čas letošnjega šolskega leta je kar zdrvel mimo nas – še nedolgo nazaj smo si belili glave ob prenatrpanih urnikih naših šolskih obveznosti, sedaj pa so že pred nami poletne počitnice, čas za nove dogodivščine in sprostitev po napornem šolskem letu. Komaj čakamo na prijeten vonj morja in tople sončne žarke na obrazu!
Preden pa se povsem prepustimo brezskrbnim poletnim dnem, se ob še enem zaključenem poglavju (šolskem letu 2023/2024) ozrimo na strani, ki smo jih v tem šolskem letu popisali in porisali. Nekatere naše izdelke, slike umetnin mladih umetnikov, pesmi, ki nam popestrijo dan, vidnejše dosežke ter spomine na lepe in zabavne dogodivščine iz šolskih klopi smo zbrali v še eni številki naših Iskric. Verjamemo, da jih boste z veseljem prelistali in prebrali ter se ob njih tudi nasmejali.
Sicer pa … Naj bo to poletje polno smeha, sonca in nepozabnih trenutkov! Pojdite v naravo, raziskujte, plavajte, berite knjige in se zabavajte – poletje je čas za nove spomine in brezskrbno veselje!
Zarja Bombek, 9. a
iz Gorišnice
Maša Lukašev, 3. a
Lana Lah, 5. a
Ljubkost
V naši rubriki vrednot smo navdih za tokratno vrednoto dobili pri naših najmlajših – otrocih v vrtcu. Ob dnevu vrtca so s svojimi vzgojiteljicami pripravili prireditev, katere tema so bile različne vrednote, med njimi tudi ljubkost, ki nas je takoj očarala in pritegnila našo pozornost. Vzgojiteljice in nekatere učiteljice smo prosili za pomoč – one so bile tiste, ki so v roke vzele pisalo in zapisale, kaj otrokom iz njihove skupine oz. njihovim učencem pomeni ljubkost. Dobili smo nadvse zanimive odgovore in jih zapisali tako, kot so sami povedali (z napakami, ki sploh niso napake☺).
Skupina Zmajčki (5–6 let):
Da si prijazen, pomeni, da si ljubek.
Metod Bromše
Da rečeš: «Ljubim te!«
Apolo Kirič
Ljubkost je, da si ljubek, da si lep in čeden.
Filip Frangež
Ljubkost pomeni, da je nekaj prisrčno.
Ava Toš
Ljubkost je, da si lep.
Adam Žnidarič
Ljubkost pomeni, da si delita objeme, pa da se lepo urediš.
Jakob Dobovišek
2. A:
Za mene pomeni, da si prisrčen.
Maj Frangež
Ljubkost je, da si mehek, se rad cartaš, da nekoga očaraš z velikimi očmi.
Nia Pevec
Ljubkost je, da ti je nekaj všeč, da si zaljubljen.
Edi Korpar
Ljubkost je, da je nekdo sladek.
Lara Munda
Ljubkost zame pomeni, da je nekaj prisrčnega in lepega.
Iva Zorko
Skupina Sončki (3–4 leta):
Da je nekaj luškano. Jaz sem ljubka.
Ana Zamuda
Da nam je nekaj všeč.
Luka Žiher
Da nam je nekaj luškano. Gorila je luškana.
Anže Zavec
Ljubkost je, da se poročimo. Malo še, pa se poročita ati pa mami.
Niko Šmigoc
2. B:
Ljubkost je zame, da je nekaj srčkano.
Ana Korošec
Ljubkost je, da kdaj nekoga voliš.
Adil Kasumovič
Ljupkost je, da je nekaj puhasto in prijazno.
Aleks Kukec
Ljubezen.
Šanaja Balažic
Ljubkost pomeni, da ti je nekaj zelo, zelo všeč.
Ota Toš
1. A
Poroka, ljubezen.
Luka Golavšek
Male živali.
Sofija Mirnik
Ko mi je nekaj všeč.
