
JSKD OI DRAVOGRAD IN KLUB KOROŠKIH ŠTUDENTOV v sodelovanju z Javnim zavodom Dravit in ZKD V OKVIRU 23. PESNIŠKE OLIMPIJADE sta razpisala 12. NATEČAJ OTROŠKE POEZIJE.
Natečaj je namenjen promociji poezije in širjenju literarne kulture med osnovnošolci. Cilj natečaja je mlado poezijo predstaviti širši javnosti.

Tema letošnjega osnovnošolskega razpisa je bila »VESOLJE V MENI«.
Prejeli so 107 pesmi osnovnošolcev iz 18 slovenskih osnovnih šol (vključno s podružničnimi šolami).
Žirija v sestavi: Maje Visinski Andrejc, pesnice in Barbare Žvirc, pesnice in vodje projekta Pesniška olimpijada, se je odločila, da priznanje za poslano pesem prejmeta tudi učenca naše šole; in sicer Tia Đogić, učenka 6. c, za pesem z naslovom Pesem čustev in Črt Žičkar Ravbar, prav tako iz 6. c, za pesem z naslovom Vesolje.
Iskrene čestitke
Pesem čustev
Jaz sem Zemlja in v meni je osem planetov … moje telo je kot vesolje, vsak planet je svoje volje.
Na oddaljeni Neptun me žalost popelje, a Sonce je planet za veselje!
Na Marsu sem dobro razpoložena, na Uranu čisto lena.
Štejem 1, 2, 3 … me lenoba zapusti, skočim na Venero, kjer ljubezen cveti.
Ostanejo mi planeti tri (Merkur, Jupiter in Saturn), kjer čustev še ni.
Ampak, ker sem še mlada, me to ne skrbi …
Vesolje
Ko ozrem se v vesolje, sem dobre volje.
Ko Luna nam zasije, srce mi močno bije.
Železna mora biti volja, ker dolga pot je do vesolja.
Črt Žičkar Ravbar, 6. c Osnovna šola Koper
Tia Đogić, 6. c Osnovna šola Koper
S svojimi deli so na natečaju sodelovali:
Dan v šoli Zjutraj se zbudim, hitro v šolo grem, kaj vse tam počnem, vam raje ne povem …
Prva ura matematika, malo seštevamo, malo odštevamo, nič se ne deremo , še malo množimo, še raje delimo …
Druga ura naravoslovje, se o celicah učimo, nič ne norimo , celice? to zdi se mi zanimivo!
Dve uri tehnike z lesom se igramo, kaj vse že vemo, kaj vse že znamo, le nikar ne vprašajte mojo mamo
Rok Butinar, 6. c Osnovna šola Koper
To nisem jaz (Vesolje o meni)

Vesolje v meni, vesolje v tebi, ne počutim se kot jaz, strah me je biti sam. Skrivam se od drugih, dobro se ne počutim, nekateri mislijo, da sem bedak, nekateri junak … a to nisem jaz.
Ajdin Hodžić, 6. c Osnovna šola Koper Moje vesolje
Moje vesolje je včasih čarobno, včasih je mračno, včasih prav zlobno.
Večkrat jezim se, kaj se to pravi, vse, kar je notri, v moji je glavi. Znotraj planeti barve so vsake, če jim prisluhneš, že slišiš korake. Moje vesolje je zame posebno, ker to je moje mesto zasebno!
Martina Jankoska, 6. c Osnovna šola Koper
Vesolje v meni
Pristal sem na Marsu, ker šel sem v vesolje, zagledal sošolca, postal dobre volje.
Pogovarjam se z vesoljcem, ki mi ponudi olje, ura zazvoni in spoznam, da sem le sanjal okolje.
Alen Karić, 6. c Osnovna šola Koper
Vesolje o meni
Svojo družino rada imam, vsak trenutek, vsaki dan. Vedno stoji mi ob strani, to telo in dušo mi nahrani.
Luna sije kot za stavo, daleč blešči se v daljavo … zvezde moja so bližina, kot mi blizu je moja družina.
Hannah Sofia Kloosterwaard, 6. c Osnovna šola Koper
Spet v šolo
Ko zjutraj vstanem, že spet živčna sem, se hitro pripravim in v šolo odpravim.
Spet ta šola se je začela, komaj čakam, da se konča, ko pouka konec je, domov odpravim se.
Malo zaspim, spočijem oči, potem se zbudim in nalogo naredim.
Malo še na telefon pogledam, kaj po svetu se dogaja, človek postane od tega zaspan, grem spat tudi jaz tako je vsak dan.
Naja Kurtović, 6. c Osnovna šola Koper
Trema
Stopim na oder, pod žarometi zasijem. Za trenutek imam pogum, ki ga pa s tremo prekrijem.
Ne upam si plesati, zapeti, zaigrati, a vem, da jaz to zmorem speljati. Kolena so šibka, trese se glas, zadržujem svoje solze, dam nasmeh na obraz.
Srce mi razbija, jemlje mi dah, navzven sem pogumna, a res me je strah.
V sebi bijem občutkov bitko, najraje zbežala bi proč, premagala bom to izkušnjo bridko, vem, da imam v sebi to moč.
