E-OKA E-ČASOPIS OŠ GRADEC
MLADI PISATELJI
MALI ROPAR Nekega jutra, ko je bilo že treba v šolo, se je zbudil fantek Leo. Vstal je in se oblekel. Leo je v šolo vedno zamujal, pouk se je začel ob osmih, on pa je prihajal ob devetih. Učiteljici je bilo enkrat dovolj in ga je poslala k ravnatelju. Obljubil mu je, da ne bo več zamujal. Sošolec ga je večkrat zafrkaval zaradi zamujanja, enkrat mu je celo počečkal in zmečkal list kontrolne naloge. Tudi drugi sošolci ga niso marali in so ga pretepali. Ni imel nobenega prijatelja, ki bi mu pomagal, domov je pogosto prihajal z buškami na glavi. Mama in oče sta ga spraševala, kako je dobil buške, Leo pa je bil čisto tiho. Nekega dne je učiteljica naročila, da morajo vsi učenci pripraviti predstavitev živali na plakatu. Za pripravo plakata so imeli teden dni časa. Takrat se je Leo odločil, da se bo sošolcu maščeval večer pred predstavitvijo plakata. Šel je v posteljo in se delal, da spi. Ob polnoči pa se je s svetilko splazil iz hiše. Bil je oblečen v temna oblačila. Prišel je do hiše, v kateri je živel sošolec. Malo se je bal. Hišna vrata so bila odklenjena, da jih je samo odrinil in vstopil je v hišo. Neslišno je stopal po hiši in začel iskati sošolčev plakat, iskal ga je kar pol ure. Bil je že malo živčen. Pogledal je še v sošolčevo sobo in našel je plakat. Počečkal mu je plakat in stekel domov. Naslednji dan je bila prvo uro na urniku slovenščina. Vsi so morali predstaviti plakat. Leo se je prvi javil. Opisal je kenguruja, to žival je dobro poznal, saj je bil že večkrat v Avstraliji. Dobil je petico. Zadnji je bil na vrsti nesramnež, ki mu je počečkal kontrolno nalogo. Predstavil je rdečo mravljo, njegova predstavitev je bila zelo dolgočasna, pa še plakat je imel počečkan, zato je dobil dvojko. Doma je mami in očetu povedal, da je dobil dobro oceno. Ko se je spomnil na sošolca, se je smehljal. Dobro maščevanje! Ali res? Je Leo ravnal prav? Presodite sami. Rok Podhraški, 5. razred, PŠ Kresnice
(NE) SREČNI TELEFON Nekoč, pred davnimi časi je v osamljenem predalu živel telefon. Bil je zelo žalosten, ker ga je deček, njegov lastnik zamenjal z drugim srečnim telefonom. Nekega deževnega dne pa se mu je pridružil še MP3, ki ga je zamenjal iPod. Tako sta oba nesrečno čepela v temnem predalu in postala sta prijatelja. Odločila sta se, da bosta odpotovala v širni svet. Na poti sta srečala obupano obcestno svetilko, ki ji ni nihče želel zamenjati žarnice. Postali so prijatelji in skupaj so se odpravili v Afriko. Prišli so do pristanišča, a niso vedeli, kako bi se izmuznili na ladjo. Prvi na ladji je bil telefon, saj je smuknil v žep deklice po imenu Liza. Tudi MP3 se je opogumil in skočil v žep dečka po imenu Luka. Svetilka pa se je postavila na rob pristanišča in ko je ladja odplula, je stopila gor in vse je steklo kot po maslu. Ko so prispeli v Afriko, si je svetilka našla prijateljice, ki so bile tudi brez žarnice in ostala je pri njih. MP3 je ostal pri Luki, saj je bil prijazen deček. Telefon pa se je odpravil novim dogodivščinam naproti. Medtem pa se je dogajalo nekaj nenevadnega. Luka je na ladji spoznal Lizo in ni mogel več odmakniti oči od njenih prelepih temnih las. Zaljubila sta se, medtem, ko je telefon na noju dirkal po puščavi. Imel se je zelo fino in sploh se mu ni sanjalo, kaj doživlja MP3. Luka je Lizi podaril......MP3! In MP3 je videl prvi poljub na lastne oči. In tako se naša zgodba konča. Telefon se skupaj z opicami baše z bananami, MP3 uživa v poslušanju glasbe z Lizo, obcestna svetilka pa se celo noč zabava s prijateljicami. Sara Mur, 6. c
GAŠPER IN MAŠČEVANJE Je petek popoldne. Grozni Gašper se vrača iz šole. Je strašno jezen. Nesramni Nejc mu je danes pri malici zlomil njegov nov nalivnik z vzorcem spidermana, poleg tega se je vsem zlagal, da še vedno spi v plenicah. V mislih že kuje maščevanje. Ko pride domov, se zaklene v sobo, da bo lahko mirno dokončal svoj načrt maščevanja. Najprej se odpravi po mamino čarovniško knjigo. Njegova mama je namreč čarovnica. Vendar tega v javnosti ne kaže, predvsem pa je tudi tečna kot vse druge mame. Gašper je enkrat sicer že poskusil uporabiti knjigo, kajti hotel je postati kralj sveta, a se ni izkazalo najbolje, naredil pa je veliko zmešnjave. Ampak tokrat je prepričan, da mu bo uspelo. Mora mu uspeti! Njegov načrt je tak. S pomočjo mamine čarovniške knjige bo naredil strup zaljubljenosti. V nedeljo zjutraj bo povabil nesramnega Nejca na obisk, da bosta igrala njegovo novo računalniško igro z naslovom Gladiator 2. Nejc obožuje gladiatorje, zato bo gotovo prišel. Seveda Gašper nikomur ne namerava posoditi igrice, to je samo del načrta. Točno ob enajstih mu bo dal piti kokakolo, v njej pa bo seveda ljubezenski strup. Nejčeva najljubša pijača je kokakola in ker mu je doma ne dovolijo, jo bo z užitkom spil. Napoj bo začel delovati šele čez 24 ur in to bo točno v ponedeljek ob enajstih, ko naj bi jih obiskala Trnuljčica. Nejc se bo zaljubil in ves razred ga bo imel za zaljubljenega norca, ker fantje sovražijo dekleta. Gašperju so se oči kar svetile ob misli na to. Bila je nedelja zjutraj, vse je potekalo po načrtih. Gašper je nesramnemu Nejcu že nesel pijačo. Na pladenj je položil tudi svoj kozarec, misleč, da bo že vedel, v katerem je strup. Ampak ko je nesel, je tako noro razmišljal o tem, kako bo zafrkaval Nejca, ko se bo zaljubil, da je zamešal kozarce. Nejcu je dal tistega brez strupa, sam pa popil kozarec s strupom. Bil je ponedeljek. Gašper je komaj čakal Trnuljčičin prihod. A ni se zavedal, da je sem popil strup. Končno je bila ura enajst in Trnuljčica je vstopila v razred. A pri Nejcu ni opazil nič nenavadnega, namesto tega je sam začel zardevati in oblila ga je ljubezenska vročica. Šele takrat se je začel zavedati, da je sam spil strup. Tako mu grozni načrt maščevanja ni uspel. Pa še en mesec ni smel na računalnik, ker je mama izvedela, da je uporabil njeno čarovniško knjigo. Gaja Razpotnik, 6. C
DEJAN BU-BU Nekega dne se mi je vseeno primerilo nekaj, za kar človek ne bi mogel reči, da je bilo v najlepšem redu. Nekaj nenavadnega, zaradi česar bi mi lahko rekli tudi Dejan bubu. Nekega dne je živel Dejan. Rad je gledal filme o duhovih. Nekega dne je rekla babi: Saj boš postal še duh, če boš gledal take filme. Takrat je Dejan postal duh. Ime mu je bilo Dejan bu-bu. Izpolni mi tri želje. Prva je: Zapri me v hišo strahov. Druga je: Naredi piškote v obliki duhov. Tretja je: Pojdi me iskat v grad in bom spet Dejan.
Dejan Stamatovski 3.b
ČLOVEK-KONJ TAGUS IN JANKO IN METKA (Združil sem pravljici Janko in Metka ter Lov na pošasti Človek – konj Tagus. )
Na pašniku je bil miren dan. Tagus je pazil čredo ovac. Kar naenkrat se je pojavila čarovnica. Tagus je z vsemi močmi branil čredo, a mu ni uspelo. Čarovnica je uročila Tagusa in ta je zaspal. Odpeljala ga je v grad in ga zaprla v kletko skupaj z Jankom in Metko. Še pred tem mu je vzela meč in pas, ki ga je imel čez ramo. Ko se je prebudil, je s kopiti udarjal po rešetkah, a mu ni uspelo odpreti kletke. Čarovnica je imela ključ okoli vratu. Legla je k počitku. Tagus je v kletki našel žičko in z njo odprl vrata kletke. Na steni sta visela njegov pas in meč. Opasal si ga je okoli pasu. Bil je svoboden. Svobodna sta bila tudi Janko in Metka. Veselo sta odhitela domov k očetu. Tagusu sta obljubila, da ga obiščeta. Tagus je pohitel na pašnik, kjer ga je čakala čreda ovac.
