OSTEN br. 1656 by Osten Gallery

VESNIK ZA ODVITKUVAWE

IZLEGUVAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRVA SABOTA VO MESECOT IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1656 ! 3 juli 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK

Darko MARKOVI]

UBODNIK

DOLNA MAKEDONIJA

Videte paradoks: Kosovo i nivniot pretsedatel, Sejdiu, baraat pomo{ od me|unarodnite faktori za da se otkrijat masovnite grobnici vo Makedonija! Tie ne moàt da se setat kade im se! I Gospod se krsti na ova! Nie moè samo da potvrdime deka vo na{ata zemja nema masovni grobnici. Osven ako nekoj misli na na{ata zemja! Evropa ja hrabri na{ata vlada da napravi re{itelen ~ekor napred vo reformite. Antonio Milo{ovski se nao|a vo mnogu naprijatna polo`ba! Kako da im objasni deka ovoj ~ekor ne moè da se napravi bidej}i- Makedonija e na rabot na bezdnata! Papandreu i Drucas namesto da se borat protiv ekonomskata nemo} na svojata zemja, du{a ni vadat. Nivni zaedni~ki slogan e: Leb ne jademe - ama Makedonija }e ja jademe! Gruevski ravnodu{en kon ova, diskretno go otkop~a {licot od pantalonite i od magacinot im ponudi da kasnat ne{to... Ako ne veruvate, pra{ajte go Boris Tadi}. Sè u{te e ìv svedok. Posle ovaa

Miroslav GEORGIJEVSKI

mala zakuska, odnosite so Grcija okolu imeto se podobrija. [to se vide na sredbata vo Bosfor, kade se zabeleà deka stavovite na Gruevski i Papandreu se sè pobliski. IRI za vlasta e kako IRA vo Anglija. Zatoa neka ne se pravat IRI-anketarite Angli~ani! Nivnite anketi se totalna dezinformacija za narodot. Vistinata e poinakva. Eve... Pretsedatelot ja uìva doverbata na site sre}ni gra|ani. Ama koj e vinoven {to 90% od narodot se ~uvstvuva nesre}en! Nekoj go ima dezinformirano na{iot narod za negovata sre}a. Drug primer: Imame sre}en pretsedatel, sre}en premier i nesre}en narod. Kako {to gledate, sre}nite vodat 2:1. Treba li pogolem primer od toa kako anketite pravat zbrki vo glavata kaj narodot? Zatoa anketite treba maksimalno da se odbegnuvaat. Osven onaa, na koja „Osten“ vodi vo realno pretstavuvawe na ìvotot.

Vasil TOLEVSKI

FUDBALERITE NE NÈ ODNESOA VO AFRIKA. TAMU ]E NE ODNESAT POLITI^ARITE! Vasil TOLEVSKI

Sabota, 3 juli 2010

DENOVI LI SE DENOVI In vino veritas Premierite Gruevski i Papandreu ispija po u{te edno zaedni~ko kafe vo obid da gi ispeglaat razlikite za imeto. So ogled na dosega{nite rezultati, krajno vreme e da preminat na nekoj poinspirativen pijalok. Na primer: vinoto!

Ton Na{ite parlamentarci ne se oblekuvaat vo ton so ona {to go rabotat. Ne sum gi videl na sednicite na parlamentot da nosat pi`ami! Rodenden Na rodendenskata proslava na VMRO DPMNE ne be{e zabele`an Qub~o Georgievski. Zlobnicite vedna{ prokomentiraa deka toj se upla{il da ne mu gi istegne nekoj u{ite! Sudbina Na{ite politi~ari ja delat sudbinata so nevraboteniot narod. Ni{to ne rabotat! Rabota Vo posledno vreme na videlina izleguvaat kriminalnite raboti na nekoi politi~ari! Toa e samo dokaz deka i politi~arite po~nale ne{to da rabotat! Kompleks I kaj nas ima politi~ari {to si ja sakaat tatkovinata kako majka! Toa se onie {to imaat Edipov kompleks! Iskorenuvawe Kaj nas te{ko }e se iskoreni kriminalot! Taka e toa koga ne pravime razlika pome|u poternica i predizboren plakat! Tr~awe Nie ne tr~ame vo presret na idninata. Se pla{ime da ne nĂ¨ prepoznae!

Darko MARKOVI]

Ostrov Sre}a na{a {to nemame more! Site }e zabeleèa deka li~ime na pust ostrov! Sila Otkako }e diplomiraat, golem broj studenti po~nuvaat da gi ~uvstuvaat blagodetite na maksimata: Znaeweto e sila znaeweto e mo}! Posre}nite od niv se vrabotuvaat kako fizi~ki rabotnici po beliot svet. Samo ne e jasno dali e toa odliv na mozoci ili na fizi~ki rabotnici! Originalnost Nas nema da ni se povtori dve iljadi i prvata godina. Nie sme sekoga{ novi i originalni! Asocijacija Nekoi dràvni slu`benici ne znaat ni da beknat! Nesvojstveno za nekoj {to e na jasli, pa makar i dràvni! Pretstavnik Nemam ni{to protiv {to se vodi bitka i pomalite etni~ki zaednici da bidat zastapeni vo parlamentot, samo krajno vreme e nekoj da se seti deka i ovoj narod zasluìl da ima svoj pretstavnik vo parlamentot! Evropa Evropratenikot Zoran Taler posakuva Makedonija so krupni ~ekori da trgne kon Evropa. Razo~aruva~ka rabota! A nie mislevme vo Evropa }e odime kako i site normalni lu|e, so novi koli, avioni... a ne pe{ki so krupni ~ekori!

Mile \OR\IJOSKI

Im zdosadilo na ìvotnite da se jadat me|usebno, pa re{ile da ìveat kako lu|eto vo civiliziranite i demokratski dràvi. Ova radikalno re{enie ne im teknalo preku no}, tuku za toa ve}e podolgo vreme im kaùvale nivnite rodnini {to ìveele po golemite zoolo{ki gradini niz zemjite vo svetot. Tie bile cvrsto ubedeni deka samo so principite na me|usebno po~ituvawe i tolerancija, a ne so ubivawe }e moàt polesno da gi nadminat me|usebnite razliki. A kako bi moèlo da postignat visoko nivo na demokratija, ako ne preku slobodni i regularni izbori! Bidej}i odnapred znaele, deka zaradi golemite me|usebni razliki, ne bi bilo mo`no vedna{ site ìvotni da gi dobijat potrebnite

Miroslav GEORGIJEVSKI

KOALICIJA ME\U @IVOTNITE glasovi, re{ile da formiraat me|usebna koalicija. E, tokmu tuka nastanale najgolemite problemi. Lavovite, tigrite i leopardite, bidej}i kako za{titeni vidovi bile vo mnogu pomal broj, ne mo`ele nikako da ja izbegnat koalicijata so antilopite, bivolite i zebrite koi bile pomnogubrojni. Ne samo {to ovie, pomnogubrojnite, odnapred se ispla{ile od takvoto koalicirawe, tuku site {to gledale od strana znaele deka takvata koalicija spored prirodata na rabotata, ne e mo`na!

Sepak, vo uslovi na globalnata kriza, {to se ~uvstvuvala i vo uslovite za ìvot vo zoolo{kata gradina, vo nacionalnite parkovi i rezervati, kako i pri isto taka globalni nepovolni ekolo{ki promeni, ìvotnite bile primorani na vakvata koalicija. Kolku da preìveat i da ne vlezat vo kategorijata na zagrozeni vidovi. I, kako {to se veli, demokratijata na krajot sepak pobedila. Koalicijata bila sozdadena. [to se slu~ilo?! Pa, se razbira, toa {to najmnogu se o~ekuvalo...

NAJNOVA MAKEDONSKA KLETVA: DA DADE GOSPOD DA VE SNAJDE â&#x20AC;&#x201C; TRANZICIJA!

