Naš krog by Skupina Panvita

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

AVE novice

POMGRAD novice

Interingove športne igre 2017

S POLNO PARO NA …

INTERVJUJI Blažka JOSIPOVIČ

HAKL IT d. o. o.

Anton TANACEK

Panvita AGROMERKUR d. o. o.

Dušan BANFI

IMO - REAL d. o. o.

Marko TRČEK POMGRAD d. d.

Manja MARINIČ Panvita d. d.

Mihaela NOVAK POMGRAD d. d.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

kolofon

Izdajatelj Panvita, d. d.

Vsebinsko kazalo

Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota

Kolumna | Vlasta Felkar

Novice | Skupina Panvita

Simona Petek Čerpnjak

Gradimo | Pomgrad

Uredniški odbor

Novice | Regal GH

Intervjuji

Fotoreportaža |Interingove športne igre 2017

Novice | Pomgrad

Poudarki iz kroga znanja | S POLNO PARO NA …

Informatika | WANNACRY WANNACRY? NO!

Novice | 37. maraton treh src v Radencih

Naši nasveti | Poletje je tukaj

Naši nasveti | Zdravje – naše največje bogastvo

Jubileji

tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Dušan Banfi Helena Čirič Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Boštjan Kojzek Urša Koplan Janez Kučan Jasna Kuštor Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Aleš Zver

Naklada 1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe simona.petek@panvita.si Avtor fotografije z naslovnice: Kristian Ravnič

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

Ženske, v družbi moških kolegov Včasih so rekli, da za uspešnim moškim stoji močna ženska – danes takšne ženske zaznamujejo vodilne položaje v podjetjih in politiki. Življenje žensk nekoč in danes dejansko ni primerljivo. Nekoč so ženske skrbele za družino in gospodinjstvo, danes pa ženska najprej poskrbi za svojo izobrazbo, ki je kasneje vezana na kariero. Sodobna ženska, kot jo lahko imenujem, je razpeta med kariero, delom, družino oziroma partnerjem. Zanjo so bolj ali manj gospodinjska opravila tuja. Vse več časa posveča izpopolnjevanju svojega znanja in izobrazbe, videzu, rekreaciji, druženju s poslovnimi partnerji. Kljub vsem tem prizadevanjem je žensk v menagementu manj kot moških in to še posebej na najvišjih položajih, vendar se delež žensk v 21. stoletju precej zvišuje. Raziskovalci že vrsto let proučujejo, v čem se menagerski slog žensk razlikuje od moškega, katere komponente vplivajo nanj in ali so podjetja, ki jih vodijo, ali v katerem vodstvu sodelujejo ženske, bolj uspešna. Več žensk na najvišjih položajih ni posledica, da so se ženske razvile iz t. i. tradicionalnih žensk v sodobne ženske, ampak razlog tiči v »novem konceptu menagementa«. Nekoč je veljalo, da je dober vodja tisti, ki dosega cilje podjetja s pomočjo dobrega planiranja, organiziranja, vodenja in kontrole. Ni naključje, da so na teh področjih močnejši moški, zato so in še vedno zasedajo vodilna mesta, posebej v družbah, kjer je dobro planiranje, organiziranje ter vodenje že pol uspeha podjetja. V »novem konceptu menagementa« pa prihajajo v ospredje tisti, ki imajo odlične sposobnosti sodelovanja, organiziranje dela podrejenih, spodbujanju k iniciiranju dela ter ustvarjanju takšne delovne klime, da se bodo zaposleni v njej dobro počutili. Ta vloga je bolj pisana na kožo žensk, pri katerih prihajajo v ospredje značilnosti materinske

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

vloge, ki je zelo zahtevna in ima podobne sposobnosti ter veščine kot menagerska. Potrebno je organizirati tempo življenja, reševati konflikte v družini, se učiti opazovati, komunicirati, popuščati in biti fleksibilen. V medsebojnih odnosih so ženske bolj sproščene in to pripomore k večji povezanosti v družbi, boljših prijateljskih odnosih med zaposlenimi v podjetju, ker le-ti dobijo občutek pripadnosti. Zato so ženske na vodilnih položajih tistih podjetjih, v katerih je potrebno več sodelovanja, tudi z okolico, kjer je potrebno več teamskega dela in komunikacije, skratka v podjetjih, kjer je potreben bolj »mehki« stil vodenja. Vključevanje žensk v vodstvene položaje torej veliko pove o strukturiranosti in kulturi sodobnih družb ter o poteh organizacijskih in družbenih sprememb, kar je človeško pozitivno in poslovno obetavno. Predvsem pa je pomembno to, da ne gre za tekmovanje med moškim in ženskin menagerjem, temveč za njuno dopolnjevanje. Za zaključek pa: naj ženska ostane ženska – v dobrem in slabem!

Vlasta Felkar

novice

AVE GRILL na največji roštiljadi Največja roštiljada v Sloveniji je na Kardeljevo ploščad v Ljubljani privabila večtisočglavo množico, ki je uživala ob mesnih dobrotah AVE Grill in se zabavala od popoldneva do poznih nočnih ur. Organizator radio Aktual je na enem mestu uspešno združil slastno jedačo, obilo dobre glasbe ter pestro in zanimivo zabavno dogajanje. Dodatno so ga začinili znani Slovenci s šovom ZVEZDE PEČEJO, kjer so se pomerili v peki inovativnih mesnih dobrot iz začinjene mase AVE Grill. Tekmovali so Jan Bučar, Jernej Kuntner, Jernej Damjan in Danica Lovenjak, njihovo kreativnost pa je ocenjeval nekdanji tekmovalec šova Gostilna išče šefa Jani Jugovič. Najuspešnejši je bil smučarski skakalec Jernej Damjan, ki je za nagrado prejel 61 kilogramov čevapčičev, prav toliko, kolikor tehta.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

V nadaljevanju večera so obiskovalci uživali v ritmih vrhunskih glasbenikov slovenske in hrvaške glasbene estrade. Za odlično vzdušje so poskrbeli Saša Lendero, Nina Donelli, Djomla KS, Bojan Ristić & Brass Band, Davor Borno, skupina Tequila, Ines Erbus, Mambo Kings in Jasmin Stavros. Jasna Kuštor

novice

GASILSKI ČEVAPČIČI

ekskluzivno v mesnih centrih AVE V Mesnih centrih AVE vas čaka naša letošnja pomembna novost – GASILSKI ČEVAPČIČI. Gre za izdelek, ki vas bo očaral s svojim popolnim okusom, ki ga lepo zaokrožuje aroma piva. Verjamemo, da bo nepogrešljiv na vseh piknikih, zabavah,

druženjih, praznovanjih in seveda na vseh gasilskih veselicah. Izdelek nosi tudi pomembno dobrodelno noto, saj bomo 3 % sredstev od prodaje Gasilskih čevapčičev darovali Gasilski zvezi Slovenije za delovanje z mladimi. Jasna Kuštor

DAN ODPRTIH VRAT za gostince Gostinci predstavljajo naš pomemben prodajni kanal, zato smo se odločili, da bomo za njih pripravili prav poseben dan – dan odprtih vrat. Obiskovalce smo povabili na prijetno popotovanje po Panvitini poti od njive do mize. Srečanje smo pričeli kar za mizo, s pogostitvijo na Panviti MIR, ki ji je sledil ogled naše celotne proizvodnje. Pot smo nadaljevali z ogledom primarnega dela naše skupine, kjer so si lahko ogledali in izvedeli veliko zanimivih informacij o poljedelstvu, pridelavi krme, živinoreji in vrtninah. Prijetno druženje smo zaključili na Goričkem z odlično pogostitvijo na Domačiji Marof in degustacijo v vinski kleti. Obiskovalci, ki so prispeli iz cele Slovenije, so bili nad videnim navdušeni, mi smo se pa odločili, da bo tovrstno druženje postalo tradicionalno. Jasna Kuštor

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

novice

OBOGATENA PONUDBA

MESNIH CENTROV V Mesnem centru AVE Koper, Kranj in Gornja Radgona vas čaka obogatena ponudba začinjenega in zorjenega mesa, v Murski Soboti in Novem mestu pa ponudba začinjenega mesa, ki jo bomo kmalu obogatili še z zorjenim mesom. Pripravili smo prave mesne specialitete, ki vas bodo nedvomno navdušile in razvajale vaše brbončice. Vabljeni, da nas obiščete. Jasna Kuštor

SINDIKALNI IZLET

Panvite Poljedelstva in skupnih služb Panvite d. d. Beograd–Novi Sad, 19. in 20. maj 2017 Sindikat PC Poljedelstva je organiziral izlet v Srbijo z ogledom Beograda in Novega Sada za 19. in 20. maj 2017. Udeleženih je bilo 39 oseb tako iz PC Poljedelstva kot iz skupnih služb. V Beogradu in Novem Sadu smo si ogledali najpomembnejše znamenitosti, vadili branje cirilice in bili navdušeni nad utripom mest. Z druženjem smo okrepili medsebojne vezi in preživeli lepa dneva. Zato se sprašujemo: »Kdaj gremo spet?« dr. Saša Štraus

