OSTEN br 1655 by Osten Gallery

VESNIK ZA ODVITKUVAWE

IZLEGUVAL KOGA ]E MU TEKNE A SEGA SEKOJA PRVA SABOTA VO MESECOT

NITU EDNO TRUEWE NEMA TAKVI KATASTROFALNI POSLEDICI, KAKO TRUEWETO SO – NACIONALIZAM!

Ivan KARADAK

IV IZDANIE ! GODINA 65 ! BR 1655 ! 5 juni 2010 GODINA ! BESPLATEN PRIMEROK

UBODNIK

Darko MARKOVI]

Vasil TOLEVSKI

PRV ZNAK DEKA STE POTONALE E AKO SITE OKOLU VAS MOL^AT KAKO RIBI!

Dokaàno e deka nie Makedoncite sme narod so du{a. Samo {to vo momentov ni e vo nosot. Zatoa site sakaat da ni pomognat - da ni ja izvadat. I Gruevski neodamna ostana bez du{a koga slu{na od Vatikan deka Bojko Borisov e makedonski premier! Ama du{ata mu se vrati koga novinarite ja ispravija gre{kata. Vo Makedonija novinarite i vadat i vra}aat du{a! Qub~o Georgievski seu{te e na{a politi~ka ikona. Koga go slu{aatsite se krstat! Otkako dokaà deka nie Makedoncite sme politi~ki {trbavi, vo obid da nè nasiti, od Makedonija napravi ka{a - popara. A nam, ~esnite Makedonci, ni ostana samo da duvame vo poparata {to ja srkame so decenii. Maka ma~ime so imeto, priemite vo NATO i EU. Ama da gi slu{avme golemcite od Evropa i malku porano da se navednevme, }e ja setevme ubavinata od toa {to nekoj golem stoi pozadi nas. ]e ni zavr{e{e rabota! Duri i izvestuva~ot od Evropskiot parlament, Zoran Taler, tvrdi deka Evropa }e stoi pozadi nas. Najavuva aktivirawe na Ri~ard Holbruk (buldoèrot) vo pregovorite i ostanatata krupna ma{inerija, koga vide deka so na{ive mistrii nema gradewe idnina. A Gruevski i Papandreu, kon ovaa rabota, se odnesuvaat kako tigrite Mende i Lola, kon onaa rabota. Nikako da ja zavr{at rabotata, bidej}i ne moàt da si gi usoglasat stavovite. Za vakvata sostojba nikoj vo vlasta ne saka da prevzeme odgovornost. Normalno, ne e vladata teroristi~ka organizacija! A Fuere sfati deka politi~arite kaj nas se kako avioni - {to se povisoko, tolku se pomali vo o~ite na narodot. Zatoa Fuere gi prizemji na{ite avioni i im kaà deka Makedonija }e dobie datum za po~nuvawe na pregovori duri vo leto. Ispu{ti da im kaè – na Kukovo leto! Narodot go slu{a glasot na narodot, pa zatoa pomina i na jadewe burek. A Milenko pravi {ou. Na novinarite im pokaùva deka ne e ~ovek od mal kalibar, pa site saka da gi stavi vo top! Se lae po mediumite, a laeweto go nara~uvaat ku~iwata. Gi razbiram na{ive laja~i. Tie se kako onoj od emisiite za opstanok – jadi ~ovekot i lepe{ki i brbu{ki, samo da opstane! Koga sme kaj lepe{kite... Se krena golema vreva okolu prislu{kuvaweto. Pra{uvaat: Koj e mozokot na operacijata?! Ne veruvam deka nivnata operacija ima mozok. Bidej}i toj {to go organizira prislu{kuvaweto e nekoj koj e bez mozok. Malku ni e Radu{a i Novo Selo, pa sega gradime Potemkinovo selo. Krieme deka nekoj ima bombi, ama se zadovoluvame so izjavata deka – bombite eden den }e bidat frleni. Bitkata me|u Agencijata za spre~uvawe na perewe pari i Antikorupciskata komisija se razgoruva. Balvanite od notesite }e se spasat, garant! ]e nastradaat penu{kite. Prvi nastradaa amalite, dva toni hartija e ispratena kaj [vrgovski. Se iskilavija. Nekoj barem ovaa zima ubavo }e se gree. „Se vr{i muslimanizacija na Makedonija!“ - otkriva Stra{o Angelovski. Znaeme Stra{o, znaeme i toa odamna! Blagodarenie na skapotijata, na{iot narod zaborav koga posleden pat ima jadeno svinsko. Politi~kite partii ~ekaat izbori! Za vreme na izborite zemjata }e ìvne - i mrtvite }e glasaat. Toga{ }e po~nat mitinzi na site strani. Ama najmnogu glasa~i }e se soberat onamu kade ima najgolema ponuda pokraj kontejnerite. Zatoa kontejnerite da gi napravime glasa~ki kutii. I onaka glasa~kite liv~iwa posle izborite imaat tretman na |ubre! Niz dràvata se gradi na golemo. Duri se gradi i nov Krivi~en sud. Bez prizemje, tokmu devet kata. Kako Dante da go gradi - Pekolot. A dodeka da se izgradi, Haralampie Haxi-Ristevski, moè da bide na raat. [to ne ~eka sledniot mesec? Ni Gospod ne moè da Vi kaè! Ama od negovite karikaturistite i satiri~arite, moè da vi pora~ame: Nov “Osten” ne vi gine.

Vasil TOLEVSKI

Sabota, 5 juni 2010

DENOVI LI SE DENOVI Rezultati Kampawata „Sekoj sredno{kolec da se zapi{e na fakultet“, po~na da gi dava prvite rezultati. Makedonija so sigurni ~ekori grabi kon liderskata pozicija vo regionot, po brojot na nevraboteni akademski gra|ani!

Subvencii 1 Subvencii i za posevi so tikvi! ]e ima li nekoj smelost javno da sadi tikvi so |avolot?!

Golemina Spored ministerot Stavrevski, vo negoviot kabinet rabotat najsposobnite lu|e vo dràvava. Kolkav e toj kabinet koga vo nego moàt da se smestat site najsposobni lu|e vo edna dràva, pa makar taa bila mala kako na{ata?!

Re{enie Najdobro }e e zakonite da se pi{uvaat na toalet hartija! I onaka site si go bri{at zadnikot so niv!

Prenamena Ako dojde na vlast, opozicijata veti deka }e izvr{i prenamena na mnogu objekti od proektot „Skopje 2014“. So ogled na aktuelnata situacija vo zemjava, najdobro }e bide objektite da se prenamenat vo narodni kujni i prifatili{ta za bezdomnici!

Vistina Ne e to~no deka makedonskiot narod trgna gol! Go soblekoa!

Idnina Denovive na golemo po~na da se govori za proektot za renovirawe na zatvorite. Vreme be{e i na{ite politi~ari malku da porabotat na svojata idnina!

Kontrola Bezbednosnata situacija kaj nas e pod kontrola. Nikoj ne smee da pisne!

Asocijacija Edna prateni~ka zgazi policajka! Pod itno da im se zabrani na policajkite na rabotnoto mesto da se odnesuvaat kako le`e~ki policajci!

Subvencii 2 Subvencicii za sekoe govedo! Duri sega mi e jasno za{to pravat stoka od nas!

Zabava Definitivno. DUI ne izleguva od Vladata. Zna~i zabavata prodol`uva so nesmalen intenzitet!

Pretstavnici Vo idnina i pomalite etni~ki zaednici }e imaat svoi pretstavnici vo parlamentot. Koga }e mu dojde redot na narodot da ima svoi pretstavnici vo Parlamentot - nikoj ne znae!

Taktika Partiite mora da pravat koalicii! Samo taka zdru`eni mo`at da go pobedat narodot!

Mile \OR\IJOSKI

MAKEDONECOT @IVEE NAJBRZO VO EVROPA! OD DENES DO UTRE. Vasil TOLEVSKI

Darko MARKOVI]

DENES SAMO GLUPAVITE BISTRAT POLITIKA. PAMETNITE MATAT! Ivan KARADAK

PAPAGALIZAM

Mnogu ~esto gi nabquduvam papagalite, tie ~udni ptici vo kafezi i se ~udam kako so tie mali glav~iwa moàt da zapametat i da povtorat sè {to }e im re~eme, zgora i da pejat i da svirat kako {to }e im zapeeme i zasvirime. Vedna{ mi pa|a na um odnesuvaweto na na{ite politi~ari i pravam sporedba. Nekako mnogu raboti mi se poklopuvaat i pak sporeduvam. Razlikata me|u ~ovekovata i papagalskata glava e golema, a razlikata me|u glavite na na{ite politi~ari, evropskite i belosvetskite duri i ne se zabeleùva. Povtoruvaat papagalite {to }e im re~eme, povtoruvaat na{ite politi~ari {to }e im re~at, nè ubeduvaat deka e taka i naj~esto uspevaat da nè ubedat, ne samo da im veruvame, tuku i nie, kako i tie, kako i papagalite, da povtoruvame {to im rekle i {to im kaàle. Majkata, si velam vo sebe, vo u~ili{teto nè u~ea deka lu|eto postanale od majmuni, a nikako da nè nau~at deka na{te politi~ari nastanale od papagali. Razmisluvam i si velam, koga nè u~ea taka, naukata i tehnikata bea na nizok stepen na razvitok, ama mi go mati umot toa {to i denes vo u~ili{tata gi u~at decata deka lu|eto nastanale od majmuni so evolucija, a nas nè u~ea deka rabotata gi naterala majmunite da se prestorat vo lu|e. Toa e nebitna razlika vo u~eweto, a bitnoto e vo toa {to nitu toga{, nitu sega nikoj ne go spomenuva nastanuvaweto na politi~arite. Da go izvedam dokraj eksperimentot, re{iv da kupam pove}e papagali, site ma{ki, samo dve ènki, zbirot da mi bide nalik na vladata. Gi rasporediv vo po eden kafez nalik na ministerski kabinet i se trudam {to posovremeno sekoj kafez da bide opremen. Stavam hranilki, poilki, lula{ki namesto fotelji, skali za povisoko iska~uvawe i doa|am do prviot rezultat: na papagalite ne moàm da im obezbedam slu`beno patuvawe nadvor od zemjata vo koja prirodno im presudiv da ìveat. Vedna{ i taa pre~ka ja otstranuvam. Kupuvam u{te kafezi, gi rasporeduvam po yidovite, a kako pre-