Ivan KARADAK

Tokmu vnatre, vo cvrstata kaolicija nejzinite ~lenovi po~nale, ne da se podjaduvaat, tuku direktno me|usebno da se jadat. Tie stanale neposredni `rtvi na visokite demokratski principi koi denes najmnogu se propagiraat vo celiot svet. A toa {to takvite principi ne se sekoga{ najuspe{ni, vinovnicite ne treba da se baraat premnogu daleku, tuku tokmu vnatre vo samata koalicija. Sepak i najdemokratskata koalicija te{ko moè da funkcionira dokolku ne se sfati i uvaì vistinskata vrednost na razlikite za zaedni~ko dobro na site. A, kako {to na site im e jasno, toa za krvoèdnite ~lenovi na koalicijata nema nikakvo zna~ewe! Ivan RUSJAKOV

Sabota, 3 juli 2010

PISMO DO NA[IOT NAROD vleze vo EU i NATO, toga{ „drugive“ }e se organizirale da vlezat vo Golema Albanija. Kako i da e, na Makedonija ne{to }e i vleze! A moèbi ve}e treba da se podgotvuvame za mekici!? Ne{to }e se izrodi, oti rabotata vi e bremenita. Se àlite kako nemate za hrana, za struja, za voda, za parno, za... Abre budaletinki moi! Pa jas cel ìvot go pominav bez taa va{a struja a nitu znam {to e parno! Voda piev cel ìvot od kladen~iwa, izvor~iwa, reki... A za jadewe! Celiot ìvot go minav na treva, slama, jadev korewa, ~enku{ki, detelina. I pak bev zdrav kako kow. Spiev kade

}e najdam, ama spiev kako bebe, toest kako `drebe. Vie denes oko ne mo`ete da zatvorite. Jas, celiot svoj `ivot, bev sre}en i zadovolen. Najsre}en na svetot. A svetot be{e tolkav kolku {to be{e golema Makedonija. Kakva Vardarska, kakva Bregalni~ka, kakva Crna Makedonija?! Nie rekite gi gazevme so kopita a ne kako sega, da ve krstat spored reka – Vardar da ve odnese! Se gordeev so moeto makedonsko poteklo. A znaete zo{to? Za razlika od Vas, se gordeev so Onoj {to be{e nad mene! Onoj koj me java{e. Da, da, Onoj {to be{e nad mene be{e

mojot stopan, za koj rabotev so `ar. Onoj koj me upravuva{e, koj znae{e koga treba da gi zategne dizginite a koga da gi otpu{ti; koj znae{e koga mi treba voda, koga hrana. Mojot stopan koj me java{e, znae{e koga da odime na Zapad a koga na Istok. Vie odite po sonceto: Istok, Zapad, pak Istok... i taka vo krug. Kako son~ogledi ste! Sojuznicite sam si gi izbira{e, a ne kako sega, na seksualna baza: gaz da pobaraat, gaz }e im dadete! Voenite veterani toga{ sedea na tronot, do nego - do Onoj. Sega – po ulicite i trotoarite. Imate Dostoinstvo ama nemate dostoinstvo. Homoseksualcite

imaa pravo na glas, pa duri i pove}e – vladeeja vo nekoi delovi od zemjata. Kaj vas vi vlegoa i vo politikata. Ama ~esnite homoseksualci ne gi e... Onoj {to me java{e znae{e dràva da napravi, narodot so dopir go le~e{e, kako Isus. Site se krstevme vo nego. Voda~ot-java~ vode{e smetka za sé. Zatoa, narode moj, bra}a i sestri moi! Sekoga{ izbirajte go vistinskiot stopan, maòt koj }e ve rakovodi i koj }e moè da ve java. Mora da sfatite: Po koj pat }e odite, namnogu zavisi od toa koj Ve java! Va{ BUKEfAL

Darko MARKOVI]

Miroslav GEORGIJEVSKI

OSILKI

Narode moj, rodu moj najblizok! Srce se od koren korne{e - koga gledam {to vi pravat. Na 8 Septemvri, kompas }e vi kupam! O~igledno e deka zatalkavte! Dezorientirani ste, ne znaete kade ste, kade odite; odamna si ja zagubivte i kartata. Osobeno leviot del od kartata – onoj, Zapadniot. Velat: tamu nitu eden ma{ki organ ne mo`e da vleze. Bukvalno: nevina teritorija! Ve gledam i vi se ~udam! Sekoga{ barate izlez onamu kade {to e vlezot! De vamu da vlezete, de tamu da vlezete... Slu{am: Ako Makedonija ne

VASIL TOLEVSKI

Ne mu ja kr{ite ki~mata na narodot, }e nema koj da vi go nosi samarot. Bosite vo nozete, nikako da go stignat standardot na bosite vo politikata. Kaj nas prirodnata selekcija ne vaì! Najnesposobnite najdolgo opstanuvaat. Te{ko na onoj narod komu duduci mu svirat na {upelka. Vo politi~kiot ring se sudrija tupanicata i lavot – go nokautiraa narodot. Mnogu na{i partiski goveda pove}e ne pasat treva. Se hranat na dràvni jasli. Na partiski neopredelenite, im opredelija da se hranat od kontejneri. Te{ko na narodot i dràvata koga op{testvenoto |ubre }e stane op{testven krem. Te{ko na dràvata koga bosite }e obujat opinci. Stamen GEORGIEVSKI

Sabota, 3 juli 2010

MIRKA ODI VO PARTIZANI

Spletkator

Spiro XAJKOV

NARODOT ZBORUVA

Mirka e demokratka, ama i radikalka. Sakam da kaàm, taa priznava deka sekoj ima svoe mislewe, ama ako nekoj e protiv nejzinoto, majka }e mu raspla~e. Mislam ne{to kako demokrat, podstil Al Kaeda. No, znae da funkcionira vo sistem. Dokolku sistemot e taa samata. Mu sluè{e verno na Branko. Znam barem nekolku glupavi re{enija koi Mirka gi smisli, a Branko gi primeni. Mu upa|ala doma i go budela: „Ajde Branko da ja spasuvame Makedonija!“ I, ja spasija! Nejzinite napisi vo slava na Branko vo nekoi redakcii se istaknuvaa na oglasna tabla - za primer na mladite novinari kako ne treba da mu se tintraat jajca na onoj koj e na vlast. Ima eden napis koj e istoriski, tamu nekade okolu 1995 godina (koga Branko gi napravi skoro site gluposti koi moè da se napravat), a pod naslov „Zrelost“. Demek Branko mnogu brgu sozreal i mnogu brgu nau~il kako se rakovodi so dràva. Od tamu ona sme{noto „Dràvnik“ so koj se pafta{e vo pretsedatelskata kampawa desettina godini podocna. No koga, Branko kone~no gi sfati i gi prifati (a ne sfa}a mnogu brgu i pokraj glasot {to go bie) sovetite od dobonamernite, deka mirkinata preterana grià za nego pove}e mu {teti otkolku koristi, taa se izmesti, ostana bez ramnoteà. Mirka stana otfrlena ènska i kako takva celiot svoj odium od VMRO go prenaso~i na Crvenkovski. Branko stana nejzin VMRO. A se kolne{e deka }e odi vo partizani koga VMRO vo 1998 dojde na vlast. Namerata ne ja ispolni, samo ja smeni stranata. Sega go veli~a Gruevski napa|aj}i go Branko. Mislam raboti na tarifa. A tarifata i se vika „branko“. Kolku pati }e go spomene Branko vo negativen kontekst (vo drug i ne go spomenuva), tolku inkasira. Kolku „branko“, tolku muzika. Ama i Branko pak na }ar. Sekoe spomenuvawe od Mirka za nego e poen protiv slabiot rejting {to go ima. Za{to, povtoruvaweto deka Branko e vinoven za se pa i za sidata kaj p~elite, od nego pravi mo}en ~ovek. I ako ne go saka{, toga{ mora{ da mu se pla{i{. Inaku Mirka saka dobro da se nosi. Osobeno dobro i stoe{e maskirkata vo 2001 koga ode{e da gi osloboduva selata vo tetovsko i na Qube mu kaùva{e kade da gi bara U^K teroristite. Pred toa be{e gore~ki aktivist za pravata na Albancite. Ima samo edna mana - saka, mnogu saka da izmisluva. Lagata i e pojaka strana. Inaku postojano se kolne vo vistinata! Sega koga se orientira{e pove}e kon taka nekoi op{ti temi kako {to e arhitekturata i urbanizmot ili svetskata zavera protiv Makedonija, moè da bide objektivna, dokolku ne ja vle~e tarifata „branko“. No gledate deka e toa posilno od nea. Verojatno, za site ovie visokoumni pisanija se konsultira so Milenko, toj e po naukata, svetskite zaveri i marsovcite. A me|u marsovcite, kako i da e, mora da ima nekoj Branko. Mirka, morame da prizneme e pismen novinar, za razlika od nejzinite duhovni ~eda Milenko, Latas, Janko, Tomi}. [to e - e! Morala da poraboti i na toa pole. Osven ideolo{ki da im napravi i nekoj zabrzan kurs za opismenuvawe.

SU[EWE Portparolot na Fondot za zdravstvo, Dejan Gacov, dade ostavka „bidej}i pove}e ne saka da laè za Gruevski“! Poradi itna potreba i prodolùvawe na kontinuitetot vo raboteweto, kako i {to pokvalitetno prezentirawe na vistinata, na{eto ministerstvo pod itno donese odluka za nov Portparol da bide angaìran Baronot Minhauzen!