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

novice

UTRINKI SODELOVANJA SKUPINE PANVITA na Kariernih dnevih agronomov, zootehnikov in živilcev,

DNE 29. IN 30. MARCA 2017 V PROSTORIH BIOTEHNIČNE fakultete v Ljubljani Ana Kapun

MEDALJE

ZA AVE GRILL NA 38. MEDNARODNEM OCENJEVANJU MESA IN MESNIH IZDELKOV v Gornji Radgoni, ki je največje in mednarodno priznano tovrstno ocenjevanje v Sloveniji, so strokovnjaki ponovno prepoznali odličnost izdelkov AVE Grill. Tako smo prejeli zlato medaljo za Leskovačke in Telečje čevapčiče, srebrno medaljo pa za Piščančje čevapčiče. Čestitamo celotni ekipi, ki se pod uspešno taktirko tehnologa Igorja Kusteca trudi, da so naši grill izdelki zares prvovrstni. Jasna Kuštor

Stojnica

»Hitri zmenki«

TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA v družbah skupine Panvita V organizaciji Internega izobraževalnega centra (IIC) Skupine Panvita in izvedbi Ljudske univerze v Murski Soboti so se zaposleni v družbah Skupine Panvita v velikem številu vključili v tečaj angleškega jezika, ki se je izvajal na treh zahtevnostnih

stopnjah, v več skupinah, petdeset šolskih ur in izven delovnega časa. Ana Kapun

Zaključek tečaja angleškega jezika dveh skupin

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

gradimo

V TRETJE GRE RADO: ZAČETEK GRADNJE JUŽNE

OBVOZNE CESTE

Po številnih zapletih z izbiro izvajalca in dveh razveljavljenih razpisih, smo potem, ko smo na tretjem oddali najugodnejšo ponudbo in dolgih letih čakanja z investitorjem Direkcijo RS za infrastrukturo in sofinancerjem Mestno občino Murska Sobota, konec marca podpisali pogodbo za izgradnjo Južne obvozne ceste v Murska Soboti. V Murski Soboti, kjer v zadnjih letih razen gradnje podvoza v Panonski ulici v okviru rekonstrukcije železniške proge Pragersko–

Hodoš ni bilo večjih infrastrukturnih projektov, je pričetek gradnje Južne obvoznice nedvomno projekt, kateri bo imel številne pozitivne učinke ne le za samo Mursko Soboto, ampak tudi širšo regijo. Z izgradnjo obvoznice bomo razbremenili promet na južnem območju Murske Sobote, popolno funkcionalnost pa bo dobila z izgradnjo vzhodne obvoznice, ki bo sledila v nadaljevanju. Trasa obvozne ceste prečka lokalno cesto Bakovci–Murska Sobota in regionalno cesto Murska Sobota–Lipovci. Obe križanji bosta urejeni s krožišči, z nadvozom pa bo urejeno tudi prečkanje železniške proge. »Projekt obsega izgradnjo slabih treh kilometrov ceste za dvosmerni promet v širini vozišča 6,5 m. V sklopu obvoznice bo Pomgrad postavil še vso pripadajočo infrastrukturo. K temu spada prometna opre-

ma, kolesarske steze v krožiščih, ureditve obstoječih vodovodnih, elektro in plinskih inštalacij, javna razsvetljava in protihrupna ograja. Južna obvozna cesta prečka železniško progo preko nadvoza v dolžini 43 m in svetle višine 6,85 m. Za gradnjo ceste je predvideno okrog 155.000 m³ nasipov in 18.000 m² asfaltnih površin. Trenutno na dan vgradimo približno 2000 m³ nasipov. Na gradbišču dva buldožerja odkrivata humus in planirata nasipe po plasteh s pomočjo GPS povezave, vzpostavljen je tudi testni poligon evidentiranja prisotnosti na gradbišču.« je projekt opisal vodja projekta Andrej Vertič. Predvideni rok za izgradnjo 6 milijonov vrednega projekta je avgust 2018. Boštjan Kojzek

ALI JE KAJ TRDEN MOST? OBNAVLJAMO STARI PTUJSKI MOST

Obnova pred 60 leti zgrajenega mostu, ki povezuje levi in desni breg Drave in predstavlja glavno ptujsko prometnico, bo predvidoma trajala 18 mesecev in je vredna več kot štiri milijone eurov. S projektom je predvideno celovito popravilo mostu. Gre za zelo velik poseg, saj je glede na starost in obremenitve, ki jih most prenaša, potrebna celovita sanacija. Projekt vključuje popravilo temeljev, ki se nahajajo v vodi in celotne nosilne konstrukcije mostu, ter prenovo zgornje voziščne konstrukcije, ki bo v celoti zgrajena na novo. K obnovi prav tako spada zamenjava komunalnih vodov, obnova varnostne ograje in prometna

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

signalizacija. S prenovo se bo spremenila tudi statična konstrukcija, s tem pa se bo povečala togost objekta in hkrati okrepila njegova nosilnost. »Rekonstrukcija predvideva dodatne zunanje kable. Na zgornji površini voziščne plošče mostu bomo izvedli celotno obnovo krova z novim dodatnim betonom debeline 10 cm. Prav tako bomo sanirali vse razpoke in poškodbe prometno zelo obremenjenega

mostu. Na rečnih podporah pa predvidevamo popravke in zaščito betona pod in nad vodno gladino,« je izzive tehnično zapletene prenove opisal vodja projekta Leon Ruhitel. V času izvajanja del promet čez most ne bo mogoč. Obvoz za osebna vozila bo speljan čez Puhov most, pešcem pa bo na voljo bližnji most za pešce. Boštjan Kojzek

gradimo

GRADIMO KISIKARNO – OBRAT ZA PROIZVODNJO

UTEKOČINJENIH PLINOV

Februarja 2017 smo v Pomgradu pričeli z gradnjo kisikarne, ki se nahaja na severnem delu industrijskega območja Trata v Škofji Loki in katerega investitor je podjetje Messer Slovenija d. o. o. S separacijo zraka se bodo proizvajali kisik, dušik in argon. Proizveden kisik se bo v večjem delu porabil v proizvodnji obstoječega kompleksa Knauf Insulation d. o. o., preostanek kisika in ostale pline pa bo investitor

distribuiral svojim strankam po Sloveniji z avtocisternami. Postavitev kisikarne je pomembna iz ekološkega vidika, ker je dovažanje kisika iz drugih držav ekološko zahtevno, poleg tega pa bo podjetje Knauf Insulation zaradi uvedbe tehnologije in bližine bodoče kisikarne največji odjemalec kisika. Kot posebnost projekta vodja gradbišča Mitja Krajnc izpostavlja: »Stolp za separacijo plinov – COLD BOX, kateri meri v višino kar 55 m in katerega postavitev bo pravi inženirski podvig in ga nameravamo postaviti s 500 tonskim dvigalom na sidra vbetonirana v temeljno ploščo debelo 2 m in zabetonirano na deset pilotov premera 100 cm, v katero smo vgradili 160 m³ betona.« Sicer pa projekt predvideva več objektov, med temi je strojnica največji objekt in je sestavljena iz montažnih armirano-betonskih elementov tlorisa 30,6 m x 15,75 m. Sledijo še: transformatorska postaja, upravni objekt, objekt za črpalke hladilne vode, temelji molekularnih sit in DCAC, tehtnica in objekt za vzdrževanje ter priročno skladišče, kateri so vsi zgrajeni iz armiranega betona. Zraven ureditve okolice je vključena v projekt tudi izgradnja odseka javne ceste vključno z vso prometno in komunalno infrastrukturo. Projekt bo zaključen v oktobru 2017. Boštjan Kojzek

NADALJEVANJE SODELOVANJA Z VODILNO HRVAŠKO TURISTIČNO DRUŽBO

Maistra d. d. je eno izmed vodilnih hrvaških podjetij na področju turizma, ki deluje v okviru skupine Adris in velja za najambioznejšega investitorja v hrvaškem turizmu. “Potem ko smo lani uspešno zaključili projekta ureditve parcel za mobilne hiše v avtokampih Polari in Veštar, so nam tudi letos zaupali ureditev avtokampa AC Polari. V okviru katere v avto kampu AC Polari v Rovinju izvajamo gradbena in obrtniška dela za ureditev parcel, na katere bodo postavili mobilne hišice s terasami. Do vsake hišice je potrebno speljati elektriko, vodovod in

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

kanalizacijo, prav tako je po celi parceli potrebno urediti WI-FI. En del parcele bo namenjen glampingu in šotorjem, po parceli pa bo urejenih tudi sedem bazenov. Glavne poti po parceli so tlakovane, prav tako parkirišče, na potkah do hišic pa je fina frakcija. Okrog hišic bo urejen prostor za sončenje in zeleni pas. Izvedeni bodo tudi štirje kamini in otroško igrišče. Na severni strani bomo postavili protihrupno ograjo zaradi bližine kartinga.” je pojasnil vodja projekta Vinko Kramar. Konec projekta je predviden za 15. 6. 2017. Boštjan Kojzek

novice

V OBJEMU POLETJA

CLUSE – NOVA

Vonj svežine morja, lepota Mediterana, edinstvenost italijanskega otoka Capri in Bianca Balti ter David Gandy v glavnih vlogah lahko pomenijo le eno – Dolce & Gabbana Light Blue EAU INTENSE!

