük Pomgrad d. d.

Sašo Poštrak Pomgrad d. d.

Štefan Šeruga Pomgrad d. d.

Panvita MIR d. d.

20 let

Anton Vnuk

Pomgrad d. d.

Marija Pavšič

Panvita Prašičereja d. o. o.

Ignac Weiss Panvita MIR d. d.

40 let Jožica Smolkovič Panvita Agromerkur d. o. o.

Viktor Flisar Nada Horvat Pomgrad d. d.

Robert Hozjan Pomgrad d. d.

Vladimir Škvorc Pomgrad d. d.

Vladislav Tuksar Pomgrad d. d.

30 let Müler Alojz Pomgrad d. d.

INTERNA REVIJA marec–maj 2017

24


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.