Issuu on Google+

VESNIK ZA ODVITKUVAWE

IZLEGUVAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRVA SABOTA VO MESECOT IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1657 ! 7 avgust 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK UBODNIK

OKTOPODNA MAKEDONIJA Klimata vo Makedonija e mediteransko-planinska, no i napnata, nervozna i nestabilna. Vo makedonskoto Sobranie, od den na den, na povidok se sè poneprijatni sceni. Duri se o~ekuva i masovna tepa~ka! Toa }e bide prv dr`aven proekt vo koj, so zaedni~ki sili, }e u~estvuvaat i pozicijata i opozicijata. Me|unarodniot faktor na toj na~in }e mo`e na delo da ja vidi silata na na{ite partii, koi dosega, svojata sila ja poka`uvaa samo na hartija. Od mnogute bladawa vo parlamentarnite klupi, golem del od narodot se pra{uva dali nekoi na{i pratenici se alkoholi~ari?! „Osten“ so sigurnost vi tvrdi: vo Makedonija nema politi~ari alkoholi~ari. Takov vpe~atok se dobiva zatoa {to nekoi na{i pratenici zboruvaatkako da se pijani! Grade`nicite tvrdat deka na{ata vlada e kako bunar bez dno. Prvo gi teraa da rabotat za

Darko MARKOVI]

DEMOKRATIJATA VO MAKEDONIJA NE E ZAKOPANA! S¤ U[TE I JA VADIME DU[ATA. Vasil TOlEVSKI

razvoj na zemjata, sega gi teraat da se otka`at od naplata, a na krajot sledi sloboden izbor na ortoma. Oti so noviot zakon za javni nabavki na povidok e re{enie kako }e gi izvle~at grade`nicite. ]e gi vle~at so ortoma okolu vratot. Na{iot oktopod ne se vika{e Pol iako be{e oktopod i Pol, ama napravi r{um vo Makedonija. Koga bi bil kaj nas, Pol bi bil koristen i za odreduvawe na pobednikot na slednite izbori. Vo edna kutija }e bide stavena slikata na Grujo a vo drugata na Branko. Problem }e mu bide tretata kutija! Vo nea }e ima trevki od konop. Pol }e mora da mu ja letne so site kraci ako ne saka da bide uapsen i da mu pravi dru{tvo na Du{ko! Oti dodeka objasni deka e oktopod ima da go napravat mlad majmun. A razlika me|u star i mlad majmun skoro i da nema. Vasil TOlEVSKI

SE PlA[I OD VlADA VO SENKA ZATOA [TO E PREMIER NA SENKA OD VlADA.

Miroslav GEORGIJEVSKI

Nikos TOMOVSKI


2

RASKRSTIVME SO RELIGIJATA. SE KRSTIME VO POLITI^ARITE.

Sabota, 7 avgust 2010

DENOVI LI SE DENOVI

Nata{a \OR\IJOVSKA

Kow Vnukata na Goce Del~ev e decidna deka toj nikoga{ ne javal na kow. Na kow se onie {to go sednaa Del~eva na kow! Progres Kru{evo denovive se vrati samo vo devetstotini i tretata! A zlobnicite komentiraat deka Makedonija nazaduva vo evrointegrativnite prosesi! Nastap Crna Gora ima realni {ansi pred nas da gi po~ne pregovorite so Evropskata unija. Niz kuloarite se {pekulira deka podobro bi bilo da se iskombinira zaedni~ki nastap pod kombinirano ime Crna Makedonija! A posle sekoj na svoja strana!

Identifikacija Farmerot Du{ko Ilievski e uapsen zatoa {to odgleduval opasna droga! Istoto rastenie go ima i vo dvorovite na edna gradinka i komunalnoto pretprijatie vo Bitola. Ama nema koj da gi identifikuva odgleduva~ite na ova rastenie bidej}i nivniot identitet e vo tajnost zatoa {to istite ne u~estvuvale na nitu eden miting na opozicijata! Vra}awe Opozicijata e obvineta deka saka da ja vrati Makedonija vo dve iljadi i pravata godina. Mora toa da e maslo na Qub~o Geogievski koj vo ova vra}awe vo doti~nata godina se gleda sebesi kako Premier! Sud Ne e jasno za{to javnosta e iznenadena zatoa {to mnogu bitni odluki prvo se donesuvaat vo Izvr{niot komitet pa potoa vo Vladata! I onaka poslednive dvaesetina godini golem broj funkcioneri go priznavaat samo sudot na svojata partija! Iskustvo Vo posledno vreme se po~esta e pojavata na rakovodni pozicii da se postavuvaat lica bez nitu eden den rakovodno iskustvo! Za da se iskoreni ovaa pojava mnozina seriozno ramisluvaat i vo partiskite kni{ki da po~ne da upi{uvaat raboten sta`! Mile \OR\IJOSKI

Kako sekoj normalen Makedonec nenormalno gledam televizija. Pauza pravam samo koga imam {to da jadam. Zatoa, retko pravam pauza. Gledam Sobraniski kanal. A tamu, sobrani site odbrani. To~ka: Tale na{. Vtoriot posle prviot. Da se donese odluka za otkaz! Ste~aec }e go pravat - kako mene!? Pa i nego da go gazat so koli! Gi gledam napadite i odbranite na odbranite. Sram, sram... vo zemja ~ovek da propadne. Plukawe kolku saka{, valkani ali{ta na videlina, navredi, diskreditirawa... Tale siromav, samo trepka. Gospod gleda - lu|e ne veruvaat. Gi gledam odbranite i se ~udam. Naprosto sum zbunet. A ludacite ba{ takvi kako mene gi merkaat. Ama ovie {to na mala vrata mi vlegoa v ku}i, za `iva kritika se. Zo{to se vakvi Makedonskite politi~ari, cel svet da im se smee a nie da se jadosuvame?! Mislam, mislam, i mi tekna! Pa se znae. Jasno e, nema drugo. Zatoa {to sme kilavi. A ne sme kilavi od sega! Kilavosta datira u{te od 334 godina p.n.e. Pogoduvate, neli! To~no: U{te od vremeto na Aleksandar Makedonski. Malku posle negovoto ra|awe. Toga{ se rodi Ace Make-

Del~o MIHAJlOV

DOBIVME POLOVI^EN DATUM ZA PRIEM... VO NEGO STOI … 21 VEK!

Fa}awe Ne e jasno zo{to opozicijata digna tolku vreva zatoa {to eden neidentifikuvan pripadnik na obezbeduvaweto vo Sobranieto se fatil za kamera. Nie sme demokratsko op{testvo i tuka kaj nas e normalno policajcite namesto pi{toli da dr`at kameri vo racete!

Vasil TOlEVSKI

Slobodan SRDI]

KILAVOST don~eto, i od toga{ se smeta deka e rodena kilavosta kaj na{ite narodi. ]e pra{ate: Zo{to sme kilavi?! Od prosta pri~ina. Slu{ajte vnimatelno. Ova e nau~en dokaz za edna na{a osobina, koja ni gi upropasti na{ite najdobrite sinovi i }erki - politi~arite. Makedonija }e ima{e najdobri politi~ari na planetava i po{iroko, da ne be{e Aleksandar Makedonski i negovite potfati. Taka da znaete. Vo 334 g.p.n.e. nemalo avtomobili, avioni i drugi moderni sredstva, pa Filipa go otepaa kako na film. Mu naripaa eden kup ~istokrvni na{inci, i go izdupija so no`ovi. Toa be{e planirano finale, bidej}i filmaxiite odamna planiraa da go izdupat. Taka, po sila prilika, Aleksandar moral da stane kral. Toga{ nemalo izbori, nemalo partii, glasa~ki kutii, komisii, mrtvi glasa~i, polna~i na kutii... Imalo elektorat, takanare~en narod, ama nego isto kako i sega, nikoj ne go pra{uval za ni{to. I Aleksandar stanal kral. I toa kakov kral?!! U{te mal sobral eden kup vojska i re{il da go {eta i da go osvoi svetot. Toga{

ne moral da koleni~i za [engen vizi. Svetot bez biometriski paso{ si mo`el da go {eta{. A znaete kakva vojska zel na{iot slaven kral? Tuka e beqata makedonska. Gi zel najsilnite, najubavite, najhrabrite, najvisokite, najpotentnite... naj, naj Makedonci. Kade i da odel, site se voshituvaa na vakvata vojska. Ubavina nevidena. A i pametna armada, zatoa {to so sebe gi nosel naj pametnite Makedonci: astronomi, matemati~ari, nau~nici, botani~ari, doktori, kolumnisti, poeti... Toa bila vojska da ti {tukne pamet od sila i ubavina. I tuka le`i zajakot. Vo rodnata Makedonija ostanale najubavite `eni, najjadrite, najplodnite, najsofisticiranite, najseksi... Vo „Plejboj“ bez problem }e bea na naslovna strana. I normalno, kako site normalni `eni, i na ovie im se prisakuvalo... Godini bile pominati, ma` nemale videno. Onaa rabota ni so oko ja nemaa videno a kamoli probano. A i morale da se parat, za da se ra|aat vojnici za silnata vojska na Aleksandar Velikiot. Problem bilo {to vo na{ite gradovi i sela ostanale samo bolnikavite, sit-

nite, zakr`lavenite, onie od Senatotostatoci od pratenici, isu{enite... So eden zbor - ostanale samo KILAVITE. I na{ite makedonski `eni, od nemajkade, morale da se onaduvaat so kilavite. Normalno - po~nale da se ra|aat sè pokilavi i pokilavi deca. Ovie rastele, pa so parewe, po prirodna evolucija, se ra|aa sè pokilavi i pokilavi generacii. Sekoja sledna generacija bila pokilava od prethodnata. Od kilav pokilav. Sega vi stana jasno, neli?! Nie sme potomci na kilavite. A nie? [to sme zapnale da gi kritikuvame na{ite politi~ari za kilavosta? Ne se tie vinovni {to se kilavi. Imaat istoriska potvrda za nasledenata kilavost. A od nasledenoto ne se bega. [to e i normalno - kaj mo`e kilav da bega!! Pa toga{ zo{to na{ive TV - glumci, (pratenicive) begaat od odgovornost?! Narodot i onaka ne mo`e da gi stasa. Edinstvena {ansa im e da gi ~eka vo zaseda - na slednite izbori. (Zabele{ka na redakcijata: Avtorov na tekstot ostanal nepotpi{an. Ebati kilaviot)