V poletnem časa bomo popestrili naš sortiment ročnih ur z novo blagovno znamko Cluse.

Novi dišavi, ki sta sedaj za razliko od prejšnjih v parfumski različici, se ponašata z globljim, bolj intenzivnim, a vseeno tipičnim vonjem kultne dišave Light Blue. Ženska različica parfumske vodice odraža citrusne note in note belega cvetja, medtem ko je moška različica preplet citrusov in aromatičnega mošusa. Vabljeni v Travel FREE, da poskusite dišavo na svoji koži. Mi se jima enostavno ne moremo upreti! Pa vi?

ZNAMKA ROČNIH UR

Rdeča nit pri ustvarjanju različnih modelov ur te nizozemske blagovne znamke sta preprosta eleganca in kakovost. Modne in cenovno dostopne ure bodo zaradi ekskluzivnosti na voljo le v nekaterih Travel FREE prodajalnah.

TRAVEL FREE IN FACEBOOK

Vas zanima, kakšne novosti smo prejeli v naših Travel FREE shopih? Želite sodelovati v nagradni igri? Vas zanima naš sortiment torbic in modnih dodatkov? Poiščite nas na spletu, na naši Facebook strani TravelFreeSlovenija in postanite del Travel FREE družine! Bodite obveščeni o vsem, kar se v naših prodajalnah dogaja, sodelujte v različnih nagradnih igrah s privlačnimi nagradami, spremljajte novosti in nas povprašajte po zalogi in sortimentu. »Všečkajte« nas in bodite na tekočem!

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

intervju Blažka JOSIPOVIČ

Anton TANACEK

HAKL IT d. o. o.

Panvita AGROMERKUR d. o. o.

V čem tvoja službena realnost odstopa od pričakovanj? Odvisno od dneva … Ženo poljubiš, otroka pobožaš, direktorja … Ubogaš. Zakaj (če) je boljše biti pameten kakor pa lep? Lepota je minljiva, pamet (načeloma) ostaja … Oblečeš kdaj nogavico, ki ima luknjo? Se zgodi … Kaj najprej opaziš – pogledaš pri osebi nasprotnega spola? Oči – pogled. Analiziraš poklicne napake s svojimi sodelavci in z nadrejenimi?

Kaj je hujše od strahu? Nemoč. Delaš, kradeš, ljubiš, lažeš; kako bi pri sebi razvrstil ta dejanja? Ljubim, delam … za laži in

že uredili, nekaj nas pa čaka v

Ljubiš, delaš, lažeš, kradeš.

Ženo poljubiš, otroka pobožaš, direktorja …

Zadovoljstvo ob koncu dneva

Se izogneš.

te, družini omogočiti dostojno

…

Zakaj (če) je boljše biti pameten kakor pa lep?

življenje ter otroka vzgojiti v

Pašteta ali kruh; le eno in zakaj to? Kruh seveda. Pravijo, da pašteta ni zdrava.  Tvoj najlepši spomin iz otroštva. Počitnice pri babici in dediju. Kaj te navdaja s ponosom?

Zakaj so nekoč na naših hribih goreli kresovi, danes pa nič več?

Brez nobenega od teh ne gre.

šimi trendi, ogromno zadev smo

Delaš, kradeš, ljubiš, lažeš; kako bi pri sebi razvrstil ta dejanja?

pogojev v skladu z najsodobnej-

Kaj je zate življenjska dodana vrednost?

Je prisvojitev tujega dežnika kraja ali »izhod v sili«?

Kateri poklic je bolj zanesljiv: mesar, zidar, grobar?

Ker so vsi na socialnih omrežjih …

Boljše je biti pameten kot lep, ker se znanje z leti povečuje, lepota pa mineva. Oblečeš kdaj nogavico, ki ima luknjo? Vedno! Kaj najprej opaziš – pogledaš pri osebi nasprotnega spola? Obraz.

Kaj je zate življenjska dodana vrednost? Nizati dobre poslovne rezulta-

pridna in delovna človeka. Pašteta ali kruh; le eno in zakaj to? Kruh, ker paštete ne maram. Tvoj najlepši spomin iz otroštva. Predšolsko obdobje, kadar

ni bilo nobene elektronske naprave, le preprosta igrala. Pa tudi redko kje je bil kak črno-beli televizor v vasi.

Analiziraš poklicne napake s svojimi sodelavci in z nadrejenimi? Vedno.

Kaj te navdaja s ponosom? Pozitivni trend proizvodnih rezultatov in dvig nivoja proi-

Je prisvojitev tujega dežnika kraja ali »izhod v sili«?

zvodnje.

Kraja.

Zakaj so nekoč na naših hribih goreli kresovi, danes pa nič več?

Kateri poklic je bolj zanesljiv: mesar, zidar, grobar? Grobar.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

Apatičnost.

krajo nimam časa …

Moja hči.

ševalne okoliščine.

Posodobitev delovnega okolja in

Kaj je hujše od strahu?

prihodnosti.

Da.

Kraja je kraja, ne glede na olaj-

V čem tvoja službena realnost odstopa od pričakovanj?

Danes imamo telefon in internet.

intervju Dušan BANFI IMO - REAL d. o. o.

vat pridobila v tujini (predvsem na Madžarskem, pozneje pa še v Češki in Slovaški ter delno tudi v Avstriji), g. Ravnič pa v Sloveniji.

Prvi objekt v Murski Soboti je bila tako imenovana Žuta kuča?

Staroselec sistema Intering Dušan Banfi, ob ustanoviteljih si zraven od samega začetka. Kakšni so spomini na začetek, kako ste začeli, kako se je izšlo? Spomini na začetek so vsekakor zanimivi. Dejstvo je, da smo bili popolnoma poslovno neznani, lotevali smo se dejavnosti, ki v Sloveniji še ni bila uveljavljena, ker je šlo za novo obliko gradbenega inženiringa. Začelo se je leta 1992, kmalu po tistem, ko je prišlo do spremembe sistema iz socializma v kapitalizem. Začeli so veljati drugi zakoni in predpisi, in temu smo se morali prilagoditi. Če nam bo torej uspelo, bo uspelo, če ne, bomo poskušali na drug način. Prva firma Intering d. o. o. je bila ustanovljena s formalnim sedežem v Lendavi, predpisi so bili za to bolj ugodni kot v Murski Soboti, vendar na področju Lendave nismo poslovno opazno delovali. Od začetka sistem vsebinsko deluje iz Murske Sobote in tukaj je bilo tudi zbrano vso znanje, izkušnje in vizija.

Kdo so bili vaši prvi naročniki, kdo vam je nudil poslovne priložnosti? Za tuje banke oziroma investitorje smo v začetku vršili aktivnosti v tujini, ukvarjali pa smo se tudi s trgovino z Madžarsko. Silvo Grgurič je uvažal vse mogoče stvari, od prehrambenih artiklov do gradbenega materiala. Prvi investicijski objekt v Sloveniji pa je bil mariborski ICM center. Odkupili smo propadajoči objekt Vema in ga v celoti preuredili za poslovne pisarniške in trgovske potrebe. Osnovno znanje smo obvladali še iz časov TOZD Pomurje, sofisticirana znanja in izkušnje pa sta g. Polanič in g. Hor-

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

Ja, res je, ko smo objekt končali in ga uspešno tržno plasirali, smo sedež naše firme prenesli na ta naslov, prej pa smo bili nastanjeni v bivšem stanovanju g. Polaniča. Osebno mi je bilo tam bolj všeč, ker je v pritličju objekta bila je gostilna in do Laškega piva nisem imel daleč. Po teh začetkih inženiringa in trgovanja se je sistem s prevzemom Pomgrada in kasneje še Panvite bistveno razširil. Po izgradnji nekaj lastnih objektov za tržišče, je prevzem Pomgrada pomenil vsebinski napredek, ker smo na ta način pridobili lastnega kvalitetnega izvajalca in smo se tako lahko lotevali večjih projektov na večjem teritoriju. Panvita pa je seveda drugo uspešno poglavje s popolnoma novo dejavnostjo, ki smo se je prevzemniki morali šele priučiti.

