Osten broj 1654 by Osten Gallery

VESNIK ZA ODVITKUVAWE

IZLEGUVAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRVA SABOTA VO MESECOT

Vasil TOLEVSKI

PRVI MAJ E DEN NA RABOTNIOT NAROD. ZATOA NEMA POTREBA DA GO SLAVIME.

IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1654 ! 1 MAJ 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK

EVE NE PAK

Faksimil od naslovnata stranica od prviot broj na „Osten“ objaven na 1 januari 1945 godina, vedna{ po osloboduvaweto na Skopje

JAVEN POVIK Znaeme deka ni{to ne ve interesira, deka ne vi se izleguva od doma, deka nikomu ne veruvate i deka se karate duri i so samite sebe si, no toa ne zna~i deka nemate {to javno da kaète, napi{ete, nacrtate i ispratite do na{ata redakcija. Denes koga vulkanska pepel ni leta nad glavite, koga Pandev dobi sin (denot na negovoto ra|awe treba da se proglasi za nacionalen praznik), denes koga akademicite mol~at zafateni so pi{uvaweto na novata enciklopedija, a mediumite se pretrupani so kvizovi, fudbal i Anxelina Xoli, zemete moliv vo raka ili LAP-TOP pod mi{ka i isplukajte ja pepelta nataloèna vo va{ite du{i. Sigurni sme deka }e vi se olesni, a moèbi i materijalno ispla-

ti dokolku imate transakcioni smetki. Zatoa vie, dragi na{i, bez razlika na partiskata opredelba, nacionalnost, identitet, vera i jazik, pomognete ni da izdrìme vo ovaa sizifovska rabota i da ja vratime nasmevkata na va{ite i na{ite lica, da ja vratime realnosta vo na{ata svest, od barokot da se vratime vo sega{nosta, od antikata da prejdeme vo idninata. Va{ite idei, pisma, tekstovi, karikaturi i fotografii ispra}ajte gi na adresa: „Osten“ ul. 8 Udarna brigada br. 2, Skopje ili na e-mail:osten@t-home.mk. Kolku pove}e nau~ime da se smeeme na svoja smetka- tolku pove}e }e staneme seriozna dràva. Va{ „OSTEN“ (R. Y. Dali }e izdrìme zavisi od vas i od nego)

Mnogu e simboli~na istorijata na pokrenuvaweto na „Osten“. Ova e ~etvrto izdanie za poslednite 65 godini. Prvpat se pojavi na 1.1.1945 vedna{ po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna (barem za nas) dodeka Skopje sèu{te mirisa{e na barut. Prviot glaven urednik Vlado Maleski ja napi{a i himnata na Makedonija so {to se podrazbira deka za edna zemja e najva`no da se ima himna i humoristi~no-satiri~en vesnik.. Vtorpat „Osten“ po~na da izleguva 1951 vedna{ po zavr{uvaweto na INFORMBIROTO povtorno ureduvan od istata ekipa. Toa be{e vreme koga kaj nas pristignaa Trumanovite paketi so òlto sirewe i mastiki za xvakawe. Toa be{e vreme na kaubojskite filmovi i prvo zapoznavawe so junacite na Dizni. Tretpat zapo~na da izleguva 1966 po katastrofalniot zemjotres vo Skopje ureduvan od mlada grupa entuzijasti, glavno studenti po arhitektura ({to e logi~no posle zemjotres) i redovno izleguva{e do 2004-ta. Eve ne pak 2010-ta po ~etvrti pat, ureduvan od istata ekipa kako 1966-ta samo {to sme malku povozrasni za 44 godini i golem broj na{i kolegi, biv{i glavni urednici, ne se pove}e me|u nas: Dimitar ûdo, Ane Vasilevski, Dukan Jelen, Qup~o Filipov, Evtim Proevski, Qup~o Gogov, Du{ko Du{kov, Sofe [terjoski, Mile Poposki, Bo{ko Sma}oski, Boìdar Todorovski Bodle i drugi. E, pa, koja e simbolikata denes? Nitu imame svetska vojna, nitu informbiro, nitu zemjotres. Ajde zaedno da pogoduvame koja e pri~inata za povtornoto izleguvawe na „Osten“! Javno moàm da soop{tam samo edna: Sopstvenikot na brendot „Osten“ Mice Jankulovski, slikar, karikaturist i biznismen i Velija Ramkovski, bisnismen od multimedijalen karakter, najdoa zaedni~ki jazik, nam, {to se bavime profesionalno so humorot i satirata, da ni ovozmoàt mnogu pogolem prostor za na{e li~no iskaùvawe za {to sme im iskreno blagodarni i vo na{e i vo va{e ime, dragi ~itateli. Ne e lesno da se pravi humor i satira. Zatoa vetuvame deka od broj vo broj }e se usovr{uvame zbogatuvaj}i se so novi mladi sorabotnici na koi {to }e im go prenesuvame na{eto iskustvo, a vo toa najmnogu }e ni pomogne sega{nava vlada koja, siguren sum i ponatamu }e bide nepresu{en izvor za humor i satira. Povtornoto pokrenuvawe na „Osten“ se pogodi so povtornoto po~nuvawe na dràvnata lotarija. I so ednoto i so drugoto dràvata dobiva mnogu. A narodot? So lotarijata dobivaat nekolkumina, a so „Osten“ dobivame site. Neka ni e sre}en noviot po~etok i 1. Maj, se razbira. Va{, DAR-MAR Faksimil od prvata stranica na „Osten” objaven na 5 maj 1971 godina

Sabota, 1 maj 2010

DENOVI LI SE DENOVI

A, SEGA 100 ^EKORI NAAAZAD!

Leb Na klini~ki vrie od lebarki. Neka re~e sega nekoj deka nema leb vo javnoto zdravstvo!

Za{tita Prepora~livo e pacientite na klinikite da spijat so zatvoreni usti,za da ne progoltaat nekoja lebarka! Treba da se vnimava. Nikoga{ ne se znae kako }e reagiraat Dru{tvata za za{tita na `ivotnite!

Asocijacija Mnogu gradona~alnici ne se odnesuvaat kako gradski tatkovci. Se pla{at da ne bidat obvineti deka ni ja ebale majkata!

Leb i {tabovi Za razlika od klinikite, vo partiskite {tabovi nema lebarki. Tamu ima: le`i lebu da te jadam!

Oboenost

Ne e to~no deka „`rtvite na tranzicijata“ se partiski oboeni. Ete, na primer, tie na liderot na opozicijata Branko Crvenkovski, namesto PORTOKALOV, mu dadoa CRVEN karton!

Invazija Po o~ekuvanata spomeni~ka invazija na kowanici na Gradskiot plo{tad ne mi e jasno zo{to proektot se vika „Skopje 2014“,a ne „Skopje 1014“.

Oprema

Miroslav GEORGIJEVSKI

Triagolnik, prva pomo{, razni klu~evi, ~ekan~e, protivpoàren aparat... Kako {to trgnala rabotata, so potrebnata zadolìtelna oprema ne e daleku denot koga za nejzino smestuvawe }e treba za kolata da se zaka~i i po edna pogolema prikolka. Podobro toa otkolku vo kolata kako potrebna oprema da se ka~at: poàrnikar, bravar, staklar, lekar, medicinska sestra... Duel Li~no ne ja podrùvam idejata za TV duel pome|u Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski. Edna `rtva na tranzicijta pomalku ili pove}e, ni{to nema da im pomogne na vistinskite `rtvi na tranzicijata. Podzemje Parkingot do Sobranieto na RM daden e na stopanisuvawe na privatna firma koja }e gradi podzemni garaì. Bravo za transparentosta! Prv pat se slu~uva otvorena i javna sorabotka pome|u politikata i podzemjeto! Tradicija Zatvoreni se nekolku rodili{ta. Sega finaleto na proektot treto dete }e moè da se realizira vo tradicionalni doma{ni uslovi. Taka i treba. Krajno vreme be{e na svetot da mu dokaème deka sme tvrdi privrzanici na starite i dobri tradicii! Poplavi Podzemnite vodi go poplavija Pe{tani! Taka e toa na Balkanot. So podzemjeto nikoga{ ne si siguren! Idnina Se poglasni se obvinuvawata deka Vladata ni{to ne pravi za da gi podobri uslovite vo zatvorite. Za opozicijata ova e samo u{te eden dokaz deka vlasta ne se griì nitu za sopstvenata idnina!!! Znaewe Menuvam {kolski za partiski drugar! [ifra: Znaeweto e sila, znaeweto e mo}.