Marcel Malis, 6. C
MOJ KUNČEK TAČKO Sem Manja in doma imam kunčka Tačka. Imam ga tri mesece in pol. Tačko je črne barve in ima belo tačko ter smrček. Po tem je dobil tudi ime. Imam ga v kletki v hiši. Kletko mu čistim vsak drugi ali tretji dan,vodo pa mu menjam vsak dan. Hranim ga z briketi in z zelenjavo. Z njim se igram vsak dan. Manja Hvala, 5.r. POŠ Hotič MOJ KONJIČEK V jeseni sem začela obiskovati 1. razred glasbene šole v Litiji. Hodim k pouku nauk o glasbi in se učim igrati na inštrument. Igram prečno flavto, ki je pihalni inštrument in je narejen iz kovine. Prečna flavta se je razvila iz preprostih piščali. Zasluge za današnjo obliko flavte z zaklopkami gredo velikemu flavtistu in izdelovalcu flavt Theobaldu Boehmu. Poleg igranja v glasbeni šoli, moram veliko vaditi tudi doma. Preden sem začela igrati, sem se morala naučiti dihanja in ritma, pravilne drže rok, prstov in flavte, sestavnih delov flavte ter njenega čiščenja. Pesmi se učim igrati po notah. Na vaji me včasih s klavirjem spremlja učiteljica Mira Kranjc. Imela sem že dva solistična nastopa in v duetu s sošolko Janjo. Veselim pa se tudi nastopa na krajevni prireditvi. Anja Kimovec. 5.r., POŠ Hotič
KAKO SEM ZAČELA IGRATI NA PREČNO FLAVTO Vedno sem si želela igrati prečno flavto, vendar sem morala počakati, da sem morala še zrasti. V drugem razredu sem začela z igranjem kljunaste flavte. Igranje mi je bilo zelo všeč, vendar sem si še vedno želela igranja na prečno flavto. Dve leti sem obiskovala pouk nauk o glasbi in igrala na kljunasto flavto. Šele v 4. razredu sem se začela učiti igranja na prečno flavto. Najprej sem se učila pihati v inštrument, nato sem igrala na glavo flavte in končno na celo flavto. Bilo mi je v veliko veselje. Kmalu sem začela tudi nastopati. Pred prvimi nastopi sem bila vedno vznemirjena, danes, ko je za menoj že veliko nastopov, so nastopi postali nekaj vsakdanjega. Igranje na prečno flavto mi je v veliko veselje in ni mi žal prostega časa, ki ga porabim za obisk v glasbeni šoli, za nastope in vajo doma. Janja Končar, 5.r. POŠ Hotič
DOBILI SMO PSA Že dolgo smo si želeli kužka. Jaz sem si želela majhnega, mami in ati velikega in tako se nismo in nismo mogli dogovoriti. Brali smo oglase na internetu, iskali po zavetiščih, vendar se nikakor nismo mogli odločiti. Nekega dne pa je mami našla oglas; »Podarimo kužke mešance, mama je novofundlandec. Za oddajo bodo primerni konec meseca.« Mami je poklicala gospo in se dogovorila za ogled malih kužkov, ugotovila pa je tudi, da se je z gospo poznala že od prej. Naslednjo soboto sme se odpeljali v Šentjur pri Celju, da si izberemo svojega kužka. Vozili smo se skoraj dve uri, saj smo imeli še postanke. Ko smo prispeli, je do avta prišel ogromen pes. Bil je črno bele barve. Ustavil se je pri vsakih vratih in nas veselo pozdravljal. Ko je prišel do mojih vrat, sem mu jih pred nosom zaprla. Skoraj nisem upala stopiti iz avta. Zbrala sem pogum in stopila iz avta. Gospa je povedala, da je ogromen pes mama mladičkov, ki so za oddajo. Bila je dosti bolj prijazna, kot kavkaška ovčarka, ki je sedela na robu dvorišča in lajala vsakič, ko se je kdo prestopil. Ogledali smo si mladičke. Rezervirana je bila samo punčka, ki je imela na koncu repa belo pikico. Vsi so bili zelo ljubki, nekateri so grizli grmiček, pod katerim so imeli skopano luknjo, ostali so si nas radovedno ogledovali. Mali, črni radovednež je prišel do nas in nas ovohaval. Mami je vprašala: »Ali bi imeli tega z belim slinčkom?« Kužek je namreč imel belo liso, ki je bila videti kot slinček. »JAAA!« Sva zakričala jaz in Matej. Podobnega kužka smo rezervirali še za mamino prijateljico. Mami se je z gospo dogovorila, kdaj se vrnemo ponj, o cepljenju, čipiranju,.. Mladičke je potrebno cepiti proti kužnim boleznim, pod kožo pa jim je potrebno vstaviti čip, na katerem so podatki o lastniku. Čip vstavi veterinar. Doma smo pripravili vse za pasjega dojenčka, pripravili ležišče, kupili nekaj pasjih igračk, povodec, ovratnico,.. Izbrali smo ime za našega novega družinskega člana. Imeli smo več predlogov, na koncu pa smo se odločili, da bo Nero, ker to v italijanščini pomeni črn.
Komaj sem čakala, da bomo šli ponj. Končno je prišel petek. Takoj po pouku smo se odpravili na Štajersko po našega novega psa. Ko smo se pripeljali so Nerota ravno okopali in mu postrigli nohte. Mami je pri gospe kupila tudi hrano. Ati je Nerotu nadel ovratnico. Gospa je povedala, da je Nero največji, najbolj kosmat in najbolj požrešen mladič.
Počasi smo se odpravili proti domu. Nerota smo namestili na sedež med mene in Mateja. Celo pot sem ga božala in držala. Nekaj časa je jokal, potem pa je zaspal. Ko smo prišli z avtoceste je tudi bruhal. Doma smo Nerota spustili iz avta. Malo je bil še plašen, kmalu pa je postal razigran. Raziskal je dvorišče, si poiskal stvari, s katerimi se lahko igra (vrtne rokavice, igrače iz peskovnika,..) Najbolj uboga mami in mene mislim, da naju ima za gospodarja. Tako smo dobili psa. Ki je še vedno zelo razigran. Rad sodeluje pri košarki in nogometu. Poje ogromne količine hrane. Postal je ogromen kosmat pes.
Jerneja Logaj, 5.r. POŠ Hotič
O svizcu, ki je poznal rožice Za devetimi gorami in sedmimi otoki, na najvišji gori te dežele, je bilo naselje po imenu Svizlandija. V njej je živelo veliko družin svizcev. V eni izmed teh družin je živel svizec Marko. Bil je ljubitelj rastlin. Posebno všeč so mu bile rožice, zdravilne rožice. Iz njih je pripravljal različne čaje, poparke in druge zvarke. Bil je prijazen svizec. Najbolj prijazen svizec v vsej Svizlandiji. V Svizlandiji je napočil čas volitev. Predsedniška kandidata sta bila svizca Marko ter hudobni, izkoriščevalski Polde Damjak. Drugi niti najmanj ni bil prijazen do Marka, ker je imel Marko tako rad svoje zdravilne rožice. Grozil mu je s požigom njegove shrambe posušenih, tako dragocenih mu rožic. Pravzaprav sem se narobe izrazil, on je bil tako ljubosumen na Marka, da ga je nekega dne izgnal. Marko si je mislil sam pri sebi, da taka hudobija lahko prikliče hudo nesrečo vsem svizcem v Svizlandiji. Potoval je ves mesec in »papcal« svoje zdravilne rožice, tako da je bil varen pred hujšimi okužbami. Enainpetdeseti dan je našel zelo redko cvetlico brez imena. Pregledoval je vse bukve, ki jih je imel s seboj in ni in ni našel njenega imena, zato jo je imenoval glede na prejšnje dogodke: sramota. Na tem mestu je bilo celo polje sramot. Čudil se je, kdo in s kakšnim namenom jih je sem posadil. In tako se je Marko mirno preselil v bližnjo jamo, saj mu je bil všeč vonj sramote. Sramota je bila samo njegova rožica! V Svizlandiji se ni dogajalo skoraj nič nenavadnega. Zgodila se je samo nenavadna smrt nekega svizca po imenu Aleksander. Vzroka smrti niso našli, saj ni imel nobene poškodbe ali bolezni. Kasneje je pomrla celotna Aleksandrova družina. Začelo se je govoriti o čudni bolezni. Prvi znak te bolezni je bila norost in izpuščaji, ki jim je sledila SMRT. Vsa Aleksandrova družina je pomrla, razen majhne deklice po imenu Meta. Aleksandrova družina je bila majhna in revna, zato si niso mogli privoščiti zdravniške pomoči. Tudi Meti so se kmalu po celem telesu pojavili izpuščaji. Kmalu so jo izgnali iz Svizlandije. Odpravila se je po stopinjah Marka. K sreči se je Marko ravno odpravljal po zaloge v bližnje mesto, ko je zagledal osamljeno dekle. Videl je, da je zelo bolna, ter jo odpeljal k sebi. Preučeval jo je zelo podrobno. Poskušal jo je pozdraviti z vsemi rožicami, ki jih je imel pri sebi. Nobena ni učinkovala zoper to hudo bolezen. Meta pa je silila ven iz votline, tako močno jo je privabljal vonj sramote. Nekega dne, ko je šel Marko po hrano, se je deklica posladkala z jutranjo roso, ki se je nabrala na sramoti. V trenutku je zaživela in bila skoraj pozdravljena. Medtem je v Svizlandiji umrlo še veliko svizcev. Polde se je začel spraševati, ali se ni bolezen zgodila zaradi njegove zlobe. Marko je medtem preizkušal na Meti zdravilno moč sramote. Zmečkal jo je, jo posušil, prekuhal … in končno zvaril posebno zdravilo. Meta je zvarek malo srknila in se zgrozila nad okusom. Marko je dodal še malo mete, ščepec robide, izvleček materine dušice. Zvarek je bil popoln! Meta si je zvarek kar zlila po grlu, tako ji je bil všeč. Slišalo se je, da je v mestu še veliko bolnih, in odpravila sta se proti Svizlandiji. Tam je bolezen razsajala kot kuga in že 60%
svizcev je pomrlo, 30% je bilo okuženih in 5% je že videlo luč na oni strani. Ko sta Marko in Meta prišla s celim vozom upanja (tako sta preimenovala sramoto), se je nad njiju vrglo množica okuženih svizcev. Marko jim je velikodušno dal zvarke, razen Poldetu, saj se mu ni smilil. Kasneje se je Marko Poldeta le usmilil in mu dal zvarek.