Omenil si, da nisi sodeloval pri samih gradnjah. Kakšna je torej tvoja vloga oz. funkcija ali krajše kdo si in kaj počneš? No, ja, ko smo začeli s poslovanjem, nas je bilo tako malo, da je dejansko počel vsak skoraj vse, dejstvo pa je, da nismo imeli točno določenih delovnih področij in so se te zadolžitve prepletale. Pomagali smo si, bili smo vse od kurirja do hišnika, od knjigovodje do pravnika, od komercialista do trgovca, od nadzornika do vodje gradbišča. Ta začetek pri meni pa lahko v bistvu zaobjamem predvsem kot pokrivanje komercialnega in pravnega področja.

Večina sistema te pozna kot pravnika, ki rešuje bolj ali manj kompleksne pravne izzive, s katerimi se sistem srečuje. Ob tem je predvsem zanimiva tvoja izobrazba in kako je do nje prišlo? Po izobrazbi sem inženir elektrotehnike, vendar nisem nikoli delal v svojem poklicu. Na študij elektrotehnike me je vpisal prijatelj, ki sem ga zaprosil, da opravi zame vpis na ekonomsko fakulteto. Namesto na ekonomijo, me je vpisal na elektrotehniko, z argumentom, da obvladam tako ekonomske kot matematične in tehnične zadeve. Tako sem končal ta študij in se potem zaposlil na področju komerciale (IMP Blisk), kjer sem bil zadolžen

za komercialne in tudi pravne zadeve. Na ta način sem se začel spoznavati s področjem komerciale in prava, ob tem pa moram poudariti, da sem priučeni pravnik, ki določena področja, pomembna za našo dejavnost, poznam, ostala pa ne.

Lahko potrdim, da na večini sestankov odvetniki sploh ne opazijo, da nisi pravnik oziroma odvetnik. Razen te kontroverznosti si takšen tudi na zasebnem področju, kot velik ljubitelj letalstva, ki nikoli ni letel in kot navdušenec za zgodovino, ki ima o vsem preteklem svoje mnenje. Lahko to komentiraš? Moj oče je bil učitelj in strasten zbiratelj knjig, tako da sem že od rane mladosti bral vse mogoče knjige ‒ tako s področja tehnike kakor tudi s področja zgodovine. Oboževal sem letala, bil sem tudi modelar, z letalom pa nisem nikoli poletel, saj sem pri 16 letih zaradi fantovskega ravsa padel iz 1. nadstropja na betonsko pot in to na glavo, kar se mi še danes pozna. Posledica tega je fobija, tako da zaradi tega strahu pred višino še Alpskega mleka ne pijem. V letalo sem vstopil samo enkrat; takrat si me ti zapeljal ca. 100 m in to seveda na tleh.

To je sicer v moji 28-letni zgodovini letenja eden najbolj nenavadnih »letov« ‒ od črpalke do hangarja. Kaj pa zgodovina? Si velik ljubiteljski poznavalec zgodovine, izvira to ljubiteljstvo zgodovine iz otroštva, ki si ga preživel na gradu? Res je, svoje otroštvo sem preživel na lendavskem gradu, kjer sem kot mulc stikal po gradu in njegovi okolici, odkril skrite podzemeljske katakombe, kjer sem iskal sablje, zaklade in ostale stvari, ki naj bi bile tam, pa jih ni bilo. Čudovito otroštvo!

To stikanje po gradu pa je vseeno obrodilo sad, ki je zdaj razstavljen v muzeju? To iskanje je obrodilo odkritje grba grofa Banffyja, in sicer je bil ta grb vzidan na skritem mestu v grajskem obzidju. Želel sem ga »izštemati«, pa se mi to ni posrečilo, mali »štemajzl«, ki sem ga imel, za to ni bil dovolj. Po tistem, ko sem očetu povedal za ta grb, so ga vzeli iz obzidja in je sedaj razstavljen v stalni zbirki v gradu, se pa na njem še poznajo udarci mojega »štemajzla«.

intervju

Kako dolgo pa ste še živeli na lendavskem gradu? V obdobju 1956 –1963, ko je bil moj oče ravnatelj lendavske OŠ, ki je domovala v tem gradu. Zato smo v tem gradu tudi stanovali.

Pa se ti imaš za Lendavčana ali Sobočanca? Bolj Sobočanec kot Lendavčan, otroške korenine pa imam v Lendavi.

Dva hobija sva že obdelala, si pa znan še po dveh hobijih. Moj tretji hobi je hoja (če se le da, hitra) v naravi, četrti pa ljubezen do Laškega piva. Obožujem ga in tega ne skrivam.

Temu tudi pripisuješ zdravilne lastnosti oziroma da te imajo zdravniki za medicinski čudež? Ja, res je. Že od svojega 20 leta imam multiplo sklerozo, ki me je prvih 20 let pošteno matrala, nato pa sem se je lotil s pivom in česnom, kar se je ‒ vsaj pri meni ‒ izkazalo za koristno. Meni torej koristi, ne jamčim pa, da bi tudi ostalim,

saj je vsak človek »unikum«. Je pa res, da tudi če me ne vidiš, me že od daleč zavohaš. Pa to ni moj problem.

Sicer si še aktiven, kako pa se vidiš v bodočih letih? Poklicno pot zaključujem, pogoje za penzijo že izpolnjujem. Ostal bom še naprej pri knjigah, pri pivu in pri gibanju v naravi, o ostalem drugem pa še ne razmišljam. Je pa res, da ribičija in pivo »gresta skupaj«.

Verjetno so te aktivnosti povezane tudi s tvojim sinom, ki je po tebi podedoval ljubezen do knjig ter zgodovine in to uspešno. Moj sin je po meni podedoval ljubezen do knjig in zgodovine, ki ga je v celoti okupirala in se ji posveča absulutno ter uspešno. Ne samo, da študira zgodovino, on ves prosti čas posveča njej. On je (rečeno v prispodobi) vse, kar imam, in bo pri meni vedno »številka 1«.

Niti približno nisem slutil, da se bo firmica, ki je začela obratovati v stanovanju, razvila do te stopnje, kot se je. Ne gre samo za gradbeni del sistema, gre tudi za živilski del sistema, za Panvito, ki je zgodba zase. V tej zgodbi sem sicer bil prisoten, vendar samo v manjšem obsegu. Zadovoljen sem, da smo na dveh različnih področjih, kot sta gradbeništvo in prehrana, tako upoštevanja vreden igralec. In zato so zaslužni vsi, res pa je, da eni bolj, drugi manj. Čestitke vsem!

Ostani pronicljiv, zabaven in drugačen tudi v prihodnosti. Hvala lepa, zabaven in šaljiv bom vsekakor, če ne drugače(n), pa s šalo na svoj račun.

Lahko navedeš, kaj sva glede na nekaj tvojih odgovorov dolžna poudariti. Minister za zdravje opozarja: Pretirano pitje alkohola lahko škoduje zdravju.

Mogoče za konec še en pogled. Začela sva z začetkom sistema, končajva z zdajšnjim stanjem. Ko ste v tistih pisarnicah v stanovanju začeli, si lahko slutil, kam bo to zraslo.

Kristian Ravnič

Marko TRČEK Pomgrad d. d. pozitivno!

Ženo poljubiš, otroka pobožaš, direktorja … Cenim in spoštujem. Zakaj (če) je boljše biti pameten kakor pa lep? Lepota je relativna in minljiva. Pameten je pogosto uspešen poslovno in osebno, lep pa mogoče le na modni pisti ali pod rdečo lučjo.  Oblečeš kdaj nogavico, ki ima luknjo? Ne. V čem tvoja službena realnost odstopa od pričakovanj? Moram priznati, da sem še zelo nov v tej »branži«, a me beton in gradbeništvo vsak dan bolj pozitivno presenečata. Seveda so še določeni izzivi, a zaenkrat vse

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

Kaj najprej opaziš – pogledaš pri osebi nasprotnega spola? Tisto kot vsi »zdravi« moški, najbolj pa me pritegne pozitivna energija in nasmeh. Analiziraš poklicne napake s svojimi sodelavci in z nadrejenimi? Definitivno ja. Na napakah se

učimo in sprejemam mnenja, izkušnje ter usmerjanje drugih. Ko je situacija obrnjena, pa tudi sam pomagam z nasveti, vodenjem, ...