vozno sredstvo gi koristam racete, prenesuvaj}i gi do kafezite odbeleàni so oznakite: ON, EU, MMF, NATO, Brisel, Strazbur... i po~nuvam da eksperimentiram. Se pojavuvaat i prvite ko~nici. Na sekoj papagal mu dodeluvam resor, a tie gi odbivaat moite race kako prevozno sredstvo. Postavuvam vozdu{ni lenti i papagalite po~nuvaat sami da se prefrlaat od dodelenite vo odbeleànite kafezi. Tamu ja ~ekaat svojata obuka. Zabeleùvam deka po prestojot vo „ON, EU, MMF, NATO, Brisel, Strazbur...“ sekoj papagal se vra}a vo resorniot kafez i povtoruva sè {to slu{nal tamu, nerespektiraj}i me, iako jas gi izbrav, kafezi i sè {to im e potrebno im obezbediv. Vedna{ mi pa|aat na um parlamentarnite izbori, konstituiraweto na trite vlasti i nivnoto rabotewe. Nekako se poklopuva so mojot eksperiment so papagalite. - Papagalizam! – izvikuvam vo niedno vreme. Voznemireno se budi moeto semejstvo, kre{tat papagalite, navaluvaat sosedite vo mojot dom. – Eureka! Eureka! – izviknuvam. Site me molat, me kolnat, na kolena pa|aat otkritieto da im go soop{tam. – Papagalizam! – izviknuvam, a tie gledaat vo papagalite koi si ja vr{at svojata rabota. – Gledate, slu{ate, a ne veruvate! – im velam na nasobranite. – Ako lu|eto nastanale od majmuni, na{ite politi~ari postanale od papagali! – ja razvivam mojata nau~na teza. - [utrak! – izviknuva mojata najzborlesta sosetka. Toa {to ti go veli{ „Eureka!“, nie odamna go znaeme. Nekoga{ centarot za papagalizam na na{ite politi~ari im be{e vo Belgrad, a sega podaleku vo ON, EU, MMF, NATO, Brisel, Strazbur... Razlikata e samo vo toa {to vo Belgrad gi u~ea na ednoumen, a sega na bezumen papagalizam. Nastana molk. Sosedite se razotidoa, èna mi i decata gi fatija krevetite. Jas so svojot papagalizam ostanav me|u papagalite.

Stamen GEORGIEVSKI

Sabota, 5 juni 2010

KRITERIUMI ZA PRETSEDATEL Sve~ena sala na Vladata na Republika Makedonija. Golemata konferenciska masa. Na nea cve}iwa, Premierot, lap-topovi i isto tolku ~lenovi na vladiniot tim. - Spored ~len 32 od Ustavot na Republika Makedonija, pretsedatel na Republikata se izbira na sekoi pet godini! - ja otvori sednicata premierot na vladata na navedenata Republika. - Nekoga{ i pokratko! - bumna nekoj, o~igledno dobro informiran. I zamol~e, bidej}i pred faktite i bogovite mol~at! - Kako zemja so agraren i kadrovski potencijal, predlagam da gi usvoime kriteriumite za zasaduvawe na iden kandidat za pretsedatel na RM. Pa potoa site neka se prestrojat, duri narodot ne nè postroi. Se soglasuvate? Bidej}i site mol~ea kako ribi, rabotata po~na da odi kako po voda. - Da skratam i da prejdam vedna{ na kriteriumite. Na{iot kandidat mora: u{te kako mal da e roden vo zemjata, iako za pretsedatel mora da se rodi vedna{ kako golem; semejstvoto do petto koleno da mu e neflekosano a po

Karikaturi: Darko MARKOVI]

mo`nost i da nema lakta{i vo familijata; da e prifatliv za site partii bez ogled od koj blok ili kerpi~ se; da go sakaat i stari i mladi, homoseksualci i prostitutki i ostanati nade`ni Makedonci; da go saka i doma{nata i stranskata javnost; da ima postignato internacionalni rezultati ama bez poternica od Interpol; kade }e se pojavi da go skandiraraat negovoto ime a po mo`nost i prezime kako i mati~nata kletka - Makedonija; da ne e vo konflikt so sedmata i osmata sila – novinarite i alapa~ite, iako kaj nas ovie dve sili nekoga{ se edno te isto; da e baran na site meridijani poradi svojot kvalitet; pretsedatelite na drugite dr`avi da mu bacuvaat noze koga }e go vidat; da se vklopuva vo koncepcijata na sekakov tim; da neguva ofanzivna politika a koga treba i odbranbena; da bide korekten u~esnik vo sekoj proces, t.e. da ne igra kako opozicijata - na |on; da gi koristi i najmalite {ansi za postignuvawe poln pogodok; da ne e u~esnik na nikakov skandal, po mo`nost da ne e slikan gol, kako od majka mu roden ili da nema kupuvano farmerki kaj Pepi; da nema nikakvi

finansiski somnitelni transakcii i da ne e vo notesot na Vane Cvetanov; permanentno da go zgolemuva devizniot priliv na na{ata zemja a ne kako Amdi {to ima sè prefrleno kaj majka mu; sekoja naredna zdelka da mu e pouspe{na od prethodnata po primerot na OKTA i EVN; da bide vistinski patriot vo sekoj moment, ako treba znameto da mu e sekoga{ vo pazuvite ili kaj bratu~edot; da ja znae na{ata himna naizust; da znae barem tri pesni od makedonski poeti i dve od Van~o Tarabunov... - Ama... - zastenka nekoj. (p.r.- mislam deka be{e informiraniot.) - Za vakvi kriteriumi te{ko deka }e najdeme ~ovek kaj nas! Ovoj kandidat mora da bide od druga planeta! ]e treba da uvezeme nekogo, pa da go is{koluvame za pretsedatel vo Ameriki, pa.. pa.. pa – po~na da „papuva“ informiraniot koga vide deka site go strelaa so pogled. Znae{e: Padna! Politi~ki e mrtov, barem do idnite izbori. Toga{ mo`ebi }e se povampiri! Sepak site prisutni i otsutni so umot se zamislija. Ova navistina se top kriteriumi, do sega nezamislivi vo na-

NEVIN E KAKO JAGNE. ]E BIDE DOBRA OVCA OD NEGO. Mile \OR\IJOSKI

{ata zemja, od osamostojuvaweto do idejata za federalizacija. Edinstveno eden ministar, koj {to go pokriva{e resorot sport, gi trie{e racete vidno vozbuden. „Samo ako na tiketot vo kladilnicite bide postaveno i toa pra{awe, ne mi gine premija!“ – zboruva{e sam so sebe. ôvekot znae{e deka edinstvena li~nost koja gi ispolnuva site postaveni kriteriumi za kandidat za pretsedatel na Republikata e na{iot... A toga{ studena pot go oblea. Se po~uvstvuva kako stanben radijator vo noemvri. „[to ako se vme{aat na{ite prijateli, me|unarodniot faktor, pa da go poni{tat konkursot pod izgovor deka e – laìran i namesten?! Konkurs namesten samo za edno lice. Od avion se gleda. [to pak ako se zame{a Haralampie?!“ – se pra{uva{e sam sebesi, izma~en od tolku predavni~ki pra{awa. A taman go pogodi kandidatot, kako {to go pogodi rezultatot so Andora vo fudbal! Znae{e deka vakvite kriteriumi za pretsedatel na Republikata moè da gi ispolni samo... Goran Pandev od Strumica.

Vasil TOLEVSKI

Miroslav GEORGIJEVSKI

GO ZAGRI@UVA POSKAPUVAWETO NA GRADE@NIOT MATERIJAL: SE PLA[I DA NE OSTANE BEZ SPOMENIK!