Miroslav GEORGIJEVSKI ski obi~ai-palewe kandila i temjan!“- izjavi potpredsedatelot na SDSM, Andrej Petrov. SLEPA^KI Neodamna vo redakcijata na „Osten“ se javi pratenikot Andrej @ernovski i ni go raska`a sonot {to go sonuval: Minatata ve~er na son mi se javi na{iot car Samoil. Veti deka naskoro }e se vidime! Demek, ima golemi {ansi posle nekolku veka pak da se sretneme! Samo, potrebno e vladata da prodol`i so vakvo tempo na rabota, i da ne vrati u{te nekolku veka nanazad.

Ministerot Bujar Osmani naredi pod itno da se trgne vo lov na bakteriite! Qub~o Georgievski, nekoga{niot premier, e na mislewe deka politi~ki prioritet treba da bide borbata protiv „vo{kite i krle`ite“. Tito Petkovski od NSDP moli za malku strplivost. Vo{kite i krle`ite }e bidat uni{teni vo Noemvri ili Mart, koga se planiraat novite izbori.

fILMAXII Mil~o Man~evski, na{ kulten re`iser, tvrdi deka najgledanata turska serija sigurno e snimena vo nekoe na{e Ministerstvo! Od tuka dobija i inspiracija za imeto na serijata – „Dolina na volcite“.

POMEN Anastas Vangeli, magister po izu~uvawe na nacionalizmot e iznenaden {to mladite vo partijata na vlast, na nivniot neodamna odràna proslava, palea kandila! „So ova mladite vmrovci dokaàa deka vo sebe imaat po~it kon svojata tatkovina. Bidej}i nivnite postari sopartijci ja zakopuvaat dràvata, mladite i oddavaat po~it so hristijan-

NARODOTRUJA^I Poradi masovni truewa po bolnicite i kafeanite,

LIGU[I Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, epten {kolski im objasnuva na prijatelite deka polàvot moè da spie duri tri godini! Biv{iot minister za ekonomija, Trajko Slavevski, go podu~uva svojot pomlad kolega deka vo Makedonija ima polàvi-ligu{i koi spijat i po ~etiri godini! Dolìnata na spieweto moè da se namali samo... ako ima eventualni predvremeni izbori. Sotir MAZGALOVSKI

Sabota, 3 juli 2010

MESEÊN Nemam potreba od seks, vladata me dupi sekoj den. Esap jok! Otidov na aerodrom. Do tamu se stignuva niz eden raskopan asfalt. Edvaj da se zabeleùvaat patokazite so imeto na Golemiot Aleksandar. Se pra{uvate ~umu tolku vreva za ni{to i tolkava {teta za ni{to, za{to ova i natamu e edno perfektno usrano mesto. Da bev na mesto na Grcite bi go pokaùval ovoj aerodrom za primer deka nie ednostavno ne zasluùvame da imame vrska so toa istorisko nasledstvo i pokraj site nastojuvawa. Turcite od TAV samo stavija svoja firma, napravija zbrka so parkiraweto. Haosot dosega be{e golem, sega e totalen. Toa e efektot od dolgi godini najavuvaniot investiciski bum. Esap jok. Vardarska Vardarska Makedonija e dobar predlog, koga ne bi bil Vardar. Za{to toa e edna zagadena reka kon koja nie se odnesuvame kako da sakame da ja nema. Site napori za uni{ttuvawe na rekata se upotrebeni. Ostanuva u{te da ja stavime vo imeto, pa doìvuvaweto na ni{to`nosta da bide kompletno. Ve}e sega i decata peat „Oj Vardare makedonski ti ja GNASI[ Makedonija!“ Rejting Rejtingot na Gruevski bil ponizok. Pa {to!? Zaradi gre{ki ili ne{to sli~no, moèbi? Kaj nas gre{kite ne se smetaat. U{te Tito vele{e „Koj raboti, toj i gre{i!“. Gruevski i negovite toa go dovedoa do sovr{enstvo. 24/7 tie gre{at. Dosega nemam videno nekoj od niv da utne pa da napravi ne{to dobro. Zatoa si ima{e dobar rejting. Moèbi malku mu padnal, ama naskoro }e se popravi, }e napravi nekoja gre{ka. Narodot poleka se nau~i da sfa}a deka gre{kite se brojat, uspesite ne tolku. Toa go znae{e i Branko, pa zatoa tolku gre{e{e. Otkako ja otkri fintata sega saka pak. Mislam da se vrati i da gre{i. Ima li kraj? [egata nastrana, no mislam deka rejtingot na ovaa Vlada treba{e da pa|a u{te poodamna, no o~igledno nema alternativa. Za{to narodot kalkulira - ako se vrati Branko, so seto iskustvo {to go ima kojznae koi ~uda od gre{ki }e napravi. Vetuvawa Doprva Vladata, posle dve godini na top kriza po~nuva da se pravda so toa. A tie istite govorea deka Make-

RAPORT donija ne samo {to nema da ja po~uvstvuva krizata, tuku zaradi nekoi komparativni(!?) prednosti }e profitirame od nea(!?). Istite ministri koi toa go govorea se se u{te na svoite mesta. Sega krizata im pre~i i so nea se opravduvaat. Proslava Ne ne spomnale vo Brisel. Istiot den VMRO DPMNE napravi veli~estvena proslava. Dali moèbi go slavea tokmu toa- deka nema da odime vo Evropa!? Dali e toa sepak nivnata cel kako {to i gi nabeduvaat od opozicijata? Ili proslavata be{e samo da go zamagli briselskoto premol~uvawe? Plaà bez voda Plaà vo Skopje. Plaà bez kapewe, bez voda. Tokmu slika na ona {to ni se slu~uva. Nie treba da mislime deka rabotite odat, a sekoga{ ne{to nedostasuva. Ima napredok, ama i nema. Ima investicii, ama nema. Imalo reformi, no gi nema. Ima vlast, a ja nema. Makedonija e dostoinstvena, a sekoj den si go rasitnuva toa dostoinstvo. Na{eto mislam, za vladinoto ne me interesira, tie ionaka go nemaat. Referendum Se poizvesno stanuva deka referendum }e ima. Pritoa se vodat razgovori no za toa, neli „vo korist na procesot“, ne se zboruva. E, sega jas se pra{uvam kako jas }e znam da se re{am za referendumsko da ili ne ako ne znam vo {to e {tosot. Gruevski znae i toj }e se re{i, no {to e so ostanatite milion i pol glasa~i koi treba da glasaat na slepo, po nekoe ~uvstvo koe moè, ama i ne mora da bide ispravno? Kade e tuka demokratijata? Ili, sekoj koj ima pove}e informacii e vo prednost?

OD GOLEMITE VETUVAWA VO RAJOT, NI OSTANA SAMO PEKOLOT Stamen GEORGIEVSKI

Paso{i Koga sme ve}e kaj pravata i slobodite, za kakva sloboda se raboti ako jas ne moàm da izvadam paso{. Toa {to moèbi moàm da go dobijam dogodina ili podogodina, me stava vo neramnopravna polo`ba so drugite. Osven toa, za usluga koja dràvata mora da mi ja obezbedi moram da platam, a taa vo me|uvreme zema danok na se {to imam ili pravam. Zo{to da pla}am dva pati? Zaklu~ok Ve}e nemam potreba od seks, Vladata me dupi sekoj den! A. [OQAKOVSKI

Miroslav GEORGIJEVSKI

Sabota, 3 juli 2010

ZAPISI OD ^UDODONIJA UNIKAT

MISLI ZA ZAMISLUVAWE

Ne znam dali }e se slo`ite so mene, no nie Makedoncite ja imavme taa neverojatna sre}a da se rodime vo dr`ava, kakva {to nema nitu vo istorijata nitu vo geografijata nitu vo prikaznite, pa duri nitu vo svetskite ~uda na gospodinot - Ripli.

Ako vo 1903-ta gi imavme sega{nive lideri, do den dene{en }e go krevavme – Ilindenskoto vostanie.

Makedonija ima raboti {to gi nema nikade vo svetot. Ima rabotnici - bez fabriki.

Gospoda, igrata mo`e da po~ne. Geografskite karti se – podeleni!

Ima fabriki - bez rabotnici. Ima fabriki so rabotnici, no bez - plati. Makedonija ima {tedilnici bez - {teda~i.

IVAN KARADAK

Karikaturi:Milenko KOSANOVI]

Ako se zemat predvid cenite, kaj nas i siroma{nite `iveat na visoka noga!

Ima {teda~i - bez pari. Na olku kriminal ve}e se alergi~ni duri i kriminalnite hroniki!