Je prisvojitev tujega dežnika kraja ali »izhod v sili«? Če zelo lije in ga drug ne potrebuje, bi si ga na hitro sposodil in vrnil. Dežnik ja, izhod v sili. Kateri poklic je bolj zanesljiv: mesar, zidar, grobar? Vegani rahlo ogrožajo mesarje, žare in digitalni spomeniki grobarje. Zidalo se bo vedno! Kaj je hujše od strahu? Strah se premosti, smrt vzame največ. Delaš, kradeš, ljubiš, lažeš; kako bi pri sebi razvrstil ta dejanja? Ljubim družino in rad delam, kar delam!

Kaj je zate življenjska dodana vrednost? Srečna družina. Pašteta ali kruh; le eno in zakaj to? Ne predstavljam si eno brez drugega. Tvoj najlepši spomin iz otroštva. Premalo prostora za naštevanje. Kaj te navdaja s ponosom? Rast otrok in vsi njuni dosežki ter tudi vragolije, ki jih ušpičita. Zakaj so nekoč na naših hribih goreli kresovi, danes pa nič več? Razvoj tehnologije, interneta in raznih socialnih omrežij žal zmanjšuje število kresov, njihovo velikost in obisk teh dogodkov. Sam še jih še vedno rad udeležim in nazdravim s prijatelji.

intervju Manja MARINIČ

Mihaela NOVAK

Panvita d. d.

Pomgrad d. d. Mesar je pa za vegetarijance, vegane, presnojedce, se pravi, za kar precejšen del svetovne populacije, nepotreben.

Kaj je hujše od strahu? Da se le-ta uresniči.

V čem tvoja službena realnost odstopa od pričakovanj? Menim, da ne obstaja služba, kjer realnost ne bi odstopala od pričakovanj. Tako si nikoli nisem zastavljala velikih pričakovanj. Ženo poljubiš, otroka pobožaš, direktorja … Lepo pozdraviš, se mu nasmehneš, ga nagovoriš … Zakaj (če) je boljše biti pameten kakor pa lep? To je nekaj podobnega kot to, ko otrokom govorim, da je v življenju bolj pomembno, da si iznajdljiv, kot pa da imaš same petice. Se pravi pameten. Oblečeš kdaj nogavico, ki ima luknjo? Seveda, še preden jo obujem, ne vem, da ima luknjo. Kaj najprej opaziš – pogledaš pri osebi nasprotnega spola? Stas in, če mogoče še spregovori, tudi glas. Analiziraš poklicne napake s svojimi sodelavci in z nadrejenimi? Vsekakor, saj vedno želim vedeti, zakaj je prišlo do nje in da se ne bi ponovila. Je prisvojitev tujega dežnika kraja ali »izhod v sili«? Če dežuje? Izhod v sili! Kateri poklic je bolj zanesljiv: mesar, zidar, grobar? Vsi rabimo bivališče, tako da zidar. Enako grobar, katerega bomo vsi rabili na zadnji poti. INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

Delaš, kradeš, ljubiš, lažeš; kako bi pri sebi razvrstil ta dejanja? Ljubim. Delam. Lažem (mogoče kdaj nekoč staršem, v smislu samozaščite). Kradem – nikoli. Kaj je zate življenjska dodana vrednost? Moja dva otroka. Pašteta ali kruh; le eno in zakaj to? Kruh, ker brez paštete nasiti; pašteta brez kruha težko, čeprav jo imam zelo rada. Tvoj najlepši spomin iz otroštva. Zimske počitnice pri moji teti v Presiki, kjer je takrat tam živela še moja babica. Podnevi smo z mojimi bratranci smučali, sankali, … (takrat so še bile vse zime snežne), zvečer pa na toplem kartali z babico (remi, šnops, tarok, …). Ko pa je bila kakšna smučarska tekma, smo vsi glasno navijali za Bojana Križaja. Kaj te navdaja s ponosom? Lastni dosežki, še bolj pa dosežki sina in hčerke. Zakaj so nekoč na naših hribih goreli kresovi, danes pa nič več? Se ne strinjam z besedama »nič več«. Ravno letos sem se 30. aprila zvečer peljala na relaciji Cven‒Gornja Radgona–Cven in opazovala na Kapelskih in drugih hribih kresove. Bilo jih je veliko. Ko sem prišla domov, sem to tudi pripovedovala družini – v smislu, kako veliko kresov sem videla na poti.

V čem tvoja službena realnost odstopa od pričakovanj? Presega vsa moja pričakovanja. Pomgrad je veliko gradbeno podjetje, v katerem je akumulirano ogromno znanja, sposobnosti in izkušenj. Veliko se vlaga tudi v izobraževanje, razvoj in nove tehnologije. Ženo poljubiš, otroka pobožaš, direktorja … Pa upoštevaš. Zakaj (če) je boljše biti pameten kakor pa lep? Najboljše je biti pameten (pa ne preveč) in približno dobro izgledati. Oblečeš kdaj nogavico, ki ima luknjo? Včasih se tudi najlonke raztrgajo, imam rezervne v torbici. Kaj najprej opaziš – pogledaš pri osebi nasprotnega spola? Prijazen nasmeh, če je namenjen meni, potem pa tudi vse ostalo. Analiziraš poklicne napake s svojimi sodelavci in z nadrejenimi? Iz napak se moramo kaj naučiti. Je prisvojitev tujega dežnika kraja ali »izhod v sili«? Prinesla sem že kaj domov, kar ni bilo moje. Nenamerno, seveda. Kateri poklic je bolj zanesljiv: mesar, zidar, grobar? Mogoče grobar. Ampak zidar pa je bolj zanimiv. Res je malo bolj

tvegan, ampak brez tveganja pa ni izzivov. Večina zidarjevih napak pa je reverzibilnih.

Kaj je hujše od strahu? Biti popolnoma brez strahu je lahko nevarno.

Delaš, kradeš, ljubiš, lažeš; kako bi pri sebi razvrstil ta dejanja? Kradem nikoli, lažem tudi ne, delam in ljubim pa vedno bolj. Kaj je zate življenjska dodana vrednost? Zavedanje.

Pašteta ali kruh; le eno in zakaj to? Rada imam oboje in se obojemu odrekam.

Tvoj najlepši spomin iz otroštva. Brezskrbno in igrivo potepanje ter raziskovanje. Sonce, voda, dom, svoboda.

Kaj te navdaja s ponosom? Celotno moje življenje bi me moralo navdajati s ponosom, pa ni vedno tako.

Zakaj so nekoč na naših hribih goreli kresovi, danes pa nič več? Mislim, da so kresovi včasih goreli kot opozorilo, pa verjetno še iz kakšnih drugih razlogov, ne vem, iz čistega veselja, praznovanja mogoče. Danes pa ni kar tako dovoljeno kuriti na prostem, nimamo več te svobode.

fotoreportaža

Interingove

športne igre 2017

Tekači

ZMAGOVALCI IGER PO PANOGAH REZULTATI TENIS

TEK 5 km – ŽENSKE

1. mesto:

Gregor Recek Pomgrad d. d.

Sonja Sukič

Pomgrad d. d.

2. mesto:

Peter Polanič Panvita d. d.

3. mesto:

Gregor Kocuvan Pomgrad d. d.

TEK 5 km – MOŠKI 1. mesto:

Ervin Denša Pomgrad d. d.

2. mesto:

Aleš Bobič

Hakl IT d. o. o.

3. mesto:

Darko Vereš Pomgrad d. d.

Nada Horvat Pomgrad d. d.

3. mesto:

Petra Lovšin Pomgrad d. d.

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

2. mesto:

Pomgrad d. d. – DE MEHANIZACIJA

ŽENSKA KONKURENCA:

1. mesto:

Panvita d. d.

POLIGON

BOGRAČ – OKUS

1. mesto:

Panvita d. d. – Bambine

(Anita, Saša, Simona)

2. mesto:

POMGRAD d. d. (Jožica, Metka,

Vlasta)

3. mesto:

PANVITA AGROMERKUR d. o. o.

(Damir, Mojca, Robert)

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

VLEČENJE VRVI 1. mesto:

PANVITA d. d. – Bambine & Bambi

BOGRAČ – OCENJEVANJE DELOVNEGA PROSTORA 1. mesto:

Panvita MIR d. d.

2. mesto:

Hakl IT d. o. o .

3. mesto:

POMGRAD d. d. – DE ASFAL-

TERSTVO II

NOGOMET 1. mesto:

Skupina POMGRAD

2. mesto:

POMGRAD d. d. DE ABI – Montaža

3. mesto:

POMGRAD GM + TAP

PANVITA d. d. – EE Tešanovci

Pomgrad d. d. – CP

Panvita VETERINA d. o. o. z odojkom – atrakcija letošnjih iger

POMGRAD d. d. – Betonarna ABI

POMGRAD d. d. – DE ASFALTERSTVO II

Panvita AGROMERKUR d. o. o.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017 INTERNA REVIJA september–november 2014 Panvita EKOTEH d. o. o.