Ko so bolezen iztrebili, je Marko postal predsednik Svizlandije in Meta njegova žena. Marko je širil svoje znanje o rožicah povsod po svetu. Vsi so živeli srečno da konca svojih dni.
Oskar Divjak, 6. b
KAČA V GOZDU
Pravijo, da je strah votel, okrog ga pa nič ni. A zmerom ni tako. Strah je včasih še kako resničen.
Poleti smo se odpravili v gozd nabirat borovnice. Hodili smo med drevjem in iskali slastne modre sadeže. Nenadoma je mami zakričala: »Pazi, kača!« Vsi smo se ustrašili. Ustrašila se je tudi kača, ki se je hitro skrila med praprotjo.
Bili smo vznemirjeni, zato smo se odločili, da je za tisti dan konec nabiranja borovnic. Ugotovili smo, da je strah lahko prav velik. Od takrat smo pri nabiranju borovnic še bolj previdni.
Alen Demiri, 5. razred, PŠ Kresnice
NOVINARJEVO POROČILO O DELU ŽEBLJARJEV (poustvarjalno pisanje po obravnavanju pesmi Otona Župančiča Žebljarska) Včeraj zvečer sem se vrnil s svojega obiska pri žebljarjih in naj vam povem, da so tam razmere tako enolične, da ti pustijo pečat za vse življenje. Ko sem se zgodaj zjutraj zbudil, tako zgodaj še v življenju nisem vstal, sem se odpravil v Kropo, da bi obiskal žebljarje. Tam sem opazil staro in mlado marljivo delati že navsezgodaj zjutraj. Med vso to zmedo sem se le stežka prerinil v ospredje. Zagledal sem nekega dečka, vsega poklapanega, ki se je mučil nositi mehove sem in tja. Bil je že na pogled precej suh, oblačila je imel raztrgana in naj vam iskreno povem, da se mi je na trenutke precej zasmilil. Vprašal sem ga, kako mu je ime in kako se počuti. Začel se je jokati in v joku mi je odgovoril, da mu je ime Tine in da je že dolgo tega, kar je nazadnje kaj pojedel. Podal sem mu hlebec kruha, ki sem ga imel shranjenega za popoldne in ta mali hvaležni deček, ki so se mu oči iskrile kakor mlaj, je poželjivo planil za hlebcem in ga odnesel še ostalim. Tako sem cel dan premišljeval, kakšno dobro delo sem naredil, na koncu pa sem spoznal, da bo za dobro vseh žebljarjev potrebno storiti veliko več, kot pa samo opazovati in jim deliti materialne dobrine. Da, odločil sem se storiti nekaj, po čemer se me bodo zapomnile vse generacije žebljarjev. Odšel bom izprosit boljšega časa za te ljudi...
Gašper Hvala, 9. B
Poredneži iz 3.a Zgodaj zjutraj sta se pred učilnico srečala Jan in Tiana. Njune prijateljice Ane še ni bilo v šoli. Tiana: Jan, kaj če bi danes Ani nastavila ščurka? Grem stavit,da bo kriiiičala. Jan: Dobra ideja. Mislim, da bo zelo glasno kričala. Pojdiva poiskati ščurka. Jan in Tiana sta stekla poiskat ščurka. Medtem je v šolo prišla Ana. Ana: Le kje sta Jan in Tiana? Vedno prideta pred menoj. Poiskat ju grem. Ko sta se mlada poredneža vrnila v razred, sta tam opazila Anino torbo. Jan: Poglej Tiana, tam je Anina torba. Kje pa je Ana? Tiana: Sreča, da je ni. Zdaj ji lahko v torbo dava ščurka. In tako je ščurek varno prišel v Anino torbo. Ana: Kje sta pa bila? Povsod vaju iščem. Tiana: Pozabila sva nalogo, pa sva jo morala napisati zdaj. Ana: Jaz pa sem vama hotela nekaj pokazati. Pridita do moje torbe. Jan in Tiana sta se veselo hihitala, ko so šli proti Anini torbi. Ana: Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa, kaj je to? Jan: Ana, to je tvoj novi prijatelj ščurek. Ana: Hvala vama. Končno imam tudi jaz svojega domačega ljubljenčka. Tiana: Ta je pa res nora! Tiana Grošelj, 3.a
Oskar auu auu NEKEGA DNE SE MI JE VSEENO PRIMERILO NEKAJ, ZA KAR ČLOVEK NE BI MOGEL REČI, DA JE BILO V NAJLEPŠEM REDU. NEKAJ NENAVADNEGA, ZARADI ČESAR BI MI LAHKO REKLI TUDI Oskar auu auu. Začelo se je, ko sem šel spat. Bila je polna luna in nekdo je tulil v temo. Imel sem odprta usta in šlo mi je na bruhanje. Naenkrat so se mi zasvetile oči. Vrtelo se mi je. Naenkrat so mi pognale dlake in ostri kremplji, nato sem postal volkodlak. Mami me je slišala, ko je delala panakoto. Prišla je k meni. Kar padla je, ko me je zagledala. Vstala je. »Kaj je s tabo?« je rekla. Rekel sem ji: »Daj mi panakoto in postal bom spet jaz.« »Grem ponjo,« je rekla in šla. Delala je, kakor hitro je mogla. Končno jo je naredila. Prišla je nazaj in mi jo dala. Še preden sem sploh prijel za žlico, sem postal običajen deček. Prav neverjetno!
Oskar Majcen, 3.b razred
VSAK PESNIK JE VELIK OTROK IN VSAK OTROK JE MALI PESNIK (Boris A. Novak)
TODAY AND YESTERDAY
Today the sky is blue. Yesterday it was grey. Today the sun is in the sky. Yesterday it was behind the clouds. Today it is warm. Yesterday it was cold. Today the childrens are in the wood. Yesterday they werw at home.
Today they are happy . Yesterday they werw sad.
Today the road is dry. Yesterday it was wet, muddy.
Staša Majcen, 7. A
Nos Z nosom se rodi prav vsak, nos spremlja vsak tvoj korak. Že od rojstva tam gori sedi, a takrat si siten, ko te srbi. Lahko je majhen in debel, z njim bo vsak preživel. Lahko pa je velik in suh, nasprotno od debeluh. Nos je prostor za smrkelj, pod očmi vidi na stotine frkelj. Zelo rad ima robec, pri slonu pa na mesto njega stoji trobec. Nos nad usti kot ničvreden privesek čepi, a takrat gre za nosom, ko iz kuhinje diši. Velikokrat prstek po njem nekaj išče, takrat, ko fantka babica obišče. Nos v vsako stvar vtika svoj nos, a temu, da se mora obrisati pod nosom, ni kos. Velikokrat z dolgim nosom odide, a na vrat na nos spet pride. Sara Mur, 6.c
MY HOME
This house is my home. There使 s a garden round the house.
There are some flovers in the garden. There are milion trees in wood. I like my home.
Sta拧a Majcen, 7. a
Josip Murn Aleksandrov: Pesem
V daljavi motni, glej, zvezda se žari, glej, zvezda se žari, bledi in rumeni.
V poljani tihi, glej, reka se srebri, glej, reka se srebri, in v črno noč hiti.
Ko zvezda zažari, reka odhiti, za sabo ne pusti nobene sledi.
Tretjo kitico dopisal: Uroš Antešević, 9. b
Izvedel sem intervju s svojim bratom, ki je plesalec modernih plesnih kategorij. Še vrsto let preplesava jazz, show in moderne kategorije, v katerih je zelo uspešen. Ima tudi nekaj visokih uvrstitev.