Sofe [TERJOSKI

Sabota, 5 juni 2010

MILENKO JADE BUREK Ima taka nekoi renesansni li~nosti vo makedonskoto novinarstvo. Mislam zadocnile vo razvojot i prosto vi e krivo {to ne ostanale vo renesansata! Takov eden e i Milenko. Ako e Latas nesre}a, toga{ Milenko bi trebalo da e tragedija. Ama ne e, za{to toj na site mo`ni na~ini ja demonstrira nade`ta na Lenin za ramnopravnosta koja veli: „]e dojde den koga i gotva~ki }e moàt da bidat ministerki za finansii!“ Milenko ne e gotva~ka, ama so finansiite odli~no mu odi. Vizira paso{i za naivci, vadi potvrdi za sposobnost na nesposobni politi~ari, sozdava istorija za pari. [to se odnesuva do li~nosta ~ie ime ne sakam da go spomenam, mislam deka glavnite recepti mu gi dava taa. Li~nosta (so koja toj e na „ti“) e visoko vo vlasta i saka da ostane tamu po sekoja cena, pa makar i so pomo{ta na Milenko. Milenko i li~nosta so koja toj e na „ti“, funkcioniraat vo tandem-{to pomisli Milenko li~nosta go realizira. [to tresne li~nosta, Milenko go afirmira. No li~nosta ne e predmet na ovoj napis. Zatoa ni ostanuva Milenko. A toj ne e nekoja li~nost, pove}e kreatura, taka nekako, obi~en izmamnik. (Sekoja eventualna tu`ba za kleveta vo ovoj slu~aj otpa|a za{to toj e toa i za toa ima i sudska presuda koja izgleda se u{te vaì. Ama i da ne vaì, se pameti.). Zna~i utvrdivme koj e i {to e, pa sega da vidime ponatamu. Za cenata so nego kako i so negoviot duhoven idol Latas, sekoga{ moè{ da se dogovori{. E sega, ako nekoj napravi nekakva paralela, sporedba ili ne daj boè, asocijacija me|u izmamata, parite i visokite funkcioneri od vlasta - toa si e problem li~en. Nie toa ne go rekovme. Nie go imame Milenko, a toa e za àlewe. Osobeno sega koga stanuva malku nervozen i po~nuva da se zakanuva. I pokraj toa {to e poubav, toj se smeta za Lari King, tvrdi deka e {oumen. A ima i dobar impresario, mislam na li~nosta so koja e na „ti“. No {egata nastrana, Milenko si ja zasluùva kvalifikacija za {oumen. Za{to navistina ona {to toj go pravi e pravo - {ou. Sme{ki, mislam. Za{to {to e toa ako, na primer, koga Milenko ja urna Darvinovata teorija za potekloto na vidovite vo samo edna emisija. îsto {ou, iluzija, ma|epsni{tvo. Gleda{ i ne moè{ da veruva{. Za{to ako po~ne{ da veruva{, toga{ ve}e ne e ni sme{no. Ne sum siguren koga toa Milenko pravi {ou, a koga e seriozen. Verojatno koga go afirmira makedonskoto anti~ko poteklo toa mora da e {ou?! Ili koga ja vozdignuva li~nosta so koja e na „ti“. Toa mora da e nekoja zaebancija. Negovata specijalnost bea vonzemjanite, kako hobi. Potoa gi otkri anti~kite Makedonci i mu se usladi, pa sega samo so niv se zanimava. Podobro se pla}a od vonzemjanite, a rabotata e ista. Pazite, toj e svesen, kako {to veli, deka site ne mislat isto, no prodolùva. Ako ne mislat }e po~nat. Da mislat, mislam. A koga }e po~nat da mislat na site }e im stane jasno koj e Milenko. Toj otide vo vodite na istorijata kako istori~ar amater i reli voza~, isto taka amater. Ama, malku gi izme{a rabotite. Mislam {oumenot ne mu dava na sportistot da poentira, a strada istorijata. Inaku toj e i global strategi~ar. Za nego e ve}e apsolvirano deka Grcija }e BANKNOTIRA (taka veli toj), Rusija pak }e bide kako glavna sila. Evropskata Unija kaj da e }e se raspadne, no toga{ nastapuvaat na{ite To est BRIK, to est zemjite Brazil, Rusija, Indija i Kina. Toj e patriot koj ja fa}a makedonskata strana, za{to BRIK se vsu{nost site zemji koi gi osvoil Aleksandar!? Se ~udite, ne vi e ne{to jasno, no Milenko }e vi go dokaè toa mnogu lesno, vo dve tri emisii, }e vidite. Samo da ja utvrdi cenata. Ako mu pomognat Mirka, Latas, Tomi} i Janko, so zdruèni sili tie }e nepravat ~uda. Milenko veli deka Aleksandar e na{ i - „{to da pravime!“ Ama i Milenko e na{ i {to nie da pravime? Sè si mislam, da si ostane{e Milenko so sportot moèbi }e moè{e i novinar da bidne od nego!

Spletkator

Darko MARKOVI]

NARODOT ZBORUVA NEVOZMO@NO Poglavarot na MPC, g.g Stefan, i prviot ~ovek na IVZ, Reis-ul-ulema Haxi Sulejman Efendi Rexepi, se sloìja deka poradi politikata nikako ne moè da se ispo~ituvaat verskite kanoni na ìveewe! Eve na primer: Premierot Nikola Gruevski nikako ne moè da ja ispo~ituva univerzalnata maksima „Sakaj go bli`niot svoj kako sebesi“, ako vo negova blizina e - Branko Crvenkovski.

MRTVILO

{ive izbranici se kockaat na golemo. No za razlika od na{ite vo Avstralija ovie se kockaat – so na{ite pari.

deewe na razli~no `ivotno. Kaj nas e isto, veli Stev~o, samo {to kaj nas vladeeweto se menuva na sekoi – ~etiri godini.

PUKAWE Spored Qubomir Fr~kovski, eden od avtorite na ramkovniot dogovor, etni~kite zaednici, osobeno albanskata, tolku se frustrirani od nepo~ituvawe na principite zacrtani vo Ramkovniot dogovor {to nekoi duri i se vooru`uvaat! Ovie lu|e do toj stepen se isfrustrirani {to prirodno im doa|a – da puknat.

STANAT

Posle razgleduvaweto na Izve{tajot za ekolo{kite problemi vo Makedonija, zaklu~eno e deka sostojbata vo odnos na ekologijata ni e katastrofalna. Nara~ana e interpelacija za ministerot Nexati Jakupi, a prateni~kata Cvetanka Ivanova za nova ministerka ja predlaga svetata Majka Tereza! ]e re~e nekoj deka Majka Tereza e mrtva. Pa {to ako! Ni Ministerstvoto za ekologija ne ni e ni{to podobro.

Pratenikot vo na{eto i nivno Sobranie, Jovan Manasievski, koga diskutira zadolìtelno e stanat! Porano, koga sedea, pratenicite zboruvaa cel mandat. Bukvalno dodeka gi drè{e narodot! Sega moàt da zboruvaat samo dodeka gi dràt – nozete.

DIGAWE

KOCKAWE

KINESKA

Vladikata Petar }e im dr`i kursevi na na{ite iselenici vo Avstralija so cel da gi ottrgne od zavisnosta od kockawe, iako na{incite tro{at svoi pari za kockawe. Go molime vladikata Petar {to pobrgu da se vrati kaj nas, oti tuka na-

Gradona~alnikot na op{tina Karpo{, Stev~o Jakimovski, zabele`a deka vo Kina sekoja godina e vo znakot na nekoe `ivotno: godina na sviwata, godina na volot, godina na lavot, godina na me~kata... Taka sekoja godina pominuva vo vla-

Ministerot za odbrana Kowanovski objavi deka edna{ mese~no }e se vr{i krevawe na znameto pred Vladata i Sobranieto, za da se krene ~uvstvoto za patriotizam kaj narodot. I redno be{e, oti od tolku „krevawe“ po raznite ministerstva znameto odamna ni e – na polovina kopje!

Sotir MAZGALOVSKI

Sabota, 5 juni 2010 IN MEMORIAM

MESE^EN RAPORT Sostojbata - redovna! Pomina mesecot maj. A vo nego ni{to posebno. Sostojbata si e redovna. I natamu se povtoruvaat istite gluposti.

Penzioneri Novost e toa {to od penzionerite glava ne moè{ da krene{. Sekoj petok so svoite lap-top kompjuteri se glavni i uìvaat besplatno vo luksuznite avtobusi na gradskiot soobra}aj vo Skopje. Se vozat kako ludi, od Dra~evo do Saraj. U{te malku vo petok mesto vo avtobus }e se obezbeduva so vrski. Socijalnite internet mreì na penzionerite uìvat nesebi~na poddr{ka od advertajzingot na agenciite koi se tepaat za otkup na prostorot na ovie sajtovi. Na ovoj na~in se zgolemuva rapidno sklopuvaweto brakovi me|u penzionerite samci. Majkata si trakale, sakaat da ne uni{tat ekonomski, za{to koj moè da izdrì konkurencija na dve celi i obedineti penzii? Neviden prosperitet. You tube i You porn menuvaat serveri za{to naplivot ne moè da se izdrì. Kompjuterite pukaat. Dali im e taka polesno za da izdràt od naplivot na izbor na lekovi vo sekoja apteka ili zgolemenata ponuda na se poeftini starski domovi, ne znaeme, no znaeme deka idninata e vo nivni race. Ako tie ne go pokrenat zamaecot na razvojot, od nas ni{to ne biva.

Spomenici

Mile MAN^EVSKI

Site odat na plo{tad da gi vidat java~ite. Dojavaa tivko vo ti{inata na no}ta i ve}e se legenda. Osobeno Goce Del~ev za koj ne znaev deka e angliski lord, u{te opincite mu nedostasuvaat pa da bide vistinski britanski ekscentrik. No mu oblekle ~evli a la franka, {to treba da bide del od umetni~kata sloboda na novoispilenite skulptori koi dosega pravea samo nekoi selski ~e{mi bidej}i bile represirani od komunisti~kata vlast. (I ograni~eni od svojot talent.) Gulabite gi prifatija spomenicite kako svoi, to est pravat vrz niv {to sakaat. Gruevski se nervira - mi go usravte proektot! Sega }e gi brkaat so ultrazvuk {to ne e OK za{to sepak na takva pompa treba ne{to drugo. Mislam, nekoj mar{ na makedonskata falanga ili kora~nica, komponirani vo ~est na Todor Aleksandrov, bi bile posoodvetna muzi~ka dekoracija.