Ima banki bez - kapital. Ima avio-kompanii bez - avioni. Ima `eleznici bez - vozovi.

Od pusto tursko na Makedoncite im ostanaa samo – }esexiite!

Mornarica bez - brodovi. Makedonija ima zemjodelstvo bez - zemjodelci.

Politi~arite dosega ni gi poka`aa site nivni trikovi, osven eden: kako da – pre`iveeme!

Ima sto~arstvo bez - stoka. Gasovod bez - gas.

Sekoga{ koga }e sakam da vidam aramija vo `ivo, otvoram – televizija!

Tehnolo{ki vi{oci bez - tehnologija. Makedonija ima arhitekti bez nitu edna izgradena - zgrada.

Tolku nepravdi mo`eme nie da podneseme, {to toa ve}e stanuva nepodnoslivo!

Ima pisateli bez niedna objavena - kniga. Ima slikari bez niedna naslikana - slika. Ima advokati bez niedna dobiena - parnica. Ima artisti bez niedna odigrana - pretstava. Ima politi~ari bez niedno ostvareno - vetuvawe. Ima mafija{i bez nieden den vo - zatvor. Zatoa, narode, ovaa zemja treba da se ~uva kako {to se ~uva zenicata vo okoto, bidej}i vo sé e edna i – edinstvena. Za - `al!

OD PEKOLOT NI STIGNA SLEDNAVA PORAKA: VE]E NI OVDE NE PRIMAME BEZ PARTISKA – PREPORAKA!

Ako e politikata kurva, toga{ ne me ~udi {to i se navrtile tolku mnogu – mu{terii! Gr~kite politi~ari pravat se da ni go smenat imeto, a na{ite, da ni go smenat – opisot!

Tolku mnogu demokratija natrupavme kaj nas, {to ne ostana mesto za – ~ovekot!

NI VETIVTE Ni vetivte dolini, ni vetivte planini, ni vetivte poga~i, udini i slanini. Ni vetivte sre}a i cel svet na dlanka, visok standard i pari vo banka. Ni vetivte fabriki, bolnici i stanovi, ni otkrivte vizii, soni{ta i planovi. Kade li ste sega? So {to li se sladite? Nie sme na dnoto, zo{to da ne ne vadite? Nikoga{ gospodo nema da vi prostime, {to ne nateravte cel `ivot da postime. Karikaturi: Bla`e DOKULEVSKI

VO MAKEDONSKATA OAZA NA MIROT, NI KU^IWATA LAAT NI KARVANOT POMINUVA!

Karikaturi: Mile MAN^EVSKI

Sabota, 3 juli 2010

TRIUMFALNI PORAZI

VASIL TOLEVSKI

MUZIKA ZA GLUVI

SKOPJE E SRCETO NA MAKEDONIJA. MOZOKOT U[TE NE ZNAEME KADE NI E.

Vasil TOLEVSKI

Ni nedostasuva lider. Znaev deka ne ni se site ovci na broj! Ako idealnoto ne postoi, toga{ nie sme blizu do idealna dr`ava! Ne e to~no deka go menuvame ustavot kako ~orapi. Nemame tolku ~orapi! Na{iot voda~ ne e mrtov. Mrtvite gi po~ituvame!

Ovaa vlast bi sakala da vladee 500 godini! [to e dokaz deka i taa ne e ni{to podobra od turskata. Za da stanam vistinski Makedonec, na kom{ijata mu kupiv koza. Sega go molam Gospod da mu crkne! Dirigentot ni vetuva sre}na idnina. Orkestarot za sekoj slu~aj go ve`ba posmrtniot mar{.

Crvenkapa be{e sre}no devoj~e. Nema{e nitu pretsedatel nitu premier! Te{ki sme za matematika. Nikoj vo Evropa ne smeta na nas.

Popot materijalist, namesto vo crkva, se moli vo kladilnica! Gospod sozdade ~ovek. \avolot mu vrati - sozdade pratenik!

Ako gi otfrlime site lo{i raboti, Makedonija e ubavo mesto za `iveewe!

Darko MARKOVI]

Mladite izviduva~i ne mo`at da se orientiraat! I movta od drvjata im ja izedovme.

MOJSEJ I MOJSEJ

Mile MAN^EVSKI

Sedi na{iot Mojsej i zamisleno gleda pred sebe. Se potse}ava na stariot Mojsej, sinot Bo`ji, koj stana legendaren nao|aj}i go patot na spasot za svojot narod. Mojsej ima{e tri sina. Sim, Ham i Jafet. @ivi da mu se, Gospod zdravje da im dade. Sega{niov Mojsej ni imiwata na sinovite ne im gi znae! Mnogu gi ima. Skoro 120! (Polovinata od niv za }erki mo`e da gi pi{e.) Porano Mojsej nose{e samo deset zakoni. Gi krsti: Desette Bo`ji zapovedi. Gi nose{e bez amandmani, pretstavki, `albi, zaklu~oci! Kako }e re{e{e - taka be{e!Sega brojot na zakoni e pogolem od godinite na sta riot Mojsej! Brojot na zakoni ne se ni znae. [to evropski {to afri~ki! Iako star, Mojsej sam gi nose{e zakonite. Na grb! Sega odat na koordinacii na partiite, rabotni grupi, tela, komisii... Te{ko im e na na{ite nosa~i, ama gi nosat. Na muskuli! Kako amali!

Vekovniot Mojsej zakonite gi nose{e napi{ani na kamen. Deset zakoni na eden kamen! Na dene{niov Mojsej mu pa|aat - po desetina „kamewa“ na eden zakon. Stariot Mojsej zakonodavnite kamewa sam gi izbira{e. Denes - narodot! Velat: Na Mojsej mu bilo mnogu polesno otkolku sega. Nemal pre~ki, t.e. partiski sopki, izmisleni anketi, presovi, politi~ki uceni... Edinstvena pre~ka na ~ovekot mu bila pustinata. Odel niz pustinata so stapot vo raka. Na dene{niov Mojsej, najgolema pre~ka mu e narodot. I toa najmnogu onoj {to e so stapot v raka. Sepak, Mojsej ja ispolnil zada~ata: go dovel narodot do celta. Niz pustinata do oaza na mirot. Denes rabotite ne odat taka lesno. Na{iot Mojsej maka ma~i so `ivite. Ne znae ni samiot kade da gi nosi. Od tolku veteni planini i dolini }e si gi iskr{i nozete. Patot ne se gleda. Lesno mu be{e na onoj Moj-

sej da go vodi narodot. Odel kako po tepsija, blagodarenie na pustinata. I toga{, Sovetot na golemcite dojde do spasonosna ideja: ]e se primenuva iskustvoto od stariot voda~, vekovniot Mojsej! Da u~ime na stari gre{ki. Demek... I noviot Mojsej da odi niz pustina!! Denes, vrateni nekolku vekovi nanazad, vrednite sinovite na sovremeniot Mojsej, rabotat kako òlti mravki za dobroto na svojot kako vosok poòlten tatko. Da mu pomognat vo naporot da go najde patot za spas na svojot napaten narod. Da mu ovozmoàt isti uslovi kako {to ima{e onoj Mojsej, stariot lisec. Predistoriskiot... „Ako treba }e se vratime nazad, samo da odime napred“- grmea slo`no. I rabotej}i slo`no, od zemjata napravija pustina. Potoa onaka umorni od rabotata, sednaa na klupite i go molea Gospod, na{iot Mojsej, da go najde patot. Oti... ako ne go izvede narodot na vistinskiot pat, }e mora xade da fatat.

ZA DOBAR SEKS POTREBNI SE DVAJCA. DOBAR NAROD I LO[A VLADA.

Sabota, 3 juli 2010

Darko MARKOVI]

JAS I MOJOT PES ârli dojde vo na{ata ku}a pred pet godini za trista evra. U{te od mal se vide deka }e bide ubav labrador, no i mnogu tivok, skromen, bez da otvora usta duri i koga treba{e da pobara jadewe. Jade{e kolku {to }e mu se dade{e. I so malku be{e zadovolen i so mnogu - isto. Ne prave{e razlika. No, ako ne mu dadevme ni{to, }e dojde{e do mene, }e ja potpre{e muckata na moite kolenici i }e me pogledne{e àlno bez da pu{ti glas. Vo po~etokot jas ne gi razbirav negovite izrazi, no so tekot na vremeto nau~iv koj izraz na liceto {to mu zna~i. Nau~iv koga e gladen, koga mu se odi po nu`da, koga saka samo da {eta i koga nekoj krle` mu se vpiknal na mesto do koe ne moàt da doprat negovite zabi.