3

Sabota, 7 avgust 2010

Miroslav GEORGIJEVSKI

MURTO I KURTO

Vasil TOlEVSKI

EVROPA PREDlAGA NOV PREMIER NA MAKEDONIJA DA BIDE GOSPOD! SAMO TOJ MO@E DA NI POMOGNE!

voena doktrina se vika – vnatrepartiska presmetka. Si vadele o~i eden na drug, a vo podocne`nata faza pominale kon higiensko-tehni~ki merki: po~nale da si gi vadat i zasranite ga|i. I rabotata po~nala da smrdi, pa cela Bitola se fatila za nos. So ~esen isklu~ok na nekolkumina, koi se fatile za „onaa“ rabota. Smrdeata do{la i do nosot na MVR, pa gi udrila 12 - sette veli~enstveni po nos. Najinteresno bilo toa {to pola Bitola znaela deka sè se pravi od strav da ne se izgubi vlasta. Kako? Eve valka! REKot imal buldo`er, koj nikoj ne sakal da go popravi! Ova popravawe bila zapreno od site

stru~waci vo Prednatovska Makedonija. Stapila naredba: Buldo`erot po nikoja cena da ne se poprava. I sledi obrazlo`enie: So vakov buldo`er, vo Srbija, vo matni vremiwa kako na{ive, be{e sru{ena vladata na Slobodan Milo{evi}. Zatoa, sekoj koj }e se obide da go popravi bagerot vo Bitola, }e se smeta za reakcionen element koj se podgotvuva za subverzivna dejnost protiv Vladata na Republika Makedonija. A i Gruevski ne e Milo{evi} pa da go srinka najobi~en buldo`er! Zatoa Kowanovski, koj vo toa vreme bil prv ~ovek na lega~ite, ni na kraj pamet ne mu bilo da se zafati so popravka

IZGLEDA DEKA EVROPA E PREKU ATLANTIKOT! DOLGO PLIVAME!

kvi energetski kombinati. Velat REK-Bitola e zlatna koko{ka! [tom e koko{ka, redno e najprvin da ja oskubaat pred da ja izglodaat. Ama, gladna koko{ka proso sonuva! Nekoj prost, napravil slo`ena matematika spored koja: ako sitnata riba ja hranat kako som-kapitalec, }e ima ubava lapa~ka. Arno ama vo taa sitna riba imalo i pla{ica, pa go fatilo strav da ne go goltne temnica i celata rabota ja obelodenil. Izleze rabotata vo REKBitola da mi ti bila –Avganistan! Samo vo ovoj Avganistan, vo LEGO Makedonija, vojnicite po~nale da se borat edni protiv drugi. Toa vo sovremenata

na buldo`erot. Za nego pova`na bila popravkata na ostanatata voena ma{inerija i podgotovka za bitkata so vnatre{niot neprijatel - opozicijata! Buldo`erot bil ~uvan kako o~ite na bitolskite slepci od REK. I dodeka slepite i }orite se obiduvaat da progledaat, ja dobivme najnovata vest od Bitola: Videni se nekoi majstori kako zabrzano pravat popravki okolu bitolskiot buldo`er! O~ekuvaat nabrgu da go stavat vo funkcija. A na vrvot na Pelister, se pojavi duhot na Milo{evi}. Kako da saka vo `ivo da ja vidi reprizata na negoviot film – ama so drug glumec! Vasil TOlEVSKI

MAKEDONIJA 2014

Bla`e DOKUlEVSKI

OSILKI

Vo nedostatok na LEGO kocki~ki, na{ite deca - politi~ari si napravija LEGO dr`ava. Taka igraj}i si so Makedonija, gi naredija kockite i si ja gradat kulata, ne gri`ej}i se deka eden den mo`e da se sru{i. Sepak, za niv, seto ova e samo najobi~na detska igra. Koj e vinoven {to narodot e prestaren – skoro bibliski, pa ne mo`e da si igra zaedno so niv?! A na ovoj narod, za `al na vistinata, voop{to ne mu e do igra. Poslednata nivna igra se vika REK. A se igra vo najgolemiot energetski kombinat vo LEGO Makedonija. Decata imaat vo sebe premnogu energija, tokmu zatoa {to ja cicaat od va-

Vo na{ite politi~ki vodi plivaat mnogu politi~ki nepliva~i. Evtiniot politi~ki cirkus go pla}ame preskapo. Najlesnite vo dr`avata, ni go svirat te{koto. Pozata e na{a, stavovite nivni. Mo`eme da se slikame! Sè dodeka odgleduvame polnoglavci, }e ni krekaat `abi. Na aterxija narod, mevot mu e zalepen za grbot. Stamen GEORGIEVSKI


4

Sabota, 7 avgust 2010

SLEDNATA GODINA ]E NEMAME POPLAVI. CELATA ZEMJA ]E STANE PUSTINA. Vasil TOlEVSKI

DVOJNOGlAVCI

NARODOT ZBORUVA

Jankulovska, prva policajka, prv pendrek, ~uvar na bezbednosta! Kako toa gordo, ~ove~ki zvu~i. Na po~etokot site mislevme deka raboti po naredba na Familijata, deka e pion na Gruevski, a taa site ne demantira koga otkri deka si rabotela po ustav i zakon! Ej, koja misla od eden takov ne`en stvor! Pazete, raboti spored zakon i ustav, a ne spored tamu nekoi izmisleni ~ove~ki prava. A tamu, vo nejzinite zakoni izgleda deka pi{uva deka sekoj e vinoven ako taka odlu~i partijata, to est [efot. Ako slu~ajno ne e vinoven treba da se napravi da bide. [to se odnesuva do ustavot, vo onoj koj taa go po~ituva i po koj raboti ima samo dva ~lena: ^len 1: [efot i Familijata se sekoga{ vo pravo. ^len 2: Ako slu~ajno ne e taka, toga{ se primenuva ^lenot 1. Ne znam od kade i e taa inspiracija, no Jankulovska kako minister se vodi od edna maksima - kade ima policija mora da ima nered, napnatost, sila. Eve , ako zastane cajkan na raskrsnica da regulira soobra}aj vedna{ se sozdava nered. Za paso{ko da ne zboruvame, tamu neredot e sistemski. Specijalci vleguvaat vo diskoteka -tepa~ka. Specijalec vozi motor, stradaat pe{aci. Policisko obezbeduvawe vo Sobranieto - tepa~ka so pratenici. Apsewe farmeri - }otek... Taa e mlada, nema nekoe `ivotno iskustvo, a u{te pomalku profesionalno. Glavno iskustvoto go steknuvala po partiski sostanoci i tribini, na seminari i sve~eni akdemii, na mali i golemi odmori. Mislam, kompenzirala dovolno i se gleda. Od iskustvo nau~ila deka sekoga{ koga }e te fatat vo nekoja matna rabota, da vika{ - ne, ne e to~no - duri i koga e o~ebijno i jasno. Taa e uporna, kako i [efot, ni{to ne priznava. A zatoa zboruva {to pove}e mo`e za da go uni{ti neprijatelot. Da go ubie{ od dosada! Site nejzini mastodontski istragi, kriminali na vekot, zmiski o~i, oktopodi i drugi gmizotini, zavr{ija kako pufka. No, toa ne e bitno taa e uspe{na ministerka. Za{to nejzinata zada~a ne e da isteruva pravda tuku da pravi me{anica. Lu|eto da velat - ete gleda{ kolku kriminal imalo. Toa {to toj ostanuva nekaznet i izmislen, ma toa ne e va`no za Jankulovska. Se {irat glasini deka vsu{nost Jankulovska nemala nikakva mo} vo MVR. Deka tamu bile glavni ~lenovite na Familijata, a taa samo potpi{uvala. Toa dosega ne e doka`ano, no edno e jasno taa e od onie kadri-vernici, koi i vo komunizmot se cenea. Da se rodela porano, taa sigurno }e se educira{e vo Kumrovec. Ili }e mu predava{e {tafeta na Tito. Mislam, tolku e po`rtvuvana. Nejiznata uspe{nost e obratno proporcionalna so rezultatite. [to pomalku rezultati, {to pove}e nered, pogolem rejting za nea. Kaj [efot. Koga slu~ajno bi po~nala da se me{a vo svojata rabota, rejtingot i odi nadolu. Kako i na [efot. Spletkator

