FBS Bilten 9

Page 1

bilten fbs 9 sobota, 23. oktober 2010

Kdo je kaj na FBS Alja Predan, umetniška direktorica Danilo Rošker, direktor SNG Maribor Lidija Koren, izvršna producentka Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov Branka Nikl Klampfer, producentka mednarodnega programa Nevenka Pašek, odnosi z javnostjo in marketing Danijela Grgić, oblikovanje vizualne podobe Darko Štandekar, tehnični vodja Ivan Vinovrški, fotograf Janez Klenovšek, fotograf Franci Rajh, arhivar Matej Bogataj in Nebojša Pop-Tasić, voditelja pogovorov o predstavah Robert Titan Felix, voditelj pogovorov o knjižnih novitetah Gregor Butala, selektor tekmovalnega in spremljevalnega programa Strokovna žirija Melita Forstnerič Hajnšek, Thomas Irmer, Amelia Kraigher, Katarina Pejović, Marko Peljhan Žirija za Borštnikov prstan Aleš Jan, Mateja Koležnik, Tone Partljič, Alja Predan, Milena Zupančič Bilten – interni informator Festivala Borštnikovo srečanje Urednica Ksenija Repina Kramberger Pomočnica urednice Anita Volčanjšek Lektorica Ines Voršič Uredništvo Viktorija Aleksovska, Rok Andres, Tereza Gregorič, Anita Volčanjšek, Mojca Ketiš, Anže Virant, Vita Zgoznik Oblikovanje Danijela Grgić Prelom Tomislav Strnad Tisk Dravska tiskarna Maribor 250 izvodov Maribor, oktober 2010 Več informacij na www.borstnikovo.si

4 bilten fbs 09

tekmovalna predstava

Acta est fabula, plaudite! (Igre je konec, ploskajte!)

Ernst Lubitsch

Festival se bliža koncu in tole bo zadnji letošnji študentski uvodnik, ki ga boste prebrali. In ker je ob tej priložnosti ravno meni pripadla čast, da ga napišem, sem hotel napisati nekaj malce bolj ostrega, pikrega. Prikazati svoj pogled na kulturo, umetnost, gledališče … in na festival ter na stvari, ki so me v zadnjih desetih dneh življenja s festivalom presenetile, ganile, zmotile. Pa ne bom. Ker res nisem najbolj poklican, da sodim o takih stvareh. In ker morda res še ne vem dovolj. In ker morda s tem res ne bi ničesar spremenil, saj lahko lajam, ampak karavana gre dalje. Predvsem pa, ker s tem nikakor ne bi zajel bistva Borštnikovega srečanja. Ker bistvo je in ostaja gledališče. Gledališče v vseh svojih oblikah in interpretacijah. To me ni nikoli »zmotilo«. V teh desetih dneh smo gledali, poslušali, čutili veliko predstav in tudi spali na ogromno predstavah. In smo videli ter poslušali veliko ljudi, čutili in, no, tudi spali, z ogromno novimi ljudmi. In se vsi skupaj šli to čudno stvar, vsi smo se šli gledališče. In se ga bomo spet šli – čez eno leto na istem mestu. In za zaključek si bom izposodil zadnje besede cesarja Avgusta: »Acta est fabula, plaudite!« Ker nekaj tako edinstvenega, kot je Borštnikovo srečanje, si na koncu res zasluži aplavz. Anže Virant Ker bistvo je in ostaja gledališče. Gledališče v vseh svojih oblikah in interpretacijah.

Ko sem bil mrtev

TONE STOJKO

Pokrovitelji

uvodnik

»Tudi najbolj dostojanstven človek je vsaj dvakrat na dan smešen.« (E. Lubitsch) Uprizoritev Ko sem bil mrtev režiserja Diega de Bree je nastala po scenariju Ernsta Lubitscha. Istoimenski Lubitschev film iz leta 1916 je veljal za izgubljenega, dokler ga niso leta 1994 povsem po naključju našli v zapuščini Štefana Štekarja, zbiralca predmetov iz prve svetovne vojne. Gre za Lubitschev prvi celovečerec, ki je za strokovno javnost (v svetovnem merilu) pomenil senzacionalno odkritje. Zgodba govori o Soprogu, Soprogi in Tašči. Soprog se zaradi nevzdržnih razmer doma odloči, da se bo razglasil za mrtvega in prevzel novo identiteto. Sledi vrsta komičnih zapletov in, kot se za komedijo spodobi, srečen konec.

Predstava natančno sledi filmski predlogi in je verodostojen prenos nemega filma na gledališke deske. Gledalec se spozna z osnovnimi filmskimi sredstvi Lubitschevega časa, kot so: igra brez besed in glasu, klavirska spremljava, izvajana v živo, črno-bela kostumsko-scenografska interpretacija, do popolnosti izbrušena gestikulacija in gibalna podoba. In kljub povsem kinematografskemu okvirju, ki nam oži pogled, sedimo v gledališču in gledamo gledališko uprizoritev. Dvojno izobraževanje publike je prednost, ki jo uprizoritev nudi na eni strani gledalcem, ki bi radi začeli z obiskovanjem gledališča (ne špasnih komedij ter komedij stand-up), na drugi pa gledališkim sladokuscem, ki bodo uživali ob izjemni interpretaciji zgodovinske najdbe. Če smo poetike Diega de Bree v zadnjem času vajeni predvsem po adaptaciji zgodovinskih tekstov in značilni vizualni

podobi, v predstavi Ko sem bil mrtev gledamo drugačen režiserski slog, ki ga je zahtevala uprizoritev neme komedije. Največji delež so z odličnim vložkom prispevali vsi igralci, ki so z debreajevsko natančnostjo oblikovali like, da se gibljejo nekje med tipizacijo in razsežnostjo lika kot individuuma. Igralci so z večplastno interpretacijo in s hitrim menjavanjem vlog predstavi omogočili pohod na vrh slovenskega gledališkega Hollywooda. Uprizoritev, ki se zgodi nenadno, v enem samem zamahu, je konkretna in edinstvena. Režiser je odprl pot novim interpretacijam neme burleske na naših odrih. Lahko rečemo, da je gledališka uprizoritev s svojo inovativno svežino presegla filmski trak. Rok Andres bilten fbs 09 1


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.
FBS Bilten 9 by Ksenija Repina - Issuu