Mile \OR\IJOSKI

KOGA JAGNIWATA ]E ZDIVNAT Lu|e moi... Porano Prvi maj be{e den na rabotniot narod i no} na jagniwata. Toga{ jagniwata bea na cena. Zatoa i gi derea. Sega ovcite se na cena! Zatoa i gi {i{aat. Kolku ovci imame momentalno, lesno e da se prebroi: imame izbira~ki spisok. Prvomajskite zurli i tapani po ledinite se ta`no minato. Koga }e se setime na tie denovi vo sporedba so ovie, solzi ni te~at. Na{ata nova muzi~ka idnina e pravewe tapan od na{ite koì. Zatoa i ne derat. Ova pokaùva deka sme muzikalen narod. Evropa priznava deka sme izvonredni igraorci. No...Narodot e najbezbeden koga politi~arite }e se fatat vo oroto. I toa koga se dràt so dvete race! Toga{ e sigurno deka nema ni{to da zdiplat! Narodot uplav fati od politi~arite. A kaj uplav samo baeweto pomaga. No namesto baja~ki, na narodot mu baat politi~arite. Porano vo Evropa se odrùvaa golemi demonstracii vo ~est na Prvi maj. Policijata gi tepa{e demonstrantite kako stoka! Kaj nas ova go nema, ama tretmanot na narodot e ist – go tretiraat kako stoka. A tepaweto ne doa|a vo predvid. Zarem na narodot da mu go menuvaat li~niot opis! Toa zna~i kup novi li~ni karti, a ma{inata vo MVR ne moè da postigne tolkavo opteretuvawe. ]e im otpadnat {trafovite od ma{inata za pravewe li~ni karti. A i na policajcite }e im otpadnat racete od rabota.

Eh, koga }e se setam na Prvi Maj vo minatoto... Toga{ go imavme za dràvnik No-1, drugarot Tito. Sega Tito go nema ama na{ite No-1 ne napravija da sme posledni. Tito na{ be{e Gol Asan. Porano: Kade Gol Asan - tamu site. Sega Asan ne e gol-gol mu e narodot. Zatoa i lesno moè da go onaduvaat. E toj Asan, poznat kako Tito, nema{e potreba da glumi. Toj glaven glumec, a site okolu nego statisti. Boèm glumci, ama kako od nemite filmovi. Ne smeeja da pisnat. Ama filmot so nego, so merak go gledavme. Sega go nema Tito, ama Asanovci - cela glutnica. Sega Asanovcite na Asana se najobi~ni evropski statisti. Tie statiraat a nie ne mrdame od mesto! Ostanavme prikovani kako Isus na krstot. Ama Isus ima{e sre}a! Ka~en na magare, vo racete jagne, gol i bos - ama sre}en. Nego go vode{e Bog. Veruva{e vo ìvotot. Nas sega ne vodat bok~iwa, i toa pravo vo Pekolot. A jagniwata?! Jagniwata zdivnaa. Na niv i sindikalniot voda~ mu go smenija, pa sega nema koj da gi nosi po livadite. Zatoa jagniwata stivnaa, kako vo filmot so Hanibal Lektor. Onoj so budalana – kanibalot, {to jade{e nosovi, u{i, ìvi lu|e! Sega i vo na{ata zemja e kako vo filmot: Nikoga{ ne znaeme koga ìvi }e ne izedat. Zatoa, ~estit da ni e Prvi Maj... dodeka sme ìvi i nedoodrani. Stojan TRAJKOVSKI

JA IZEDOA DR@AVATA A NIKAKO DA GO SVARAT NARODOT. Risto FIL^EVSKI

Sabota, 1 maj 2010

PRVOMAJSKA ANTI^KA TRANZICIJA Skopje, 2014. Se rodi Prvi maj, den na rabotata. Kaj Klim~e rabote{e sè: srceto, bubrezite, mozokot-samo toj ne rabote{e. Edinstveno nema{e xigeri – mu gi izedoa tranzicionite politi~ari. Ostana ste~aec. Od „FAS 11 Oktomvri“. U{te od vremeto na sovremenite bogovi, koi preku no} stanaa |avoli. Poteknuva{e od komitska familija, a ima{e i bratu~ed ajduk. Stana Klim~e od krevetot i se protegna po mrtove~ki dimenzii – kolku {to e {irok i dolg. Radost go oblea namesto dotoga{nata pot, koga slu{na deka Bran~e i Grujo }e brkaat |avoli po ekonomskite grobi{ta niz Makedonija. Revizija na privatizacijata! ]e go otkopuvaat ona {to go zakopa. Se seti Klim~e na nekoga{nite prvomajskite proslavi, pa vo zanes pu{ti - gulab. Ama otpozadi! Sre}a ima{e, {to jade retko, pa i retko s.... Go natna staroto palto, po koe go prepoznavaa prijatelite. Go ima{e ve}e triesetina godini! Re{i da odi vo gradot i da se voodu{evuva na negovata anti~ka ubavina. Novite barokni gradbi! Re~enostoreno. Trgna... Klim~e u{te od dete be{e „umren“ po Aleksandar Makedonski, po tatko mu Filip, po Dame Gruev, Goce Del~ev, Sirma Vojvoda, Darko Pan~ev...! Ama tranzicijata go napravi da se ~uvstvuva

kako Bukefal. Sepak, si ja saka{e Makedonija i sè {to ode{e so toa. Patriot do koà i koski. Zatoa celiot i be{e koà i koski. Tamam za nadgledno sredstvo, za studentite po anatomija. Odej}i taka, so gordo krenata glava, naide na Dame Gruev na kow, potamu Goce Del~ev na kow, na klupata vo parkot edna ras~epatena {mizla a vrz nea napalen kow. Sè kow do kow! A na vlez vo centarot! Triumfalnata porta! Voshit, napliv na emocii vo negovata napolneta glava! Srede Skopje-Pariz!! Se stopi Klim~e, kako sladoled. Padna vo trans. Po~na da fantazira... mu letna umot. Misle{e deka ~ekori so falangata na Aleksandar. Se vide vo bakaren oklop, so {tit vo rakata, kopje, krv do kolena, xumka na glavata! Java na Bukefal, istiot onoj {to be{e postaven pred Sobranieto. Vo slednite izbori moèbi }e vleze i vnatre. Kaligula taka pikna eden vo Senatot. Bred Pit ne mu be{e nitu do kolena. Leta{e Klim~e vo oblaci kako persiski kilim. Kilim - bidejki site go gazea! Letna niz Triumfalnata porta kako paun, nemaj}i aber deka paunite voop{to ne letaat. A toga{! Leleee maj~e... Se pojavi kioskot na ~i~ko Stoilko. Niz oxakot od skarata se {ire{e miris na pleskavici, }ebap~iwa, kremenadli, kolbasi... Mu zakrkorea crevata od dolgata bitka kaj

Gavgamela; ligi mu potekoa kako da gi gleda golite dundi vo haremot na kralot Darij; mu se stresoa nozete kako koga Indijcite gi napadnaa vojnicite na Aleksandar, so slonovite. Okolu kioskot, so navednati glavi kako misiri, gi sretna fasovcite, èlezarcite, alumincite... Nekoga{niot èlezen narod na Makedonija, sega ‘r|osani. Neupotreblivi. So rakavot gi izbri{a ligite koi te~ea kako poroj. Ja spu{ti glavata kako ku~e traga~ i se upati kon otvorot na kioskot, od koj izleguva{e miris na pe~eno mevce. Pobara sendvi~ so, duri, dve pleskavici. Rizikuva{e proliv da go fati, bidej}i meso nema{e jadeno so godini. „120 denari“, mu plesna prodava~kata. „Koga e bal - neka e bal“, si re~e Klim~e. Brcna vo edniot xebot. Ni{to. Nema nitu skapan denar! Drugiot xeb!? Toj pustiot da mi ti bil skinat. Duri i postava nema{e. So ispruènata raka niz nogavicata, si go fati ta{akot. Arno ama ta{akot ne e plate`no sredstvo vo na{ata Makedonija iako mnogu ste~ajci go dobija kako plata. Da be{e ta{akot plate`no sredstvo, Klim~e }e be{e bogata{! Posle dolgo buri~kawe po xebovite, se vrati kon butkata i pobara da mu dadat barem sendvi~ so vir{la. Op... 60 denari, mu se nasmea istata prodava~ka. Se stapisa Klim~e na{. Se kiposa kako kipovite pred vlada-