Karikaturi: Miroslav GEORGIJEVSKI

JANKULOVSKA - HAOSOT E SISTEM

Vlado Bu~kovski, aktuelen pratenik vo makedonskoto sobranie, se ~udi na izjavite po vesnicite deka „Martin Proto|er e u{i i o~i na Nikola Gruevski“! Sega mu e jasno deka: Ako Protoger e u{i i o~i na Gruevski, toga{ ne e ni ~udo {to premierot e gluv i slep za problemite na narodot!

na~udi: Neodamna Qub~o Georgievski glasno izjavi deka ne e peder! Ako vakva izjava dadat i Crvenkovski i Gruevski, ne znam koj ne „onaduva{e“ site ovie godini nanazad!? PAKET^E

NAPASTVUVAWE Spored Vasko [utarov od VMRO-DPMNE, C.I.(Cvetanka Ivanova) i V.B. (Vesna Bendevska) pri neodamne{niot incident vo Sobranieto, imale namera da siluvaat nevin ~ovek! Za siluvaniot narod Vasko se pravi deka ne gleda ni{to! Sepak politi~koto slepilo kaj polti~arite e kako koko{kino slepilo. So toa {to barem koko{kata e pokorisna od politi~arot. Taa za traeweto na svojot mandat barem - }e snese ne{to!

lEBOJADA^I

Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, se zalaga za ot- vorawe na pekarnica vo zatvorite. Taka za zatvorenicite }e ima obezbedeno to- pol leb vo sekoe vreme. „Da se nadevame deka M. M. vo zatvorite }e gi stavi onie – koi mu go izedoa lebot na narodot!“ni izjavi Nikola ]urk~iev.

Mile Janakievski, vrska nema od politika, bidej}i e minister za transport i vrski, siguren e deka vujko ni Metju Nimic pakuva novo ime za Makedonija! Mile li~no videl kako Nimic ni vrzuva ma{na!

KOlUMBO

BEJBIBUM Andrej @ernovski, pratenik vo nivniot - LDP parlament, nemo`e a da ne se

Biv{iot Direktor na Upravata za spre~uvawe na perewe pari, Vane Cvetanov, javno izjavi deka „Nikola Gruevski“ go tolerira kriminalot vo Makedonija“. Po ovaa negova izjava prijatelite go vikaat – Kolumbo. Toa e zatoa {to bate Vane ja otkri Amerika!

PREGRUPIRAWE Pesnata na To{e Proeski „Jo{ sawam da smo zaedno“ e hit za 2009 godina vo Hrvatska. Sli~no e i vo Makedonija, za 2010 godina „Jo{ sawam da smo zaedno“ - mu pee Ilija Dimovski na vicepremierot Abdula}i Ademi od DUI

Sotir MAZGAlOVSKI


5

Sabota, 7 avgust 2010 Darko MARKOVI]

MESE^EN Makedonija e ~udo Makedonija e sekako investicisko ~udo. Po tolku programi za investicii, globalni investiciski kampawi, cepelini i oglasi, najavi, slobodni zoni, tri ministri, agencii, promotori, patuvawa i vetuvawa - od investiciite nema ni{to. Celi ~etiri godini, tie samo se namaluvaat. A vetuvawata se sekoja godina za narednata. I kako sega da ne govorime za ~udo. ^udoto prodol`uva so toa {to Mizo e u{te vo Vlada (pa u{te i se luti), a Samak taka se prika`uva iako e nevidliv (mu e strav od poplavata na investicii koja ja najavi pred nekoja godina). Kaj Vladata ni{to novo, taa e se u{te na vlast i najavuva investiciski bum. Ama dogodina!?

Do dnoto Koga edna nervozna vlast, na koja ne i poa|a ni{to od raka, go dosegnuva dnoto? Vo momentot koga }e po~ne da apsi svoi gra|ani pod namesteni obvinenija! Taka napravija i so onoj nesre}en farmer od Bitola na koj ne mu najdoa ni{to podobro otkolku da go kompromitiraat so marihuana i od merak da mu stavat lisici. Posle e se polesno. Taka rabote{e i biv{ata UDBA.

Pivski fest Pivo festot vo Prilep be{e glavniot nastan vo juli. More i po{iroko. Praznuvawata, veselbite, na~inot na dru`ewe se va`ni za utvrduvawe na mentalnoto zdravje na eden narod. Ako sudime po pivofestot vo Prilep, za nas nema {ansi. Nie sme beznade`en slu~aj. Tolku vnimanie za edno bahanalno pre`deruvawe i prepivawe na 40 stepeni, tolku vnimanie za edna netalentirana prodava~ka na seks - toa ednostavno ne e normalno. Onaa spodoba od prilepski grdona~alnik se kapna falej}i kako da napravil kojznae {to. Ne znam ~ij idiotizam e pogolem, na vlastite ili na gra|anite? No, kako i da e toj vladee i se {iri. Sega i Ohrid ja povtoruva istata rabota.

Bri~ Onaa nesre}a od onoj smenet direktor za perewe pari ne stigna ni da nau~i deka kako javna li~nost mora da bide barem izbri~en koga se pojavuva vo javnost. Toj ne nau~i i - go smenija!

Evroskepticizam Vicepremierot za evrointegracii tvrdi deka kaj nas nema evroskepticizam. No, ako go ima toga{ toa e ~ista, kako solza, zasluga na vlasta koja uporno insistira na toa deka sme bile dovedeni vo neramnopravna polo`ba, deka sme potceneti i uceneti. Upornosta so koja raboti vlasta na instalirawe na negativnoto raspolo`enie kon Evropa, kone~no dava plodovi. Me|u zaslu`nite za ovaa

RAPORT sostojba e i spomenatiot vicepremier koj rabotata na evrointegraciite ja svede na ne{to kako komunalna dejnost. Duri i ministerot za ekologija (a ekologija kaj nas nema) e poaktiven od nego.

Diplomatija so debitanti Svoj udel sekako imaat i na{ite diplomati, osobeno onie koi se vo stranstvo. Nivniot izbor e taka municiozno napraven {to nivniot anga`man e naso~en tokmu kon celta - da ne ne primat vo EU. Prvo se totalno neiskusni, nemaat nikakvo diplomatsko znaewe i dodeka nau~at kako treba da se odnesuvaat, kako da se oblekuvaat, kako da jadat, kako da stignat od edno mesto do drugo... im pominal mandatot. Na ovaa klapa se priklu~uva i Martin Mitre Trenevski kako ambasador vo NATO. Sega sum siguren deka tamu nema da ne primat.

Koce konsultanti Go gledame Koce gradona~alnikot kako se pretrgna od objasnuvawe deka konsultanskata firma za tramvajot i za luna parkot(!?) bila dobra rabota. Tolku e neubedliv {to prosto mo`ete da go pro~itate procentot na provizijata koja }e se dobie vo povrat. Mislej}i deka dobro mu odi, se o~ekuva Koce da po~ne da zaanga`ira konsultantski firmi koi }e treba da go sovetuvaat za toa kako da se odnesuva koga ja izbegnuva vistinata, a da ne go zabele`at.

Tepa~ka vo sobranie Tepa~kata vo Sobranieto e sosema izvrtena rabota. Prvo , ne e prva, vtoro ne e utvrdeno koj se tepal, a koj gledal seir. I treto, zo{to Veljanovski go nema na slikite od tepa~kata so {to toj se gordee i mu e glavniot adut da ja zafrkava opozicijata. Drugite pra{awa, kako ona za prisustvoto na policijata, ne se bitni. Tuka nekade prestanuvaat site apeli za dijalogot vlast - opozicija

Pedofilija Da ne be{e pedofilskiot skandal so Pletwov, }e imavme edno zdodevno otvorawe na Ohridsko leto. Vaka site dojdoa da go vidat (onoj, takviot). I da bidat videni.

Datum za pregovori Datum za pregovori za vlez vo EU, po obi~aj, nema. O~ekuvano za vlasta koja zdu{no raboti na realizacija na ova pra{awe (7/24). Mislam na realizacijata na nedobivawe datum. Nivniot minister za nadvore{ni raboti (mislam na Milo{oski), prodol`uva so dosetkite za koi misli deka se duhoviti i bockavi. Imal sre}a veli {to Island nemal sosedi, bil ostrov. Kako rabotat, naskoro i nie }e staneme ne{to kako ostrov, za{to site }e ne zaobikoluvaat.

A. [OqAKOVSKI

In memorIam

DEL^O MIHAJLOV 1947 - 2010 Nekade vo dale~nite 60-ti godini edno mom~e vo kusi pantaloni po~na da gi obikoluva skopskite redakcii na „Nova Makedonija“ i „Mlad borec“ nudej}i gi svoite crno -beli karikaturi. 1964 god. stana redoven sorabotnik na rubrikata „Epicentar“ vo {totuku izlezeniot vesnik „Ve~er“, za da vo 1966 god. se priklu~i na vozobnoveniot „Osten“. Iako dete, Del~o ima{e re~isi izgraden profesionalen stil koj go usovr{uva{e do krajot na svojot `ivot, ostanuvaj}i veren na ezopovskiot na~in na razmisluvawe, neguvaj}i ja maksimalno izlo`benata karikatura, u~estvuvaj}i i dobivaj}i nagradi na mnogu svetski festivali na karikaturata.