1. Katera odličja si že dosegel? Dosegel sem veliko visokih uvrstitev, na katere sem zelo ponosen. Če naštejem nekatere najvišje in najboljše: 3. mesto med show solisti mladinci-DRŽAVNO PRVENSTVO 1. mesto med jazz solisti mladinci-DRŽAVNO PRVENSTVO 2. mesto med jazz solisti mladinci-EVROPSKO PRVENSTVO … 2. Ali so tvoji prijatelji ponosni nate in te podpirajo pri tekmovanjih? Da, seveda me spodbujajo in so zelo veseli, ko povem, da sem na tekmovanju dosegel visoko uvrstitev.
3. Kje se večinoma odvijajo tekmovanja tvoje kategorije? Državna tekmovanja se večinoma odvijajo v kakšnih večjih šolah, za razliko od svetovnih in evropskih, ki se odvijajo v kakšnih operah itd.
4. Kako doma vrstniki in starši sprejmejo tvojo vrnitev in rezultat? Večinoma mi čestitajo, pohvalijo. Seveda pa hočejo videti medaljo in pokal( smeh).
5. Kolikokrat na teden imaš treninge? Treningi so kar pogosto. Imam jih skoraj vsak dan po uro in pol. Ker pa želim svojo tehniko še izboljšati, obiskujem še »klase« baleta.
6. Ali tudi kdaj doma vadiš točko?
Da, velikokrat vadim tudi doma, da jo še bolj izpilim. Velikokrat mi starši rečejo, da me imajo že dosti in da samo plešem.(smeh)
7. Kje treniraš? Večinoma imam treninge v Domžalah, v plesni šoli Urška, ure baleta pa v Športni dvorani v Litiji.
8. Kakšni se ti zdijo treningi in ali so naporni? Kot vsak športnik bom rekel, da sem s svojimi treningi zelo zadovoljen. Glede napora pa lahko samo rečem: naporni so, kolikor si sam sposoben fizično in psihično. Seveda pa je pri nekaterih glavni strah pred treningom kondicija. HVALA ZA INTERVJU !
Nejc Ostrež, 7.c.
INTERVJU S KNJIŽNIČARKO STANKO SIRK Pogovarjal sem se s knjižničarko Stanko Sirk, ki je zelo prijazna in zanimiva oseba. 1. Koliko dolgo že opravljate poklic knjižničarke? Kot knjižničarka delam že 17 let. 2. Zakaj ste si izbrali ta poklic? Po poklicu nisem knjižničarka, ampak profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti. Vendar s to izobrazbo lahko opravljam poklic knjižničarke. 3. Ali vam je ta poklic všeč? Svoje delo rada opravljam, ker rada berem in izmenjujem mnenja z drugimi. 4. Katere šole ste morali dokončati za poklic knjižničarke? Po gimnaziji sem se vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. 5. Kakšne knjige pa vi najraje berete? Rada berem leposlovje, tako prozo kot poezijo, od strokovnih tem pa me zanima: jezikoslovje, filozofija, dosežki sodobne znanosti, ekologoja itd. 6. Ali se vam zdi, da mladi dovolj berejo? Ni pomembno, samo da beremo, ampak tudi, kaj beremo. Pomembno je, da tudi mladi berejo stvari, ki jim pomagajo, da se oblikujejo v ozaveščene posameznike. 7. Ali imate radi delo z mladimi? Ja, delo z mladimi imam zelo rada. Otrok je najlepša slika človeka. 8. Kaj pa počnete v prostem času? Slikam in sem zelo veliko v stiku z naravo – vrtnarim. Aljaž Ostrež, 7. c
POPOTOVANJA
CŠOD KRANJSKA GORA V ponedeljek, 21.3.2011, smo se učenci 7. c razreda OŠ Gradec in učenci 7. Razreda podružnične šole Vače odpravili v CŠOD v Kranjsko Goro. Po dolgi uri in pol vožnje z avtobusom smo prispeli tja. Z nasmehom na obrazu nas je tam pričakala vodja CŠOD-ja ga. Barbara in nam predstavila potek dejavnosti našega tedna. Razdelili smo se v 2 skupini. Prva skupina smo bili učenci OŠ Gradec, ki smo prvi dan poslušali predavanje učiteljice Maje o nevarnostih v naravi. Druga skupina so bili učenci z Vač, ki so imeli trening nordijske hoje. Po večerji smo imeli družabni večer, kjer smo se igrali različne igre. Večer se je končal ob 22. uri, ko smo se odpravili spat. Naslednji dan so nas učitelji zbudili ob 7. uri zjutraj. Počasi smo se uredili in sledila je jutranja telovadba. Po jutranji telovadbi smo kot vedno odšli na zajtrk. Po zajtrku smo odšli v bližnji hotel na plavanje. Naslednja dejavnost, ki nas je čakala, je bil obisk muzeja v Liznjekovi domačiji. Vodič nam je pripovedoval o življenju v Kranjski Gori pred več kot 100 leti in nam razkazal muzej. Po večerji smo imeli družabni večer. V sredo smo se ob 10. uri odpravili v Zelence, ki so naravni rezervat. Tam smo spoznali različne vrste živali in rastlin, ki jih pred obiskom nismo poznali. Po štirih urah hoje smo prispeli nazaj v dom, imeli malo počitka in odšli na sankanje. Zvečer nam je učitelj Miro pripravil kviz, kjer smo tekmovali fantje proti dekletom. V četrtek smo se zjutraj odpravili na pohod v Triglavski narodni park. Tam smo videli jezero Jasna in reko Pišnico. Obiskali smo Kekčevo deželo v dolini Krnice. Ko smo se vrnili v dom, smo imeli kosilo in kasneje pouk nordijske hoje. Učiteljica nam je podrobneje razložila teorijo nordijske hoje, ki smo jo takoj tudi preizkusili. Za zadnji družabni večer se je vsaka soba predstavila s svojo točko. Zadnji dan smo pospravili sobe in se odpravili na zadnji najdaljši pohod v sredogorje. Ko smo se vrnili, smo imeli kosilo in se kasneje z avtobusom polni vtisov odpravili nazaj v Litijo.
Napisala Toša Čop, 7.c
MOST HANGZHOU BAY BRIDGE – ENA OD MOJSTROVIN MODERNE ARHITEKTURE.
Most Hangzhou Bridge je najdaljši most na svetu, ki prečka ocean. Dolg je 36 km, postavljen na vzhodnem kitajskem obalnem območju. Za 120 kilometrov skrajša povezavo med mestoma Shanghai in Ningbo. Potovalni čas se je skrajšal od 4 do 2,5 ure. Zgrajen je bil leta 2007. Gradili so ga štiri leta. Višina mostu je 62 metrov, kar omogoča, da se lahko pod njim vozijo kontejnerske ladje. Po mostu teče šestpasovna dvosmerna avtocesta s po tremi pasovi v vsako smer. Vsak je širok 3, 75m. Posebna osvetljava in rahla ukrivljenost v obliki črke S po vsej dolžini naj bi zagotavljala, da vozniki med vožnjo ne bi zaspali. Most je zaradi izdatne zaščite odprt tudi v vetrovnem vremenu. Od odprtja dalje most prevozi na dan 52 tisoč vozil, do leta 2015 pa naj bi se število povzpelo na 80 tisoč vozil. Maketo mostu je izdelal Nik Zupančič iz 6. a: » Maketa je zgrajena iz lesa in tanke vrvi. Po mojem načrtu mi je mizar pomagal pripraviti dele, ki sva jih potem sestavila. Nato sem z vrvicami ponazoril jeklene vrvi, ki pravi most držijo skupaj. Ko je bil most dokončan, sem ga pobarval in se pripravil za predstavitev pri pouku geografije. «
POČITNICE Preživljal sem počitnice na Koroškem. Tam imam babico in dedka, strica, teto in štiri sestrične. Živijo na kmetiji. Bilo je vroče poletje. Vsi smo iskali senco. Tudi krave in bik Toro. V vročih dnevih krave čez dan ostanejo v senčnem hlevu. Ponoči pa se pasejo. Kadar so v hlevu, jih je treba nakrmiti. Tisti dan sem bil na vrsti jaz. Po hudi vročini je nenadoma začelo močno deževati. Oblekel sem rdečo pelerino. Odpravil sem se proti hlevu, da nakrmim krave. S Torom sva bila velika prijatelja, saj sem mu vedno dal priboljšek. Rad je jedel sladka jabolka. Tudi tisti dan sem mu v žepu prinesel veliko rdeče jabolko. Ko sem nakrmil krave, sem se odpravil še do njegovega stojišča. Iztegnil sem dlan, da bi mu podal jabolko. Nenadoma pa me je Toro povlekel za rdečo pelerino in znašel sem se v koritu tik pred njegovo glavo. Moja rdeča pelerina ga je zelo ujezila. Začel jo je divje prežvekovati. Skušal sem jo izvleči in pobegniti, vendar mi ni uspelo. Toro je bil jezen. Ko se je k sreči raztrgal žep, kjer je bilo jabolko, je končno izpljunil plastiko in požrl sladko jabolko. Jaz pa sem izkoristil priložnost, se skobacal iz korita in stopil stran. Prvič v življenju sem videl kravji gobec tako od blizu. Jezik je precej hrapav na dotik. Takšnega snidenja ne priporočam nikomur. Pri delu s kravami ali z bikom moraš biti previden vsak trenutek. A kljub vsemu sva s Torom ostala prijatelja. Za neljubi dogodek sem bil vendarle kriv sam. Marko Cividini, 5 .razred, PŠ Kresnice