POMGRAD d. d. – GRADBENA OPERATIVA

Hakl IT d. o. o.

Panvita MIR d. d.

Panvita d. d. – BAMBINE & BAMBI

Pomgrad GM d. o. o. + TAP d. o. o.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017 INTERNA REVIJA september–november 2014 POMGRAD d. d. – DE Mehanizacija

Haklov sistematični recept za bograč :)

DE ABI – Montaža

Panvita d. d. – Rakičanski sindrom

Panvita KMETIJSTVO d. o. o.

Panvita d.d. – EE Motvarjevci

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

POMGRAD d. d. – DE ASFALTERSTVO I

Panvita PRM + ISKONE

Panvita MAROF d. o. o.

INTERNA REVIJA september–november 2014 INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

novice

OBISK VRTCA PINGVIN

Konec maja so nas v podjetju Pomgrad obiskali otroci zasebnega vrtca Pingvin iz Ljubljane. Ob spremstvu vodje betonarne, Boruta Pertocija in vodje asfaltne baze, Vlada Zvera se je 12 otrok iz vrtca Pingvin podalo v tematski park, kjer so si ob zabavnem vzdušju ogledali betonarno, asfaltno bazo ter gramoznico. Veliko zanimanja pa so požele različne vrste gradbenih vozil, kot so bagri in tovornjaki. Veseli smo, če lahko s takšnimi obiski otrokom polepšamo dan in jim ponudimo zanimivo izkušnjo. Marsikateri izmed otrok sanja, da bo nekoč upravljal prav takšen stroj, kot ga je lahko v živo spoznal ob obisku Pomgrada. Za male otroke je zagotovo najbolj zanimiva gradbena mehanizacija. Potruditi se moramo, da to zanimanje ohranimo skozi celoten proces izobraževanja, saj se zavedamo, da bo v našem okolju potreba po strokovnjakih gradbeništva vedno večja. Po ogledu tematskega parka so si otroci privoščili slastno malico, simpatičen obisk pa smo zaključili s simboličnim obdarovanjem – z igračkami mehanizacije, ki jih uporabljamo v naši stroki.

POMGRAD

SODELOVAL NA 5. KONFERENCI O RAZVOJU KADROV

Mojca Frešer

Na konferenci so sodelovali predstavniki nekaterih znanih slovenskih podjetij in predstavili primere dobrih praks z upravljanjem zaposlenih. Sistem Pomgrad je zastopal član uprave g. Iztok Polanič. Udeleženci okrogle mize so se strinjali in poudarili nujnost izobraževanja in vlaganja v kadre ter predstavili različne načine merjenja svojih ukrepov – praks, ki jih izvajajo v podjetjih, da vzpostavijo medgeneracijsko sodelovanje. Alenka Samec

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je 24. in 25. maja 2017 v kongresnem centru Thermana Laško organiziral mednarodno konferenco o aktivnem staranju delovne sile z naslovom: »Skupaj nad izzive jutrišnjega dne«.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

novice

OGLED MURSKOSOBOŠKE OBVOZNICE 30. 05. 2017 si je okrog 80 osnovnošolcev pomurskih šol (7. in 8. razred) v okviru projekta Right Profession II. ogledalo izvajanje del na obvoznici Murska Sobota. Hkrati so udeležencem ogleda predstavniki Pomgrada predstavili določene poklice v gradbeništvu, npr. poklic strojnika, delovodje, geodeta, vodje gradbišč ... Cilj projekta Right Profession II. je, da bi se izboljšalo kadrovsko sorazmerje glede na potrebe in povpraševanje delovne sile na trgu dela ter da bi se mladi odločali za poklice, kateri so pri nas zaposljivi, kar podpira tudi Pomgrad, ki mu primanjkuje določen profil zaposlenih, zato se je rad odzval povabilu nosilcev projekta – PGZ, OZS, RC ter mladim z veseljem predstavil delo v gradbeništvu. Alenka Samec

KOMERCIALNI IZLET NA GRADBIŠČE

ŠTUDENTSKEGA DOMA V VARAŽDINU Komercialni oddelek se je 17. marca 2017 odpravil na izlet v Varaždin, kjer naše podjetje gradi študentski dom. Varaždinska Fakulteta za organizacijo in informatiko je bila ustanovljena leta 1962. Na fakulteto je vpisanih 2876 študentov, ki obiskujejo 9 različnih študijskih programov. Novi študentski dom je v obliki črke U in skupaj z obstoječim študentskim domom tvori zaključeno celoto, ki ima v sredini dvorišče z zelenico, tribune in sprehajalne poti. Vertikalna nosilna konstrukcija je iz armiranega betona, horizontalna nosilna konstrukcija je prednapeta armirano betonska plošča. Predelne stene so na sistem suhomontažne gradnje. Streha je ravna in na njej se predvideva fotovoltaika za samooskrbo z električno energijo. Objekt obsega klet, kjer bo garažna hiša, pritličje ter 4 oziroma 5 nadstropij, v skupni neto tlorisni površini 13.600,00 m². V študentskem domu bo 241 sob ter skupni prostori za okrog 600 študentov. Kot zanimivost, Pomgrad d. d. je bil tretji najcenejši ponudnik na razpisu. V izgradnjo smo šli skupaj s Team Građenje d. o. o. kot Joint venture. Delitev del je 65 % Pomgrad d. d. in 35 % Team Građenje d. o. o. Odgovorni vodja del je g. Mitja Vogrinec, njegov pomočnik g. Primož Slavič, odgovorna kalkulantka ga. Biserka Kranjc. Obračun del

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

je »ključ v roke«, gradnja se je začela 21. 5. 2016 in bo trajala okvirno 18 mesecev (do novembra letos). Po gradbišču nas je vodil g. Mitja Vogrinec. Pokazal nam je kable za prednapenjanje betonske konstrukcije, detajle prednapenjanja, dilatacije med objekti, detajle za obešanje fasade (schöck elementi), poševne opaže za armirano betonske stopnice itd. Po končanem ogledu smo šli na odlično kosilo v priznano gostilno Palatin. Na poti domov pa še obvezno na sladoled v Čakovec. Simona Filipič

novice

TRIJE MESECI, KI SO NAS NAREDILI MOČNEJŠE

Pomgradova ŠIK projektna šola. Trije meseci intenzivnega dela. Ciljne naravnanosti. Sodelovanja. Učenja. Druženja. Rezultat? Povzemamo iz anket udeležencev: »Da smo s timskim delom, z medsebojnim zaupanjem in s pozitivno naravnanostjo še močnejši in uspešnejši.« »Izvajanje dela v skupini in krepitev timskega duha.« »Nova znanja.«»Povezovanje zaposlenih in odprti odnosi.« »Sodelovanje s sodelavci, s katerimi se pri vsakdanjem delu ne srečuješ pogosto.«

Diplome ŠIK Projektne šole sta podelila član uprave Pomgrada Iztok Polanič in mag. Edita Krajnović, Mediade.

V Pomgradovi ŠIK projektni šoli je 28 udeležencev od sredine januarja do aprila razvijalo novo vlogo direktorja projektov. Štiri skupine pod vodstvom Jožeta Trstenjaka, Bogdana Rojsa, Brigite Kaban Karba in Tomaža Kavnika so kot projektno nalogo izdelale nov organizacijski predpis Vodenje projektov. Predavateljica na ŠIK šoli in mentorica mag. Sonja Klopčič, ki se ukvarja z razvojem sodelovalnega voditeljstva, veliko vrednost vidi prav v tem, da so udeleženci sami oblikovali pravila in usmeritve projektnega vodenja: »V tem procesu so soočili različne poglede, poenotili razumevanje vodenja projektov in vloge direktorja projektov, poiskali najbolj optimalne rešitve, predvsem pa so sodelovali. S tem se je celotna ekipa sinhronizirala in uskladila v zasnovi novega delovanja, tako da nov način razumejo vsi, ne le direktorji projektov.«

ZNANJE NA DRUGAČEN NAČIN: Z DELOM Pretežni del ŠIK šole je predstavljalo izkustveno učenje. Pridobivanje novih znanj in izkušenj z delom samim, malo je bilo

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

predavanj kot takih. Za vsako od pridobljenih znanj smo organizatorji pričakovali, da bo uporabljeno pri delu in bo zaživelo v življenju. Od razumevanja dinamike projektnega dela, značilnosti timskega dela in motiviranja sodelavcev, pa vse do uspešnega nastopanja pred publiko. Na zaključnih predstavitvah smo poleg kakovosti organizacijskega predpisa ocenjevali, koliko znanja je bilo uporabljenega v projektnih nalogah. Skupna ocena ocenjevalne komisije je bila, da so se skupine odlično odrezale. Posebej dragocena je bila samoocena udeležencev: »/…/ še premalo smo imeli v mislih stranko. To moramo še krepiti.« Bravo! Kajti, ko vemo, kaj je problem, smo že na pol poti njenega reševanja.