Iako diplomiran arhitekt, kako i pove}eminata negovi kolegi, definitivno iscelo i se posveti na karikaturata i crtaniot film, prifa}aj}i i uspe{no izvr{uvaj}i niza op{testveni aktivnosti povrzani so afirmacijata na makedonskata karikatura i film. Zaminuvaj}i prerano, za ~ovek koj rabote{e so glavata, Del~o Mihajlov ostavi traen beleg vo makedonskata kultura, a nie, negovite kolegi mo`eme najiskreno da `alime {to Del~o ne e pove}e so nas vo ovie sudbonosni denovi za zemjata, koja ne sozdade i za koja rabotime na eden specifi~en na~in. Za na{a sre}a, go imame negovoto delo koe ostanuva besmrtno. Darko MARKOVI]


6

Sabota, 7 avgust 2010

ZAPISI OD ^UDODONIJA INVAZIJA

IVAN KARADAK

MISLI ZA ZAMISLUVAWE

ZLATEN RUDNIK

Ako planiravte Va{iot godi{en odmor da go pominete na pat okolu svetot, mnogu }e se razo~arate, za{to site anga`mani ve}e odamna se – rasprodadeni.

[teta {to u{te od Hanibal ne nau~ivte deka so slonovi ne se vleguva vo – Evropa!

Si re{il na{iot raboten ~ovek da pie kafe so nekoja filmska yvezda vo Holivud, da igra samba na Kopakabana, da lovi beli me~ki na Grenland, da java kamili vo Sahara, da kroti kobri vo Indija ili da masira gej{i vo – Japonija.

I ovaa na{a `alna dene{nica na na{ite vnuci }e im ja prika`uvaat kako – slavno minato! Pravdaj}i se deka koalicijata e brak od interes, nekoi otidoa vo – poligamija!

Sigurno }e se zapra{ate: Na {to se dol`i ovoj neverojaten bum na makedonskite turisti, koi vo poslednive, takanare~eni tranzicioni godini, bukvalno go preplavija – svetot.

Gospoda, ne pla{ete se od pekolot, i nie sme pominale niz tranzicija!

Eve go odgovorot na eden poznat stru~wak po turisti~ka problematika.

Od sè {to mo`e{ da kupi{ na rasproda`ba, najevtino se prodava – ~ovekot!

Prvo i prvo, na{iot ~ovek otsekoga{ sakal da doka`uva deka zemjata e – topka.

Tolkumina kaj nas se re{eni da go dadat `ivotot za tatkovinata, {to mo`e da ostaneme bez – narod!

A vtoro i treto, recesijata i ekonomskata kriza vo koja se najdoa Amerika, Germanija, Anglija, [vajcarija, [vedska i Japonija, tolku ja zajaknaa pozicijata na na{iot denar, {to vakvoto patuvawe na na{ite turisti im doa|a poeftino od – xabe.

Bosonogite otsekoga{ bile kolateralna {teta na – bosoglavite!

Ako na{iot standar prodol`i da se ka~uva so vakvo tempo, ne e ~udo Makedoncite narednata sezona da trgnat na pat okolu – Mars.

Normalno e {to ne gi ispu{taat svoite pet minuti. Se pla{at da ne im –odyvoni!

[to se veli, poradi – nostalgija, kolku da si ja vidat planetata, od koja se padnati – na zemjava!

Ne priznavam nitu edna partija, {to vodi kon – topovska zavr{nica!

VO MOMENTOV NAJZAGADENI IZVORI VO MAKEDONIJA SE – PI[ANITE IZVORI! DA E @IV TATE Slu{aj me vamu, sine na majka, `ivee{ `ivot kako vo bajka. Se rodi zlaten pod sre}no krste, nikoga{ ne mrdna so malo prste. Po cel den doma optegnat spie{, so no}i negde talka{ i pie{.

Miroslav GEORGIJEVSKI

GOlEMI lA@GOVCI DOJDOA VO MODA. NI VETIJA MED I MlEKO, A DOBIVME – lUK I VODA!

Darko MARKOVI]

Besnee{ naokolu so koli besni, bludni~i{ sinko so `eni lesni. Fiktivno rabotno mesto si ima{ i sekoj prvi plata si prima{.

Karikaturi: Jordan POP - IlIEV

@ivotot vrvi, i ti si dreme{, penzija sinko bez trud }e zeme{. E more {utare, zlaten moj Zlate, pet pari ne davaj, da e `iv – tate.

ZNAM DEKA VIE MO@ETE U[TE POEfEKTNO DA RABOTITE, AMA, VE]E NEMA [TO DA SE – UKRADE! NA[ITE LIDERI NE MO@AT DA NAJDAT ZAEDNI^KI JAZIK NI KOGA VODAT – MONOLOG!


7

Sabota, 7 avgust 2010

TRIUMfALNI PORAZI

VASIL TOLEVSKI

MUZIKA ZA GLUVI Titanik be{e udren – pa potona! Nie duri da zabele`ime deka imame udreni - potonavme! Makedonecot so vekovi be{e ~ovek od krv i meso. Dene{nive go napravija ko`a i koski. Koga seksot bi ni bil jalov kako politikata, nie Makedoncite bi is~eznale kako nacija!

Karikaturi: Jordan POP-IlIEV

Znaeme deka sme sme{ni pove}e otkolku {to treba. Ama nie Makedoncite sekoga{ davame maksimum od sebe. Tito pokraj sebe ima{e ku~iwa. Istorijata se povtoruva i kaj dene{nive Voda~i! ]e ja povle~eme granicata so Kosovo! ]e bide nekade okolu Tetovo i Gostivar! Turcite ne nabivaa na kolec. Na{ive se mnogu pointimni! Pasterovata vakcina protiv besnilo deluva selektivno! Ne deluva na na{ite politi~ari. Tuka imame i sloboda na govor i sloboda na mislewe. Samo ne smeeme da go zboruvame ona {to go mislime! Makedonecot retko se odlu~uva na samoubistvo! Nemu site pozna~ajni odluki mu gi donesuva me|unarodniot faktor!

Karikaturi: Mile MAN^EVSKI

Na{iot Voda~ ne e kradec. Kradecot e inteligenten i hrabar!

OTSEKOGA[ SME BILE ZEMJA NA PIPER I PATLIXAN. AMA OTKAKO SE POJAVIJA TIKVITE, OSTANAVME I BEZ PIPER I BEZ PATLIXAN!

OVO[KARNIK I sosedite zabele`aa deka ovo{kite ve}e ne davaat plodovi. A dolgi godini nanazad vetuvaa (ovo{kite, ne sosedite). Sosedite, potpreni na tarabite, se sitea na nivnata jalovost. Kako da sakaa da ka`at: Dajte da go razdelime ovo{tarnikot, pa }e vidite kako }e ra|a! Koga site se nasladuvaa so plodovite od svoite ovo{tarnici, nie ostanuvavme so prazni race, a za ko{ni~kata i da ne zboruvame. Ne znaevme {to da napravime za da imame normalen ovo{tarnik kako site normalni. Kolku ste normalni, zavisi od normalnosta na ovo{tarnikot. Dolgi godini planiravme, sadevme, navodnuvavme, kroevme, prskavme... [to li ne pravevme, ama... ne odi, pa ne odi?! Kako Gospod da ne kaznil. ^udo na prirodata! Ovo{kite pu{tija dlaboki korewa! Korewa podebeli od ste-

bloto a steblata so raka ne se prefa}aa! Crpea od zemjata sè {to mo`ea. Ja ispustija, ja ispostija, bez ogin pepel ja napravija. Grankite? Nate`nale od lisje. A gore?! Plodovi-a{! Dveset godini dvoevme od na{ite usti za da im ovozmo`ime uslovi da dadat plodovi, onakvi kako {to davaat ovo{kite od nivnata vrsta. Duri i gi rasporedivme da vireat po sorti. Prvite ovo{ki, onie sezonski, gi nasadivme desno vo gradinata. Drugite levo. Zad niv gi redevme ostanatite sorti, sitnata boranija, spored mo`nosta za zaedni~ko `iveewe i davawe plodovi. Ama |avolot ni ora ni kopa. Kako nekoj inat da vleze i vo ovo{kite. Po~naa edni kon drugi da pu{taat goli lastari. Si pravea senka edni na drugi. Edni od drugi sonce ne mo`ea da vidat. Se gu{ea me|usebno. I vozduhot zamirisa od raspadnatite lisja koi pa|aa vo site godi{ni vremiwa, a na nivno mesto niknuvaa drugi. Crvite se nasladuvaa pod korite, gasenicite se zdebelija od jadewe, muvi lazea po smolite, mu{i~ki se roeja niz lis-

jata. Crni ~avki se zagnezdija vo kro{nite. Kreskaa i beli fekalii ni pra}aa na glavite. Raznorazni vleka~i napravija legla pod korewata. Krtovite se namno`ija, grickaji na slepo ama na sigurno. Ovo{kite se napolnija so vo{ki, raznovidni paraziti, gabi, infekcii.... Buba~ki im vleguvaa v sr`ta. Na ovo{kite ima{e sè i se{to, samo nedostasuvaa plodovi. Neznaej}i {to da pravime, viknavme stranski eksperti. Dojdoa. Gledaa, pravea anketi, vrtea so glavite i se ~udea. Ovo{ki ima i kaj niv, ama vaka jalovi-ne! Kako eksperti-medijatori ni naredija: Da se iskornat do edno i na nivnite mesta da se nasadat novi. I plus: }e pomognat so najnovi agrotehni~ki merki. Evropski, amerikanski, ruski... Golema maka ne navjasa. Siroma{tijata u{te pove}e. Se ispome{aa mislewata na ludite i zbunetite. Vo ovakva tranziciona kriza novi ovo{ki da nasaduvame! Tolku investiravme vo niv a sega da gi ko-