Se zbliìvme mnogu. Razgovaravme bez zborovi eden so drug i se razbiravme vo sĂ¨. Na momenti si mislev deka so ârli se razbiram pove}e otkolku so nekoi drugi ~lenovi na moeto semejstvo, a za prijatelite i da ne zboruvam. Se grièv i za negovoto zdravje. Na vreme gi dobiva{e site vakcini. Vo parkot go nosev na rekreacija kade so eden pogled mi dava{e znak deka saka da skokne vo rekata, a jas so pokret na glavata mu kaùvav deka mu odobruvam. Koga }e izleze{e od rekata ode{e podaleku od mene da se istrese za da ne me isprska. Go nosev i vo Ohrid na letuvawe. Tamu skoka{e od kaj~eto koga }e skoknev jas, a za ka~uvawe ~eka{e prvo jas da se ka~am, a posle toj, bidej}i bez moja pomo{ sam toa ne moè{e da go napravi. I sĂ¨ taka do pred nekoj den mislev deka nikoga{ nema da mu go slu{nam glasot ili grubo kaàno- laveòt No, dojde svetskoto fudbalsko prvenstvo. Jas sednav vo foteqata specijalno komotna za sledewe na zna~ajni raboti na maliot ekran. Toj sedna pokraj foteqata i go svrte vnimanieto kon prviot natprevar. Jas uìvav. No, ârli naedna{ stana, pro{eta nekolku pati okolu foteqata, a potoa po~na da me vle~e za nogavicata davaj}i mi do znaewe deka treba da stanam. Jas go razbrav i stanav, a toj brzo skokna na foteljata i sedna vo ista poza kako {to sedev jas pred malku. Vedna{ so rakata mu dadov znak da sleze dolu, no toj se prave{e kako da ne razbira. Koga go fativ so rakata za negovata predna {epa za da mu go pokaàm patot kon patosot, to gi pokaà zabite pravej}i stra{na grimasa kakva {to nikoga{ porano nemav videno. I zalaja. Bev stapisan. Ne znaev nitu kako da reagiram, nitu {to da pravam. Legnav dolu pokraj foteqata i prodolìv da go sledam natprevarot. Rezultatot ve}e be{e 1:0 za nego. DAR MAR

SO KROMID I LUTO PIPER^E

1. NAJDOBRO DENES IMAAT ONIE OD V^ERA. 2. ZALUTAVME, A SEKOJ ODE[E PO SVOJOT PAT. 3. KAKVO VREME DOJDE: EDNI IMAAT DVOEN MORAL, A DRUGI NEMAAT NIKAKOV. 4. KOGA DUHOVNATA HRANA STANUVA EFTINAPOSKAPUVA LEBOT. 5. KOLKU POVE]E STAREE[- TOLKU POVE]E SE NAVEDNUVA[,-RE^E AKADEMIKOT. 6. KAKO TRGNALO-POSTOJANO STOIME. 7. SLOBODNITE EKONOMSKI ZONI GRADENI NA PSIHI^KA BAZA- PROIZVEDUVAAT NERVNI RASTROJSTVA. 8. NAJMATNO E NA IZVOROT NA INFORMACIITE. 9. VO EVROPA ]E VLEZEME KOGA ]E NI SE ZATVORAT SITE VRATI. 10. DENES E NAJKULTURNO DA BIDE[ PROST. DAR MAR

Sabota, 3 juli 2010

CRVOT I LAVOT Crvot se proglasi deka e zmija, me|utoa ostanatite pretstavnici na ìvotinskiot svet te{ko go prifa}ale ova samoproglasuvawe i po~nale da go ignoriraat i odbegnuvaat crvot. Razo~araniot crv - zmija oti{ol da se poàli kaj lavot: Zo{to ne me prifa}aat kako zmija? - Go pra{al crvot kralot na ìvotnite i prodolìl: - Ist sum kako zmiite, samo sum male~ok. Do koga malite }e bidat onepravduvani?!? Lavot se zamislil malku, pa go pra{al crvot: - A dali ima{ otrov? - Nemam.- odgovoril crvot. - E,...Tuka e problemot, - zaklu~il lavot.

VLATKO STEfANOVSKI.

BRANKO GEROSKI

Koga kako gimnazijalec po~na da ~epka po gitarata ne moè{e ni da si zamisli deka so nea vo ìvotot }e uspee da kaè mnogu pove}e otkolku mnogumina drugi so ma{inite za ~ukawe ili tastaturite od kompjuterite.

Geroski, eden od na{ite najistaknati novinari, bi rekol: - Podobro e da si Don Kihot vo borbata za vistinata, otkolku Glupiot Avgust vo odbrana na vlasta.

[TURECOT I MRAVKITE (VTORPAT) Mravkite se izmorija od rabota i posakaa i tie da bidat {turci. Od skromnata zarabotuva~ka kupija violini, no se pojavi problem. Nekoj treba{e da gi nau~i kako se sviri [turcite otvorija muzi~ki akademii sekade niz dràvata, duri i vo najzabutanite planinski mesta. Pedago{kata rabota im be{e mnogu polesna otkolku svireweto po kafeani. Nabrzo se sozdade kadar kakov {to nema{e nikade vo svetot. Po~naa da se otvoraat novi kafeani, kafi}i, uli~ni plaì so bifiwa, restorani po terasi, no}ni klubovi i diskoteki. I site po~naa da svirat, no nema{e koj da slu{a. A koga nema koj da slu{a- nema nitu dràva. PASO[I ZA KOWI

SNE@ANA LUPEVSKA

BIQANA VANKOVSKA

Lupevska, edna od dvete na{i najdobri novinarki (spored Latas), mnogu polaga na reklamite za svoite proizvodi. I toa ne e problem. Problem e {to nie, gleda~ite, pove}e gi pametime reklamite otkolku proizvodite.

Vankovska, edna od na{ite najtelevizi~ni eksperti vo emisijata fAKTOR 5 na Kanal 5 na 15 Juni 2010 godina dade edna interesna izjava: - Vo globalniot svet ne e mo`na izolacija. Srbija be{e izolirana, pa ne be{e izolirana! Replicirame: - Vo globalniot svet ne e mo`na izolacija osven globalna izolacija. Srbija be{e izolirana, pa ne be{e izolirana, no be{e bombardirana!

Kowite slu{naa deka dr`avata donela zakon spored koj, ako sakaat da patuvaat vo stranstvo, site kowi moraat da imaat biometriski paso{i. Odu{eveni od noviot zakon, kowite se rastr~aa da sobiraat dokumenti, da pla}aat taksi i se drugo {to treba. No, koga dobija termini i zastanaa vo red vo â&#x20AC;&#x17E;paso{koâ&#x20AC;&#x153; sfatija deka pove}e ne se kowi, tuku magariwa. BIOGRAfIJA Ohridskata pastrmka od gradona~alnikot na Skopje dobila prekomanda od ezeroto da prejde vo rekata. I tuka zavr{uva nejzinata biografija. MAGARE VO APTEKA Vleguva magare vo apteka i ja pra{uva farmacevtkata: - Dali imate vijagra ? - Imame. Kolku sakate? - Dajte mi najgolema doza!

Sabota, 3 juli 2010

NIZ IGLENI U[I

Mile MAN^EVSKI

FILUVANO OD RISTOS

Glavata gore! Ne e kulturno da se gleda vo goliot narod!

Ne ne primaat vo evropskiot hor. Premnogu fal{irame!

Nie sme muzikalna nacija. Truba do truba! Nasamareniot narod ne se pla{i od java~ite na apokalipsata!

Mol~am kako riba. Zatoa sum hrana za somovi! Praznoglavite najmnogu vlijaat na odlivot na mozoci.

Sezame otvori se! Doa|aat onie so partiski klu~!

Od vladata o~ekuvame premnogu. Za `al, i taa od sebe!

Bosite najdobro znaat ~ija ~izma glavata ja ~uva!

Od politi~arite nema fajde. Da probame so baja~ki!

Dobro e informiran ne znae kaj mu e glavata!

Baksuz: Od {vedska masa dobi – tvrda stolica!

Laskaj}i mu deka e svetol primer cel `ivot go upotrebuvaa kako fakel!

Go zaokru`ivme na glasa~koto liv~e, a sega ni pre~i {to ne vrti vo krug!

Nikako da im proraboti sovesta, mala e dnevnica! Te znam pile u{te koga be{e kukavi~ko jajce!

Vladata posea populizam, a sega te{ko i pa|a {to zemjodelcite `neat subvencii!

Paradoks: nas kowite ne zauzdaa!

Mnogu sitni du{i pronajdoa dupki vo zakonot.