SMUČANJE V petek je ati povedal, da gremo v nedeljo smučat v Obertauern. Ker je to smučišče bolj strmo, smo povabili še strica Marka, sestrico Mašo pa smo pustili v varstvu pri mami v Besnici. V nedeljo smo se od doma odpeljali že ob pol šestih zjutraj. Najprej smo se peljali do predora Karavanke, nato pa naprej po avstrijski avtocesti do smučišča. Vozili smo dve uri in pol, saj je v eno smer 300 km. Obertauern je smučišče, ki leži v alpskem svetu na nadmorski višini 1600 m do 2200 m. Avto smo parkirali na parkirišču v dolini, okoli pa je 7 vrhov na katere so speljane sedežnice in gondole. Iz doline so proge videti zelo lepe, vendar vseh vrhov ni bilo možno videti, ker so bili zjutraj še v oblakih. Pohiteli smo z nakupom kart. Pojedli smo sendviče, se oblekli v smučarsko opremo in šli smučat. Proge so bile zjutraj skoraj ledene, ker je bilo zelo mraz. Začeli smo na strani, kjer je bilo najmanj oblakov in nadaljevali tako, da smo presmučali vseh 7 vrhov. Preko dneva so se oblaki dvignili in posijalo je sonce. Bil je prekrasen razgled, tudi proge so bile čudovite, ker so cel dan ostale trde, naredilo se ni skoraj nič kupov, razen čisto spodaj, da sem lahko preskakovala grbine (kupe). Prevozili smo veliko kilometrov, saj ima smučišče 70 km prog, mi pa smo se vozili skoraj po vseh. Smučali smo cel dan do večera, ko so zaprli smučišče. Samo enkrat smo šli na vročo čokolado zraven pa pojedli še sendviče, nato pa zopet smučat. Na smučišču je bilo veliko smučarjev, tudi Slovencev je bilo nekaj. Nikoli ni bilo treba čakati v vrsti na sedežnico. Ati in mami naju z Markom nista več dohajala, ker sta bila že utrujena, zato sva ju z Markom čakala, da smo se skupaj peljali nazaj na vrh. Ko so ob 16. uri zaprli smučišče, smo se preoblekli, pospravili smuči, pojedli še ostale sendviče, nato pa se odpeljali nazaj v Besnico. Med potjo sem zaspala, ker sem se čez dan utrudila. Vožnja nazaj je zato hitro minila. V Besnici so nas že težko pričakovali. Pri atu in mami so bili poleg Maše na obisku tudi iz Kamnika ter Eva in Tanja. Komaj so čakali, saj so vedli, da bo naš ati naredil ognjemet. Mama nam je pripravila dobro večerjo, nato pa smo se toplo oblekli in šli ven pogledat majhen ognjemet. Najbolj je bila ognjemeta vesela Eva. Prvič smo smučali v Oberatuernu. V spominu mi bo ostalo po lepih progah, čudovitem razgledu po okoliških vrhovih in dobri družbi. Anja Birk, 5. razred, PŠ Kresnice
V AFFENBERGU
Bile so prvomajske počitnice. Zunaj je bilo že prijetno toplo. Sedeli smo pri kosilu in se pogovarjali. Sklenili smo, da bi se lahko odpravili do Celovca. Ogledati smo si želeli Affenberg.
Naslednji dan smo se zgodaj odpeljali od doma. S seboj smo vzeli tudi nekaj hrane in pijače. Najprej smo se peljali do Karavank, popeljali smo se do predora in na drugi strani je že bila Avstrija. Zavili smo proti Celovcu. Pred nami se je prikazal grič, na katerem je stal grad. To je bila naša končna postaja. Najprej smo nekaj pojedli, nato pa smo kupili vstopnice za ogled parka Affenberg. Oskrbnik nam je pojasnil nekaj pravil, ki smo jih morali upoštevati med ogledom.
Ko smo vstopili – vauuuuu – smo zagledali na desetine opic. Zanimivo! Bilo jih je res veliko, nekaj je bilo tudi mladičkov. Bile so rjave, obraz so imele rdečkaste barve in čisto majhen rep. Vse so si bile podobne, še posebej mladički. Ker smo se morali držati pravil, jih nismo smeli božati, niti hraniti ter ne pretirano usmerjati pogleda nanje. Gledali smo se in se jim smejali. Opice so se prosto gibale okoli nas. Znale so splezati na drevo in viseti navzdol, da so se držale drevesa samo z eno nogo. Lahko so same dobile jabolko iz lesenega labirinta. Nič pa niso bile navdušene nad iskanjem pomaranče v vodi. Oskrbnik je poklical eno, a ni hotela priti, prišla je šele, ko ji je ponudil banano na palici. Za vsako opravljeno nalogo, so bile opice nagrajene z banano. Zelo smo uživali!
Res škoda, da je ogled tako hitro minil. Sklenili smo, da se naslednje leto še vrnemo. Na poti proti domu smo se pogovarjali o vsem, kar smo tisti dan doživeli.
Klara Šterbenc, 5. razred, PŠ Kresnice
Obiskali smo Tehniški muzej v Bistri V sredo, 9.2.2011, smo se učenci POŠ Jevnica odpeljali v Bistro, kjer stoji Tehniški muzej Slovenije. Obisk smo začeli z delavnico tkanja, kjer smo si izdelali zapestnico, mlajši učenci pa so izdelali letalo na stisnjen zrak. Nadaljevali smo z ogledom muzeja. Najprej smo si ogledali tekstilni oddelek, kjer smo videli razne pripomočke za tkanje, pletenje, predenje in šivanje. Ogledali smo si tudi kratek film o nastanku lanene niti, spoznali pa smo tudi različna vlakna in tkanine. Potem smo si ogledali lesarski oddelek, kjer smo spoznali poklice sekač, tesač, tesar, kolar, kovač, mizar, sodar in suhorobar. Spoznali smo tudi različna orodja, s katerimi si pri delu pomagajo gozdarji. Ker se nam je že malo mudilo, smo zbirko avtomobilov le na kratko preleteli. Po ogledu smo se z avtobusom vrnili domov. Bilo nam je zelo všeč kajti njihove zbirke so odlične. Obisk muzeja v Bistri zelo priporočam. Martin Šifrar, učenec 4. razreda POŠ Jevnica
Zanimiva geografija
Igra in igranje, učenje in znanje. Prvo nam je ljubše, drugo ponavadi ne tako zelo. Zakaj pa ne bi obojega združili in z igro prišli do znanja? Pri geografiji nam to večkrat uspe. Učenci znanje, pridobljeno v šoli, nekako prenesejo v prakso. In to tako, da po opisu ali slikovnem gradivu naredijo izdelek, ki je lahko maketa, izviren plakat ali didaktična igra. Da pa to nastane, je potrebno narediti cel načrt za delo in oblikovanje ter poiskati veliko podatkov v literaturi. In ker se vsak učenec za tovrstno delo odloči sam, se dela loti z veliko volje in si tako širi in poglablja svoje znanje. Ustvarjalnost pa pri učencih ne pozna meja: po predlogi igre monopoli so učenci po svojih zamislih naredili igro Evropoli; na zelo dobro izdelani maketi vulkana pa izvedli poskus delovanja vulkana. Tudi evropske države in glavna mesta se da naučiti s pomočjo igre Spomin, ki jo je izdelal vsak sedmošolec. In če jo je izdelal, se bo tudi igral. V šoli s sošolci, doma s sestrico ali starši. In zaradi te igre bo znanje trajnejše. Potem pa so tu še multimedijske predstavitve z različnimi geografskimi vsebinami in lahko rečem, da so vsako leto boljše. Izdelki učencev polepšajo geografsko učilnico in šolsko avlo ter nas o marsičem poučijo. Takšni so tudi plakati Slovenske pokrajine, ki so rezultat skupinskega dela devetošolcev. Kar tako naprej. Saj pravijo, da kjer je volja, je tudi pot. In če se z veseljem podamo na delo, bo to prav zagotovo uspeh imelo!