ta, a isto kako i tie – ostana i bez glava. Ja zagubi razo~arano. Se ~uvstvuva{e kako ribarski pribor – demek, tapa. Gleda de vo Dame Gruev, de vo Aleksandar, de vo Goce. A ovie!? Recka ne mu turaat. Na{inski re~eno, ne go e... Po opis i popis na nivnoto novo rabotno mesto, moraat gordo da gledaat vo sinoto makedonsko nebo. Kako gulabari! Se ~uvstvuva{e kako spomenikot na borcite od NOB - posrano. Sega samo Majka Tereza mo`e{e da mu pomogne. Ama i taa be{e skameneta! So navednata glava, otreznet od anti~kata opienost, na{iot Klim~e so te{ki ~ekori re{i da se vrati onamu od kade {to izleze. Da se vrati kaj na majka mu! No be{e docna, pa se vrati niz Triumfalnata porta. Toga{ Klim~e po~uvstvuva maka vo stomakot, mu se povra}a{e od naivnost. Po~uvstvuva kako mu ~uri glavata. A so kakov optimizam ~eka{e da po~ne da ~uri nekoj fabri~ki oxak! Pred site izbori mu vetuvaa: Da se vrati na rabota i da `ivee kako ~ovek. Negovata familija be{e familija so koren, a toj - u{te malku i korewata }e mora da gi jade! Ode{e taposan i skr{en od bolka. Poleka, poleka... a mu doa|a{e magla da fati. Ama nitu magla nema{e – politi~arite odamna mu ja prodadoa na narodot. Vasil TOLEVSKI

Miodrag VELI^KOVI]

SE HRANIME SO RONKI. VO POLITIKATA KOWITE ZATOA NE GAZAT KAKO SE OBLO@UVAAT MRAVKI NA NARODOT Stamen GEORGIEVSKI

Mile \OR\IJOSKI

Sabota, 1 maj 2010

LATAS 13

SPLETKATOR

Horst HAJCINGER

NARODOT ZBORUVA

Kakva vrska imaat Latas i Bojan 13? Ne se vo vrska, osven {to i dvajacata, sami po sebe se edna golema nesre}a. Latas za novinarstvoto, Bojan, taka, od op{ta praktika. Moèbi imaat i nekoi drugi sli~nosti, ama ne se za javnost. Ne nikako,ako mislevte na toa {to treba{e da pomislite. Latas e partizan na homofobija. Ne{to kako vrhoven komandant. Toj ne dozvoluva nikoj da mu se pribliì odzadi. Odzadi moè samo toj. Najgolem dostrel na Dragan za da se vivne vo orbitite na slavata be{e toa {to li~e{e na onoj Daniel Popovi}. Onoj, go pametite, (Xuuuuullllliiii!) Sega ve}e ne li~at, mislam, ama na Dragan mu ostana obi~ajot da jodla. Na tv ekranite mislam. Toj ne se vika{e Latas, ama si go izmisli prekarot za da bide, demek, umetni~ki. Vo marketin{ka smisla toa e odli~en pogodok, no ‘ba ti maòt koj prekarot go dobiva na tri ~etirieset godini i u{te sam si go izmisluva. Inaku mislewata za Dragan se podeleni. Toj misli deka e novinar, site drugi ne mislat taka. Toj vo du{a e sepak trgovec koj saka{e da bide glumec. Kako glumec ne go biva{e mnogu iako sega taa praksa mu doa|a dobro. Po~na kako novinar, go sovetuvaa deka toa ne e za nego i zatoa otide vo trgovija za da se najde sebesi. Koga se najde sebesi i koga sfati deka novinarstvoto po~na da doìvuva simbioza so trgovijata, re{i da gi vloì site svoi darbi vo taa simbioza. I {to napravi? Mu se ponudi na Yingo koj go zema pod svoe i mu gi prenese site svoi darbi. A darbite na Yingo se nadaleku poznati. Od nego instruiran, kako i site lu|e okolu Yingo, ~ija maksima be{e: mora{ na qudi da im gi zeme{ pare, da ne ~eka{ da ti gi zeme nekoj drug- Dragan uspea da napravi ~uda. Maksimata vo me|uvreme ja dovede do sovr{enstvo: parite se tuka treba da im gi zeme{, a ako ne gi davaat, pak da im gi zeme{! [to ne napravi Yingo so nego. Go odvede duri i kaj Vo`dot na bendisuvawe, za da go pretstavi kako primerok od mladite sili koi }e go prodolàt negovoto delo i na makedonska teritorija. I toa go napravi. Latas ne e mnogu pismen, da ne upotrebime negativen predznak, no za toa ne e toj vinoven. Toa proizleguva{e od negovata indignacija kon socijalizmot (ne onoj na Yingo) i negovite institucii. No koga premina vo merkantilizmot, sfati deka obrazovanieto e isto taka stoka, pa so pomo{ na prijatelot Bojo si napravi i dipolmi. Toj e inaku mnogu transparenten. Vedna{ ti e jasno {to i kogo podrùva, do kade i za kolku. I to~no gine za svoite delovni partneri, mislam. Takov be{e i za Branko i za mnogu drugi za{to plejada pominaa niz negovata grupa za podr{ka. Setete se samo kako se bore{e za nego, toa ni Mirka ne uspea da go dostigne, no ... qubovta ne e ve~na, kako i parite vsu{nost. Za{to znaete sekoga{ ima nekoj koj }e dade pove}e. Qubov, sekako. Vo nekoi drugi vremiwa Dragan moè{e da bide i uspe{en politi~ki diler (pardon, lider!). No, toj se opredeli da bide diler vo senka (ops!). Za{to od kade site genijalni idei na Gruevski koi sigurno }e go odvedat vo propast. A toga{ Dragan~o }e kaè: e hebi ga, {alili smo se! I }e si premine vo drug tabor. Da ne be{e novinarite treba{e da go izmislat. Za{to kogo }e pokaùvaat na mladite so porakata : ej kolega vaka ne treba vo novinarstvoto! Samo {tetata e vo toa {to toj se razmnoùva. So prosta delba ili ne , ama {tetite se golemi.

U^ENI

Pratenikot Amdi Bajram smeta deka nastanot vo [utka, kade policijata intervenira na pazarot, e politi~ki i obrazoven! Kako dokaz go dava faktot deka nekoi {uti idrizovci dobija ubav }otek! Sprotivno na niv, negoviot sin, gradona~alnikot Elvis Bajram, ne be{e nitu dopren. Elvis kako da znae{e deka nekoj mo`e da mu gi „skr{i“ nozete, pa se pojavi – so {taki! SU[AT Ministerot za zemjodelie, Qup~o Dimovski, gi moli politi~arite vo Makedonija, vo ovogodi{nata zemjodelska sezona, voop{to da ne gi posetuvaat pogolemite zemjodelski kombinati i agrarni sredini! Oti kade {to

odat na{ite politi~ari, tamu nitu treva ne rasne! A kamoli ne{to drugo...

DOSIE Nekoga{niot minister za zemjodelstvo, Aco Spasenovski, i negoviot baxanak Stojan Milanov, va`at za lu|e koi vo interes na Makedonija gi zapostavili i sopstvenite soprugi! Taka spored dosieto „Zletovica“, se gleda deka pove}e bile zainteresirani za – dupkite vo zakonite! RIKVERC

RO@BA Bujar Osmani, TV-ministerot za zdravje i go ~estita ra|aweto }erka na prateni~kata Radmila [e}erinska. I 100% e siguren deka presre}nata Radmila so netrpenie i so radost o~ekuva vo Noemvri da ima novi izbori, pa da dobie u{te edna ro`ba! Toga{ o~ekuva da i se rodi – Nova vlada.