NAGRAJENO SODELOVANJE Vodje skupin so pri projektni nalogi poskrbele za presenečenje. Četudi je bilo predvideno, da vsaka skupina predstavi svoj izdelek in izberemo najboljšo skupino, so se vodje združili in pripravili skupno predstavitev. Nič nismo imeli proti. Prav nasprotno: na koncu smo kot tiste, ki si najbolj zaslužijo nagrado obisk Sobe pobega ‒ razglasili prav vodje skupin, ki so postavili zgled sodelovanja. Na pobudo predsednika uprave Igorja Baniča je vsak vodja skupine imenoval tudi člana ekipe, ki si prav tako zasluži nagrado – poleg Sobe pobega še izobraževanje o vodenju. Prejeli so jo Dejan Kerčmar, Boštjan Donša, Samo Leskošek in Andrej Vertič za doprinos k uspehu skupine. Po treh mesecih, ki so še decembra izgledali kot misija nemogoče, danes vemo, da nam je uspelo. S podporo uprave, izjemnim prispevkom mentorja Draga Kosednarja, Brankice Kropf, ki je razvoj povezovala z uporabo Xperta in Benjamina Barbelja kot vsakodnevnega presojevalca kakovosti projektnega dela, je 28 udeležencev ŠIK šole okrepilo Pomgrad. Obrnilo pogled na to, kdo je osrednja oseba v Pomgradu. Ne predsednik uprave, temveč Kupec. Obraz, usmerjen v kupca, poganja Pomgradovo rast. Edita Krajnović, Mediade

novice

AKADEMIJA POMGRAD VABI Namen Akademije Pomgrad je zaposlenim ter novo zaposlenim v sistemu Pomgrad nuditi novo znanje, ter le tega razširiti med tiste, ki ga najbolj potrebujejo. Hkrati si želimo preko neformalnih internih izobraževanj zaposlenim omogočiti napredovanje na delovnem mestu ali drugo delovno mesto v sistemu Pomgrad. V mesecu juliju 2017 bo v okviru Akademije Pomgrad organizirano interno neformalno izobraževanje za delovni mesti:

- DELOVODJA in -OBRAČUNSKI TEHNIK, ki bo trajalo cca. 6 mesecev na delovnem mestu. Vabimo, da se nam oglasite tudi delovodje, ki želite postati mentorji prihodnjim delovodjem. OVD, OVPD in pomočnike vabimo, da se prijavite k SANACIJSKI EKIPI, ki jo želimo formirati. Sanacijska ekipa bo izvajala dela predvsem na mostovih, in sicer delo z različnimi dvokomponentnimi maltami, s premazi in visokotlačna pranja ter podobno. Vabimo tudi vse delavce, ki bi imeli voljo do dela s temi materiali, da se nam javijo. Vse zainteresirane vabimo, da se za več informacij oglasite do 25. 06. 2017 pri Mojci Kovač, mojca.kovac@pomgrad.si ali v kadrovskem oddelku Pomgrad. Alenka Samec

KONGRES ADMA V PORTOROŽU Poslovne sekretarke in tajnice skupine Pomgrad in Panvita smo se tudi letos udeležile jubilejnega 25. kongresa ADMA – kongresa pisarniške odličnosti, ki je potekal v Portorožu.

ADMA je osrednji izobraževalni dogodek, zaposlenih v pisarniškem poslovanju, ki združuje več kot 450 poslovnih sekretark, tajnic, poslovnih asistentk in vodij pisarn iz celotne Slovenije. Kongres sta z uvodnim nagovorom otvorila Peter Ribarič, direktor Planeta GV in Suzi Asfour, predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije. Deležne smo bile tridnevne osvežitve znanja z vrhunskimi predavatelji s področja čustvene inteligence, organizacije poslovne administracije,

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

komuniciranja, skrbi za zdravje na delovnem mestu… Najbolj nas je navdušila predavateljica dr. Sanela Banović, ki svoje delo združuje z izobraževanji na področjih psihologije in psihoterapije. Omenjena zdravnica z enostavno analizo možganov in izjemno energijo motivira ljudi in njihovo domišljijo, da se dotaknejo endorfinov okrog sebe. Prav tako nas je s svojim nastopom navdušil Alen Kobilica s predavanjem – Vidim cilj! Nada Horvat

poudarki iz kroga znanja

S POLNO PARO NA … Članek sem pričel pisati 25. maja, končal pa 29. maja. Zame sta to dva od treh najpomembnejših datumov; brez drugega me ne bi bilo, brez prvega pa ne bi bil, kar sem. Odraščal sem v obdobju, ko je mojo tedanjo domovino vodil Tito, Združene države Amerike (med drugimi) Kennedy, tedanjo Sovjetsko zvezo (»prednico« sedanje Rusije) pa Hruščov. To so bili še možje, ki so imeli tako pamet kakor tudi jajca in dandanes takšnih, vsaj na čelu večine držav, ni več. Klovni, sultani, manekeni in gospodinje nam krojijo usodo in odločajo o stvareh, na katere se ne spoznajo. Allah pomagaj in Bog naj ti asistira – lahko pa tudi obratno. Pa dovolj o svetovnih politikih in medverski asistenci, poglejmo raje v drobovje naše države, ki po videzu spominja na kuro, po obnašanju pa na njeno sestro dvojčico brez glave. Ta trenutek najbolj aktualna državna projekta sta se takorekoč »poosebila« v obliki Tira Drugega in Magne Avstrijske kot grozljiva, zlovešča monstruma z neštetimi okončinami – lovkami, ki pretita, da bosta požirala naš denar, od njiju pa da ne bo nobene koristi. Tako vsaj pravijo tisti, ki vsevprek vidijo same zarote; za njih nista edini in ne poslednji, saj se takorekoč vsak teden v kakšni od štal političnih dušebrižnikov (beri strank) skoti nova, in marsikateri od teh pripisujejo nekakšno naše »poslovno-interesno botrstvo«. Pač po načelu »saj se poznajo«. Kakor da bi jaz, ki poznam Metko, Cvetko in Lisko, imel od tega (saj veste kakšne) koristi! Se pa včasih zgodi, da kakšna od teh »zarot« ni udarna tema dneva, vendar se nikar ne veselite, da se strasti umirjajo in zaletavost umika. Takrat kot rezervna poosebljena igralca stopita v ospredje Naš Partizan in Vaš Domobranec oziroma Vaš Partizan in Naš Domobranec. Od obeh naj bi kri kar lila v potokih, njune kosti pa ne bodo nikoli strohnele in njuna senca nikoli izginila iz sloven-

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

skih gozdov. Ave njima (pa ne na žaru)! In tako naš narod pogumno koraka naprej v svetlo bodočnost, s pogledom, vedno uprtim nazaj v temno preteklost. »Blagor ubogim na duhu, ker njih bo nebeško kraljestvo.« In kaj menite, kdo bodo ti, ki se bodo Petru Svetemu pred njegovimi vrati predstavljali: Milan Mali, Janez Nedolžni, Karel Blentavi, Milojka Zmedena, Borut Lepi, Zdravko Tumasti, Dušan Laški, …? Da, res je, v nebesih se bo ubogodušnih Slovencev kar trlo, dokler jih Oče Nebeški ne bo pometal ven, ker bodo tudi tam delali zgago in kraval. Smo pa zato mogoče lahko pomirjeni glede migrantske in teroristične nevarnosti; ni ga migranta, ki bi želel živeti v tako vsevprek skregani državi in ni ga islamista, ki bi se namenil v njej razstreliti – »razstrelili« se bomo sami.

Moj pokojni prijatelj Anton s. p. je pogosto komentiral prepirljivost Slovencev, predvsem ko je ta povezana z denarjem in davki. Nekoč, ko se še ni povsem streznil po prekrokani noči, je sedel za računalnik in poslal mail na finančno ministrstvo: »Predlagam, da moškim obdavčite pamet, ženskam pa lepoto. Nihče se ne bo pritožil na previsoko odmerjeni delež.« Kot vidite, mu niso prisluhnili, tako da imamo sedaj dohodnino. Škoda.

njem opazili Banffyjev grb, ki ga je, vzidanega na skritem mestu grajskega obzidja, leta 1963 odkril neki drugi Banfi. Za zaključek pa smo obiskali še Vinarium. Čudovito!