Risto fIL^EVSKI

Ni go ispraa mozokot! Sega sme kako pomo~ani! Odbrojuvaweto mo`e da zapo~ne! Nau~ivme da broime na prsti!

AFO-RIZNICA

Jas nemam telohranitel, sam se hranam!

^uvaj se da ne ti ja stegni Osnovniot. Vi{iot samo aminuva! Petar NANEVSKI

Izborite se uteha za narodot. Toga{ i mrtvite voskrsnuvaat.

[to ako imame bogato narodno tvore{tvo, koga narodot ni e siroma{en! Pande PETROVSKI

Ako saka{ da go upropasti{ narodot, vovedi mu demokratija!

Grcija e vo kriza. Demokratijata izbega od tamu navreme.

Nie gi sru{ivme site vremenski barieri. I sega{nosta ja `iveeme vo minatoto.

Kameleonot e dobredojden za sekoja vlast zatoa {to ja menuva bojata sprema sredinata vo koja se nao|a!

Site sme za vlez vo Evropa, oti nemame izlez! Bla`e DOKULEVSKI

Se soglasuvam deka i kaj nas se slu~uvaat ~uda. Ponekoga{ i pravdata pobeduva!

Kone~no se obedinivme vo edno. Ne znaeme koj pat da go fatime. Qupka CVETANOVA

Makedonija e uspe{na prikazna! Za mali deca.

Sé dodeka ima izvetreani politi~ari }e besneat vetri{ta na vojnata.

Rastev so emisijata „Opstanok“. Denes ja imam privilegijata da igram i edna od ulogite.

Politi~arite napravija pekol od na{ata rajska gradina. Sega mo`at da odat po |avolite.

Ne dr`ete go za zbor! Toj e politi~ar koj vetuva! Dimitri LE[NIKOVSKI

Za vo prvite borbeni redovi mnogumina se javuvaat... telefonski.

Go ubedi narodot za da dojde povtorno na vlast. Ne znaev deka veterot i maglata se povtorno na cena ?!

Re~isi site vlegoa vo Evropa. Ama nie ne sme so site!

Znam deka kako kriminalec bi pominal mnogu podobro. No, ne e lo{o ni kako politi~ar.

Vlasta ima{e vol{ebno stap~e. Vol{ebstvoto is~ezna posle izborite, a na narodot mu ostana stapot!

Plukajte po vladata! Plukaweto po ulicite se kaznuva.

[teta {to nemame Partija na Zeleni. Po karakterot na politi~arive, }e dominira{e vo Sobranieto!

Kratko trae{e qubovta pome|u vladata i narodot. Ostana samo seksot.

Za tatkovinata se pa|a samo edna{... Osven ako ne ste artist! Spiro XAJKOV

Niedna druga operacija ne }e ja zavr{ite dokolku ste zapo~nale so delewe. \orgi PANOV

Vremeto sekoga{ ni e son~evo, edinstveno na dr`avnoto zname! Atanas KRSTEV

I vonzemjanite mo`at da mi pozavidat! Odam von zemjata.

Mile \OR\IJOSKI

EDIN-STVENA VISTINA

Edin HAJDARPA[I]

KOSKA VO USTA Toj ne e za prodavawe. Ve}e go kupija. Imame mnogu sitni du{i. Izgleda zatoa Evropa ne moè da ne zabeleì! Za razlika od ohridskite, parlamentarnnite maratonci moàt i so spiewe da stasaat do celta! Neophodno mu e le~ewe. Najprvin be{e zavisnik od mleko, pa od alkohol... a na krajot od politika! Evropa ne ima v race. Nema potreba da ne vnese doma.

Vlasta ni pomogna da ne ja po~uvstvuvame recesijata na svoja ko`a. Ni ja odra ko`ata!

Bez partiska kni{ka si obi~na bri{ka.

Na pijaniot i pravata ulica mu e kriva! Perenite pari te{ko se su{at! Miodrag KURJAK

Podobro crna ma~ka da mi go prese~e [tom ne zedoa v race, patot, otkolku premierot da mi morame da gi nosime na grb! prese~e lenta na patot! Marjan ANGELOVSKI Se progoltuvam. Zatoa gladuvam. So novite izbori }e dobieme novi pratenici – so stari naviki! Aleksandar MRKAQ

Atanas KRLEVSKI

Onie koi sakaat pove}e, mora ne{to da im nedostasuva. Najdolgo ìveat onie koi se àlat najdolgo - od ìvotot.

Kostadin USTAPETROV

MOZO^NA KALDRMA

Spiro XAJKOV

Nekoi gospoda ima {ansa da stanat heroi, ako ja oslobodat tatkovinata... od sebe! Dimitar I. VILAZORSKI

Imame najnapredna tehnologija. Prvi sme po tehnolo{ki vi{oci.

Izlegovme od anonimnosta. Site zapnale da ni go uni{tat imeto. Metodi PRANGOVSKI

NI VETUVAAT MO]NA VLADA, A TVRDAT DEKA MO]TA E VO NARODOT.

Paradoks: I za vreme na vojnata negativcite zra~at pozitivna energija!

Kakva ni e situacijata so {trajkovite, na povidok e gra|anska vojna me|u voza~ite i ste~ajcite. Anita PETROVSKA-TOPORKO

KRLEVIZMI Za ekologistite stvarnosta ne e rozova, ako ne e zelena. Makedoncite se mnogu rabotlivi. Sekoj sekomu mu raboti pozadi grb. Otkako vladata ja izgubi glavata, raboti na proektot „Ve{ta~ka inteligencija“. Mladite dewe spijat, a preku no} temelno se podgotvuvaat za toa. Verojatno politikata e inaet, {tom Makedoncite se tolku ispolitizirani.

I se vratija na prirodata. Gi baraat svoite koreni!

Pome|u referent i samostoen referent stana poltron.

Laskaj}i ni deka sme uspe{na prikazna cel `ivot ne dr`ea v skut!

Dol`nost na politi~arot e i da la`e, a na{e pravo e dali da mu veruvame.

Ne zakrpija! Zatoa i trgnavme goli! Za vreme na inaguracijata Pretsedatelot stoe{e mirno! Taka i go pomina mandatot! Ne ni go popu{taat sinxirot. Se pla{at da ne po~neme da kasame! Nata{a \OR\IJOSKA

Atanas KRLEVSKI

NE ZADOL@IJA DO GU[A. ZATOA I NE NI SE SIMNUVAAT OD GLAVATA. Mile \OR\IJOSKI

Sabota, 3 juli 2010

IZMISLENO INTERVJU:

Miroslav GEORGIJEVSKI

MALI PRA[AWA za GOLEMI ODGOVORNOSTI HARALAMPIE HAXI – RISTEVSKI Pretsedatel na Fudbalskata Federacija na Makedonija Rabotata vo Fudbalskata Federacija na Makedonija pa|a vo o~i poradi ìvotinskite karakteristiki vo nea. Sep Blater zabeleà deka FFM e polna so kriminalni vo{ki! Zatoa UEFA mora{e rabotata na FFM da ja stavi pod lupa, bidej}i ovie vo{ki ne moàt da se vidat so golo oko! Fudbalot go ima vo maliot prst, iako okolu nego ima sorabotnici koi se potpi{uvaat samo so palec. Vetuva{e deka fudbalskoto prvenstvo }e bide prvenstvo za gurmani. I bi taka – gurmanlakot se pokaà na banketite posle natprevarite i ~estewata za izbor na Pretsedatel na FFM. Na izborot za Pretsedatel na fudbalskata federacija pobedi, blagodarenie na glavnata karakteristika na makedonskiot fudbal! Na{iot fudbal e kako sto~en pazar, tezga do tezga. Kakva stoka saka{, takva moè{ da kupi{! Hari kupuva samo stoka {to glasa a ne od onaa {to rika. Niz nekolku kratki pra{awa }e se zapoznaete so istorijata na na{ata fudbalska bolest. • fudbalska Makedonija ja nema na SP vo Ju`na Afrika a ni na EP! Shodno na zalo`bata na Vladata na Republika Makedonija, na{ imperativ se EU i NATO, a ne nekakva si Afrika!. Bidej}i lu|eto od na{ata vlada ne uspeaja da vlezat tamu, nie ne sakame da tr~ame pred niv kako - prle pred magare. • Ima li {ansi da nekoga{ da zaigrate na nekoj golem nastan? Kako da ne?!! Pa jas zaigrav... na svadbata na Pandev, na kr{tevkata na }erkata na Pan~ev. Belkim }e ima u{te priliki. Fala Bogu- u{te me dràt nozete za skokawe. • Duri i ministerkata Jankulovska se zainteresira za makedonskiot fudbal. Toa e sé vo funkcija na razvoj na ènskiot fudbal, makar {to i ma{kiot ni e ist. Vo posledno vreme fudbalerite ni igraat kako èni. Ministerkata se uveri deka na{iot fudbal e na visoka cena – eden na{ natprevar se prodava za milion evra i pove}e. • Video lentite so prodadenite natprevari na makedonskata reprezentacija, vo Evropa se prodavaat podobro od kasetite na Pamela Anderson i Severina. Pamela i Severina moàt za dupewe voda da mi nosat. Jas imam odnosi so pove}eto delegati na Sobranieto na federacijata. I vo tie odnosi, site sme zadovolni. Nie sme site kako edna golema familija. Koza nostra se teliwa sprema