Pratenikot, Jani Makraduli, i predlaga na vladinata komisija koja rabote{e na tekstot na Zakonot za vnesuvawe na stari vozila, da napravi izmena vo Zakonot, koja }e bide vo sklop so sostojbite vo dr`avata! Jani predlaga: Vo Makedonija, namesto vozila so pet brzini za vozewe nanapred i edna za nanazad, da se napravi onaka kako {to raboti vladata! Vozilata da imaat pet brzini za nanazad... Sotir MAZGALOVSKI

Sabota, 1 maj 2010 Dobro e {to na{ite vlasti razmisluvaat i za ambientot vo koj se doìvuva, neli, prerodbata vo 100 ~ekori. So ogled na toa {to tempoto na ~ekorite e nekako se pobavno, poto~no gi nema, zamajuvaweto so ambientot e mo{ne va`no. Za da se dobie vpe~atok deka ne{to sepak se slu~uva, iako ni{to ne se slu~uva, osven {to se tro{at parite na narodot. Ne e to~no deka, kako {to velat kriti~arite, to est lo{ite momci od esdees, deka predvidenite gradbi vo centarot na gradot }e bile vo stilot na barok. Toa e laga, za{to tamu }e ima se {to ~ovekot do sega izmislil vo grade`ni{tvoto, kako svedo{tvo na kosmopolitskiot karakter na partijata koja ja drì vlasta. Kako {to dràvniot arhitekt Vangel Boìnovski ja napravi ku}ata na majka Tereza so site stilovi, materijali i re{enija, taka i ona {to }e se gradi po Skopje }e bide vo toj stil. Po principot „site stilovi se moi stilovi“, partijata na vlast }e treba da ostavi svoi belezi za vo idninata. Ne samo kako poraka tuku kako taksirat. Za pouka na idnite generacii za toa kako ne treba da se odnesuvaat narednite vlastodr{ci. Zna~i ima dvozna~nost vo name-

ANTI^KI BAROKOKO rata na Vladata deka sakale da ostavat ne{to za narednite generacii. Tie }e se `rtvuvaat samo za da ostavat primer kako ne treba da se pravi. No sepak, sosema sum ubeden deka generaciite }e bidat malku zbuneti za{to vo ona {to se predlaga ima se, od anti~ka arhitektura do futurizam. Pa narednite generacii ne }e znaat da se opredelat koj e toa {to im ostavil nasledstvo. Mislam, ne }e moàt da si kaàt: „ova mi e od dedo Filip“ ili „od bate Aleksandar“, a ova „od pradedo mi Samoil, od dedo Nikola, baba mi Kan~evska Milevska“. Da bea nekoi drugi istoriski okolnosti }e se znae{e koga i zo{to e ne{to napraveno. Za{to vakvi zafati, vakvi zdanija i spomenici imaat za cel da gi odbeleàt uspesite na narodot, pobedite vo bitkite, napredokot na zemjata, voda~ot ili epohata. Koi slavni bitki }e se odbeleàt? ]e bide li toa slavnata 2001, moèbi? (Dobro bi do{ol eden spomenik so brat Qube koj bega od mobilkata). Moèbi se toa bitkite kaj Tanu{evci, Ara~inovo i tetovskoto Kale?

Vaka - {to li }e slavi na{ata triumfalna kapija kaj butkata na î~ko Stoilko. Dali toa }e bide menuvaweto na imeto na dràvata ili odbeleùvaweto na godi{ninite od neprimawe vo EU. Ili kako toa so Aleksandar na Bukefal }e se kaè deka ni vo NATO ne ne primaat. Pa toj bil vojskovodec, poznat voen inventor, a vamu NATO ne go priznava. Dali moèbi zgradata na Ustavniot sud vo anti~ki stil }e bide spomenik na site padnati zakoni na Vladata na Gruevski, a onaa zgrada na MNR, pak, bi bila memorilajen dom na eutanaziranata makedonskata nadvore{na politika. Mislam deka, ako ve}e ne{to se pravi so povod, neka se napravi eden mavzolej na mrtvata makedonska ekonomija. Spomenici za makedonskata investiciona prolet ve}e postojat - Bunarxik 1 i 2. Napoleon, Stalin, Hitler, Tito i site drugi vlastodr{ci gradele vo vreme na ekonomski podem, vo vreme i vo ~est na golemi stopanski ~ekori, voeni uspesi. VMRO }e gi slavi porazite i neuspesite. Toa e mnogu kul, originalno, neli.

Makedonskiot eksperiment }e bide edinstven, osven ako ne gi zememe predvid onie istoriski ekscesi kako {to e toa slu~ajot so Severna Koreja koja gradi najgolem hotel na svetot vo vreme koga narodot bukvalno gladuva. Osobenosta na makedonskoto istorisko odbele`uvawe }e bide isto taka i malku - {trbavo. ]e go imame Aleksandar i Filip, pa potoa edno 12-13 vekovi pauza, pa Kliment, Samuil, pak nekolku vekovi pauza, pa Karpo{ i se do 20 vek bez ni{to! Toa ne e istorija. Ako ve}e trgnale neka pozajmat nekoi notorni li~nosti kako na primer Atila Bi~ Bo`ji (}e se slo`uva odli~no so intenciite na nekoi li~nosti od vlasta), neka go zemat kako na{ i Robespjer ~ija aktivnost se promovira kako model kaj nas. Kako i da e edinstveno bi sakal da se realizira i da ostane muzejot na voso~nite figuri. Pa tamu da se smestat figurite na site koi pridonele za degradacija na Makedonija, nacijata, ekonomijata, op{testvoto. Taka barem }e gi imame site na uvid, pa kako koja vlast pobedi na izbori }e ja popolnuva zbirkata. No u{te sega napomenuvam, {irete go muzejot, za kratko }e stane tesen. A. [OQAKOVSKI

ZA BEZDOMNICITE VCRTAVME PANSIONSKO SMESTUVAWE.

Miroslav GEORGIJEVSKI

Darko MARKOVI]

Sabota, 1 maj 2010

IVAN KARADAK

ZAPISI OD ^UDODONIJA

PRVOMAJSKA BALADA

MISLI ZA ZAMISLUVAWE Ne e stra{no {to Makedonija ne ja priznavaat Grcite, tuku {to ne ja priznavaat Makedoncite!

Vo vremiwa minati, vo vremiwa ~esni, siot narod pee{e prvomajski pesni. U{te rano nautro den {tom }e se rode{e, celoto semejstvo na livada ode{e.

Ludo GODERIS Ranko GUZINA

Kraj sekoe {ator~e jagnence se pe~e{e i do zajdisonce detsjka smea e~e{e.

Sè dodeka se vadite so slavnoto minato, znaeme deka sega{nosta ni e za nikade! Site na{i golemi patrioti ginat za Makedonija. Nikomu ne mu se raboti.

Kolku pove}e tie – drobat, tolku poretko nie – jademe!

O, vremiwa minati, kade li ste sega? Tranziciska beda po~nala da stega.

Mesto valkanite ali{ta, denes vo moda e da se perat valkanite – pari!

Narodot e prepla{en, ne mu e do pesna, gleda edna klasa preku no} {to zbesna.

Ve}e ni Gospod-Bog ne mo`e da im plati. I nego go zafati recesija!

Koga im rekovme deka se borime za gol `ivot, ne obvinija za – pornografija!

Site sme otepani, ve}e ne se smeeme i pesni prvomajski odamna ne peeme. Kade ni se parite, koj li ni gi xapna? Kade se jagniwata, koj li ni gi – lapna?

Ne{to ne e vo red so balkanskata geografija. Na Balkanot kolku ti e nekoj poblizu, tolku ti e – podaleku!

E, moj brate Marks i vie od vladata, od sé {to ni vetivte, ja dobivme – bradata!

Otkako ni zastanaa na ~elo, ne mo`eme da vidime ni prst pred o~i!

DE@UREN EPIGRAM SITE NA[I PARTII KOALICIONI PARTNERI BARAAT, ZA DA MO@E SO NIV DA SE – KARAAT!

IVAN KARADAK

Nema laga, {to na{ite Minhauzeni ne mo`at da ja pretvorat vo – vistina! Vo po~etokot ni svirea patriotski pesni, a potoa po~naa da ni svirat- crevata! Del~o MIHAJLOV

VETEOROLOGIJA Lele, lu|e, u{te malku }e si dojde letoto, a nie ni prolet ne vidovme asolno! Se smurtilo vremi{tevo kako komisija za priem na novi ~lenki vo EU... da ti e strav da pogledne{ nagore.

Samite si ja kroevme istorijata. Zatoa tolku lo{o ni stoi!

Odedna{ sè naokolu }e se napupe{e i sre}niot narod }e po~ne{e da pee – pesni! Na{iot ubav i preubav narod, koj nikoga{ ne se posomneval deka negovite istoriski lideri, go vodat kon – poubavata idnina. A {to e ova sega, bre, lu|e?!

A... dali se se}avate kako bilo nekoga{? Vo ubavi vremiwa, koga u{te ne be{e izmislen – pluralizmot?

Tolku partii, tolku lideri, tolku bogovi... a sonce – ne vidovme!