rneme i novi da sadime!? Bo`e so~uvaj ne sega, koga ne ne ~uva{e na vreme! Seto toa ~ini. Kade da najdeme za novi, koga nitu ovie ne ni se potrefija? Pove}e zijan imame otkolku }ar. Tro{ocite za zasaduvawe novi ovo{ki i ne se taka mali! Plus – gradinata ni e golema, a predviduvavme i da ja {irime. Da doneseme i nekoi ovo{ka od stranstvo. Taka planiravme. Ne e malku da ima{ tolku ovo{ki. I sega naedna{ - site da gi zamenime so novi! Sakame-nesakame, ne imaat v skut. Morame da gi poslu{ame. „]e ja zavr{ime rabotata“- im vetivme na stranskite sovetnici. Samo pobaravme malku da bidat strplivi so nas, koga nie tolku vreme gi trpime. Kolku da se osvestime, da se razbudime. Nas sekoga{ na spiewe ne fa}aat. Taka e vo poslednite dvaesetina godini. Ne e malku tolku ovo{ki da otkorne{ i novi da nasadi{. Pa brat-bratu... za na{ava gradina }e ni trebaat cirka 120 novi ovo{ki. [to za leviot del, {to za desniot, {to za...


8

Sabota, 7 avgust 2010 Darko MARKOVI]

Darko MARKOVI]

ZDRAVO MAKEDONIO

PARITE SE KUPUVAAT SO PARI.

Darko MARKOVI]

- ALOOOooo, zdravo Makedonio, Vencislav Kavrakov od [~ip se javuva, DOSTA DEMAGOGIJA-DAJTE EKONOMIJA!... - Alooo! Nikol~e Petreski od Ki~evo! Trgnete go toj Kavrakov i toj {to go pla}a. Dosta so negoviot gas i Rusija, }e vi ja uni{ti emisijata!...

- Alo. Dobar den - ubav den. Tetka Fimka ovde od Sveti Nikolskite sela. Sedime so tetka Ratka na terasa. V~era bevme na vikend vo Berovsko. Nema ni{to poubavo od na{a Makedonija i mojata penzija, DA @IVEE GRUEVSKI! Aj ~ao! - Alo, ~i~ko Todor ovde! V~era na BUMBAR objasniv, a i kaj Janko se javiv. Za se e vinoven B. C. i negovata mafija! [to saka to komuwar Petreski od Ki~evo? - Aloooo! Dedo Ilija se javuva od Ohrid. Jas imam devedeset godini. I tatko mi i dedo mi se borea za ovaa Makedonija na Gruevski, alo Janko, me slu{a{ li, Tawa, ti li si? Robert? Koj Robert? Milena!... - Alo, se javuvam od ubavoto Bitu{e. Nekoj mi se me{a! Go namaliv tonot, po glasot mi li~i na Vlado Pavlov od Ko~ani i negoviot Aleksandar! Go najde li grobot?!... - Alo, ovde Tale od Prilep. [to e temata? Jas sum vo manastir, slu{am prekrasna na{a crkovna muzika. Dosta so taa Ceca i muzi~kata srbizacija na Makedonija!... - Pesna, qubov, zdravje i optimizam! Ovde tetka Cveta, zdravo Makedonija! Da `ivee Makedonija! Na pla`a le`am, energija zbiram, sonceto zajdvit, jas ne umiram!... - Alo, Robert, mi go pozna glasot? Zaedno u~evme srednoveterinarno. Znaev deka daleku }e doturka{!... - Kimovski Blagoja od Prilep. Do koga so taa grupa velepredavnici?! Edna{ za sekoga{ NARODE MAKEDONSKI RAZBUDI SE! - Dedo Qube od Veles! Me slu{ate? Treba qubov i sloga, ama parata e najva`na!... - ALOOOooo, Kavrakov od [^IP... - Ne mo`e po dva pati, isklu~i go!... Blagodaram. Blagodaram na komplimentite od Milena i mene. Va{ite zborovi }e doprat tamu kade {to treba. Siguren sum deka nekoj od niv ne gleda. Nie sme najgledanata emisija. Vistinski naroden parlament. Dogledawe! - Alo? - Koj e? Emisijata zavr{i!

ZBOGUM MAKEDONIJO DAR MAR

SO KROMID I LUTO PIPER^E

1. DENES OD UMETNOST NE SE @IVEE, NO DA PRE@IVEE[ E VISTINSKA UMETNOST. 2. NA[ITE POLITI^ARI SE SPOSOBNI DA JA UNI[TAT DR@AVATA, NO SO DOBRA PODDR[KA NA MEDIUMITE TOA MO@AT DA GO NAPRAVAT MNOGU POBRZO. 3. [TOM NABLI@UVA VREME ZA IZBORI NI SE KREVA PRITISOKOT, A [TOM ]E ZAVR[AT IZBORITE NI GO SPU[TAAT. 4. NIE SME VE]E VO EVROPA. PORANO NEMAVME RABOTA OD SEDUM DO TRI, A SEGA OD DEVET DO PET. 5. TRAJ^E GO NAMESTI TRPE, TRPE GO NAMESTI SPASE, SPASE GO NAMESTO TASE. DO OVDE STASAVME PREKU TASETA. 6. ZEMJATA NI E KAPUT, A NIE VO KUPA]I. 7. ONOJ [TO NE U^I, NIKOGA[ NEMA DA SFATI DEKA U^EWETO MU BILO ZALUDNO. 8. JAS SUM ZA UNITARNA PICA. 9. SE IZVINUVAM, DALI SE JAVUVA NEKOJ [TO BI SAKAL DA MOL^I? 10. BATALETE U^EBNICI! ^UVAJTE PARI ZA OCENKI. DAR MAR


9

Sabota, 7 avgust 2010

E@E NA GODI[EN ODMOR Poleka poleka e`eto se spu{ti od brdoto kon morskiot breg. Dvi`ej}i se pretpazlivo po peskot pokraj mirnata morska voda, e`eto sretna morsko e`e. Go pozdravi, go razgleda vnimatelno i go pra{a: - Zo{to si tolku crno? - Kako da ne bidam crno koga sum postojano na more,odgovori morskoto e`e. lASTOVI^KA INDIVIDUAlIST

VlADIMIR MIl^IN

VElIJA RAMKOVSKI

Go znam Vlade u{te kako dete. Tatko mu Ilija insistira{e Vlade da ~ita mnogu knigi i to navistina mnogu ~ita{e. No, denes, se pojavi problem. Golem del od dene{nive lu|e ne znaat, ne mo`at ili ne sakaat da go pro~itaat Vlade, a osobeno dene{nava Vlada.

Velija Ramkovski se sretna so Branko Crvenkovski. Vlasta reagira{e ostro. O~igledno na mediumite ne samo {to ne im se dozvoluva da se me{aat vo rabotata na vlasta, tuku ne im se dozvoluva da se me{aat nitu vo opozicijata.

Sekoe utro lastovi~kite izleguvaa od svoite gnezda i po~nuvaa da gi pravat svoite ritualni letawa okolu stariot dab vo sredinata na dvorot. Letaa vo jato kako eskadrila vo paraden let. Od vreme na vreme predvodnikot se menuva{e, no nikoj ne ja menuva{e rutata. Nekoga{ se izdignuvaa povisoko, potoa pak se spu{taa pravej}i koncentri~ni krugovi okolu kro{nata i stebloto na dabot. Isite bea edinstveni osven edna lasatovi~ka koja be{e mnogu palava i pobrza od drugite. Taa }e izleze{e od jatoto, }e se vivne{e nagore, a potoa brzo se vra}a{e nadolu stignuvaj}i zaedno so drugite da go zavr{i krugot. Koga site trgnuvaa nagore, taa se simnuva{e dolu pravej}i razni marifetlaci, no pak uspeva{e da go stasa jatoto. Eden vrabec i edno male~ko vrap~e go sledea letot na lastovi~kite so golemo vnimanie. - Tato,- go pra{a maloto vrap~e vrabecot, - zo{to ednata lastovi~ka ne leta kako {to letaat drugite, tuku pravi razno-razni ludorii? - Taa lastovi~ka e golem individualist. - Mu odgovori vrabecot. Vo toj moment nemirnata lastovi~ka- individualec, ne vnimavaj}i dovolno, so seta sila udri vo stebloto na dabot i padna dolu povredena. - Tato, tatko! - Izvika vrap~eto, - Se ~ini ne e dobro da bide{ individualist!? - Ne sinko, dobro e, - mu replicira{e tatko mu, - ne ~ini toa {to vo na{ava zemja ima mnogu drva. KOW I KOW Na edna livada nekade vo Evropa se sretnaa dva kowa. Razlikata vo nivniot fizi~ki izgled be{e o~igledna. Nitu rasata be{e ista, nitu potekloto, nitu semejnata istorija. Ubavecot mu se obrati na grdiot: - Te gledam deka si teglel cel `ivot ili ralo ili kola. Jas se bavev so ubavi ne{ta. Ja vle~ev kralskata ko~ija, amo so u{te pet drugi kowi. Pred toa pobeduvav na kowskite trki. Tatko mi go prave{e istoto i dedo mi istoto. - ^ekaj malku, - go zapre grdiot, - ka`i mi, koga gazdata saka da te povika so koi zborovi ti se obra}a? - Mi viknuva: EJ KOWU! - Dosta. Se mi e jasno. Kow si e kow. DIJAlOG NA lAVOVI

IGOR XAMBAZOV

MIRJANA NAJ^EVSKA

Karikaturata na Igor e napravena vo vremeto koga rabote{e za lotarija na Makedonija. Ima{e dolga kosa, no be{e kus vo drugi oblasti. Denes, so „Trkaloto na sre}ata“ ima kusa kosa, no se drugo mu e pogolemo za li~na sre}a i na{a, se razbira.