Amalija Kadunc, učiteljica geografije
PROBLEM ODPADKOV V JEVNICI Učenci POŠ Jevnica smo se pri predmetu naravoslovje in tehnika pogovarjali o odpadkih. Na to temo smo naredili seminarske naloge. Soočili smo se z dejstvom, da lahko v naravi najdemo velike količine odpadkov. Izvedli smo tudi anketo o ločevanju odpadkov pri sorodnikih, sosedih in v družini. Ugotovili smo, da jih večina ločuje, kar je zelo spodbudno. Tudi na naši šoli smo se odločili, da bomo ločevali odpadke, predvsem plastiko in papir. Dobili bomo koše v katere jih bomo odlagali. Ko bodo polni, jih bomo odnesli na ekološki otok. Na sprehodu ob reki Savi smo opazili, da so veje in tla polne vrečk, pločevink, polno je polomljenih in drugih nevarnih odpadkov. Želeli bi, da jih ne bi odlagali v naravo, da bi vsi skupaj skrbeli za čisto okolje. Učenci 4. razreda POŠ Jevnica
AKCIJA SLOPAK IN DANONE
ČISTILNE AKCIJE NA OŠ GRADEC
Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Logika, so za vas pripravili nekaj zanimivih nalog. Gre za naloge, ki jih lahko rešujemo s pomočjo tabel. Kar poskusite! 1. naloga: Ugotovi, kje živijo prijatelji, če veš:
a. Začetnica imena ti pove, kje ne živi oseba b. Primož ne živi na hrvaški obali. Primož
Luka
Nace
Portorož Izola Novigrad
Nalogo je sestavil Anže Mihelčič.
2. naloga:ŽIVALI V nekih državah so bivale 3 različne vrste ptic. Ugotoviti moraš, kakšno barvo perja imajo, kakšno je njihovo znanstveno ime in v kateri državi živijo? PODATKI: . Ime: Strnad ,Kraljiček, Drozg Znanstveno ime: Turdidae, Emberiza citrinella ,Regulidae, Barva perja: sivo-modra ,rjava ,rumena Država: Azija, severna Amerika,Afrika POGOJI 1. Strnadovo znanstveno ime ni turdidae. 2. Drozgova barva perja ni rumena in ni rjava in ne živi v Aziji. 3. Kraljičkovo znanstveno ime ni turdidae. 4. Kraljičkovo perje ni rumene barve in ne živi v Aziji. 5. Strnad ne živi v Afriki. Nalogo sestavila: Toša Čop
3. naloga: Domen, Rok in Jure živijo vsak v svojem mestu. Vsak ima svojo žival. Kdo živi kje, če veš: -Oseba ne živi v mestu, katerega ime se začne na začetnico živali (npr. zajec, opica) -Mesta so Kranj, Ptuj, Maribor. -Domen nima mačke. -Rok nima psa. -Jure ima konja. Nalogo je sestavil Anže Martinšek. 4. naloga: Kaja, Lara in Simona so športnice. Trenirajo rokomet, hip-hop in odbojko. Prihajajo iz različnih mest, in sicer iz Maribora, s Ptuja in iz Kopra. S pomočjo pogojev ugotovi, kaj trenira vsaka in kje živi. PODATKI: -imena: Kaja, Lara in Simon -šport: rokomet, hip-hop in odbojka - mesto v katerem živi: Maribor, Ptuj in Koper POGOJI: Kaja pri športu ne uporablja žoge. Lara živi v obmorskem mestu. Rokometašica živi v Mariboru. Kaja ne živi v Mariboru in ne v Kopru. Simona na tekmi ne daje golov. Nalogo je sestavila Petra Gospeti.
5. naloga: AVTOMOBILI Marka je zanimalo, kateri avto je od bratranca. Zato se je odločil, da bo naredil logično uganko. On je ugotovil, kateri avto je od bratranca. Ali lahko tudi ti ugotoviš? Podatki: Znamka: Dodge Viper, Lamborghini Murcielago, Mercedes, BMW. Barva: Črna, rdeča,bela,modra. Maksimalna hitrost: 180km/h,270km/h,300km/h,220km/h. Pogoji: • Dodge Viper ni črne,bele in modre barve. • 300km/h ne gre Dodge Viper, Mercedes in BMW. • Črne barve nima, Lamborghini Murcielago, BMW, Dodge Viper. • 220km/h ne gre, Dodge Viper, Lamborghini Murcielagoin Mercedes. • Bele barve ni Mercedes, Dodge Viper in BMW. • Modre barve ni Lamborghini Murcielagoin, Mercedes in BMW • Rdeče barve ni Mercedes, Lamborghini Murcielagoin in Dodge Viper. • Bratrancu so pa všeč avtomobili s črno barvo. Nalogo je sestavil Zemri Begaj.
6. naloga: ŽIVALI V nekem živalskem vrtu ima začasni dom nekaj živali. Nekega dne pa oskrbnik pozabi zunaj na mizi list (papirja), na katerem piše, katero hrano katera žival je oziroma jo ima najrajši. Ker je list zalil dež, se je vse razpackalo. Pomagaj oskbniku živalskega vrta ugotoviti, kaj živali jedo. Oskrbnik se pa spomni le-teh podatkov: Podatki : Ime živali : Lev,slon,želva in Štorklja . Hrana : Meduze,žabe,trava,meso. Družina : Ciconiidae,felidae , cheeloniidae , Elephantidae . Pogoji : 1. Slon ne je Meduz,mesa in žab 2. Iz družine Elephantidae ni ne želva,ne štorklja in tudi ne lev. 3. Štorklja lahko je le žabe in meso. 4. Meso je lev. 5. Želva je lahko iz družine cheloniidae ali pa felidae. 6. Lev spada v družino felidae.
Nalogo je sestavil Lenart Razpotnik.
Za konec pa še en futošiki, ki je nastal v 7.b. Za vas so ga pripravili učenci Kaja Kranjc, Lea Rihter, Tina Godec in Vid Štrubelj.
Nekaj matematičnih nalog: 1. Dve mački ulovita 2 miši v dveh minutah. Koliko miši bo ulovila ena mačka v 10 minutah? Koliko mačk bo ulovilo 10 miši v 10 minutah? 2. Brat in sestra sta bila pred desetimi leti skupaj stara 10 let. Koliko bosta stara skupaj čez osem let? 3. Koliko prstov je ostalo mizarju nepoškodovanih, če si je pri žaganju poškodoval dva prsta na desni roki? 4. Miha je bil pred osmimi leti star 16 let, njegova sestra Anja pa je 12 let mlajša. Koliko bosta skupaj stara čez 6 let? 5. Ograja je dolga 60 metrov in je sestavljena iz posameznih stebrov, ki so razmaknjeni po 4 metre. Koliko stebrov je potrebnih za izgradnjo take ograje?
JAZ SEM 6.C, TI SI 6.C, MI SMO 6.C Moj najljubši predmet je GEOGRAFIJA. Imam zelene oči. Rad igram violino in tamburico. Jurij R. Jere Imam valovite lase in rjave oči. Rada imama zgodovino in šport. Moja najljubša jed je sladoled. Gaja Razpotnik Imam očala in igram flavto. Rada imam živali, doma imam pa morskega prašička. Velikokrat se razjezim, še posebno takrat, kadar mi kdo nagaja. Nika Marija Murenc Imam kratke lase in zelo rada imam živali. Zelo rada se smejem in rada »friziram«. Veneja Horvat Rad imam nogomet, moj najljubši šolski predmet je … geografija. Moja najljubša žival je žirafa. Žiga Š. Košir Imam rjave oči in rjave lase z blond prameni. Ne nosim očal. Rada imam slive. Nina Cirar Imam rjave lase. Najraje jem makarone. Rada se igram. Anja Žibert Rad imam »odbite« obleke in čevlje. Imam rjave lase in oči. Rad rolkam s prijateljem, skupaj imava tudi skupino Expert Village. Marcel Malis Sem vesela. Rada imam živali. Še posebej rada pa se družim s prijatelji. Tanja Peulić Rad imam šport. Imam rjave lase. Rad pomagam staršem in rad hodim v šolo. Jan Grošičar Rad delam. Ne maram učenja. Rad imam tehniko. Žan Škarja Rada pomagam. Rada imam angleščino in športno vzgojo. Rada imam živali. Neža Mihelčič Imam zeleno-rjave oči. Moj najljubši predmet je športna vzgoja. V prostem času hodim na balet. Jerca Virant Zelo rada se smejem. Rada imam angleščino in rada potujem. Želim postati prevajalka. Sara Mur Moj najljubši predmet je matematika. Zelo rada se smejim, posebej rada pa imam sladoled. Lavra Šuštar Imam zelene oči in rjave lase. Moj najljubši predmet je zgodovina. Rada imam živali. Ermina Dedić
Moj najljubši predmet je športna vzgoja. Zelo rada berem knjige. Všeč so mi živali. Anja Sonc Sem vesel, velik in imam kratke lase. Rad igram košarko in nogomet. Moja najljubša predmeta sta angleščina in športna vzgoja. Matic Kobilšek Imam dolge lase, rad igram košarko. Rad sestavljam modele letal in vozil. Imam očala, moja najljubša barva je rdeča. Rad se vozim z rolko. Matic Tomažič Imam dolge rjave lase in zelene oči. Rada imam živali in risanje. Zelo rada se smejem in rada govorim vice. Manca Godec Imam modre oči in blond lase. Rad igram rokomet in košarko. Sem športnik. Maks Sadar
MOJA PRIJATELJICA Ima dolge svetle lase. Oblečena je v kratko krilo in vijolično majico z naramnicami. Na glavi ima rumen klobuk. Obuta je v kratke bele nogavice in roza copate. Ime ji je Nika.