]e se pojave{e pretsedatelot na edinstvenata ni partija, }e go pogledne{e marksisti~ki kalendarot i }e re~e{e:

Pa, na {to li~i ova, lu|e moi! Ako site tie ne mo`at da gi isteraat ni oblacite, toga{ kako li }e gi isteraat aramiite, {to ne odraa – `ivi?!

Drugari i drugarki... od utre site }e ve ogree – Sonce! Taka na dene{nata sednica odlu~i na{ata – partija!

Gospoda... ako ve}e sakate da vedrite i obla~ite... otvorete go kalendarot... da vidite vo koe vreme – `iveete!

I...veruvale ili ne, se slu~uva{e – ~udo!

Ka`ete ve}e edna{: Narode... od denes vo ovaa dr`ava se zabranuva nevremeto i to~ka!

Za nekolku miga }e gi snema{e studot, mrazot, veterot i maglata i site }e ne ogree{e – Sonce!

Za{to, koga studi, mnogu nezdravo e da odime vakvi kakvi {to sme – goli i bosi!

Jugoslav VLAHOVI]

Sabota, 1 maj 2010

VASIL TOLEVSKI

TRIUMFALNI PORAZI

VASIL TOLEVSKI

MUZIKA ZA GLUVI Na{iot Voda~ samo pred ogledalo moè da voo~i koj e dràvniot problem! Na{ite bogovi imaat partiski kni{ki! Za da moàt da se legitimiraat vo pekolot. Dobivme Voda~ koj deluva normalno. Ama Voda~ot veti deka doa|a vreme na promeni! Nie ne pravime stra{ila. Niv gi dobivame na izbori.

Site politi~ari se povisoki od mene. Preku glava mi se! Izgleda deka Voda~ot porano bil {inter! So narodot postapuva kako so ku~iwa! Na{iot spas e od religiozna priroda! Samo Gospod mo`e da ni pomogne. Imame pove}e kradci otkolku nau~nici! Toa e dokaz deka kradcite u~at pobrgu od nau~nicite. Voda~ot nikoga{ ne zboruva so ludi. Osven koga zboruva sam so sebe. Vlasta i opozicijata se kako dve o~i vo glava! Ne mo`at da se vidat.

Za svojata rabota sobraniskiot sostav bi trebalo da dobie ~ista desetka. So kromid! Voda~ot go saka seksot! Narodot mo`e da vi go potvrdi ova. Kriminalot vo svetot e vo porast. U{te malku pa }e ne stasaat. Morame da zastaneme na noze. I {takite si gi prodadovme! Kaj nas nikoj ne mo`e da obesi politi~ar. Na{ite politi~ari se bez glava.

Prviot napravi da sme posledni.

NA SVETOT MU DOKA@AVME DEKA NE SME TRUPCI – POTONAVME! VO BIBLIJATA PI[UVA: NE KRADI. AMA KADE SE ^ULO I VIDELO MINISTER DA ^ITA BIBLIJA.

Florijan KRHANA

VEP VIDE SÈ EU prati visok evropski prestavnik (VEP) da ja zapoznae zemjata i nejzinite voda~i. Visoka delegacija na zemjata go ~eka{e. êkaa vo oblaci oti tamu i ìveeja. Od aerodromot VEP dva ~asa ne mrdna nitu peda! Aerodromot poln so policajci i ku~iwa! Nekoj od slu`benicite kradel kerozin! Na izlezot {palir od nezadovolni. Blokada. Vladata im gi namalila platite na kontrolorite na letaweto! Demek – rabotata leta od kontrola. Kaj rafinerijata – pak blokada. î~ka nova. Selanite, koi pijat nafta, protestiraat protiv zagaduvawe na ìvotnata sredinata! Sto~arite ja imaa blokirano prvata raskrsnica. Velat – „Svedmilk“ ni ja e.. majkata. Pred Sobranieto rezervistite mar{iraa. Pred vladata ste~ajcite ~ekaat vo red. Se pojavija i prosvetnite smetkovoditeli. Nestrpliviot pretstavnik pobara tajm-aut. Ne o~ekuva{e vakva presing igra na na{ite! Ne go izdrà makedonskoto tempo kon Evropa. Pobara smestuvawe, samo ne vo sanatorium. Go smestija kako {to mu dolikuva. Vo solarium. Legna, otspa, sta-

BEGAJ! TOA [TO GO BARA[ TUKA GO NEMA! Kostadin USTAPETROV

na, se zaplakna, se olesni... Pu{ti TV. A tamu?! Brkotnici vo [utka.^ ini ~ovekot Bejrut! Policijata sproveduva carinici. „Metastaza„ Cela surija doktori {to davale invalidska. Ubistvo vo... ukradeni deca vo... najdena otse~ena glava... Kanalite po selata se prepolnija so voda. Tetovo pliva vo voda. Pati{tata so odroni i nanosi. Ulicite dupka po dupka. Cel narod – dupka! Svrti sobraniski kanal. ^ini{ kanalizacija! Valkani ali{ta, ga}i na pretres, Manevski ~mae. Edna prateni~ka na druga ja pra}a na porodilno. Pratenicite si igraat ta{ak so narodot. Te{koto vo sobraniski ritam. VEP-ot go isklu~i TV-to, ne dodr`a. Se poti kako ku~e. Misle{e deka vo Makedonija ku~iwata ne se potat! Ama... Se pogledna vo ogledaloto. Gi protri o~ite. Zadovolen! Odli~na organizacija na protokolot. Petka! Za eden den ja vide cela zemja. Mu zayvonitelefonot... Protokolot se javuva... Veli: Utre }e mu sredat da gi vidi i voda~ite. Zo{to?! Blagodaram gospoda! Qubezno od vas. Ama... Nema potreba da se tro{i nitu den pove}e za voda~ite. Denes gi vidov. Dovolno...

Sabota, 1 maj 2010

PREDLOG Prvpat zmija me kasna koga onoj genijalec gi postavi bezglavite rimski figuri pred portite na Vladata. Vtorpat mi se slu~i istoto koga Ganka gi restavriva Samoilovite kuli vo Ohrid izgraduvaj}i gi kako sosema novi. Tretiot udar vrz mojata inteligencija i arhitektonskoto poznavawe go dobiv koga go vidov onoj objekt nare~en kako Spomen dom na Majka Tereza. Toga{ definitivno sfativ deka vo Makedonija, pokraj â&#x20AC;&#x17E;Skopskoâ&#x20AC;&#x153; i se drugo e mo`no.

4. Ima garderobi kade premierot vo sekoe vreme moè da odbere kostum prema prilikata: ako e den na àlost, moè da oble~e bel kostum, ako ima gosti od stranstvo, moè da stavi farmerki, a ako odi da frla lopati, moè da stavi crn kostum so portokalova vratovrska.

Zatoa predlagam da se stopiraat site natamo{ni gradbi od javen interes, a vladata na RM, site nejzini ministerstva i agencii kako i TV Sitel da se smestat pod itno vo zgradata na MRTV.

6. Ima poseben oddel REKVIZITA. Tamu ima razni predmeti {to mo`e da se koristat do kolku dojde do kavgi i ne daj Bo`e do tepa~ki na me|ukoalicionen ili me|uetni~ki plan.

Zo{to? 1. Bojata na zgradata e crna i estetski sosema se slaga so bojata na op{tata sostojba vo dràvata. 2. Ima pove}e golemi studija kade moàt da se odrùvaat sednicite na vladata i oddelnite ministerstva i komisii so postojano vklu~eni kameri poradi transparent - nosta. 3. Postoi {minkernica kade sekoj, pred da vleze na sednica, moè da si go dotera li~niot izgled, a portparolite moàt da gi na{minkaat svoite iskazi.

5. Mnogu e prakti~no i toa {to ima oddel nare~en DOKUMENTACIJA. Tamu mo`e da se skladiraat vo ogromni koli~ini zakonite {to gi ima odbieno Ustavniot sud.

10. I na kraj, na vrvot na zgradata ostanuvaat nekolku kata prazni koi moàt da se iskoristat za preadaptacija vo penthaus- apartmani vo koi }e ìveat najva`nite, odnosno tie {to rabotat 24 ~asa - 7 dena vo nedelata. Golem vizioner be{e Stojan Dimovski, generalniot direktor na MRTV koj vo vremeto na socijalizmot 82/83 godina go izgradi ovoj objekt. Toga{ se {u{ka{e edna anegdota deka Stojan zgradava ja napravil tolku golema za da moè od najvisokiot kat da si go gleda seloto vo Vele{ko, a negovata sopruga da go kontrolira dali e na rabota i so kogo e vo kancelarijata.