nas. Aj pogodete koj e KUM vo na{ata familija?! • Na makedonskata fudbalska liga i napravivte sunet! Toa e zacrtano so Ramkovniot dogovor. Moravme da imame liga so nad 20% ekipi od albansko poteklo. Isekov-sunetisav nekolku na{i klubovi i sega situacijata e pod kontrola na site delovi od na{eto igrali{te, koe nema stativi ama ina mnogu pre~ki (~itaj: Republika Makedonija). Se podgotvuvame i za priem na klubot na Egip}anite. Zatoa od ligata }e napravam pustina. Ne smee nitu edno malcinstvo da se po~uvstvuva onepravdano. • ]e organizirate makedonska nudisti~ka fudbalska liga? U{te malku... Bidete strplivi. Ekipite tolku gi o{uriv {to po~naa da se `alat deka nemaat pari za ga}i~ki, dresovi, {tucni... Koga }e gi doogolam, nudisti~ka liga ne im bega! A potoa odime na osvojuvawe na Nudisti~koto prvenstvo na Evropa. Nie Makedoncite sme talentirani goltari.

DODEKA GOLEMITE fUDBALSKI REPREZENTACII SE NA SVETSKOTO PRVENSTVO VO JU@NA AfRIKA, NA[ATA SO MISLITE E VO SLEDNITE KVALIfIKACII! NIE SEKOGA[ SME ^EKOR PRED DRUGITE. Marjan AN\ELOVSKI

• Kako mal, {to sakavte da bidete? Grobar. Ama blagodarenie na moite delegati vo Sobranieto na FFM, koi me izglasaa za Pretsedatel na FFM, `elbata mi se ispolni. Go zakopav fudbalot vo Makedonija. Ili kako {to rekol dedo Noe: Posle mene – parastos! Razgovorot zavr{i vo vedra atmosfera a kumot Hari teatralno saka{e da {utne edna fudbalska topka koja be{e vo blizinata. Ama ne mo`e{e – topkata be{e odamna izdi{ana.

CILE

Mile MAN^EVSKI

MAK – MUNDIJALIZMI Koga pretsedatelot na FFM }e gi napi{e notite, toga{ na sudiite im ostanuva samo da svirat po niv! Makedonskiot fudbal stana kako film! Pra{awe e samo koga }e ni pukne. Logi~ki e fudbalski {ampion na Makedonija da stane onaa ekipa koja }e sobere najmnogu – sudii! Vo makedonskiot fudbal najlesno e da ste kontrolor! Edinstveno treba... ni{to da ne gledate! Na fudbalskiot natprevar, sudijata ima sporedna uloga! Ama po natprevarot dobiva honorar - kako glaven glumec. Fudbalskite treneri se rodeni za politi~ari! Mnogu vetuvaat a ni{to ne ostvaruvaat.

Sotir MAZGALOVSKI

Sabota, 3 juli 2010

SE TEÊ NI[TO NE SE MENUVA POTRAGA PO LEKOVI Kako {to porano se organiziraa ekspedicii za nao|awe na zakopanoto bogatstvo. Taka denes se formiraat redovi pred aptekite po potraga po najneophodnite lekovi. Se raboti samo za onie lekovi od t.n. pozitivna lista koi moàt da se zemaat so sini karton~iwa. Inaku za skapi pari moàt da se zemat od bilo koja privatna apteka. No toa voop{to ne e bitno za na{iot ~ovek, komu xebovite odamna mu se prisposobeni samo na dràvnite apteki. I taka, so prvoto doznavawe deka stignal nekoj od lekovite, ekspedicijata od bolni ili nivni rodnini, se upatuva kon celta, ili kon aptekata. Se ~eka vo dolga redica za na kraj da se ostane so prazni race. No tuka nema ni{to ~udno, za{to retko koja ekspedicija vo svetot, a kamoli kaj nas, bila uspe{na. A toa {to bolnite treba na vreme da si go zemat lekot, retko koj od odgovornite za toa se interesira. Va`no im e da ne dojde do ispraznuvawe na kasata vo Zdravstvoto, a tie i pokraj nema{tijata dobro se napolneti. E, tuka mora da se istakne i u{te ne{to, mnogu va`no, a {to se odnesuva do prirodnata selekcija na naselenieto. Pa taka, onie koi se premnogu bolni, a stresovite gi dobile poradi otpu{tawe od rabota, od nemawe sredstva za ìvot i drugi siovremeni stresovi, ne }e moàt tolku dolgo da gi izdràt ovie ekspedicii. Na toj na~in, po najpriroden pat, }e im se re{at nivnite problemi, kako i voop{to problemite na Zdravstvoto i red drugi problemi {to ja ma~at ovaa zemja. Pa, i ako e toa za podobro utre, sepak e premnogu...

Ivan RUSJAKOV, (Osten,1998.)

KOGA BI MU SE ISPOLNIL SONOT NA ^OVEKOT DA LETA, TOJ SIGURNO BI BIL MR[OJADEC. Vladimir NEJA[MI]-BATO

DRAMI VO EPIGRAMI OBRATNO Na nekoi lu|e vlakno ne im fali na slikite vo ramkite: [tedat vo zaednica za osiguruvawe a se `ivotno osigureni so kni{kite vo bankite.

RABOTA Vo fizi~kata rabota ne postojat tajni: Najte{ko e toga{ koga celite se po~etni a naporite-krajni!

@ivko PAVLOV, (Osten,1990.)

Sabota, 3 juli 2010

BALKANSKA KORIDA * Voda~ot e Centar na mo}ta. A okolu nego devet krugovi.

* Ako e politikata kurva na{ata dr`ava konkurira za javna ku}a.

* ^aplin go igra{e Golemiot diktator. Sega e obratno! Ilija MARKOVI]

* Vlast koja predolgo stoi pozadi narodot, preminuva vo homoseksualna.

* Najmnogu ne zapre – napreduvaweto!

* Da se `ivee nesre}no e podobro otkolku da se umre od sre}a.

* Nie gledame najdaleku. Samo, ne mo`at pu{kite tolku da dofrlat! Milan J. MIHAJLOVI]

* Izbrani se od narodot ne{to da promenat. Promenija sè na crno.

* Gospod gleda sè. Zatoa popot kupi xip so temni stakla.

Zoran MATI] MAZOS (1960-2010) * Posle bitkata site se generali. Ludnicata e polna so niv.

* Istorijata ja pi{uvaat pobednicite. Srbite neguvaat – usmeni predanija. Sr|an DIN^I]

* Voenoto zlostorstvo ne zastaruva. Toa e narodno tvore{tvo. Vesna DEN^I]

* Golemata ekonomska kriza najmnogu gi pogodi-malite! Grujo LERO

Majstor na peroto! Oskuba tolku sponzori! Veselin ZIDAROV Bra}a, te{ko se `ivee me|u glupaci nerazbrani, osobeno ako se izbrani! Krsto DAMJANOV Koga bev pomlad, kolku brzo da begav, isku{enijata me stignuvaa; sega voop{to ne begam no nitu edno isku{enie ne me stiga! Dimitar KERELEZOV

So godini vo vesnicite se vode{e polemika okolu toa {to e toa GOVOR NA OMRAZATA. Edni velat deka toa e koga govornikot ja propagira svojata vera na {teta na drugite, nekoj veli deka toa e koga nekoj ja forsira svojata nacija na smetka na drugata, a nekoi velat deka GOVOROT na OMRAZATA e koga na svojot sogovornik, namesto voobi~aenoto obra}awe so gospodine, mu

se obra}ate so... lingur, kreten, la`go,maloumnik,nesposobnik... Se razbira, spisokot na epiteti e tolku bogat, {to treba pove}e prostor za da se iznesat site. Bilo, kako bilo, ama ako gledate emisii vo koi gosti se onie {to gi izbiravte da ve prestavuvaat, toga{ najdobro e da go isklu~ite tonot. Toa e najdobra {ansa da gi so~uvate svoite nervi, kultura i na~in na obra}awe kon tie so koi komunicirate. Vo sprotivno, i va{iot govor mnogu brzo mo`e da se okarakterizira kako GOVOR NA OMRAZA.