Teja Uštar Okorn 2.r. POŠ Hotič
MOJA SOŠOLKA Ima rjave oči. Večkrat je nasmejana. Rada se druži z dekleti. Ima mlajšega bratca Gala. Ima rjave lase. Ima lepo Winx torbo. Ime ji je Eva. Tia Tara Božič 2.r. POŠ Hotič
SOŠOLKA URŠKA Moja sošolka ima svetle lase in sivkaste oči. Lase ima spete v čop. Danes ima oblečeno roza majico. Rada nosi krilo. Ime ji je Urška.
Eva Blatnik 2.r. POŠ Hotič
Kdo je najmočnejši na svetu? 17. marca 2011 smo gledali balet z naslovom Kdo je najmočnejši na svetu. MOJE MNENJE O PREDSTAVI UČENCI 4.R. POŠ KRESNICE SAŠA: Najbolj mi je bilo všeč, da so plesali. Tudi glasba je bila zelo dobra. Bilo je zelo lepo in tudi hecno. V oči mi je najbolj padlo Sonce. Gospodični Miški je bilo pri Soncu zelo vroče. Veter je bil oblečen v dolga srebrna krila. Oblaki so bili videti zelo mehki. Zelo dober je bil zid, ki so ga predstavljali zidarji. Predstava je bila zelo dobra. Vse mi je bilo všeč. Videlo se je , da so bili vsi zelo gibčni. Res sem zelo uživala. Na koncu smo zelo ploskali, da so me začele boleti roke. MANCA: Najbolj mi je bil všeč prizor, ko je Gospodična Miška poljubila Mišjega princa in končni aplavz. Poljub mi je bil najbolj všeč zato, ker je bila med igralcema ljubezen že skoraj resnična. Končni aplavz pa zato, ker sta prišla v ospredje odra Gospodična Miška in Mišji princ. Takrat je bil aplavz še posebej močnejši in Mišji princ je kar začudeno pogledal. NINA: Najbolj mi je bilo všeč, ko je plesala Gospodična Miška. Vsi so plesali zelo lepo. Imeli so zelo lepe kostume. Veš mi je bilo Sonce, ker je imelo veliko žarkov. Oblaki so v kostumih delali kolesa. Zidarji so zelo hitro plezali. JAN: Sonce mi je bilo najbolj všeč, ker je bilo iz zlata. Oblak je bil kot zelo napihnjen balon. Glasba je bila hitra, počasna, tiha, glasna, napeta in nenapeta. ANDREJ: Najbolj mi je bilo všeč, ko so v dvorani ugasnile dobesedno vse luči. To mi je bilo všeč, ker mi je včasih podnevi tema všeč. Zato rad spim v avtomobilu. LANA: Najbolj mi je bilo všeč, ko Miška ni hotela imeti venca na glavi. Mati Miš in Oče Miš sta ji ga kar naprej dajala na glavo, Miška pa ga ni hotela. Všeč mi je bilo, ko sta oče in mati plesala po robu. AJA: Na baletu mi je bilo zelo všeč. Najbolj mi je bil všeč ples Miškovih prijateljev. Vsi kostumi so bili zelo lepi. Celo predstavo sem se zabavala s plesom miši. Zanimiv je bil veter. To so bili moški plesalci do pasu goli. Oblečeni so bili v dolga srebrna krila. Najmočnejša na svetu je LJUBEZEN.
LIF
Že na začetku šolskega leta smo četrtošolci začeli z interesno dejavnostjo LIF (Learning is fun). Začeli smo s pogovorom o tem, da sta obe polovici možganov nujno potrebni za razvoj celovite osebnosti, vendar pa je za razvoj domišljije, ustvarjalnosti in kreativnosti pomembnejša desna polovica možganov. Preko modrih in rumenih črt smo se učili pravilnega, zavestnega dihanja in se učili prisluhniti sebi in svojemu telesu. Preko iger smo se ob torkih družili, zabavali, brali, veliko smejali ter izdelovali lutke, s katerimi smo uprizarjali lutkovne igrice. Na koncu smo se poveselili z nastopom na improvizirani modni pisti, kjer smo bili vsi nastopajoči zmagovalci, največji aplavz pa je dobila Manca Kotar.
V imenu članov Lifa (Ela, Larisa, Lara, Andrea Lea, Manca, Jaro, Beno, Mark, Žan Alojz) in mentorice Anite Kušar zapisali Gaja Starc in Anja Širca
MOJA MLADOST IN MOJA BABICA Babica zna vse: kvačkati, šivati, plesti, kuhati, kmetovati in ostala dela. Ko si želi mirnejšega počitka, se odpravi na vikend na Dolenjsko. V tistem času je veliko na vrtu, kjer najbolj uživa, kadar sem pa z njo, ji velikokrat tudi sama pomagam. Ko si odpočije, pride domov. Zmeraj pove, kaj se je novega zgodilo. Vendar vedno, ko se vrača domov, ima tudi novo pričesko, saj ima tam tudi prijateljico, ki je frizerka. Doma začne kuhati za družino itd. Če v šoli dobim slabo oceno, mi samo govori: »Nič, pojdi se učit, da boš lahko popravila oceno.« V poletnih časih gremo z vso družino na vikend na Dolenjsko, tam se imamo zelo lepo. Postavimo bazen, da se lahko kopamo, vendar babica nikoli ne gre vanj. Z mami se igrava »karte«. Vedno zmaga ona. Med počitnicami se z mami odpraviva na morje, kjer se veliko fotografirava za spomin, pa tudi, če nisva zadnjič tam. Po povratku s počitnic naju babi vedno pričaka z okusnim kosilom. Nekoč je šla soseda mimo babičinega vrta in je tam videla ranjenega ptička. Povedala je babi, babi pa seveda meni. Skupaj sva odšli do njega in mu pripravili škatlo ter mu naredili streho, saj je bilo zunaj zelo vroče. Tega ptička sem bila zelo vesela, saj sem si rekla, da bom skrbela za njega. Čez nekaj dni sem ga pokazala tudi svojim prijateljem, katerim je bil zelo všeč. Isti dan je soseda znova poklicala in rekla, naj pridemo nekaj pogledat. Prišle smo in videle mrtvega ptička. Novico sem sporočila prijateljem. Bili smo zelo žalostni. Nato pa je sledil ptičji pogreb. Na velik kamen sem napisala ptiček »Črniček«, tako sem ga poimenovala Bila sem zelo žalostna, morda je bilo zanj tako bolje, saj je bil tudi poškodovan. Potolažila pa me je tudi moja babica. Ne vem, kaj bi brez moje babica. Staša Majcen, 7. a
IZRAZI NAŠIH PREDNIKOV
Ker živim skupaj z babico, ki je dopolnila že več kot 80 let in ima v svojem besednjaku kopico besed, ki danes med mlajšo generacijo niso več v rabi, se mi je porodila ideja, da zberem in zapišem narečne besede, ki so jih uporabljali naši dedki in babice.
K moji nalogi se je poleg babice vključila tudi moja mami Andreja in spisek izrazov se je dopolnjeval dva meseca. Sedaj imamo pred sabo zanimiv BESEDNJAK HOTIŠKIH NAREČNIH IZRAZOV IZ PRETEKLOSTI s približno 200 besedami.
Zbiranje besed nam je bilo vsem skupaj v veliko veselje.