Denes Stojan nema potreba toa da go pra vi, no dokolku vladata se vseli vo toj 7. Tuka e i LABORATORIJATA koja objekt, negoviot sin Qup~o Dimovski, semoè efikasno da se koristi za ga{niot minister za zemjodelie, od najkadrovskata politika. gorniot kat }e moè da gi nadgleduva 8. Eden od najva`nite ve}e postoe~ki nivite, pasi{tata, da kontrolira do kade oddeli e MARKETINGOT. Tuka ne treba se ovo{tarnicite vo Makedonija, dali mnogu da se objasnuva zo{to e vaèn. kravite pasat redovno i koj gi molze. I 9. Vo sostavot na abjektot ve}e e najva`noto, zaedno so premierot, }e smestena policijata i oddelot za iz- moàt da kontroliraat koj del od Zemjava davawe li~ni dokumenti {to e mnogu ni e poplaven, koj se frlil vo Vardar po prakti~no vo slu~aj na potreba da se bega, krstot, a koj od drugi pri~ini. pod itno, bez zakaùvawe termin, da se izvadat novi dokumenti i so poli- cisko obezbeduvawe da se odi tamu kade {to e potrebno.

SO KROMID I LUTO PIPER^E

1. Vo na{ata dràva demokratija ima. Ne znam dali ima dràva. 2. Narodot ne e za LAP-TOP, pove}e e za LAP-LAP 3. Nie imame pazarna ekonomija. Celata ekonomija nie na pazarite 4. Gi zagubivme site vrednosti, a seu{te imame danok na dodadena vrednost 5. Dobro e {to se renovira zoolo{kata gradina. Barem ìvotnite neka ìveat kako lu|e 6. Nitu ne{to ukral, nitu upropastil nekoja firma, ne mi e jasno zo{to go ispra}aat za ambasador? 7. Go prodade gazot za da sedne vo foteqa. Sega ima foteqa, a nema gaz 8. Cel den moàm da pominam pokraj televizor, ako ne go vklu~am 9. Ako na{iot pretsedatel postojano se smee, toa zna~i deka mu e sme{no 10. Partiski slogan: KRADEME ÊSNO!

Sabota, 1 maj 2010

BOLVATA I STEÂJNIOT RABOTNIK Bolva do{la kaj ste~aen rabotnik i go pra{ala: - Dali moàm da ìveam kaj tebe? - Kade, kaj mene? - Zbuneto rekol ste~ajniot. - Vo tvojata kosa, - mu odgovorila bolvata. - Zo{to tokmu vo kosata? - Pak pra{al ste~ajniot. - Zatoa {to vas ste~ajnite rabotnici nikoj ne ve {i{a! - Mu odgovorila bolvata. [TURECOT I KELNEROT

AMDI BAJRAM: ,,Cela [utka glasa{e za VMRO-DPMNE, a tie dojdoa da ne tepaat i da se odnesuvaat so nas kako da sme gra|ani od vtor red,,! Vo pravo e Amdi. Vo ovaa zemja samo na gra|anite od prv red im e dozvoleno da se bavat so kriminal!

SILVANA BONEVA Najubavata prateni~ka na DPMNE. Nejzinoto prezime e izvedeno od od francuskiot zbor BON - {to zna~i dobar ili ubav. Taa e ubedena deka nie imame evropski zakon za antidiskriminacija, a nie sme ubedeni deka treba da gi trgne {i{kite malku nastrana za da mo`e podobro da gleda, odnosno ~ita.

[turec vlegol vo kafi}, sednal na masa, violinata ja xitnal na drugiot stol i go povikal kelnerot. - Povelete?! - Pra{al kelnerot po malku zbuneto. - Daj, donesi edno duplo viski! Kelnerot se sko~anil i so treperliv glas pra{al: - Se izvinuvam, mene ovde ne{to ne mi e jasno!?! - Dobro, - dodal {turecot, - daj toga{ edna dupla `olta! SILEN DO@D Vo svojata predizborna kampawa do`dot vetil deka }e pa|a naopaku i pobedil na izborite. Me|utoa vetenoto ne go ispolnil i mu podnele interpelacija. Koga go pra{ale zo{to ne ja realiziral genijalnata ideja, to odgovoril: - Nemav me|unarodna poddr{ka. POLITIZIRANI RIBI Ribite re{ile da formiraat partija. Na kongresot vo Ohridskoto ezero se sobrale delegati od site reki i ezera vo Makedonija. No, koga trebale da odlu~at koj da im bide pretsedatel pastrmkata ili krapot, site mol~ele kako ribi Taka pretsedatel stanal eden som, kako najgolema riba, a za potpretsedatel izbrale eden klen. ZMIJATA I KAMELEONOT

FLORA KADRIU Karikaturata e napravena vo vremeto koga ima{e kadrava kosa i be{e pratenik na DPA. Koga ja smeni partijata, ja smeni i frizurata. Sega ima prava kosa I deluva mnogu postrogo. Toa se ~uvstvuva i na nejzinite vlakna na jazikot iako gi nema.

ALI AHMETI Liderot na DUI gi priznava samo albanskoto, kosovskoto i amerikanskoto zname. Jazici ni tolku.

Se sprijatelile zmijata i kameleonot. Vo edna prigoda kameleonot ja pra{al zmijata: - Vo koja partija ~lenuva{? - Vidi, vaka, - mu odgovorila zmijata, - jas sum neopredelena. Cel ìvot odam tu levo, tu desno taka odam napred! - I jas sum neopredelen- i rekol kameleonot,- postojano gi menuvam boite i taka opstojuvam. - Ajde nie da formirame na{a partija! - Mu predloìla zmijata?! Kameleonot se zamislil i razo~arano zaklu~il: -Te{ko! Ako napravime partija, ne }e moàm da gi menuvam boite! - I jas ne }e moàm da odam levo-desno, - vedna{ zaklu~ila zmijata.

Sabota, 1 maj 2010

Popot ne veruva vo zadgroben ìvot, zatoa i ne raboti na veresija! Koga go vodat valkani lu|e narodot se ~e{a kade {to ne go jade! Siti sme od sè. Zatoa i ni krkorat crevata! Koga go vodat mo~kovci narodot raboti samo za pampersi! Politikata im e slaba strana. Fa}aat na sila! ]e ìvee ovoj narod! Ima ìvot posle smrtta! Ne ne ostavija so prazni race. Ni dadoa pita~ki stap! Nas ne pla{i prstot na sudbinata tuku sredniot prst! Gi iskoristija svoite govorni mani. Go {irat govorot na omrazata! Koga odi po tatini sinovi narodot stignuva vo maj~inata! Pobedi humanosta nikoj od nas ne bara `rtvi! Pravat masovni grobnici! Ne ne smetaat za ìvi! Na zemja ne gazat, zatoa i ja prodadoa! Go izbravme pogolemoto zlo. Izlegovme na glasawe ! Nie sme mal narod, zatoa i site si igraat so nas! Mile \OR\IJOSKI

MOZO^NA KALDRMA I politi~arite ostavaat ne{to zad sebe, zatoa i smrdi. Ni ja zape~atija sudbinata. Ja otvorija Pandorinata kutija. Se spremaat za predvodnici na stadoto. Pravat stoka od narodot. Politi~arite nemaat kompas zatoa sekoga{ zastanuvaat na stranata na narodot. Vlasta {to se pla{i od kurclu{i nikoga{ nema da bide vo kontakt so narodot. Si gi ~istat damkite od biografijata. Ni go perat mozokot. Na nekoi politi~ari glavata im izleguva direktno od gazot. Zatoa i ja posraa rabotata. Pravdata e spora zatoa i site ja gazat. Pravat dupki vo zakonot. Ja dupat pravdata. Primer za multietni~ki politi~ar: Pravej}i si Bajram so pametot od sekoj den si napravi Veligden. Govedata znaat od {to nastanale zatoa i pravat stoka od narodot. Dozvoli da go vodat goveda, a so kogo si takov si. Lesno im e na politi~arite da gi minuvaat site granici koga gi ~uva policija. Onie {to ne gi vadad racete od na{ite xebovi nema da dozvolat da trgneme goli. Bezbednosta na narodot mu e zagarantirana, policijata dobro gi ~uva politi~arite. Nata{a \OR\IJOSKA

Ivan KARADAK

NIZ IGLENI U[I

ZBORUVAJ MAKEDONSKI – MOL^I!