* Tolku ja sakam tatkovinata {to toa gi preminuva site granici. Savo MARTINOVI] * Nekoi se mrtvi dodeka se `ivi. Samo podocna gi zakopuvaat. Mitar MITROVI]

Ureduva: Aleksandar BAQAK Kapetanot posleden go napu{ta brodot koj tone. ^eka ajkulite da se zasitat! Rade JOVANOVI]

* Na{ite fudbalski sudii go nadminaa Mocart. Toj ne znae{e da sviri se{to.

Se obezbediv od besnilo. Nema ku~e za {to da me kasne. Radmilo MI]KOVI]

* Koga go zdogledav bratot, mi zasolzea o~ite i.proma{iv. Veqko RAJKOVI]

Nekoi ne pravat ni{to drugo, osven da gi usovr{uvaat gre{kite. Slav DESISLAVOV

Lesno e denes da se napi{e kniga, tuku ajde ti pro~itaj ja nea. Miladin BERI]

* I penzionerite stanaa zavisnici. @ivotot im zavisi od penzijata.

Ne se precenuvaj, za da ne ostane{ neprodadena stoka. Georgi BERBENKOV

Gospod gi ~uva Srbite. Posetite se za vikend od 14 do 15 ~asot. Slobodan SIMI]

* Go poka`aa svoeto vistinsko lice. Napravija sè naopaku. Milen MILIVOJEVI]

Za da `ivee{ tuka kako belec, mora dlaboko da zagazi{ v kal. Borislav GAN^EV

* Vremeto raboti za nas, ama toa ne e isplatliva rabota. @ivojin DEN^I]

Koga na politi~arite }e po~ne da im gori pod nozete, ni se ka~uvaat na glavata. Plamen GEORGIEV

Rade \ERGOVI] Pred ministerot da go poseti mestoto na nesre}ata, nesre}ata edvam i da se nadzira{e. Ra{a PAPE[

* Rabotata go sozdade ~ovekot. Zatoa nekoi majmuni ne ni davaat rabota. Dragutin MINI] KARLO

So edni misli si legnav, so drugi se razbudiv. Abnormalno op{testvo! Kalin KALINOV

Urednik na vesnikot: Jordan POPOV

GOVOROT NA OMRAZATA

Jas drvoto na `ivotot go zasadiv od sosem konkretni pri~ini. Da imam kade da se obesam ako ne{to trgne naopaku. Dragan RAJI^I]

Pod diktatorskiot re`im narodot ne smee{e ni da pisne. Pod ovoj definitivno propi{te. Jovo NIKOLI] Na{ata politika e edna golema modna pista na koja dobro oble~eni manekeni {etaat pred golata publika. Rastko ZAKI] Nie ne sme gladni blagodarenie na toa {to na{ite potrebi za hrana gi svedovme na minimum. Zoran T. POPOVI] Policijata vo stapka gi sledi kriminalcite, a nekoi i gi prestasa. Aleksanda ^OTRI] Vo sabota i nedela ministerot se odmora. Toa e negov pridones vo borbata protiv kriminalot. Mom~ilo MIHAJLOVI]

* Ne treba da se pravi panika. Treba samo da se spasuva koj mo`e. * Ne znaeme dali ni e vinoven pretsedatelot ili premierot... Ama nekoj |avol sigurno! Jasmina BUKVA * Mafija{ite ~vrsto veruvaat vo Gospod, bidej}i koj gi popre~uva, Gospod go zema. Jandre DRMI]

BEZBOLNO VOVEDOVME DEMOKRATIJA: NE JA NI OSETIVME. To{o BORKOVI]

Aleksandar BAQAK

Mithat MIHALOV

MILAN TODOROV

VITOMIR TEOFILOVI]

TURHAN RASIEV

Koga nosi pokana od sudot, po{tarot yvoni tri pati. Po toa znae deka ne sum doma.

Bidej}i e gotovo so prikaznata, pominavme na bajki.

Bednikot go zafati celosna apatija. Ni{to ne mu se pravi. Duri ni podlosti.

Parite ne stignuvaat do najzagrozenite, zatoa {to ima mnogu od onie na koi im treba.

Bidej}i izumrea starite majstori, vladata nema da ja skroime tuku }e ja skrpime.

Slikata na bedata sekoga{ e polna!

Narodot bi trebalo da sfati deka nema leb bez motika i ve}e edna{ da navali so motikite. Ako ni politi~arite ne se pove}e sigurni na ulica, {to da re~at prose~nite gra|ani koi prosat na nea.

Ne e va`no {to pravea partiite nekoga{, va`no e {to vetuvaat sega. Politikata e ~udo! V~era trula koalicija, denes zdrava vlada!

Idealizmot ima ~isti materijalni posledici! Nikoj ne krade ikoni za da se moli na niv!

Sabota, 3 juli 2010

SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME BELOSVETSKI NASMEVKI Vo Severna Virxinija, vo gradot Hemp{ir, ~ovek ja zakopuva `enata, gi zavr{i site raboti na grobi{tata i se vra}a doma. Koga vleze vo ku}ata, neboto se zatemni i zapo~na da vrne silen do`d so grmotevici... Pogledna ~ovekot vo neboto i re~e: - Stigna mojana na neboto!

*** Miro STEfANOVI]

[kotska. Razgovaraat dvajca prijateli: - Batka, }e pozajmi{ deset pari? - Od kogo?!

Antoni HIGINS

*** Vo Pariz, vo cirkuski {ator, vo publikata razgovaraat dvajca forenzi~ari, gledaj}i go trikot koga magioni~arot ja se~e devojkata legnata vo zatvoren sandak. - Zo{to ja se~e devojkava? - Za da vidi kolku godini ima.

*** Paul VERSCHAEREN

- Mitre. Abe zo{to tolku lu|e tr~aat pred mene?! - Od elementarni pri~ini, prijatelu moj. Vozi{ po trotoarot.

*** Na{eto ~ove~e se fa}a za predelot na gradite i pa|a. Nad nego se navednuva popot i go pra{uva: - Znae{ li za Otecot, Sinot i Svetiot duh? - Abre pope, glupav pope. Jas umiram a ti mi postavuva{ gatanki.

***

Sre}ko PUNTARI]

Stara meksikanska sopruga rezonira sekoga{ na vreme. Eden den maòt i veli: - Znae{ li deka mi go uapsija blagajnikot? - A zo{to?! - Vo tekot na pet godini, toj sistematski me potkradnuva{e. Po petstotini dolari mese~no! - I ni{to ne zabeleà?! - Ni{to, ìmi decata. Toga{ taa vedna{ donese brza odluka: - Vo toj slu~aj, bidej}i tvojot biv{ blagajnik pove}e nema da ti gi zema, }e mi gi dava{ mene. Taka }e bide{ na isto.

Marina MARKEVI^

*** Star norve{ki volk go sovetuva svojot naslednik: - Koga si pijan, i koga na bregot }e zdogleda{ dva ~amca, toga{ sekoga{ mora{ da vleze{ vo onoj vtoriot. - A zo{to ne vo prviot?! - Zatoa {to prviot voop{to go nema.

*** Vo edna taverna vo Atina, ~ovek mu objasnuva na svojot prijatel-alkoholi~ar: - Podobro }e be{e sekoj den, namesto rakija, da konzumira{e portokali. - Ama prijatele! Ne mo`am da konzumiram trieset portokali.

Konstantin BRONZIT Adresa: 8-ma Udarna brigada br. 2 1000 Skopje Republika Makedonija Izleguva: edna{ mese~no

Vo edno dra~evsko selo, bolnikav nam}or odi kaj poznatiot trevar od toj kraj: - Izvinete, a siguren ste deka ovoj ~aj e lekovit? - Sto popsto. Ako ne ozdravite od ~ajov, zna~i deka ti voop{to ne si bil bolen.

HUMORISTI^NO-SATIRI^EN VESNIK Direktor: Mice Jankulovski Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}

Roberto VIKTOR ALVAREZ www.osten.com.mk e-mail:osten@t-home.mk tel.: +389 02 3213 665 Pe~ati: Pe~atnica Misirkov, Skopje

Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)

SVETSKA GALERIJA NA KARIKATURI

LuK DESCKEMAKER

Jos GEBOES Stojan DUKOV Andrej PUCKANIU

Nikola OTA[ Pang [UNG KI

Jurij KOSOBUHIN

Kostas MITROPULOS Vojteh KU^ERA Petr MUSALEK

Rumen DRAGOSTINOV

Vaclav OSTATEK

Tiang ^ENG [EN