VLADO JOCI]

Rebalans Rebalans nema da ima, to est ne treba{e da ima za{to dràvata stoi dobro i nema potreba od preraspredelba na sredstvata i od {tedewe. E sega, za inaet na opozicijata (koja zlonamerno i so tendencija bara{e rebalans u{te odamna), rebalans }e ima. I ne samo toa, }e ima i zadolùvawe za{to nie sme nezadolèna zemja (ne sme Grcija). ]e se zadolùvame sè dodeka ostane eden za da vra}a krediti.

Referendum Koga sme kaj somnevawata, premierot stavi to~ka na somnevawata okolu referendumot. Narodot go poslu{a, pokaùvaat anketite. Toj }e glasa protiv. I to~ka. To~ka na Makedonija kako evropska zemja, to~ka za NATO. ]e se hranime na to~ki (kuponi od posle vojnata - n.z.) Trudot na premierot i vladata se pokaà kako ispraven. Nema Evropa, nema povrzuvawe. Si ostanuvame kaj {to sme, so piperkite i patlixanite. Kaj da e i od izbori nema da ima potreba za{to se }e bide jasno - mislam nema da ne ima. Osobeno i zatoa {to uspe{no mu bega{e na onoj zdodevniot Filip Gordon. Ve`ba za begawe vo sudbonosnite momenti. (U slu~aju rata, beìte avionima JAT-a!) Ama obrazot od sram ne moè da se izmie i zatoa zalagaweto na premierot e za primer. Vaèn e identitetot a toj ako treba }e se brani i so negovo zgasnuvawe. Podobro sami da si go uni{time otkolku toa da go napravat gr~i{tana. Dostoinstveno, gordo, so pietet. So sve}a za pokoj na du{a.

Oru`je Oru`jeto zapleneto na granicata so Kosovo vsu{nost bilo za li~na upotreba, barem taka proizleguva od soop{tenijata na Jankulovska. Se e OK, ne se se- kirajte, nie malku }e ubivame kriminalci i sè }e bide mirno. Taka be{e i 2001-ta.

Tito Ovoj mesec e po tradicija i mesecot posveten na Tito. Retko koga se zboruva za Tito kako vo maj. Toga{ po~ina, toga{ mu se slave{e negoviot rodenden, {tafeti itn. Po nego mnogumina `alat i gi razbiram sosema. Tie ne `alat po nego, tuku po vremeto na Tito - koga bile mladi!

A. [OQAKOVSKI

Vo svojata 71 godina od ìvotot, vo Skopje, po~ina istaknatiot makedonski karikaturist Vlado Joci}. Joci} e roden vo Poàrevac (Srbija) vo 1939 godina. Karikaturata mu stana opsesija i negov ìvoten pravec u{te od 1958 god. koga, kako gimnazijalec, po~na da sorabotuva vo „Studentski zbor“. U~estvuva{e vo formiraweto na studentskata organizacija na karikaturisti KIKS, od kade iznikna idejata za podlistokot za humor i satira KIKS vo vesnikot „Studentski zbor“. Eden e od osnova~ite na rubrikata „Epicentar“ vo dnevniot vesnik VEÊR. Vlado Joci} e eden od najzna~ajnite karikaturisti vo povoeniot period vo Makedonija, a kako dolgogodi{en urednik vo „Osten“ i Direktor na svetskata galerija na karikaturi vo Skopje, ostavi neizbri{liva traga vo mnogute spisanija i revii vo koi objavuva{e ( „Nova Makedonija“, „Mlad borec“, „Je`“, „Politika“, „Borba“, „Feferon“, „Pavliha“...) Negovite karikaturi bea objavuvani {irum svetot: Kanada, SSSR, Polska, Turcija, Grcija, Italija, [vajcarija, Germanija, Ungarija, Romanija, Bugarija, ê{ka, Slova~ka, Belgija, Holandija, Mongolija, Argentina, Avstralija... kako i vo site dràvi od porane{na Jugoslavija. Za svojata rabota, nagraduvan e so najzna~ajnite nagradi vo zemjata i svetot.

Sabota, 5 juni 2010

ZAPISI OD ^UDODONIJA

IVAN KARADAK

ISTORISKI GRE[KI

MISLI ZA ZAMISLUVAWE Na makedonskata scena ve}e ni vo komediite nema – hepiend!

Site normalni lu|e na ovaa nenormalna planeta, se ~udat {to e ova {to im se slu~uva na Makedoncite! Narod-bibliski! Narod - prepameten! Narod - vreden kako mravka od basnite! Narod, {to se veli, so site ni{ani! Navistina, {to mu se slu~i na toj ubav narod, ta sega ne mo`e da fati ni kraj so kraj ni – po~etok so po~etok?

Za pojavata na ateizmot najgolema zasluga imaat – bogovite! Najgolemite du{mani na Makedonija sekoga{ se ra|ale vo – Makedonija!

Ranko GUZINA Go re{ivme problemot so socijalnite slu~ai: na sekoj socijalec-kontejner!

Sigurno se se}avate na istoriskite i eufori~ni devedesetti, koga Makedoncite, po koj znae koj pat, se obiduvaa da sozdadat svoja suverena i nezavisna – dr`ava!

Fakelot na slobodata na Balkanot se upotrebuva za podmetnuvawe po`ari!

E, toga{ gi napravivme na{ite istoriski gre{ki, za{to, pijani od radost, dozvolivme... Kriminalci da ne u~at na – ~esnost! Predavnici da ni zboruvaat za – patriotizam! Slepci da ne vodat vo svetla – idnina! Patolo{ki la`govci da ni ja otkrivaat – vistinata! Bezdelnici da ni ka`uvaat kako treba da – rabotime! Nemoralni tipovi da ni dr`at ~asovi po – etika! Te{ki glupaci da ni prodavaat – pamet!

Miodrag STOJANOVI]

Vedna{ povedoa istraga, da vidat od {to umrel, no nikoj nikoga{ ne se zainteresira da pra{a od {to – ìveel! Cel ìvot me proglasuva{e za pre~ka, za da moè da me – preskoknuva! Ako e ova idninata {to mi ja vetivte, toga{ mora celo vreme da sme odele vo – rikverc!

E, pa... napaten moj narode... nemoj nikogo da obvinuva{ za tvojata crna, balkanska - sudbina!

Vo Makedonija ve}e i mrtvite se vo `ivotna opasnost!

Spored izborot {to samiot si go napravi, bidi sre}en {to sè u{te si – `iv!

VOLOT SE VRZUVA ZA ROGOVI, A ^OVEKOT ZA–PARTISKI BOGOVI!

VNIMAVAJTE KOMU SE MU JA PODAVATE RAKATA. ]E VI PODMETNAT – PRISTAPNICA!

Samo onie {to ne videle pustina, tvrdat deka Makedonija e – oaza na mirot!

Otkako na dràvata }e i gi platam site dava~ki, mene za ìvot mi ostanuva samo – qubovta kon tatkovinata! Dimitar ÛDO

PRAVA Makedonija }e postigne slava, za{to ni dade nevideni prava! Lu|eto imaat pravo na glasawe, ku~iwata imaat pravo na – kasawe! Rabotnicite imaat pravo na – rabotewe, politi~arite imaat pravo na – babotewe! Gurmanite imaat pravo na – jadewe, aramiite imaat pravo na – kradewe! Vernicite imaat pravo na – krstewe, pr~ovite imaat pravo na – brstewe! Bebiwata imaat pravo na – polzewe, ovcite imaat pravo na – molzewe! Skitnicite imaat pravo na – skitawe, pita~ite imaat pravo na – pitawe! Pijanicite imaat pravo na – piewe, zaspanite imaat pravo na – spiewe! Nevestite imaat pravo na – maèwe, la`govcite imaat pravo na – laèwe! Glumcite imaat pravo na – glumirawe, ìvite imaat pravo na – umirawe! E, koj ti dava tolku mnogu prava?! Od tolku prava, me zabole – glava!

Dimitar ^UDO

Karikaturi: Bla`e DOKULEVSKI

Sabota, 5 juni 2010

TRIUMFALNI PORAZI

VASIL TOLEVSKI

MUZIKA ZA GLUVI Na{ politi~ar propadna vo septi~ka jama! Okolinata go prifati kako svoj najblizok. Se otvora fakultet za klovnovi. Mnogu na{i politi~ari o~ekuvaat profesorski status! Od ~uvawe ovci ne se `ivee. Ova prvi go uvidoa nekoi na{i pratenici.

Mile MAN^EVSKI

Makedonecot i vo pustina bi se borel da ispliva. Narodot so radost ja o~ekuva svojata prva narodna vlada. Dosega{nite ne se poka`aa kako narodni. Postignavme nacionalna ramnote`a. Pola narod pase a drugata polovina jade kako stoka. Za da stanam vistinski Makedonec, na kom{ijata mu podariv koza. Sega go molam Gospod da mu crkne. Makedonija e gostoqubiva zemja. Tuka duri i nie Makedoncite se ~uvstvuvame kako gosti.

Izjava na na{iot Voda~: Toa {to e narodot nezadovolen, mo`e da se re{i – so edna raka! Nemojte da me smetate vo sto~en fond. Jas samo taka `iveam! Koga be{e na vlast, be{e strav i trepet! Sega treperi od strav. Kapa ili ke~e? Evropa ni nudi {lem. Vo politikata se po~ituva ekologijata. Politi~kiot otpad redovno se reciklira.