Nina Lonić, 6. c Osnovna šola Koper
V meni je vesolje
V meni je vesolje, kjer je tudi morje. Jaz pa grem na polje, kjer raste grmovje.
V meni je moč, močna kot obroč, Jupiter in Mars, planeta za okras.
Dejan Malić, 6. c Osnovna šola Koper
Vesolje v meni
Vesolje je kot veliko polje in je kot veliko morje, ki v meni valovi.
Sonce mi zaželi, da se sam v sebi razsvetlim.
Sonce mi zaželi, da se skrijem ena, dve, tri in že me več ni!
Maj Marsič, 6. c Osnovna šola Koper
V meni je vesolje
V meni je vesolje, kjer je zvezdno morje, zraven so planeti, svetleči in prelepi.
Na Marsu so vesoljci iz filmov, ki jih gledam, tam so galaksije, vsaka je različna po svoje … in po moje!
Leo Matič Križman, 6. c Osnovna šola Koper
Vesolje okoli nas
Vesolje je kot polje, v meni je močno, a nikoli točno.
Vesolje je polzeče kot olje v meni in tebi … prikliče nam ugodje.
V vesolje posadila bi gomolje, ki zrasli bi v grmovje.
Zate in zame!
Ana Novak, 6. c Osnovna šola Koper
V meni je vesolje
V meni je vesolje, prostrano kot polje. To polje je olje, ki se je zlilo čez morje.
Planeti so v meni, mi dajejo glas, nas radi imajo … mene, tebe, nas in vas!
Rok Radinović, 6. c Osnovna šola Koper
Vesolje v meni
Vesolje v meni živi, ko moja ekipa na tekmi servira, to naše nasprotnike nervira.
Gledajo nas grdo, ampak nič zato, ko naslednjo točko zabijemo, vsi žvižgajo, ploskajo in za nas navijajo.
Sara Plavšić, 8. b Osnovna šola Koper
Vesolje v meni
Moje misli so kot vesolje, včasih prazne, drugič polne, moje misli so kot vesolje, včasih temne, včasih svetle.
Moje misli so kot utrinek, včasih hitre in nenadne. Moje misli so kot Luna, včasih počasne, včasih zaspane. Moje misli so kot Neptun, včasih mrzle in majhne. Moje misli so kot Sonce, včasih tople, včasih velike … . .. pa vendar moje misli so kot Zemlja, vedno polne so življenja!
Luka Rok, 8. d Osnovna šola Koper
Vesolje je v meni
Jaz običajna punca sem, a vedno razmišljam o sto stvareh.
Več je v meni, kot se vidi, saj si čustev ne upam razkriti. Imam sovražnike, imam najdražje, a tistega fanta imam najrajše!
Moja duša oživi v najdaljših nočeh, ko razmišljam o čustvih in bogu zvezd vseh.
Zala Rojc Flego, 6. c Osnovna šola Koper Vesolje v meni
V meni je vesolje, neskončno kot polje. Širno kakor morje, ko veselje po glavi orje.
Dobro, kot olje, ko gre vse na bolje.
In najbolje je, ko vsa čustva odjaviš …
In da te pesmi ne objaviš!
Jakob Rudolf, 8. b Osnovna šola Koper
Počutim se, kot da bi imela krila Počutim se, kot da bi imela krila ali iz pravljic čarobna vila, kot metuljček ali ptica? Morda vrabec ali sinica.
Počutim se, kot da bi imela krila, da bi letela visoko nad belimi oblaki, tam, kjer so letala in pravi super junaki.
Počutim se, kot da bi imela krila, da med ocenjevanji ne bi vsega pozabila, da bi kar skozi test letela in vse pravilno bi imela.
Počutim se, kot da bi imela krila, namesto pouka leteti bi se učila, medvedka bi pozdravila in se v tople kraje odpravila.
Počutim se, kot da bi imela krila … … ko se pa šola konča, bi odletela tja, kjer ptice letijo, na počitnicah se k morju spustijo.
Počutim se, kot da bi imela krila, da pesem bi svet obogatila, da vsa živa bitja iz nje izvedo, da skozi življenje le pesem bogatila jih bo.
Iva Šćekić, 6. c Osnovna šola Koper
Naj zvezde me popeljejo
Zvečer pogledam v nebo, in vidim, pa četudi zaškilim, prelepe bele zvezde.
Te zvezde vidim kot mali voz, pa tudi voz veliki, a vmes ni, če tudi še tako napenjam oči, zvezde Severnice.
Nato me k sebi povlečejo, in se mi zdi, da resnica to ni, da sem le v svojih sanjah.
In iz vsega zdrami me budilka, šele takrat ugotovim, ko v svoji postelji se zbudim, da bile so le sanje.
Vesolje v meni
V meni je vesolje, veliko kot polje, očem je prekrito, v temo zavito.
Misli prihajajo, kot sonce zahajajo, misli je veliko, vesolje raznoliko.
Jernej Kozlovič, 8. d Osnovna šola Koper
Elisa Tinelli Imamović, 6. c Osnovna šola KoperSREBRNI KOŠARKARJI IN KOŠARKARICE