Iza Nemec
Zmajčki na plavanju
Metulj, Jan Pintarič, skupina Sončki Žabe, Endrit Elmazi, skupina Zmajčki
Plavanje, Saša Korošec, skupina Zmajčki
Plavanje, Jakob Dobovišek, skupina Zmajčki
Plavanje, Filip Frangež, skupina Zmajčki
Plavanje, Ela Korpar, skupina Zmajčki
Plavanje, Ava Toš, skupina Zmajčki
Spoštovane bralke in bralci
Iskric,
ob koncu šolskega leta je priložnost, da se ozremo na vse tiste dragocene trenutke, ki so zaznamovali naše šolsko leto. Rečem lahko, da smo vsak dan skupaj rasli, se učili, razvijali svoje talente in gradili prijateljstva.
Dragi učenci, ponosni smo na vaše dosežke, ki ste jih v tem šolskem letu dosegli, in na trdo delo, ki ste ga vložili v svoje učenje. V drugi polovici šolskega leta smo se skupaj podali na številne zanimive dejavnosti in dogodivščine, ki so obogatile naše izkušnje in nam dale nova znanja. Vsak posameznik je prispeval svoj edinstveni pečat k pestrosti našega šolskega življenja, zato se na tem mestu zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali in prispevali k uspehu naše šole.
Ob prihajajočem dnevu državnosti pa se spomnimo še naše skupne zgodovine, naših vrednot in naše pripadnosti tej prelepi deželi. Naj nas ta praznik spomni, da smo vsi del ene skupnosti, ki jo tvorimo s svojim delom, trudom in predanostjo.
Vsem vam želim prijetne poletne počitnice, polne smeha, sprostitve in nepozabnih trenutkov. Naj bo vaše poletje polno sonca, topline in ljubezni.
Ana Marija Krajnc, 3. b Neja Geč, 3. b
Lia Vičar, 3. a
Milan Šilak, ravnatelj
Manuel Šegula, 3. b
Alja Arnuš, 9. a
Lejla Ranfl, 9. b
Luna Žgalin, 9. b
Ema Bezjak, 5. b
Galerija mladih ustvarjalcev
Od malčka do prvošolčka
Plavalni tečaj
Predšolski otroci iz skupine Oblački in Zmajčki so se v začetku meseca maja 2024 odpravili na plavalni tečaj v Terme Ptuj. 46 otrok se je z veseljem prilagajalo na vodo, se v vodi igralo ter urilo plavalne sposobnosti.
Plavalni učitelji Plavalnega kluba Ptuj so se za otroke zelo potrudili. Sledili so cilju, da se otroci prilagodijo na vodo z različnimi igrami ter se hkrati pripravijo na učenje plavalne tehnike. Testiranje je potekalo prvi in zadnji dan. Vsi otroci so bili uspešni in so napredovali vsaj za stopnjo ali dve. Otrokom se je zagotovo okrepila samozavest pri dejavnostih v vodi, kar vodi k samostojnemu plavanju. Najpomembneje pri tem pa je, da so se otroci počutili varno in sproščeno. Strah pred vodo je popolnoma izpuhtel. Nekaj otrok je poseglo tudi po najvišjih ocenah, kar pomeni, da so samostojno preplavali bazen.
Otroci že komaj čakajo, da bodo lahko ponovno zaplavali. Ob tem so se namreč zabavali in spoznali, da je plavanje izvrsten šport, ki preko gibanja v vodi vodi do odličnega počutja.
Valerija Vnuk Tušak
V
Oljarni Korošec
in na kmetiji Pignar
Konec meseca aprila 2024 so se predšolski otroci iz skupine Zmajčki z vzgojiteljicami odpravili v Zamušane.
Prijazni šoferji Prevozništva Korez iz Gorišnice so poskrbeli, da so nas na najbolj hladen dan varno pripeljali do Oljarne Korošec, kjer so nas prijazno povabili v mešalnico. Ogledali smo si, kako se bučna semena spremenijo v bučno olje. Gospod Milan in njegovi pomočniki so nam prikazali celoten postopek pridelave bučnega olja. Otroci smo pomagali semena mešati in pri tem uporabljali največjo kuhalnico, kar smo jo videli. Za nameček smo si prislužili »južno« in pomakali žemljice v bučno olje. Bilo je zelo okusno. Naša prijateljica Saša, ki je tam tudi doma, nas je pogostila še z bučnimi semeni, ki so bila slana in so bila odličen prigrizek. Ogledali smo si še kombajna, ki sta navdušila naš podmladek.