Svojo dušo in srce pa lahko razveselite in pomirite na še bolj enostaven način, z dejanjem, ki nič ne stane, da pa veliko. Objemite svoje bližnje in jim povejte, kaj čutite do njih. Ko boste dihali »na škrge«, bo za to prepozno in neskončno žal vam bo, če tega ne storite. Samo tri besede: RAD(A) TE IMAM! Dušan Banfi

Pa ni vse tako črno, kot sem nakazal zgoraj in če odmislimo politike, migrante, teroriste, bedake in uši, nam lahko tudi majhen dogodek vzbudi veliko zadovoljstva. Tako smo si mi iz IMO-REALA pred dnevi privoščili kolektivni poslovno-sindikalni obisk Lendave. Med drugim smo si ogledali tudi grad grofa Banffyja, ki stoji na Banffyjevem trgu 1 in v

informatika

WANNACRY WANNACRY? NO! KAJ JE IZSILJEVALSKA GROŽNJA WANNACRY?

12. maja 2017 se je po celem svetu z bliskovito hitrostjo začela širiti grožnja WannaCry. Izsiljevalski virus je zlorabil EternalBlue, ki ga je razvil NSA (U.S. National Security Agency) in tako izkoristil varnostno ranljivost Microsoftovega operacijskega sistema Windows, ki ga uporablja večina lastnikov računalnikov. WannaCry na računalnikih šifrira uporabnikove datoteke, ki za žrtev postanejo neuporabne. Napadalci zahtevajo plačilo odkupnine v kriptovaluti Bitcoin, v zameno naj bi datoteke povrnili.

Cena za odklep podatkov se s časom viša. Če žrtev odkupnine ne plača pravočasno, ostane brez vseh svojih datotek. Napadli so večja podjetja po svetu, med drugim tudi slovensko podjetje Revoz, zaradi katerega je delo v omenjenem podjetju za nekaj časa obstalo.

Ljudje s celega sveta so začeli objavljati posnetke zaslona škodljive programske opreme z računalnikov v podjetjih, bolnišnicah in šolah

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

informatika

KAJ STORITI, DA BOSTE OSTALI ZAŠČITENI? Hekerski vdori, ki izrabljajo kibernetsko orožje EternalBlue, so se pojavljali že pred valom WannaCry napadov, strokovnjaki pa napovedujejo, da se bodo v prihodnosti takšni kibernetski napadi še pojavili. Za boljšo varnost in zaščito delovnih postaj pred WannaCry virusom je dobro upoštevati naslednje nasvete: Zagotovite in nato redno spremljajte, da bodo vaše naprave z operacijskim sistemom Windows posodobljene. Osnovna in pomembna komponenta varnostne zaščite je uporaba protivirusne programske opreme, ki ima širok spekter zaščitnih funkcij. V vašem podjetju zagotovite varnostno kopiranje podatkov. Ne plačujte odkupnine, ki jo zahteva WannaCry ali katerikoli druga izsiljevalska oprema. Zlonamerno programsko kodo imenovano

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

Win32/Filecoder.WannaCryptor.D so odkrili ESET-ovi strokovnjaki, ki so že 25. aprila zaznali prve poskuse napada. Na dan napada je ESET povečal nivo zaščite in blokiral WannaCryptor.D grožnjo, saj noben ESET-ov uporabnik ni prijavil okužbe računalnika povezanega z virusnim napadom!

KAKŠNE REŠITVE IN ZAŠČITE VAM OMOGOČA ESET PROTIVIRUSNA PROGRAMSKA OPREMA? ESET s svojimi protivirusnimi zaščitami in posodobljenimi verzijami protivirusnih programov omogoča uporabo varnostnih rešitev:

nava do sedaj nepoznano škodljivo programsko opremo. ‒ »ESET Advanced Memory Scanner« zazna in blokira aktivnosti WannaCryptor.D v pomnilniku. ‒ ESET s svojimi protivirusnimi rešitvami nudi zaščito Threat Intelligence, ki identificira karakteristike, ki jih vsebujejo izkoriščene datoteke.

V zadnjih tednih je mogoče opaziti povečano aktivnost hekerskih napadov in vdorov, nič pa ne kaže, da bi s tem v kratkem tudi prenehali. ESET-ove izkušene raziskovalne ekipe tako po vsem svetu dnevno spremljajo in poročajo o spremembah in zlonamernih napadih na spletnih portalih in socialnih omrežjih.

SI SPLET d. o. o. & Hakl IT d. o. o. (Dominik Ketiš)

‒ »ESET Network Attack Protection« predstavlja pomemben del zaščite pred zlonamerno programsko kodo WannaCryptor, saj blokira NSA-jev izdelek EternalBlue. ‒ »ESET DNA Detections« identificira specifične in že poznane vzorce škodljive programske opreme ter njene različice, hkrati pa tudi zaz-

novice

SODELAVCI POMGRADA IN PANVITE NA 37. MARATONU TREH SRC Sodelavci Pomgrada in Panvite na 37. maratonu treh src v Radencih Priprave za udeležbo na maratonu treh src v Radencih, ki je potekal v soboto, 20. 05. 2017 smo se sodelavci Pomgrada in Panvite prvič lotili sistematično in organizirano. V okviru aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu smo objavili vabilo na maraton v elektronski obliki, v reviji Naš Krog in na internih oglasnih deskah. Vabilo je vključevalo možnost prijave za katerokoli

tekmovalno disciplino. Skupaj se je s Pomgrada prijavilo 31 sodelavcev in sodelavk, in sicer 8 za tek in 23 za pohod. S Panvite pa skupaj 23, in sicer za tek 11 in 12 za pohod. Vsakemu prijavljenemu smo zagotovili tekaško majico in tekačem pokrili strošek startnine.

Disciplina

Število prijav iz Pomgrada

Ime in priimek

Dosežen čas

Osvojeno mesto

Skupaj tekačev

Maraton Radenska CLASSIC 42.195 m

Darko Vereš

4:24:00

173

224

Ervin Denša

1:27:39

970

Sonja Sukič

1:33:14

416

Polmaraton Radenska LIGHT 21.098 m

Maja Golubovič Andrej Gabor

Tek Radenska NATURELLE 10.000 m

5.500 m

OAZIN tek

Iz zdravstvenih razlogov ni tekla. 00:49:13

180

741

Petra Lovšin

00:58:13

174

607

Nada Horvat

00:54:00

607

Tatjana Matis

00:31:05

216

561

V tabeli - Tekači Pomgrada in neuradni doseženi rezultati ter uvrstitve

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

novice

IZJAVE NAŠIH TEKAČEV IN TEKAČIC: Darko Vereš: “Moj rezultat 4:24:00 v primerjavi z drugimi pomeni 173. mesto med moškimi po neuradnih rezultatih. To je bolj slabo, vendar za moj prvi pravi maraton še kar dober rezultat glede na vse težave, ki sem jih imel v zadnjih 10 km na progi. Zadovoljen sem, da sem prispel do cilja. V zadnjih 10 km sem pridelal dobrih 20 minut zamude oziroma dve minuti na km počasneje kot prej. Hvala za lepo majico in kapo našemu podjetju, ki mi je v pripeki zelo koristila.” Ervin Denša: “Izjemno sem zadovoljen. Dosegel sem čas 1:27:39 in ker je polmaraton štel tudi za državno prvenstvo sem zasedel skupno 39. mesto v državi, v svoji starostni kategoriji pa sem bil 8. Dosegel sem svoj osebni rekord na polmaratonu, kar je rezultat napornega in sistematičnega treninga ter velikokrat železne volje, ko sem po celem dnevu na nogah na gradbišču vedno izpolnil tudi večerni tekaški trening. Čeprav sem vedno starejši, je to dokaz, da nikoli ni prepozno za prve tekaške korake in da je potrebno samo vztrajati ter nikoli odnehati.” Sonja Sukič: “Ja, na 37. maratonu treh src je potekalo prvenstvo Slovenije v polmaratonu. Dosegla sem 7. mesto absolutno in 5. mesto med Slovenkami. S časom in uvrstitvijo sem zelo zadovoljna, ker je proga bila kar zahtevna, poleg tega pa sta na progi tekli tudi Sonja Roman (redna udeleženka največjih tekmovanj na evropski in svetovni ravni) in Helena Javornik (najboljša slovenska maratonka), ki sta dosegli 1. in 2. mesto.”

Disciplina

Število prijav iz Panvite

Polmaraton Radenska LIGHT 21.098 m

Tek Radenska NATURELLE 10.000 m

OAZIN tek

5.500 m

Andrej Gabor: “Z doseženim rezultatom sem zadovoljen.” Petra Lovšin: “Dosežen rezultat je boljši od zadanega cilja.” Nada Horvat: “Z doseženim rezultatom sem zelo zadovoljna.” Tatjana Matis: “Glede na virozno obolenje iz prejšnjega dne sem več kot zadovoljna z rezultatom.”

Ime in priimek

Dosežen čas

Osvojeno mesto

Robert Ficko