Sabota, 1 maj 2010

Dragan POPOVSKI

AFO-RIZNICA

Demokratijata bez leb e sekoga{ gladna – za demokratija. Neispeglanite vo politikata, go peglaat narodot. I ~ovekolikite ne bile bezgre{ni. Evoluirale vo lu|e. Mu se ~udat i mu se krstat na umot, a toj misli deka e svetec. Stamen GEORGIEVSKI Kvalitetot na gravot najdaleku se – slu{a! Edno e da bide{ potkovan so znaewe, a drugo kako – kow! Na onoj {to raboti vo vladata najmal problem mu e – platata!

Ivan RUSJAKOV I nie go gradime noviot svetski poredok. Vo barok stil. Ne moàm vo invalidska penzija. Najnapred treba da ozdravam. Sostojbata e è{ka. Vlasta i narodot gi zaladija odnosite. Postoi {ansa da dobieme trinaesetta plata. Firmata tolku ni dolì. Atanas KRLEVSKI Patrioti, vnimavajte! Kodo{i ima sekoja vlast! Od silnite partiski prepukuvawa, narodnite pratenici ogluvea. Novinar: dodeka be{e nezavisen nema{e vlakna na jazikot, koga dobi stopan po~na da kasa! Dimitri LE[NIKOVSKI

Sabota, 1 maj 2010

SE TE^E...

CIU, CIU [ARKO LAE Moeto pretprijatie (so status na opqa~kan zagubar) namesto nekolkute neisplateni plati, nekni ni dade ne{to vo natura. No kako - kogo. Mene mi dade: ~ador, {e{ir i edno ìvo ku~e. Sindikalniot pretstavnik mi objasni, veli: - Ti najdobro pomina. ]e odi{ na Kameni most, }e go stavi{ {e{irot do tebe, ama prethodno ku~eto }e go nau~i{ da ja pee - Narode makedonski so kakvi idei si ti. Zamisli i mediumite }e se istepaat da pi{uvaat za tebe i da te slikaat za TV. [e{irot }e ti go polnat so denari, ja so evra... Tuf,tuf... {to govorancija mu be{e potrebna, so eden zbor da me namesti za pita~. I duri mi naglasi, ako zavrnelo, ~adorot simboli~no da me potsetuva na – sindikatot. Zna~i, imalo koj da me {titi. Vo toj moment ku~eto mi progovori: Aj {to }e ~u~i{ na Kamen most kako pita~, ama ni slu~ajno nemoj da me srami{ i da zeme{ da ja pee{ – Narode makedonski so kakvi idei si ti! Denes taa pesna ne se pee. Denes taa pesna se – zaviva!! Vidi kolku lu|e se zavieni ekonomski vo crno... a familite na `rtvite od vojnata i vo crveno! Crveno i crno. Nie vaka bojadisani, si ja smetame sudbinata. A evropejcite misionerski zapnale da ne ubedat deka sme na ~ekor do na{ata – Stendalizacija. ]e sme vlezele vo Stendal, EU i NATO. Crveno i crno. So èlba vo EU i NATO da ne vleguvam preku Kameniot most jas so {e{irot na glava, ~adorot v race i ku~eto na originalen Armani remen kupen vo [utka – se upatuvam vo Ministerstvoto za nadvore{ni. Imam {e{ir – pluknat ambasador! - Vi blagodarime za va{ata samoponuda. Nie ne primame slepi vo na{eto ministerstvo. Ete {to se slu~uva koga slepci }e te vidat slep, so {e{ir i ku~e-vodi~ nebare se slepi. I - o maj gad, kakvo prijatno iznenaduvawe! Moeto ku~e vo toj moment ja zapea Odata na radosta od Betoven. Betoven bil gluv i zatoa postignal svetska slava. Da bil ìv preku red }e stignel vo EU i NATO. Moeto ku~e otide za ambasador. Partiite ni se tolku kadrovski paranoi~ni, samo {to vo ku~e gledaat veren partiski prijatel. A partiskite vojnici ne se ve}e vo moda, tuku vo [utka.

MAKEDONIJA NI E MAJKA. TATKOVCI IMAME POVE]E!

V. TOLEVSKI

DAMKI VO RAMKI ASORTIMAN Site na{i politi~ki partii dobro se snabdeni: edni so dou{nici, drugi so juri{nici!

PODGOTVENI ZA ODBRANA I ZA[TITA I Evropa da dojde ovde – }e ja vratime nazad!

RAKURS Ne me pla{i toa {to ponekoga{ razli~no gledame, tuku toa {to pona~esto mi`ime!

NE SME ZA FRLAWE Mo`ebi sme zemja so nizok standard, no zatoa pak sme so visok rizik!

SALDO So vakov dobitok zagubite se normalna pojava! KLIMA Se u{te na makedonskite vrvovi aktuelen e lanskiot sneg! POZORJE Mnogu od pretstavite na politi~kata scena na makedonskata republika – ne se za pred publika!

PEH Koga }e re{i makedonskata vlada, najposle, da gi zapregne rakavite - }e po~nat da se nosat ko{uli so kratki rakavi! POTSETUVAWE Narode, vide li sega deka, navistina, od site izbori - najskapi se pogre{nite! Bo{ko SMA]OVSKI (Osten, 2004 )

NA BO[ Vo ìvotot edni stanuvaat politi~ari, drugi ~inovnici a preostanatite vo pet nautro. So tolkav dràven aparat i najrazvienite moàt da se slikaat. ]e nema sveì idei dodeka postojat gospoda so izminat rok. Vladimir BOROEVI] (Osten, 1983)

Za da trgneme po prav pat, nekoi gospoda treba da fatat xade. Vo politikata ni{to ne e slu~ajno, osven slu~ajnite politi~ari. Onie koi nemaat grb, pobrgu }e bidat nasamareni. ^ekaj}i go podobroto utre, mnogumina na onoj svet zaminaa v~era.

Dimitar ^UDO (Osten, )

Mrtva sabota e praznik i na umrenite pita~i za jadewe. Mo`ebi lebot }e ni be{e poevtin, ako ne ni zamesea olku golemo testo! Bosiot e bos i koga }e obue najskapi ~evli. Koga trut }e se iska~i na vrvot, sekirata mu pa|a vo med.

Eftim PROEVSKI, (Osten, 2003) Del~o MIHAJLOV (Osten, )

Bo{ko PERINSKI (Osten,1994)

Sabota, 1 maj 2010

NI[TO NE SE MENUVA PISMO OD BETOVEN Drugar Betoven, ako nema{ protiv dozvoli eden vernik da ti se javi, da ti kaè deka vo podrugi noti sovremeniot svet pliva i se davi! Si te~e vremeto, se menuva muzikata. Va{iot zastaren svet odamna mina. Sega svira~ite se me|u publikata, i trubata izigruva prva violina! Muzikata izleze od vetvata koà. Ova vreme, izvini, ne e kako tvoeto: Kako skakulci dirigenti se mnoàt, da ti e merak - da go otpee{ svoeto! Po~naa i kowski plo~i da snimaat; vnesuvaat novini, krevaat pra{ina; mesto instrumenti, publika {timaat, po koncerti za yvonci i bor ma{ina! Ne znae ~ovek {to prvo da slu{a: pop grupi, hor, filharmonija... Onie {to nemaat sluh, davaat du{a za zameren sostav i disharmonija! I nenarodnata muzika e seriozna. Mnogu fal{ refreni, drugar~e, ~uv; ne ti zaviduvam {to si genij poznat, samo àlam {to ne sum i jas â&#x20AC;&#x201C; gluv! Sofe [TERJOVSKI (Osten, 1979)

HUMPROFOR Podobro ìvotot da ti visi na konec, odo{to na jaè. Najgolema sre}a na dene{niot ~ovek e ako uspee da umre od prirodna smrt! Sekoj e kova~ na svojata sre}a, osven ako ne si zemen za nakovalna. Gr~kata politika e impotentna: Rampata na grani~niot premin nikako da im se digne! Dobriot patriot go tepa svoeto neposlu{no dete so stapot od dràvnoto zname. Koga sekoj mafta so svoeto zname, site si pla~eme za â&#x20AC;&#x201C; stap! Koj ti e na ~elo, }e ti se ka~i i na glavata! Nema smisla na ~ovek koj cel ìvot drèl govori, da mu se oddade po~it so ednominutno mol~ewe! Makedonija e srce od zemja {to moè da predizvika infarkt na Balkanot. Jas sum roden kako ~ovek, no op{testvoto me napravi majmun! @ivko PAVLOV (Od knigata HUMPROFOR, 1996)