Maja Kunaver, 5.r. POŠ Hotič
Ajdi – pojdi Ajmuht – jušna obara z mesom Ajmar – vedro Ako – če Anbrešt – dnevni obrok hrane Anbrt – enkrat; nekoč Auba – žensko pokrivalo pri narodni noši Bajta – majhna lesena hiša Bala – nevestino poročno darilo v leseni skrinji Biglce – vžigalice Bjarm bukle – berem knjige Bleki – zakuha iz jajčnih krpic Broška – okrasna priponka za obleko Bukla – knjiga Bunkuc – zreli mošt (po trboveljsko) Burkle – kovinska objemalka za prijemanje loncev Cagarji – kazalci na uri Cajtng – časopis Cimer – soba Ciza – voziček samotež na dva kolesa Code – cveti Con – slabšalno France (Francon) Coprnca – čarovnica Cote – obleka; cunje Cuker – sladkor Cvrk – jajčni narastek Čapa – lončena posoda za kisanje mleka
Čbele – čebele Čelešnk – stopnička na krušni peči Čižme – čevlje Čpine – posode (nečiste posode za pomiti) Dal – dol (grem dol) Damo – domov Dehti – diši; dišati Dila – deska Dile – podstrešje Divan – neke vrste kavč Djala – povedala; rekla Dragota – dragocenost Drvo – leseni plug, kasneje kovinski (za oranje na njivi) Druh kuanc – pomožna soba v hiši Duršlak – cedilo Fajmešter – slabšalno župnik Faudki – zalikane gube na ženskem krilu Fidervoz – voz z konjsko vprego in gumijastimi kolesi Firklc – steklenička 1/4 l, za žganje Firnk – zavesa Firtah – predpasnik Flajštr – obliž za rane Flaša – steklenica (nem: die Flasche) Frajla – mestna gospodična Frakl – steklenička 0,5 dl, za žganje Frbant – povoj (medicinski) Fruštk – zajtrk
Fuluš – ptičja kletka, pletena iz žice Funštrc – šmorn; jed iz jajc, vode in mleka Gajba – leseni zaboj Ganirca – naborek; volančki Gank – balkon Gar – gor (grem gor) Gate – moške spodnje hlače Gatruža – vrtnica Germ – kvas Glaž – kozarec Gmest – mesiti (testo) Grebla – lopatka za odstranjevanje žerjavice iz peči Gredenca – samostoječa kuhinjska omara Guarila – govorila; govoriti Gulant – razgledan, pameten, uglajen človek Guojzarje – planinski čevlji Guvarim – govorim; govoriti Guspod – izraz za župnika Gvant – obleka Gwer – puška (nem: das Gewehr) Hlapc – stol na prečnem drogu v kozolcu Izba – soba Intkanje – beljenje perila s črnilom Janket – enkrat Jmprge – grem zastonj pomagat sosedu (u tabrh) Jrbas – košara iz vrbovih vej za žegen ob veliki noči Južna – kosilo
Kampl – glavnik Kamra – soba; spalnica Kanalja – porednež; nagajivež Kastrola – ponev Kaš – koš, pleten iz leskovih vitr Kašča – leseni zaboj za shranjevanje žita Kazuc – kozolec Kejn – konj Kibla – zajemalka vode iz vodnjaka Kir – kateri Kjuder – klet Klabuk – klobuk Kladu – kladivo Klepat – ojstriti (koso) s kladivom Koc – pleteno, trikotno žensko ogrinjalo Kolca – majhen voz; slabšalno: avto Kolmkišta – leseni zaboj s pokrovom za drva Korba – velika pletena košara Kotr – odeja Krizban – novoletna jelka Krnola – samokolnica Kuarc – večja zajemalka vode iz vodnjaka Kuarl – ime Karel Kubila – stolček za ojstenje (klepanje) kose za košnjo Kučimajka – oprijet ženski telovnik Kučma – kožuhovinasta zimska kapa Kudujne (nečke) - rahlo ovalna lesena posoda za čiščenje žita
Kufe – kava Kukr – kot; kakor Kukrle – podstrešna soba; frčada Kulupet – balkon Kumat – jarm; konjska vprega Kumot – udobno Kvakš – kokoš Kvejn – konj Kvastn – omara Kvaza – koza Lajpč – telovnik Late – prečni drogovi v kozolcu Latuca – lončena posoda za kislo mleko Laufat – teči, bežati (nem: laufen) Lavor – posoda za umivanje Lehtirna – svetilka Ličkajne – posušeni listi od koruznih storžev Lišpat – ličiti Ljatu – tekel; bežal Lojtra – lestev iz lesa Lon – plačilo Luster – lestenec Marela – dežnik Martn – ime Martin Mašetar – prekupčevalec Mašna – pentlja Meksikajnarji – moški škornji na »harmonko«
Metrga – miza z globokim dnom za gnetenje in vzhajanje testa za kruh Mrva – seno, prva košnja Na udo – napojit živino (uda-voda) Narlaži – najlažje Nedrje – prsi Neješen – izbirčen Nojšč – nož Nudlci – rezanci (za juho) Obart – obariti; popariti z vročo vodo Otava – seno, druga košnja Otovč – seno, tretja košnja Pecikl – kolo Peglezn – likalnik Pehar – iz slame pletena okrogla posoda za vzhajanje hlebcev kruha Perivnk – kovinski pripomoček za mencanje (pranje) perila Petenojšter – molek (pri cerkvenem obredu) Pildk – pobožna podobica Pisker – lonec Plajbes – svinčnik Plat – stran, list v knjigi (nem: das Blatt) Po – pol (polovica) Podajač – za podajanje snopov pšenice v kozolec Poltar – posoda za izlivanje savske vode iz čolna Pr Cvirgel – hišno ime; izhaja iz nem. besede der Zwerg (palček) Pr Šomeštr – hišno ime (po besedi »Šolmojster« – učitelj) Pr Vrbc – nekdanja gostilna »Lovše« v Ribčah Prihtuašl – denarnica (nem: die Brieftasche)
Prižnca – balkon v cerkvi Prskuta – izbrčnež Pručka – nizek stolček Przletna – zapestnica Pržganka – pražena močnata juha Pukla – grba Pumparce – hlače čez kolena na zaponko Puprtnik – podprtnik (za praznik Svetih treh kraljev, kruh pokrit s prtom) Puratal – uspelo; uspeti Pužerla – požrla; požreti Rajfnk – dimnik Rehta – sito za žito Rajzerkorba – pletena košara iz vrbovih šib Reklc – suknjič Rena – pokrovka Rezanca – stroj za rezanje sena Ribežn – strgalnik; rezalnik Riflan – olupljene vrbove šibe Rinka – prstan Rjacl – ročaj pri loncu Rjakla – rekla; dejala; povedala Rvaka – roka Sklepanc – zlata verižica čez krilo pri narodni noši Skupač – za izkopavanje korenja na njivi Slaučk – popačenka imena Stanislav, Stane Slvin – okrajšava imena Silvester, Silvo Snice – stenice (kljunaste, male žuželke, ki živijo v nesnagi)
Spucat – očistiti Spudrecala – zavihnila; pripasala žensko krilo Šajba – šipa; steklo Šatula – okrasna škatla za zlatnino, dokumente Šefla – zajemalka Šenkou – podaril Šetine – dlake Šiba – palica Širhakl – kovinska grebljica za žerjavico Škaf – lesena kad Šlape – copate Šnirnce – vezalke za čevlje Šnopc – žganje Šoga – šoja (ptič) Šolmajstr – učitelj Šolne – čevlji Špampet – postelja Špegu – ogledalo Špejs – shramba Špohtl – zidarska lopatica Šporget – vzidan štedilnik na drva Špotat – norčevati Šraufštuk – primež Šrvak – širok Štala – hlev Štamperle – kozarček 0,5 dl, za žgane pijače Štiblc – majhna sobica
Štefan – dvo literska steklenica za vino Štenge – stopnice Štirkat – škrobit perilo Štirna – črpalka za vodo iz podzemnega vodnjaka Štokrle – stol brez naslonjala Štopat - krpati Štrbanc – nadevani svinski želodec Štreka – železnica; železniški tiri Štrikanje – pletenje Štrudl – jabolčni zavitek Štrumpantel – podveza Štruozak – blazina v postelji (nem: der Zack-vreča) Štuak – storž Štumf – nogavica Šupa – senik Šuštar – čevljar Tabrh – grem pomagati sosedovim Talar – krožnik Tišlar – mizar Toplar – dvojni kozolec Tost varh – naselje Tolsti vrh Toukuc – dozoreli mošt Trahtar – lij za zlivanje tekočine v steklenico Trska – iver Turn – zvonik Turšca – koruzna slama Ublč – skobelnik
Uda – voda Uringlni – uhani Usvak – visoko Ušnica – pšenica Ušpetl – bluza pri narodni noši Uzieu – vzel; vzeti Vajšna – prevleka za vzglavnik Vakn – okno Vali – voli (vprežna živina) Vasvat – vasovati; dvoriti Vatla – hotela Vatli – dolžinska mera do 0,78 m (včasih laket) Veha – lij za ulivanje mošta v sod Vetrnica – priprava za čiščenje žita Virfel – kocka sladkorja Virštat – mizarska delovna miza Vivnca – smetišnica; lesena lopatka za moko Vlnak – čebelnjak Wsranca (Rsranca) – zaselek »Resje« pri Zg. Hotiču Wrglce – orgljice (glasbeni inštrument) Za mnuoj – za mano Zajc – za sezuvanje čevljev Zala – lepa Zapr – zapri; zapreti Zaroštan muočnk – mlečna juha iz moke in jajc Zavijačka – dekliško pokrivalo pri narodni noši Zlvamu – zlomil
Zokne – moške nogavice Žajfa – milo Žaunk – potok »Žaunik« na križišču za Jesenje (po vojaškem zemljevidu iz leta 1763: Bach Tzaunih) Žbali (štebali) – škornji do kolen Žehta – kup perila za ročno pranje Žehtar – vedro za molžo mleka Žemper – jopa Žesl – leseni stol Žuften – sočen Župa – juha
ŠE NEKAJ STAVKOV: -
Anbrt sm boho u špampt dubiu.= Enkrat sem bolho v posteljo dobil. Pel žvino na udo! = Pelji živino napojit! (na udo-na vodo) Pu dumače se rjače pr Cvirgl. = Po domače se reče pri Cvirgeljnovih. Šiefla je stara an let pa po. = Zajemalka je stara eno leto in pol. Wače je uziu gwer, pa ustrelu urabca skoz vakn. = Oče je vzel puško in ustrelil vrabca skozi okno. Zapr dur! = Zapri vrata! Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga!
PRISPEVKE PRISPEVALI UČENCI OŠ GRADEC S PODRUŽNICAMI POŠ HOTIČ, POŠ KRESNICE, POŠ JEVNICA, POŠ VAČE
ZBRALI IN UREDILI BOJANA KOTAR IN MATEJA GORŠE
GRADIVO ELEKTRONSKO OBDELAL UROŠ ROZINA