Mirjana, eden od na{ite najistaknati borci za ~ove~kite prava bi trebala da napravi koalicija so cinikot Diogen, pa zaedno, prvo da go najdat ~ovekot kaj nas, pa potoa da gi baraat negovite prava.

Dar Mar

Dva lava sednati pred mostot „Goce Del~ev“ vo Skopje razgovaraat. - Edniot: - Ne mi e jasno {to majka barame ovde?!? - Vtoriot: - More, mol~i, pravi se Angli~anec!

Dar Mar


10

Sabota, 7 avgust 2010

NA[IOT PREMIER SEKADE SE [ETA SO LOPATA V RAKA! TOA E SIGUREN ZNAK DEKA BRZO ]E NE ZAKOPA. Sa{o BETOVSKI


11

Sabota, 7 avgust 2010

NIZ IGLENI U[I

fILUVANO OD RISTOS

Rodeni sme kako prazen list hartija. Zatoa i site si go bri{at gazot so nego!

Prestana da kritikuva. Mu ja zatvorija ustata so – vrabotuvawe.

Pradoks: patat od zapek, a rabotat samo so gazot!

Ako treba }e jademe i korewa, samo politi~arite da ni se siti.

Ne e to~no deka tapkaat vo mesto. ^as ni odat po `ivcite,~as ni se preku glava!

Golem procent od gra|anite se za Evropa. Ama pogolemiot – za Makedonija!

Ja goltnaa jadicata. Sega di{at na {krgi! Otkako se uveri deka ne go smetaat za `iv se razo~ara od `ivotot!

Ni nema spas. Kolektivno vlegovme vo – istorijata.

Si napravivme me~kina usluga. Gi za{titivme so zakon!

Svesta ja gubime kolektivno. Dr`avata ni e vo kolaps.

Nie sme {tedliv narod. Usta ne otvorame!

Makedonija e kako `iv pesok. Site toneme vo nea.

Ne se materijalisti, `iveat od vetuvawa!

Gi slu`i pametot,zatoa i se pravat ludi! Pred golata vistina site gi raskop~uvaat pantalonite!

Mile \OR\IJOSKI

AfO-RIZNICA

ANGELOVI MAKI

Premierot ni ka`uva deka vo dr`avava cvetaat rozi. Izgleda deka go zagubil osetot za miris.

Vlasta prvo napravi stoka od narodot, a potoa gi zatvori site {to prodavaat treva.

Koga premier ti e porane{en bokser, ne treba da te ~udi zo{to dr`avata ti e vo – nokdaun!

Vlasta prodol`uva da gradi. Yidot pred EU e sè pogolem. Plamna narodot koj e pod nozete na vlasta! Sega na vlasta i gori pod nozete. Nema potreba vlasta da kopa, za da vidi kako `iveele na{ite pretci! Ednostavno, neka gi pogledne nivnite potomci. Crnogorcite ni zaviduvaat. Makedonija e svetski lider vo nevrabotenost. Nema potreba da se gradi crkva na plo{tadot. Narodot i onaka se krsti koga }e go vidi plo{tadot.

Marjan AN\ElOVSKI

EDIN-STVENA VISTINA La`e{e u{te od mal.Trudot mu se isplate{e, sega e istaknat ~len na Sobranieto.

Premierot ne e kriv,{to narodot ni e bez rabota. Narodot e vinoven {to Premierot e na rabota. Sa{o BETOVSKI Negovata politika se kosi so site principi. Zatoa e na vlast! Procesot na tranzicija se odviva normalno. Sekoj den ni e od lo{o polo{o. Na{iov lider e tolku pameten {to ni samiot ne mo`e da razbere {to zboruva. Ako ne saka{ da ti ja zemat foteqata, dr`i gi v skut.

^ovekot, prose~no, prespiva tretina od svojot `ivot. Spored ova, nie sme natprose~na nacija. Nikoga{ nema da uspeeme na Olimpijada. Ja nema na{ata disciplina - skok vo mesto. Zdrav humor. Onoj od koj nema da umrete od smeewe.

Edin HAJDARPA[I]

MOZO^NA KALDRMA Onie {to ne crveneat nè zavija vo crno! Sitnite du{i sekomu mu prirasnuvaat za srce! Koga go vodat goveda, narodot pase trveva. Znaat deka na prikrien gaz nikoj ne pluka. Zatoa i go smestija vo foteqa! Politi~arite se pre`ivari. Ne go vadat narodot od usta! Nata{a \OR\IJOSKA

Vo ova krizno vreme treba da bide{ mozok za da si ja spasi{ glavata.

Jas imam talent – za mol~ewe! Atanas KRSTEV

Sè {to ni se slu~uva zad grb, ni se slu~uva zatoa {to nemame grb. Dimitar I. VIlAZORSKI

Demokratijata e kako solena voda. Kolku pove}e pieme tolku sme po`edni po nea!

Dodeka ne go zakopame gladot, }e gi zakopuvame gladnite. Metodi PRANGOVSKI

Makedonija im e trn vo okoto, no i nim ne im cvetat trendafili. \orgi STOJ^EVSKI

Se kradelo za da se pre`ivee. Denes se bara rabota - za da se krade. Petar NANEVSKI

Kontejnerite se i za bogatite i za siromasite. Edni da frlaat a drugi da zemaat od niv. Blagoja ANGElOVSKI-Majka

Od isplazeniot jazik, najmalku se navreduvat lekarite. Spiro XAJKOV Vozot ni otide. Na pogre{no mesto ~ekavme. Miodrag KURJAK Ako e Balkanot bure barut, kako mo`e Makedonija da e oaza na mirot?!

So odlivot na mozoci kaj nas ostanuvaat samo prazni glavi. Aleksandar MRKAq Toj e diplomat od kariera. Sekoga{ znae {to treba da premol~i! Posle tolku majmunlaci vo na{iot parlament, ne e ~udo {to sme banana dr`ava. Dimitri lE[NIKOVSKI

Ja dislociraa deponijata! So ova doka`aa deka gi interesira samo ~ista `ivotna sredina a ne i gladniKadarnite politi~ari sekoga{ se vo ot narod! Anita PETROVSKA – Toporko kadar.

Vo masovnata demokratizacija, site zavr{ivme kako glasa~ko telo. qupka CVETANOVA

Prerodbata gi napravi Makedoncite blagi! Nema ~ovek koj ne dobil {e}er.

Niedna politika ne vodi smetka za narodot osven demografskata.

Politi~arot, dodeka da dojde na vlast, se bara sebe si. Koga }e dojde na vlast - se gubi!

Politi~arite se borat za moeto podobro utre. Samo, se gri`am, kako }e pre`iveam denes?! Nikos TOMOVSKI - NIK

Kako {to rastat vetuvawata na partiite - raste i siroma{tijata. \orgi PANOV

Vo ruskiot rulet, kur{umot brzo ti presuduva. Vo balkanskiot, neizvesnosta trae cel `ivot. Da sme tolkavi vernici kolku {to ima hramovi, ne bi imalo potreba od novi hramovi!

Risto FIl^EVSKI

Spiro XAJKOV

Jordan POP - IlIEV

IVANIZMI Na optimistot, i koga mu udirate kloca, mu pomagate da odi napred! Glavata najmnogu go boli onoj na kogo ni{to ne mu pa|a na pamet! Napu{teniot oven i vo crnata ovca gleda svetla idnina! Kaj nas edinstveno merilo za kvalitetot na proizvodite e rokot na traewe! Za razlika od ku~iwata, ~ovekot {to lae najmnogu kasa. Edno e da izbira{, a sosema drugo da glasa{!

Ivan RUSJAKOV

GO fORMIRAA JAVNOTO MISLEWE. NARA^AA ANKETA!

Risto FIl^EVSKI

Ne se odale~uvaat eden od drug. Postojano se dr`at za gu{a!