Sabota, 1 maj 2010

BALKANSKA KORIDA *Revolucijata e narodna igra so peewe i pukawe. *Sekoj po~etok e te`ok. sobeno onoj koj trae so decenii. Petar LAZI]

*Miej}i race od sé, ne stignuvaat da si go izmijat obrazot. *Ako za umrenite zboruvame sé najubavo, koga za nekoi }e ja doznaeme celata vistina? Mladen VUKOVI]

*Ja prodadovme du{ata na |avolot. Sega dojde po ambalaàta. *Ne se pla{am da kaàm {to mislam. Se pla{am da mislam. Vesna DENÎ]

*Duhot na na{iot narod e neuni{tliv, {to ne e slu~aj so materijata. *Satirata go osvetluva }orsokakot vo koj se nao|ame. Dejan TOF^EVI]

*Nema koj da popu{ti. Pametnite ve}e odamna pobegnaa od zemjata. *Politikata e posilna od crkvata. Ima pove}e bogovi. Rade \ERGOVI] *]e pobedime, pa makar sé da izgubime. *Da gi izbereme najdobrite. Najlo{ite ve}e se izbrani. Dragutin MINI] KARLO *Denes sekoj moè da se zanimava so politika, pod uslov da ne e mutav. *Vo ìvotot sé se sveduva na seks. Da ne e toj narodot odamna bi bil mrtov. Mitar MITROVI] *Site Srbi vo edna dràva. Koncentracija koja ubiva. *Demonstrantite mirno se razotidoa. Sekoj si otide vo par so svojot policaec. Zoran T. POPOVI]

Milenko KOSANOVI] *Rasipanite priemnici se na ista branova dolìna. *Brat udri na brat. Ne dozvoli drug da mu ja kroi sudbinata. Jovo NIKOLI] *Srbija ne be{e vo vojna. Na{ite `rtvi moraa sami da se snao|aat. *Blagodarej}i na pobedata na partizanite, vo Srbija moè{e da se slu{nat ~etni~ki pesni. Rade JOVANOVI] *Kolku lu|e treba da ubie pu{kata za da se amortizira? *ôve~ki e da se gre{i, re~e Gospod i go sozadade ~ovekot. Jasim MRKAQ KADMUS

*Narodot ne e stoka. Stokata ne glasa. *Biznismenot e ~ovek koj ja utna profesijata a go pogodi zanimaweto. Veqko RAJKOVI] *Duri koga mi ja odraa ko`ata, sfativ kolku dobro mi stoe{e. *Od koga na svetot mu poka`avme zabi, nemame nitu za proteza. Vladislav VLAHOVI] *Vo na{ata zemja poseano e semeto na razdorot. Rodot gi nadmina o~ekuvawata. Vladimir MI]KOVI] *Ako postojano ti odi kako po voda, rizikuva{ da te smetaat za {aran. *Politi~arite izgleda pove}e se razbiraat vo pleskawe otkolku vo rakopleskawe. Plamen GEORGIEV *Negovata partija bi se podelila na dva dela, ama nema tolku ~lenovi. *Onie politi~ari koi lesno go menuvaat dresot, isklu~itelno lesno i se dresiraat. Miladin BERI]

*Nemame demokratija. Sakate li ne{to od skarata. *Vo Srbija nema diskriminacija. Site gra|ani `iveat kako stoka. Slobodan SIMI]

*Eden minister is~ezna. Se somneva na sobira~ite na sirovini. *Pred strelawe gi dr`ea vo u~ili{tata, zatoa {to- ~ovek se u~i sé dodeka e `iv. Bojan BOGDANOVI]

*Velat deka grobot e prazen. Vo toa e negovata golemina. *Najpoznatiot slepec vo na{ata istorija ne se vika{e Filip Vi{wi}. Milan TODOROV Senad NADAREVI]

*Mol~eweto e univerzalno za site govorni podra~ja. *Ja so~uvavme rodnata grutka. Makar ne vo prirodna golemina. Slavomir VASI]

POSTRE@IMSKI MISLI

DEMOKRATIJADA

ILIJADA

]e bideme na kow. Koga }e se oslobodime od magariwata.

Bezbolno vovedovme demokratija. Ne ja ni vidovme.

Pravime dr`ava kakva {to svetot ne videl. Ako uspeeme-nema ni da vidi.

Otkoga se pojavi tatkoto na nacijata, mnogu deca ostanaa bez tatko.

Re`imot se promeni. Pove}e ne li~i na sebe.

Zboruvaj slobodno. Vo Srbija nikoj nikogo ne slu{a.

Narodot ima korist od srskiot parlament. Smeeweto e dobro za zdravje.

Site se `alat deka ova e ku~e{ki `ivot, a nikoj ne saka ni so opa{ da mrdne.

Slobodno!- slu{na glas od }elijata.

Koj }e pikne rakata vo xebot na drug ~ovek, toj e kradec. Koj }e ja pikne rakata vo xebovite na milioni lu|e, toj e minister za finansii.

Onie koi sru{ija se, stvorija preduslovi za temelna obnova. Cel svet ni se smee a toa ne e malku.

Kosovo e srpska kolevka. Vo nea Golemiot Srbin go lula{e Marko.

Aleksandar ^OTRI]

Aleksandar BAQAK

Ilija MARKOVI]

Go izbravme najlo{iot. Ne smeevme da rizikuvame.

Sabota, 1 maj 2010

SVETOT SE SMEE TETSI

A NIE MU JA MISLIME

BELOSVETSKI NASMEVKI * Vo Moskva, po{tarot mu donese pismo na eden profesor, pa mu veli: - Eve, imate pismo so crn flor. Sigurno nekoj vi umrel. Profesorot go zede pismoto i raseano mu vozvrati: - Toa sigurno umrel brat mi. Mu go poznavam rakopisot.

EPER

Vo eden restoran vo Budimpe{ta, gostinot go pra{uva kelnerot: - Zo{to dve jajca na oko se poskapi od kajgana od dve jajca?! - Zatoa {to jajcata na oko mo`at da se izbrojat.

Milan LI^INA

* Pariz. Na klupa vo park, devojkata mu objasnuva na mladi~ot: - Znaete, jas i se zakolnav na majka mi deka na site va{i predlozi }e odgovaram so NE. -Odli~no. Imate li ne{to protiv da odime vo mojot stan i da vodime qubov?

* Mlad [kotlan|anec vleze vo prodavnica i kupi edna golema ~okolada. Koga dojde doma, i dade edno par~e na svojata `ena, a ostanatoto go trgna na strana i objasni: - Ostatokot e za na{ite deca. - Ama mili, nie nemame deca. - ]e imame, }e imame...

Evert KARLSON

Jovan PROKOPQEVI]

Vo edno u~ili{te vo Krakov. - Kaì mi Jirì, od {to dobivame konduri? - Od koà. - Dobro, a od {to ja dobivame koàta? - Od volovite. - Odli~no, a {to drugo dobivame od volovite? - Meso. - Odli~no. Zna~i koe ìvotno ne hrani i oblekuva? - Tatkovcite.

MOZ

Osmani SIMANIKA

Adresa: 8-ma Udarna brigada br. 2 1000 Skopje Republika Makedonija Izleguva: edna{ mese~no

Lekar vo vizita gi posetuva bolnite vo bolnicata â&#x20AC;&#x17E;Sv.Konstantinâ&#x20AC;&#x153; vo Izmir. Mu prio|a na bolniot, mu go opipuva pulsot i gleda vo saatot. - Gospoda! Ili e ovoj ~ovek umren ili mene mi zastanal saatot!

HUMORISTI^NO-SATIRI^EN VESNIK Direktor: Mice Jankulovski Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}

Radko POLI^

www.osten.com.mk e-mail:osten@t-home.mk tel.: +389 02 3213 665 Pe~ati: Pe~atnica Misirkov, Skopje

Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgievski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)

Sabota, 1 maj 2010

SVETSKA GALERIJA NA KARIKATURI

Aleksandar MONASTIRSKI Erdogan BASOL

Horst HAJCINGER

Feruh DOGAN

Aleksandar DIMITRIJEVI]

Pavel KONSTANTIN

Kostas MITROPULOS

Feruh DOGAN