Vladata }e objavi tender za guski. Guskite go spasija Rim. Zo{to da ne se obidat da ja spasat i Makedonija?!

SIRTAKI

Miroslav GEORGIJEVSKI

DR@AVEN EKSPERT Trgnav so dràvniot sekretar na odmor. êst mi e da odam so nego. Porano bez nego, nitu imav ~est. Pravec-Ohrid. Prestolnina na slovenskata pismenost. Morame tamu, naredba na {efot na partijata. Ne go stavija dràven sekretar badijala. Mora da slu{a, bidej}i vo u~ili{tata slu{aweto ne mu ode{e. Partijata go is{koluva. Zavr{i fakultet a plus ima{e i sredno u~ili{te. Celosno podgotven od partijata za site premreìja vo ìvotot! Ova i nemu mu be{e prvo izleguvawe od doma. Jas vozev a toj gi ~ita{e patokazite. Bavno ni ode{e. (Bavno ode{e ~itaweto a ne kolata). Tablite na patot bea napi{ani na latinica! Dodeka ja pro~ita sodrìnata na tablata, tablata ni pobegna. Zavr{etokot na informacijata ja ~ita{e preku zadnoto staklo. Vratot kako ne go zdobole?! „Prokleta la-

tinica koj ja izmisli!“- mrmore{e vo sebe. Mu podadov geografska karta. Kartata na Makedonija. So radost ja zede, iako po direktiva misle{e deka i onaka ja ima Makedonija v raka! Po~na da ~ita kade sme. Toj pokaùva a jas vozam. Levo-levo, desno-desno. Kade }e kaè, tamu vrtam. Moram da go slu{am. Taze sum vo partijata. U{te sum lepa~ na plakati. Prv lià~. Toj ~ita, jas vozam. Predelot nepoznat. Se podgotvuvam za iska~uvawe na planina. Mi zboruvaa za ugorninata na Straà. A toa?! Ramnica! Tepsija makedonska-prazno ama ramno. Do Kosovo, t.e do Zapadna Makedonija. Bravo na partijata. I planinite gi sramnija! Vozam i mol~am. Zatoa pak toj zboruva. Nareduva. „Vrti vamu, vrti onamu, drì desno, strogo desno, nikako levo“ ...Hitler

vo malo! Vo partijata go u~ea kako da komanduva. Spored patalcite, o~ekuvav krivini na patot. Ama... Gi nema!? I niv gi ispravija izgleda! Po direktiva. Blaze na ovaa dràva. Vozam i mol~am. Dràvniov se peni kako da e suvoza~ na relito Pariz-Dakar. Ja piknav glavata vo volanot. Vozam i mol~am. Koga pred nas: grani~en premin! Tabanovce! Od kade Tabanovce?! Si se ~udam na sopstvenata prostotija. Dràvata da ne si ja poznavam! So strav gledam desno od mene. Gledaweto vo levo ni go zabranija vo partijata. A desno od mene dràvniot sekretar. Bled kako krpa. Mivka. V raka ja stiska kartata na Makedonija. Gleda vo kartata kako da gleda vo grav~iwa. Se potpiknav nakaj nego, da vidam. I ?! [to da vidam! Dràvniov celo vreme kartata ja drì naopaku. Plus – kartata latinica! Vozi Mi{ko i podgotvuvaj se za lepewe novi plakati.

TOA [TO NI E ZINAT GAZOT, E DOBAR PREDUSLOV ZA VLEZ NA STRANSKIOT KAPITAL.

Sabota, 5 juni 2010

OD POÊTOK DO KRAJ Eden na{ intelektualec, imeto nema potreba da mu go kaùvam bidej}i kako nego ima mnogu, ima{e mo{ne visoko mislewe za sebe. Toj nikoga{ ne saka{e drugi da zboruvaat ili pi{uvaat za nego, bidej}i, kako {to vele{e, toj najdobro se poznava sebe si i svoite uspesi. E, toj „genijalec“, vo vremeto na Tito, nikako ne moè{e da doìvee afirmacija na biv{ite Jugoslovenski prostori. Zo{to? Site znaeja osven nego, se razbira. E, toj, stana golem patriot i edvaj go do~eka raspadot na Jugoslavija zatoa {to site porane{ni republiki kovaa zaveri protiv nego samo zatoa {to e Makedonec i ne samo tie, tuku i site okolni dràvi na Balkanot. Vo nezavisna pluralisti~ka Makedonija povtorno ima{e zaveri protiv nego. Da stane poznat i cenet mu pre~ea Albancite, pa Srbite, Vlasite, Turcite, duri i Romite. Menuva{e partii, no i toa ne pomaga{e. Vo svoite no}ni mori ja dele{e Makedonija po etni~ka osnova, izdvojuvaj}i delovi za Bugarija, Grcija, Al-

banija i Srbija. Sebe se gleda{e samo vo Skopje, no i Skopje go podeli. Levo od Vardar na Albancite, desno na vistinskite patrioti. No, se pojavi problem. Vo taa desna strana od Vardar se pojavija predavnici {to go naru{uvaa negoviot anti~ki identitet, lu|e koi sakaa da se vleze vo NATO i Evropskata Unija, a za nego toa be{e katastrofa.

Po~na da planira centralno desno gradsko podra~je, vo koe }e ìveat vistinskite patrioti, prostor kade }e se najde mesto za negov spomenik u{te dodeka e ìv. No, se pojavi svetskata kriza. Po~naa da se me{aat Amerikancite, me|unarodnata zaednica, MMF i toj se pribra samo vo edna zgrada zaedno so svoite istomislenici. I se }e be{e dobro da me|u istomislenicite ne se pojavija kodo{i i lu|e so razli~ni karakteri. Se zatvori vo svojot stan toj i negovoto semejstvo. No, èna mu po~na da mu xamka i da go preispituva nivniot ìvot. Kone~no,na{iot „intelektualec“ se pikna vo klozetot, ja zaklu~i vratata odvnatre, ja potpre so metlata i so plasti~noto sanda~e za ne~isti ali{ta. Potoa gi simna pantolanite, sedna na klozetskata {oqa i se znae {to napravi. Za da ne mu mirisa, se obide da pu{ti voda, no voda nema{e. Nema{e plateno za voda cela godina.

Dar Mar

SO KROMID I LUTO PIPER^E

1. Misli isto kako {to i vlasta. Ne misli ni{to. 2. @ivotot ni e kako crtan film. Ni se slu~uvaat nevozmo`ni raboti 3. Sekoga{ pred izbori ni se kreva pritisokot, a {tom }e zavr{at - ni go spu{taat. 4. Denes od umetnost ne se ìvee, a da preìvee{ e vistinska umetnost. 5. Ako Makedonija stanuva dràva na stari lu|e toa zna~i deka kaj nas ili dobro se ìvee ili predvreme se staree. 6. Jas }e ti kaàm kako treba, a potoa dvajcata }e se dogovorime za istoto. 7. Tolku li ne ~ini ìvotot vo Skopje {to mora{e da se pravi obikolnica?! 8. Kakvo vreme! Ako ti izleze fotografija na zadnite stranici e tragi~no, a ako ti izleze na prvata e katastrofalno. 9. Prvo gi kaznivme ednite, potoa gi kaznivme drugite, a naskoro }e treba da izbirame me|u ednite idrugite. 10. Gi donesovme site zakoni kako vo Evropa. Ne znam {to sakaat pove}e... da ga ebe{!

Dar Mar

Sabota, 5 juni 2010

VRABECOT, VRABICATA I LASTOVI^KITE

FERID MUHI]

QUB^O GEORGIEVSKI

Ferid so svojata filozofija se iska~uva na planinskite vrvovi, a se spu{ta so izjavite za makedonskata nacija.

Qub~o zavr{i filozofski fakultet za da stane politi~ar. Se zanimava{e so politika za da stane biznismen i doka`a deka biznisot e filozofija.

Pod edna }eramida na streata vrabecot i vrabicata napravija gnezdo vo koe se ispilija nekolku mali vrap~iwa. Me|utoa, pod }eramidite vo sosedstvoto, se vselija mnogu lastovi~ki i brojot na novoispilenite pti~ki mnogu se zgolemi. Sekoe utro vozrasnite lastovi~ki kako i vrabecot i vrabicata izletuvaa nadvor vo potraga po hrana i {tom }e gi napolnea klunovite, sletuvaa kako raketi i gi polnea me{iwata na svoite male~ki. Po nekolku dena vrabecot i vrabicata zabeleàa deka brzite lastovi~ki gi polnat klunovite ne samo na svoite mali lastovi~ki, tuku i na nivnite vrap~iwa, ne moèj}i vo taa brzina da napravat razlika komu davaat. Toa mnogu im ja olesni rabotata na vrabecot i vrabicata taka {to tie prestanaa da se griàt za svoite male~ki. Si zasednaa vo gnezdoto i samo gledaa kako brzite lastovi~ki im go hranat potomstvoto. I taka sekoj den dodeka male~kite ne porasnaa. Dojde denot koga roditelite treba{e da im pokaàt na svoite male~ki kako se leta. Lastovi~kite izlegoa nadvor, a po niv inivnite male~ki, cela surija. Istoto go napravija i vrabecot i vrabicata . No koga poleta site, malite vrap~iwa se priklu~ija kon jatoto na lastovi~kite. Ja imaa istata nivna brzina i karakter na letawe. Ni{to sli~no so tradicijata na vrapcite.