12

Sabota, 7 avgust 2010

PO VRA]AWETO OD MORE Kraj spomenikot, vo cve}eto, stoe{e detule, oble~eno vo bela mornarska obleka. Negoviot tatko, pro}elav debelko, kle~e{e na pet-{est ~ekori od nego, so vperen foto-aparat. Majkata, graciozna i rasko{na `eni~ka, se potprela zad soprugot, i se obiduva da go nasmee sin~eto. - Ajde Nikica! - svetkaa nejzinite beli, krupni zabi. - Ajde, sin~e majkino, nasmevni se! da juna~i{te!-grmi tatkoto, se poti, potskoknuva i se mr{ti. - Nasmevni se barem malku! Detuleto stemneto od serioznost, tapo gleda vo majka mu, vo tatko mu, vo vrap~iwata {to potskoknuvaat na kam~iwata i ne{to naluteno xivkaat. - Prispomni si na nae{to sme{no!mu pomaga tatkoto.-Eden mesec bevme na more, mora da se slu~ilo ne{to sme{no, majkata... - Se se}ava{ li zlato-go hrabri majkata-koga onoj ~i~ko zgazna na morskiot e`, pa koga pisna... - Ha-ha-ha!-grovka ma`ot. - Hi-hi-hi!-piska `enata. - Toa be{e ~i~ko Vlado!-veli seriozno male~kiot.-Se edno,-mrmori majkata-zar ne be{e sme{en?Ha-ha-ha! -Toga{ ne be{e sme{en. Be{e sme{en ve~erta-si spomnuva{e deteto, pri

Nizametin MOlASAlIHOGlU

{to liceto vedna{ mu se razvedruva.Ima{e {areni pi`ami, li~e{e na palja~o. - Nikice, {to tuku treska{?-go prekinuva `enata. - Lele, kolku be{e sme{en!-se kikoti male~kiot.-]e ja {tipne mama za gazeto,hi-hi-hi, pa potoa }e ja cmokne so jazikot, a koga mama }e vresne{e, toj sekoga{ vele{e „Opram“,hi-hi-hi... Detuleto se zasrkna od smeewe, no popusto-fotoaparatot nikako da ~krapne. Tatkoto i majkata se gledaat kako zmii-otrovnici preku bla`enite nasmevki im se prelea ciankalij, zbogaten so otrov od gluvci. Ilija POPOVSKI, (Osten,1980)

Du{an lUDVIG

^IST VOZDUH

~ekaa da dojde pri sebe. Badijala. Mile i ponataka e bez svest. Doktorite se [tede{e Mile cela godina kako bi ubeduvaa se, ama spas nema{e. Glavata mo`el da odi na na{eto more, Ohrid- na Mile i ponatamu be{e bez svest. skoto ezero. Site go gledaa so so`alu- Naedna{ dotr~a slu`benikot od priemvawe, no toj peej}i {tede{e i {tedej}i noto oddelenie: pee{e. I dojde denot koga Mile uspea - Znam {to da napravime. Vo negoda gi sobere parite za odmor. Se razbi- vata li~na karta, od koja go zavedov, ra, parite gi sobra to~no vo ekot na tu- stoi deka e od Veles. risti~kata sezona. Se ka~i vo avtobusot Pod hitno go krenaa na nosilki, go i za nekolku ~asa stigna vo Ohrid. iznesoa vo dvorot na bolnicata, poSe smesti i popladneto, onaka raz- to~no na parkirali{teto, i go stavija ga}en, po~na da {eta po ohridskite pla- pod auspuhot na edna krntija. Nekoj ja `i. Koga e ve}e tuka barem da se nadi- zapali kolata... i {tom Mile go seti {e ~ist, opoen vozduh. Posle nekolku mirisot na rodniot Veles, gi otvori ~asa {etawe po pla`ite, ne{to mu za- o~ite i stana kako nikoga{ ni{to da ne igra pred o~ite, go stegna vo gradite, bilo. A slu`benikot od priemnoto gi po~na da mu zui vo u{ite. Se optegna bez prima{e ~estitkite za spasonosnata svest vo topliot pesok. Se sobraa lu|e ideja, koja mu go spasi `ivotot na Mile okolu nego neznaej}i {to da pravat. od Veles. Dojde Itnata pomo{ i Mile se najde vo Sotir DIMITROVSKI bolnica. Go priklu~ija na aparati i

SEKSOT I GRAVOT Mile MAN^EVSKI

Milenko KOSANOVI]

Sigurno site ste dobro zapoznati so kultnata televiziska serija “Seksot i gradot”. I dodeka celiot svet ovaa serija ja prifati kako mnogu uspe{na i mnogu gledana, kaj nas mislewata za nea se mnogu podeleni. No, {to da se pravi koga na ovie na{i prostori seu{te e na cena ve}e zastareniot – doma}inlak! Zatoa predlagam nekoja od na{ite mnogubrojni nacionalni televizii da napravi nova verzija na serijata “Seksot i gradot” so mnogu podoma}inski naslov, na primer: “Seksot i – gravot”. E, duri toga{ ovaa serija }e gi nadmine rekordite na gledanost, i toa ne samo kaj nas tuku i po{iroko. Taka }e mo`eme da si gi reklamirame na{ite nacionalni odbele`ja, a kako {to e dobro poznato kaj nas ne mo`ete nitu da p..ne-

te, bez – gravot! Toa e sosema prirodno. Zamislete si sega edna seksi scena na primer vo kujnata vo koja se podgotvuva popularnoto tav~e-grav~e. Toa bi bilo samo voved za skokawe vo qubovnoto, pa duri i vo bra~noto tav~e! Sekako deka tuka ne treba nitu da gi spomeneme posledicite {to mo`e da gi predizvika tokmu navedenoto tav~egrav~e, se razbira dodeka se seksame po negovoto konzumirawe! E, toa bi bila navistina golema proslava na na{ata nacionalna kujna, obi~aite, doma}inlakot i {to li u{te ne. I toa proslava so po~esni – plotuni! Pa, neka ni e na zdravje i seksot i gravot! A kako {to znaete, od na{ite prirodni raboti nema ni{to poubavo na celiot svet. Ivan RUSJAKOV

I GODINAVA ]E PLIVAME VO DOLGOVI, A ]E SE SON^AME NA RATI Spiro XAJKOV


13

Sabota, 7 avgust 2010

SE TE^E NI[TO NE SE MENUVA KOPRIVARSKI MEURI Ako na sredbite so politi~kite lideri ima cel – narodot }e ja istr~a trkata do kraj! Kaj nas mo`e da se `ivee i od vozduh – pa neli polovinata od vrabotenite vo stopanstvoto so meseci nemaat zemeno plata?? Koga se zazemaat stavovi nikoj ne misli koj }e go vr{i otplatuvaweto na napravenite tro{oci! Sekoj narod si ima svoja nacionalna igra – kaj nas toa e TE[KOTO kradewe. Za vakvata sostojba vo stopanstvoto, vinata e vo ~ar{iskite ozboruva~nici. \orgi STOJ^ESKI, (Osten, 1998.)

MISLI SO POSLEDNATA CIGARA @ivotnata gre{ka postojano ni se sme{ka! Se slu~uva i ova: vrednite gi vrednuvaat – lega~ite! Svetot ne e male~ok, tuku mnogu se onie {to sakaat da vladeat so nego! Mnogu {pionski sateliti tolku se preokupirani so ispituvawe na nekoi detali {to ne zabele`uvaat i edna krupna pojava kako {to e gladot! Sudej}i po nekoi referati, nie i ne znaeme za nekoi stopanski neuspesi! Gi zbija redovite onie {to vletaa preku red! Malata riba golta golemi knedli! Rade KECOEVI], (Osten,1979)

NAPU[TENIOT OVEN I VO CRNATA OVCA GLEDA SVETLA IDNINA! Ivan RUSJAKOV


14

Sabota, 7 avgust 2010

BALKANSKA KORIDA * Nie ne sakame da izumreme kako narod, no edno se `elbite a drugo mo`nostite. * Voda~ot e poedinec izvaden od kontekstot na masata. Zoran T. POPOVI] * Komunisti~koto ednoumie zameneto e so pove}eumno bezumie. Suno KOVA^EVI] * Nie sme Crnogorci, pa ni se zakanuvaat so novi rabotni mesta. * Samo {to nau~ivme da samoupravuvame, sega ne teraat da rabotime. Dragutin MINI] KARlO * Bedata e golema. I sudiite primaat pari. * Ako sudime po patokazite, zapad e nasekade. @ivojin DEN^I] * Na brodot na ludaci ne vi treba kompas. Sekoj pravec e dobar. * Ja spasiv metata. Ja proma{iv. Ninus NESTOROVI] * Lesno im e na Zapad. Nim mafijata im e vo podzemjeto. * Vlasta ne zapadna vo }orsokak. Tuka `ivee. Slobodan SIMI] * Za nego treba da se pi{uva samo ubavo. Za da ne mo`e da se prepoznae.

* Zborovite se poopasni od delata. Satiri~arot ne smee da go napi{e ona {to vlastodr`ecot }e go napravi. Ilija MARKOVI] * Demokratijata stigna vo site krai{ta na zemjata. Nekade i se izgubi. Rade \ERGOVI] * Me obvinija za valkani raboti. Rabotam vo gradskata ~istota. Milen MIlIVOJEVI] * Ni se rasipa peso~niot ~asovnik. Ni frla prav vo o~ite. Ekrem MACI] * Ja opravda doverbata na izbira~ite. Ne se kandidira. Stevan KOJI] * Ja sakaat demokratijata i nikomu ne ja davaat. Milan BE[TI] * Jugoslavija nema{e cena. Zatoa e prodadena vo delovi. * Mojot roden grad ~esto ja menuva dr`avata. Vesna DEN^I] * Ostanavme goli i bosi. Nema belkim i nudizmot da ni go zabranat. Jasim MRKAq KADMUS * Sobranieto e luda ku}a, ama sigurna ku}a!

ZAPADOT JA ZLOUPOTREBI HUMANITARNATA POMO[: NÈ NATERA DA JADEME! Rade JOVANOVI]

KOGA SE BOLNITE NA VLAST, NARODOT E VO KARANTIN. Aleksandar BAqAK

Vlada KATI]

NAU^NIK - Deca, dali nekoj znae koj e na{iot najgolem nau~nik?- gi pra{a u~itelot desetgodi{nite deca vo oddelenieto vo koe predava{e. Od dvaesetina deca, nitu edno ne ja krena rakata da odgovori. Bidej}i po~eka polovina minuta a pri toa pomina me|u klupite, u~itelot re{i da im pomogne na decata: - Pred se, da vi objasnam deka nau~nikot e onoj koj mnogu znae, a najgolem nau~nik e onoj koj znae najmnogu. Posle ova objasnuvawe se javi Nikola od tretiot red do prozorecot za da odgovori:

- Na{iot najgolem nau~nik e pretsedatelot. - Kako toa misli{ pretsedatelot - go pra{a u~itelot Nikola - koj pretsedatel, pretsedatel na {to? - Mislam na pretsedatelot na dr`avataspremno odgovori u~enikot. Ne zastana poradi zbunetosta na u~itelot pa go dopolni odgovorot: - Mojot dedo ka`uva deka pretsedatelot site mora da go pra{aat i deka toj odlu~uva za sè. Spored toa, toj znae najmnogu i zatoa e najgolem nau~nik. Aleksandar ^OTRI]

* Treba da se bide iskren: na{ite lideri se krvopijci, ama ne se kanibali! Radmilo MI]KOVI] * Ne barajte leb na ulica. Poradi higienski pri~ini toj e vo kontejnerite. Danica MA[I] * Zatvorite ni se grozni, taka da lu|eto se ~uvstvuvaat kako da se na robija. Ranko GUZINA * Sekoga{ koga }e mi padne kamen od srceto, vo mene se razbuduva Sizif! * Edna{ se `ivee. Vo Srbija i ne bi ~inelo pove}e. Vladica MIlENKOVI] VlAJ^E * Mu progledav niz prsti – {akata mu e mnogu te{ka. Abdurahman HAlIlOVI]-AHIl

Slobodan TRIFKOVI]

SO VESNICITE NEKOGA[ SE UBIVAA MUVI. A DENES I LU\E. Aleksandar ^OTRI]

SRPSKI TEATAR Premierata na pretstavata na {ticite koi `ivot zna~at po~nuva taka {to vedna{ po podignuvawe na zavesata, na scenata se gleda ~ovek koj sedi na toaletna {olja i stenkaj}i vr{i golema nu`da. Toa e dokaz deka na{iot ~ovek i Srbin pravi srawa bez razlika dali sedi na angliska {oqa ili na obi~no seralo. Vedna{ kraj nego e `ena vo sredni godini, koja povra}a vo legen {to e dokaz deka i kaj nas procesot na restitucija ne e potpolno zamren. Malku ponastrana devojka ka{la i isfrla mikrobiolo{ki la~ewa vo pravec na publikata. Na kujnskata masa sedi mom~e vo uniformata na vojskata na Republika Srpska i ja gloda sopstvenata raka, a od vreme na vreme zema ~a~kalica i is~a~kuva po nekoj prsten ili burma. Dve deca si igraat so ~ove~ki ~erep na koj ima seu{te po nekoj pramen kosa. Od pozadinata se slu{a zvuk na gusli. Na scenata vleguva mom~e, tresej}i se, vadi no` i bara nekoj da mu dade barem pet grama droga. – Inaku site }e ve ispotepam! - se dere kako da e vo finansiska kriza, a ne vo kriza

koja gi poznava samo bolestite na zavisnosta. Na toa onoj {to sede{e na {oljata pu{ta voda. Srednove~nata `ena go zasiluva povra}aweto, a da uspee vo toa pika dva prsta vo ustata i grgori, a potoa se slu{a novo povra}awe. Mom~eto od VRS gi gloda prstite od svojata raka i veli: - Znam deka e nepristojno da se jade so prsti, ama toa ne zna~i deka e nepristojno da se jadat sopstvenite prsti. Edno od dvete deca go zema ~erepot, {utiraj}i i zakolnuvaj}i se deka i toj eden den }e igra vo Man~ester Junajted. Narkomanot gi zavlekuva racete vo xebovite i kone~no ja nao|a dozata, grozno podgotvuvaj}i go {pricot i seto toa go vnesuva vo sebe velej}i: - Imavte sre}a, oti da ne se sredev, }e ubiev nekogo. Vo bla`enstvo ja pribli`uva glavata vo legenot vo koj povra}a `enata. Zavesa. Ve}e utredenta vo site belgradski vesnici izleguvaat kritiki vo koi provejuva nepodeleno mislewe deka prestavata nikogo od prisutnite ne go ostavila ravnodu{en. Radivoje BOJI^I], „Je`”-Belgrad

VEQKO RAJKOVI]

@ARKO PETAN

BOJAN BOGDANOVI]

Kaj nas kradcite se bez {ansi. Sekoja ja iskoristija vo prethodniot mandat.

Slovenecot na Slovenecot mu e Slovenka.

I zoolo{kata gradina e protektorat, ama barem majmunite ne gi maltretiraat so izbori.

Siroma{tijata e ramnomerno rasporedena. Sekoj ima svoja vistina.

^ovekot kogo }e go zakopaat na dr`aven tro{ok, isto taka `ivee{e na dr`aven tro{ok.

Na izborite obi~no pobeduvaat zrelite kandidati. Onie koi imaat odle`ano.

Se e vo genite. Zatoa tolku majmunisuvawe.

Nezgodno e koga idninata ti se prikraduva od zad grbot.

Kradeweto e svedeno na razumna mera. Ne kradat samo budalite.

]e prodol`ime da gi ru{ime yidovite. Imame glava za toa.

Idninata e kapital koja na poedinci i vo sega{nosta im nosi kapital.

Novata vlast }e trae se dodeka ne se potro{ime.


15

Sabota, 7 avgust 2010

SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME BELOSVETSKI NASMEVKI

Ivan AN^UlKOV

Vo minhenskata pivnica se `ali pijanica: - Sega duri ne znam {to da pravam. Ako ne gi ispijam svoite deset krigli pivo, ne mo`am da zaspijam od `ed. Ako ispijam deset krigli pivo, ne mo`am da spijam od `ena mi. Nema drugo, }e ispijam dvaeset krigli.

Valentin GEORGIEV

*** Bidej}i go polo`i ispitot na zrelosta, golema matura, sinot na Mek Nep posaka tatko mu da mu kupi golema filatelisti~ka zbirka. - Ama milo moe. Nema{ li nekoja poeftina `elba. Filatelisti~kata kolekcija e premnogu skapa. Me|utoa sinot ostana uporen i so svoite molbi go uveri tatkoto deka sepak ovaa `elba mora da se ispolni. Zatoa mak Nep vo site vesnici objavi vest: Mlada sum, ubava rusokosa moma, so proporcii 90-60-90. Vo miraz nosam milion dolari. Po ovoj pat baram ma` za brak koj voop{to ne mora da bide bogat. Posle ova kaj Mek Nap stignaa preku 100.000 pisma od cel svet. Mek nap gi simna markite od plikoata i negoviot sin ja dobi najgolemata filatelisti~ka zbirka. *** Vo Glazgov, ~ovek yvoni na vratata... - Prostete. @ivee li seu{te tuka ~ovekot od gorniot kat koj ima{e prozorec koj gleda{e na Centralniot zatvor odsprotiva? - Ne gospodine. Sega gospodinot e otsprotiva i od prozorecot na sega{noto mesto na `iveewe gleda vo prozorecot koj otsprotiva na Centralniot zatvor. *** - Zo{to ste tolku ta`en? - Ne me pra{uvajte. Imam mlada i ubava `ena. Ama kolku e ubava tolku e bolna. - A {to da re~am jas?! Mojata `ena e stara i grda, a kolku e stara i grda tolku e zdrava.

Miroslav BATRAK Nikolaj KAPUSTA

Ahnet AJAKANT

Vo wujork{kata bakna se raspi{uva konkurs za sekretarka. Direktorot na bankata ja pra{uva mladata devojka koja konkurira za sekretarka. - Znaete li ne{to vo vrska so parite? - Da, mnogu gi sakam parite. *** Vo Dra~evo, nekade vo okolinata na Skopje. - Sekoga{ koga }e odmavnuvam so glavata, po~nuva da me boli. - Toga{ nemoj da odmavnuva{ so glavata. - A, ne... Nikako. Posledniot pat koga ne odmavnav so glavata dobiv bliznaci. *** Doa|a `ena kaj avtomehani~ar i mu veli: - Ve molam da mi dadete druga {ipka za masloto vo motorot. - Kako druga?! - Taka ubavo. Ovaa ne dostiga do masloto.

Adresa: 8-ma Udarna brigada br. 2 1000 Skopje Republika Makedonija Izleguva: edna{ mese~no

HUMORISTI^NO-SATIRI^EN VESNIK Direktor: Mice Jankulovski Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}

Pol lERS www.osten.com.mk e-mail:osten@t-home.mk tel.: +389 02 3213 665 Pe~ati: Pe~atnica Misirkov, Skopje

Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)


SVETSKA GALERIJA NA KARIKATURI

Jurij KOSOBUHIN

David [TAMBUK

Jan TIMASOV Xo GEBOS @ivko TABAKOV

Vinfrid BESlI^ qubomir KOTRHA

Sejran KAFERlI

Jurij ODJAKOVSKI

Julian PENA - PAI


OSTEN br. 1657