POL@AVOT I IMOTNATA SOSTOJBA Polàvot, kako {to e ve}e poznato, so ligavewe stasa do visoka dràvni~ka funkcija. Me|utoa, poradi sporosta, zaboravi da podnese prijava za svojata imotna sostojba. Antikorupciskata podnese prijava do javniot obvinitel kade polàvot bil naskoro povikan i pra{an: - Od kade vi e ku}ata na grbot? - Ne e moja, na majka mi e ! - Odgovoril polàvot.

@IVOTINSKA TV

DOSTA DIMOVSKA

ROZA TOPUZOVA-KAREVSKA

Za razlika od Qub~o Georgievski koj ima bugarski paso{, a `ivee vo Makedonija, Dosta Dimovska ima druga filozofija. Taa so makedonski paso{ `ivee vo Bugarija.

Roza e moja omilena prateni~ka zatoa {to ima samo edna mana. Ne znae da filozofira. Dar Mar

@ivotnite re{ile da napravat svoja televizija, no mnogu te{ko im odelo da izberat glaven urednik. - Jas imam najmnogu idei, - rekol majmunot, - zo{to da ne bidam jas toj {to }e rakovodi?!? - Ka`i nekoja ideja! - Go pra{ale drugite. - Eve vaka, - po~nal majmunot, - }e gledam {to pravat drugite televizii na Balkanot i }e go pravime istoto! Posle toa majmunot bil izbran so aklamacija.

GUSKATA I PETELOT Petelot do{ol na gosti kaj svojata sosetka - guskata. - [to }e se napie{? - Go pra{ala guskata. - Mo`e sok, ama polovina ~a{a!-Odgovoril petelot. - Kako polovina, ne mo`am da ja kr{am ~a{ata! - Rekla guskata.

Dar Mar

DINOSAURUS

Sabota, 5 juni 2010

AP^IWA ZA ZDRAVI

NIZ IGLENI U[I Vistinata e edna, a tolku mnogu partii! Vrv na kukavi~lukot: i na metite im rabotat od zad grb!

Onie {to polzat uporno go ~ekaat momentot da ni se ka~at na glava.

Go {irat govorot na omrazata! Mol~at.

So pukawe vo prazno ne se pogoduva metata.

O~ite se ogledalo na du{ata,zatoa i zami`anite se na cena! Lesnite politi~ari nema da potonat – vo demokratija!

^ekor ne sme storile, a nitu znaeme kade sme.

Mrtvite ne mo`at da se branat, zatoa i nè smetaat za `ivi!

Onie {to treba da zaminat vo senka seu{te se vo ladovina.

Ne ja simnuvaat maskata. Znaat deka na pokrien gaz nikoj ne pluka!

Kolku pove}e mol~at, tolku pove}e gi tol~at.

^as sme ludi ~as sme zbuneti! Ne rodi majka za sé!

Niz ustata treba da pominuva hranata, a ne omrazata

Veruvaat vo silata na narodot zatoa i ne mu davaat da mrdne!

Georgi HAXIVASKOV Znaat kakva stoka sme, zatoa i ne se pla{at od stampedo! Da gi pro~itavme nema{e od nas da napravat bezglasni bukvi!

Mile \OR\IJOSKI

STAMENIZMI ôvekot e najumnoto su{testvo – za samouni{tuvawe. Od mlateweto prazna slama samo volovite imaat }ar. Dodeka tie so vè{teni glavi razmisluvaat – nie }e smrznuvame. Na ’r|osanite za vlast, mestoto im e vo otpad. So nivnata matematika moème da si ja presmetame samo siroma{tijata. Ne mu dirigirajte na narodot, }e ostanete bez orkestar.

Stamen GEORGIEVSKI

Pero JANKOV

AFO-RIZNICA

Od kade duva veterot be{e edinstveniot faktor za negovata politi~ka opredelba!

Napoleon go slavat kako golem general, a ne poradi golemata {apka.

Ne znaat nitu edno oro, ama postojano ni igraat po nervite.

Za qubov se potrebni dvajca vlasta i narodot. Policijata e tuka ako ne{to zatreba.

Medicinata seu{te ne otkrila lek protiv – bolni ambicii! Risto FIL^EVSKI So vizi ili bez niv, nam sekoga{ ni se odi po nadvor. Sosedot saka da ni bide kum. Misli deka sega se rodivme! @ivotnite se pla{at i begaat od lu|eto. Instinktot im ka`uva koj e krvolo~en. Kostadin USTAPETROV Dodeka vlasta postavuva bronzeni kopita, narodot e na stakleni noze!

IVANIZMI Postarite go falat minatoto, a pomladite idninata. Samo nema koj da ja fali – sega{nosta. Za da se podobri zdravstvoto, potrebni mu se bolni so pari! Rabotata na istori~arot e da ne gleda napred! Od site kletvi, najde da me stigne tranzicijata! Koga narodot bi gi izel site gluposti od politi~arite, problemot so gladot bi bil re{en! Toj be{e ~ovek od zbor, zatoa {to nema{e nitu edno delo! Narodnite masi prejdoa vo narodni kujni!

Ivan RUSJAKOV

MOZO^NA KALDRMA

Situacijata vo zemjata e `e{ka. Narodot i vlasta gi zaladija odnosite.

Del od na{iot narod izbega na Zapad. Drugiot del zabega vo tatkovinata. Politi~arite vo na{ata zemja imaat golema du{a. Na du{a nosat dva milioni lu|e. Marjan ANGELOVSKI Kako trgna rabotata, ì~arnicata na Vodno }e se gradi – nizvodno. Dràvata izdava hartii od vrednost. Pomnime vremiwa koga takva hartija be{e i dinarot! Ako vo pribliùvaweto kon Evropa napravime u{te eden ~ekor od sedum milji, }e stasame do Amerika. Aleksandar STOJADINOVI]

Situacija e sme{na. Vo toa e i na{ata tragedija!

Dr`avata ne ni e mala, tuku nas nikade ne ne sobira. Neprijatelot ne spie a nie nikako da se razbudime. Koga gra|anite ni se siroma{ni, celata dr`ava ni e socijalen slu~aj. Pande PETROVSKI Nema kraj. Sè mora da zavr{i.

Politikata e za onie koi ne mo`at da `iveat bez politika. Atanas KRLEVSKI Najrelaksirani pred izborite se daltonistite! Izborot im se sveduva na crno i belo! Za gladniot najgolema relikvija e lebot!

Na Zapad ni{to novo. Znaat samo za Sever(na). Ja sakam Makedonija – toa za nekoi e samo u{te eden dokaz deka qubovta e slepa! Dimitar ILIEV Sonot mi se ostvari, ama sega ne mo`am – da zaspijam!

Tkaja~ite na makedonskata sudbina najmnogu koristat crna pre|a. Stojan ARSI]

Tolku bev sre}en, {to drugite se –na`alija! Mi{ko DAMJANOSKI

Sudej}i po toa kolku ni e ~ista sovesta, podobro ni li~i Valkan, otkolku Balkan.

Podobro e da si otka~en otkolku so ja`e zaka~en! Miodrag KURJAK

Vnimavaj da ne stane{ zavisnik od vistinata! ]e ima{ ~esti apstinencijalni krizi!

Nemojte da la`ete deka vo dr`avava nikoj ne raboti. Kriminalcite }e vi podnesat prijava za {irewe na dezinformacija.

Sé {to e tabu, go ka`uvame niz pcostite. Izleguva deka tie se krajna forma na slobodata na govorot! Edin HAJDARPA[I]

Toj {to veli deka vo Makedonija ne te~e med i mleko, nema izlezeno na ulica! Ilija JOVANOV

Najdlaboko do dnoto odat lu|e so najplitok kapacitet. \orgi PANOV Na religijata gledam otkoso! Me proglasija za kineski {pion! Imame smrtni zakani na novinari! Zna~i vistinata ne e zakopana! Dimitri LE[NIKOVSKI So vakvi grobari, na Makedonija pogrebalno ne i treba.

Golite politi~ari go soblekoa narodot! Im treba na{iot glas. Zatoa i ne dr`at za gu{a!

^udno e ova podnebje. \ubre do |ubre a zemjata posna.

Se bara sve`a krv. Voda~ite se povampirija! Gi izvlekovme od kalta. Sega sme vo gomna do gu{a! Ne mirisa na dobro! Ne vodat le{inari!

Nata{a \OR\IJOSKA

Miodrag KURJAK

Nema sudir pome|u generacii. Site podetinivme!

Prostitutkata e pomoralna od politi~arot. Nitu edna prostitutka nema promeneto tolku javni ku}i kolku politi~arot partii. Tome TASEVSKI

Keti RADEVSKA

Sabota, 5 juni 2010

Eden den vleze kaj mene edno u`as ~ove~e. Nitu gleda, nitu slu{a, nitu mo`e da zboruva. Se razbiravme so pi{uvawe na liv~iwa. - So koe dobro ti na psihijatar? â&#x20AC;&#x201C; go pra{av pi{uvaj}i mu i mislej}i deka e gre{ka i oti ~ove~eto vedna{ }e si odi od tamu kade {to se upatilo. - Kakvo dobro?! Si imam maka...- odgovori toa na mojot dopis, ...Zapnale edni stranci humanitarci da mi stavat ve{ta~ko uvo. Demek, ne samo {to }e sum slu{al, ami direktno na u{i }e sum fa}al radio, a ako sum zapnal }e sum imal i direkten prenos od na{eto sobranie. - Super! - Tikvi so rasol! Sakaat da mi namestat i ve{ta~ko oko. Kako novo, so filter za avtomatsko nadgleduvawe televizija, za da ne sum se kontaminiral. - Fantasti~no! - Tikvi! Od mev da zboruvam da me nau~at. So lu|e ~ove~ki da se razbiram. Koi lu|e?! Kakvo kutro razbirawe!? - Prifati go toa vedna{! Pa ti si lud, ~oveku. - Taka e doktore. Za toa dojdov, jas sum lud a ti samo daj mi potvrda deka sum lud. - A zo{to ti e takva potvrda? - Za da gi ubedam deka nema da gi zloupotrebam tie nivni dobrini. Zo{to mi se?! Vaka ni e super! Ni gledam, ni slu{am, a i {to imam pak da zboruvam?! - E, nema potvrda! - Kako?! - Taka. Neka ti nakalemat i o~i i usta i nos i u{i i ti da bide{ malku normalen kako i site nie. - A zo{to? - Za da vidi{ posle kako vistinski se poluduva. I aj, mar{ nadvor, da te nema, sebi~wakovec nizaeden!

SE TE^E...

KAKO VO MODATA TAKA I VO POLITIKATA - BEZ PEGLAWE NEMA CVRSTA LINIJA. Van~o POLAZAREVSKI

NORMALNOST

Du{an PETRI^I]

LI^NI MISLI

Van~o POLAZAREVSKI (Osten, 1997)

Vie li~no izgledate prili~no bezli~no. I kameleonot e li~nost. Ama kameleonska.

MASKA

Qup~o SIQANOVSKI ( Osten, 1979)

Ja zagubil nekoj svojata li~nost, ja prona{ol, no ne ja prepoznal. Kowot ne mu zaviduva na Pegaz za kriljata, tuku na toa {to e li~nost. So lickawe ne se stanuva li~nost. Paradoks: I bezli~niot mo`e da ima li~na zamenka.

Zoran MIHAJLOV (Osten, 2003)

Del~o MIHAJLOV

BE[E ÛDO OD DETE. SEGA E ÛDEN ÔVEK. Atanas KRLEVSKI

Du{an LUDVIG

Ova e prikazna za ôvekot koj ja zagubi svojata maska. Se zdrobi, baraj}i ja pod krevetot, me|u papkite so dokumentite, zad regalot, vo fiokite na rabotnata masa, kade li ne! Od maskata ni po{tuk, ni traga! Kako vzemi da propadna. I po~naa nevoljite. Iako se u{te neprifateno od sobirot na rabotni lu|e, za ~ovekot toa rabotno utro po~na kliznoto rabotno vreme. Mina preku kancelarijata na [efot kako pokraj turski grobi{ta. Ovoj vxa{en go pogledna i mu re~e: Barem dobro utro da kaè{! - Kr{i glava, gadu nizaeden! â&#x20AC;&#x201C; odvrati ~ovekot {to ja zagubi svojata maska. Taka re~e i vleze vo svojata kancelarija. Vo pauzata za pojadok i prijde na direktorovata sekretarka i tuka, na nejzinoto biro, ja nalegna. Izleze i direktorot, voznemiren od nivnoto sladostrasno ja~ewe. - Sotire {to pravi{, po |avolite!? - Toa {to ti sekoj den go pravi{ - mu odgovori pome|u dvete bacuvawa, ~ovekot {to ja zagubi svojata maska. Denta se odrùva{e sostanokot na mladinskata organizacija vo Sotirovoto OOZT i ovoj, kako neposredno vklu~en od strana na postarite za rabota so mladite, zede zbor. - Mom~iwa, i vie stanuvate zdodevni kako postarite - im re~e - mnogu go tapite. Dojde popladneto doma i od vratata i vikna na èna si: Daj da jadam, kravo. A na te{tata koja dobi zelen ton od takvite zborovi i re~e: Ti drtino, mar{ vo svojata soba! Ve~erta, namesto da ostane doma i da ja preto~uva rasolnicata, gi pobara starite drugari i napravi lom vo kafeanata kade ne be{e vlegol celi 15 godini. Potoa otide da prespie kaj edna stara qubov. Nekade okolu zori po~uvstvuva kako ne~ija raka go gali negovoto lice. - Se poti{ kako kow, a potta ti smrdi kako na tvor, mar{ vo lavaboto â&#x20AC;&#x201C; mu vikna ènata {to go gale{e so nekakva krpa. Sotir, koj vo sonot be{e ja izgubil svojata maska, ìv sre}en otr~a vo lavaboto i so radost go posmatra{e svoeto ~ove~ko lice.

Partiskata kni{ka ne e li~en, tuku grupen dokument.

Albin ROGEQ

Sabota, 5 juni 2010

NI[TO NE SE MENUVA SILNI SLABOSTI @ivotot e sme{en – zatoa ima ta`ni lica. Od ostrata satira moè da se prese~e samo satiri~arot. I vo zlatnata ambalaà zelkata skapuva. Vo zbienite redovi mora da ima zgme~eni. Po lo{ite pati{ta problemite doa|aat pobrzo. I sovesta ne saka da grize kowsko meso. Mekite lu|e sekoj gi stiska. I onie koi ìveat slu~ajno umiraat od objektivni pri~ini. Na neograni~enata sloboda ponekoga{ £ se potrebni pove}e grani~ari. Ku~iwata laat – lu|eto kasaat. I dvièwata ~esto stojat. Goliot patriot vo znameto gleda materijal za ga}i!

Sofe [TERJOSKI (od knigata SILNI SLABOSTI,1973)

OTSUKANA MAKEDONIJA PODGOTOVKI ZA VOJNA Koga vojnata nabli`uva, onie {to mo`at se podgotvuvaat taka {to si gi ispra}aat decata na {koluvawe vo stranstvo!

TROAVIDOIZMENETA PESNI^KA Izutrina {tom si stana so glava ne ba{ bistra vedna{ mu pobara Dana armija etni~ka ~ista!

GENERALNO ÎSTEWE Predlozite za etni~ki ~ista armija se baraweto kon ~ekor na etni~ki ~ista dràva, poto~no dràva generalno is~istena od site etnosi i sè ìvo {to mrda vo nea.

PRELEANA ^A[A Ako ~a{ata na kosovskata kriza se prelee, od preleanoto prvi }e srkame nie vo Makedonija!

INOVATORSKA SUDBINA Sè dodeka zavisime od uvoz na tu|i tehnologii, patentite na na{ite inovatori }e zavr{uvaat kako muzejski eksponati!

PESIMISTI^KO ^ITAWE Kaj nas vo Makedonija ne ima i takvi na koi idninata najubavo im se ~ita vo (klozetska) {oqa!

Vladimir [OPOV (Osten, 1998)

Sabota, 5 juni 2010

BALKANSKA KORIDA * Demokratijata bi moèla da zaìvee ako saka voda~ot kako {to ne saka. * Dojdovme do rabot na provalijata. Moème nie i ponatamu! @ivko VUJI] * Voenite `rtvi ne smeeme da gi zaboravime, pa }e im se oddolìme so stavawe na nivnite imiwa vo izbira~kite spisoci. * Pred strelaweto, gi drèa vo u~ili{tata, zatoa {to – ~ovek se u~i dodeka e ìv. Bojan BOGDANOVI] * Srbinot pove}e ne mora da puka na Srbin. Ovozmoìvme dvojno dràvjanstvo. * Da ni e u{te edna{ da zavojuvame so NATO... Pa makar da ostaneme i bez Vojvodina. Rade JOVANOVI] * [to pomeka fotelja, pote{ko se stanuva. * Vistinata e kako kameleon. Se prilagoduva na okolinata. Bojan [VENTNER * Poedinci povtorno go naru{ija javniot red i mir. Peeja pesni so patriotska sodrìna. * Sè dodeka vlasta ne go pro~ita, satiri~arot ne znae {to napi{al. Dragan RAJIÎ] * Imame jako lobi vo svetot. V~era ni otvorija u{te edna narodna kujna. * Veruvam vo instituciite na sistemot. Sè dodeka se moite na vlast. Rade \ERGOVI]

DA SE ZNAE - Poglednete {to pi{uva vo dene{nive vesnici: „Sprega na politi~arite i kriminalcite“, „Podzemjeto se stopi so dr`avniot vrv“, „Mafijata vo vlasta i vlasta vo mafijata“, „Javna vrska na funkcionerite i silnite mom~iwa“. Ve}e so meseci ista prikazna! Samo se pra{uvam; do koga?! - besnee{e gospodinot Petrovi} vo kabinetot, pred sorabotnicite koi go posmatraa so stravopo~ituvawe. - Vie znaete deka jas ne sum stra{liv ~ovek, ama sega mi e strav nautro da gi otvoram vesnicite! - Da li ste svesni kakva {teta ni nanesuva toa i kolku se kompromitira~ki ovie naslovi vo o~ite na obi~niot, ~esen svet?- {i{te{e Petrovi} dodeka {eta{e nervozno pokraj golemiot pro-

EDNOSTRANA PRIMENA Toj pronajde prazen stan, a taa mu veti deka }e dojde to~no vo pet. Podgotvi {i{e skapo vino i ve}e odnapred se raduva{e na dobar seks.Na lice mesto ve}e be{e ~etiri. Vozbuden i nestrpliv. A toga{ pomina pet, pa pet i polovina, pa {est... Ja povika na mobilen: - [to e? Zo{to te nema? * Srbija dade se od sebe: sloboda, jazik, Kosovo i Metohija… * Kosovo e kolevka i krematorium na srpstvoto. An|elko ERDEQANIN * So vkrstuvawe na kopjata nastanuva nov vid na vooru`uvawe! * Vo Evropa stignuvame so brzina na vselenski brod. Ni otpa|a del po del… Milan J. MIHAJLOVI]

zorec na ~ii kraevi bea brokatni zavesi vo boja na purpur. - Politikata e mnogu seriozna rabota, ama vie za toa, izgleda ne ste svesni. Naskoro }e dojdat i izbori. [to }e misli prose~niot gra|anin - selanec od Tavakut, zanaet~ija od Vlasotince, ili profesor od Vra~ar, za nas koga vo site mediumi }e ne povrzat so najlo{ite lu|e, podgotveni da la`at, kradat, ograbuvaat, pretepuvaat, gazat po mrtovci?! Re{iv - Petrovi} gi strela{e lu|eto so pogledot koi sedea na dolgata masa od oreovo drvo - da go kaznam sekoj od vas koj e povrzan so toj olo{. Sakam so krenata glava da odam niz Knez Mihajlova ulica, a ne sinot i }erkata da se sramat od mene! Zaradi vistinata i mojata familijarna ~est, sakam site da znaat deka jas sum kriminalec, ama deka so politi~arite nemam ni{to zaedni~ko!

Aleksandar ^OTRI]

- Se zadràv ne{to, ne se griì, doa|am. Po~ni, eve me mene nabrgu. - Kako da po~nam sam, po |avolite? - Kako kako? Slu{na li za ednostrana primena? - Ne, {to e toa? - Toa e ona koga Srbija primenuva spogodba so Evropskata unija za pridruùvawe, a ovaa toa u{te ne go pravi.

* Se ka~iv na kow i vedna{ mnogumina me javnaa. Jasim MRKAQ KADMUS * Se izborivme za pravo na rabota. Rabotime se{to. * Koj veli deka ne raboti ni{to, vi raboti zad grbot. Aleksandar DEVETAK * Kaj nas site sme ednakvi. Na nula. * Maliot ~ovek ne stanuva politi~ar, zatoa {to drugite se golemi |avoli. Plamen GEORGIEV

Dragutin MINI]-KARLO

* Verbata vo Tito potvrduva deka religijata leì vo grob. * Go nemame Kaligula za vladetel, ama gi imame negovite senatori. Suno KOVAÊVI] * Treba da se otvorat pove}e narodni kujni, za da ne mu se servira na narodot preku televizija. * Ja sledime modata. Pukame po {avovite. Vladica MILENKOVI] VLAJÊ * Nikako da ja so~uvame svojata privatnost. Smrtta sekoga{ ni se me{a vo ìvotot. * Patrijarhot Pavle be{e na{ata pop ikona. Zoran T. POPOVI] * Sè pomalku zboruvame za idninata. Hororot pove}e ne e vo moda. * Toj bi ja prodal du{ata na |avolot. Ve}e raspi{a tender. Dejan PATAKOVI] * Nekulturno e da se pluka po ulici, zatoa plukame edni po drugi. * Ostvari poln pogodok. Igra{e ruski rulet. Dinko OSMANÊVI]

* Lele, da vidite {to pravat na Kosovo. Pa toa se {okovi. * Koga }e osamne, pra{awe e na den. Grujo LERO

* [to saka ovoj narod, ima i svoi kujni. * Go izdr`avme zlostorstvoto, u{te da ja osudime kaznata. Ekrem MACI]

* Od koga spasot e vo rabotata, nikoj ne saka da raboti. * Rabotata ni odi veselo - rabotnicite sekoj den se pijani. Abdurahman HALILOVI] AHIL

* Ni decata ne se ona {to bea. Sega se vozrasni lu|e. * Ne ~eka{e neprijatelot da stapne na na{a teritorija. Prv zapuka preku granicata. Stevan KOJI]

DANILOVGRAD 2010 (nagradeni aforizmi) Mo`e{e vojnata da pomine i bez nas, ama toa }e be{e kako sarma bez meso. Site sre}ni familii li~at edna na druga. Barem eden ~len im e nevraboten.

Milan TODOROV Na teloto na `rtvata nema nikakvi tragi na nasilstvo. I nedostasuva samo glavata. ^ovek treba da go raboti ona {to najdobro go znae, a jas znam deka ni{to ne znam.

Ana VERI[KOVSKA

Zoran T. POPOVI]

Milorad DOBRI]

JOVO NIKOLI]

RADIVOJE BOJI^I]

VESNA DEN^I]

Pomogni Gospode, ako te ima. Ako te nema, ka`i ni da ne se nadevame.

Pu{tete gi da ofkaat. Dobriot glas daleku se slu{a.

Decata ne e lesno da se izla`at. Zatoa nemaat pravo na glas.

Vladata koja ne prezema ni{to, re{itelna e da istrae vo svoite nameri.

Ni treba dobar poznava~ na prilikite. Za nezgodite i samite sme stru~waci.

Srbite gi pridvi`uva mehanizam so vnatre{no sogoruvawe.

Nikoga{ nema da go pre`alime. Ve~no }e pla~eme zatoa {to go imavme.

Dodeka nie kaskame zad Evropa, Afrika ni e zad peticite.

Prethodniot voda~ otide po miren pat. Umre sam.

Vo na{ata ludnica dojde do smena. Stra`arite gi zamenija carinici i grani~ari.

Nekoi za slobodata bi go dale `ivotot, a nekoi bi pripomognale pari~no.

Momentalno sme vo kriza, ama kaj nas toa ne trae pove}e od pet veka.

Sabota, 5 juni 2010

SVETOT SE SMEE A NIE MU JA MISLIME BELOSVETSKI NASMEVKI Nekade vo Luizijana. - Kone~no, nau~i li da vozi{? - Nau~iv. - I? [to ti be{e najte{ko? - Da ja odvojam kolata od banderata.

* Vleze Irec vo voz i sedna pokraj eden nam}orast ~ovek, koj na remen~eto dr`e{e ku~e. - Ubavo ku~e-re~e Irecot. â&#x20AC;&#x201C; Koja sorta e? - Dobieno e so vkrstuvawe na Irec i majmun - odgovori nam}orot. - Taka i mislev. Zna~i ku~evo ni e rodnina i na dvajcata!

Konstantin CIOSU

Qubica KOPKOVA

* Simon vleguva vo edna prodavnica vo teksa{kiot grad Verlington. Vedna{ zabele`a deka vo izlogot na prodavnicata ima golem broj na trubi i pi{toli. Go pra{a na prodava~ot: - Kako uspevate da gi prodadete ovie raboti?! - Mnogu ednostavno. [tom nekoj kupi truba, negoviot sosed vedna{ kupuva pi{tol.

Pol REB

* Vo parisko kafule, posle dolgo muabetewe, edna prijatelka ja pra{uva drugata: - Slu{na deka Bob i Pegi se ven~aa? - Da, znam. [teta. A tolku se sakaa.

KORK

* Mlad avtostoper go zapira avtomobilot koj pominuva po avtopatot. Voza~ot go otvori prozorecot i go pra{a mladi~ot {to saka. - Dali bi bile qubezni da mi go odnesete paltoto do ^ikago? - So zadovolstvo-odgovori voza~ot-ama kako da vi go vra~am tamu?! - Mnogu ednostavno. Jas celo vreme }e bidam vo nego.

Klod FAVARD

Ogromna bura na more. Brodot po~nuva da tone. Op{ta panika. Mak Kormik i Mak Tavi{ tr~aat po palubata kako muvi bez glava, neznaej}i {to da pravat. Odedna{ Mak Kormik go fa}a Mak Tavi{ za raka: - Slu{aj, imam odli~en predlog za tebe! - Kakov?! - Satot koj v~era go kupiv od tebe za 1000 dolari sega ti go nudam za 10 dolari.

Oskar MARTINEZ VENEREO

* Vo edna psihijatriska klinika vo Bruklin, doktorot go pra{uva pacientot: - Zo{to kupivte pi{tol? - Sakav da se ubijam. - Toga{ zo{to go prodadovte? - Za da kupam municija za pi{tolot.

* Dvajca prijateli-biznismeni razgovaraat vo kafeana vo Varna: - Slep li si ili gluv? Zarem ne gleda{ {to se slu~uva okolu tebe?! - A {to se slu~uva? - Pa `enati ima ~etiri qubovnici. So tebe pet. - Ne mi pre~i ni{to od toa. Jas pove}e sakam da u~estvuvam so 20% vo dobar biznis otkolku 100% vo lo{.

Martin TED

Paulo SIMPAJAO Adresa: 8-ma Udarna brigada br. 2 1000 Skopje Republika Makedonija Izleguva: edna{ mese~no

HUMORISTI^NO-SATIRI^EN VESNIK Direktor: Mice Jankulovski Glaven i odgovoren urednik: Darko Markovi}

www.osten.com.mk e-mail:osten@t-home.mk tel.: +389 02 3213 665 Pe~ati: Pe~atnica Misirkov, Skopje

Redakcija: Vasil Tolevski (urednik za tekst); Miroslav Georgijevski (urednik za karikatura); Nikola Simovski (tehni~ki urednik)

SVETSKA GALERIJA NA KARIKATURI

Vladimir BOROEVI]

Adolf BORN

Vlasta ZABRANSKI

Serget TJUNIN

Nehar TIBLEK

Tibor KAJAN

Darko DRQEVI]

Vojin STANKOVI]

DEKLOZO

Slobodan MILI]

Oto RAJZINGER

Oldrih JELINEK