Zatem smo se peš odpravili do Kmetije Pignar, kjer nas je v enem največjih in najsodobnejših hlevov v okolici pričakalo mnogo krav. Gospoda Mitja in Stanko sta nam pokazala, kako je potrebno poskrbeti za živali in nam razkazala kmetijo. Najbolj nas je seveda navdušila mehanizacija. Opazili smo še, da je kar nekaj krav brejih in čakajo na svoje teličke. Nekaj smo jih že videli in jih bili veseli. Ogledali smo si še mlekarno, kjer nam je gospa Slavica prijazno ponudila domače sveže mleko. Po posladku in prijetnem druženju v oljarni in na kmetiji, so nas že čakali kombiji, ki so nas odpeljali v vrtec. Želimo si več podobnih dni, saj se iz videnega ogromno naučimo. Hvala Oljarni Korošec in Kmetiji Pignar, da smo smeli biti del vašega vsakdana!
Valerija Vnuk Tušak
Medobčinski kros predšolskih otrok
V sredo, 22. 5. 2024, smo se z otroki predšolskih skupin udeležili medobčinskega krosa na Ptuju. Na krosu so sodelovali otroci iz enajstih vrtcev. Iz našega vrtca je na krosu sodelovalo 10 otrok, in sicer 5 dečkov in 5 deklic, ki so dosegli odlične rezultate na krosu Vrtca Gorišnica.
Po zajtrku smo se odpravili pred šolo, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal na Ptuj. Na avtobusu smo se peljali z otroki iz vrtca Cirkulane, Zavrč in Markovci. Ko smo prispeli na stadion, nas je pozdravila županja Mestne občine Ptuj, ga. Nuška Gajšek. Sledilo je skupinsko ogrevanje in razgibavanje pred tekom. Najprej so tekli dečki. Pri dečkih je dosegel 2. mesto deček iz našega vrtca. Vsi otroci so uspešno pretekli tekaško traso. Po krosu je sledila podelitev medalj in fotografiranje. Na koncu smo se še okrepčali s pijačo in se polni dobrih vtisov vrnili nazaj v vrtec. Najbolj pomembno pa je, da so bili vsi otroci zmagovalci.
Simona Žnidarič Tomažič
Dan vrtca Gorišnica
V torek, 26. 3. 2024, smo v Vrtcu Gorišnica pripravili plesno prireditev z naslovom Čarobni vrtec. Nastopile so vse skupine našega vrtca. Letošnja tema prireditve so bile vrednote. Vsaka skupina iz vrtca je ob poskočni zabavni glasbi pripravila plesni nastop na temo vrednot: nežnost, veselje, dobra volja, ljubkost, srčnost, igrivost, sreča, ljubezen … Vse to so vrednote, ki jih v vrtcu vzgojiteljice spodbujamo in privzgajamo našim otrokom. Ob koncu prireditve smo vzgojiteljice z otroki zapele pesem o prijateljstvu, ob petju pa so nas z instrumenti spremljale vzgojiteljice Barbara, Valentina in Tanja.
Simona Žnidarič Tomažič
Jan Mir, skupina Sončki Moj ati, Gaja Žuran, skupina Oblački Vesolje, Jana Korošec, skupina Oblački Žaba, Apolo Kirič, skupina Zmajčki
Amadeja Letonja, skupina Sončki
Ana Zamuda, skupina Sončki
Galerija mladih ustvarjalcev
Mali naravoslovec
V letošnjem letu smo izvedli obogatitveno dejavnost Mali naravoslovec, ki jo je obiskovalo 13 otrok iz skupin Oblački in Zmajčki. Otrokom smo pripravili različne zanimive dejavnosti, preko katerih smo jim približali naravo in različne pristope k spoznavanju le-te. Naš cilj je bil predvsem, da otroci razvijejo naklonjen, spoštljiv in odgovoren odnos do žive in nežive narave.
Obiskali smo gozd, kjer smo spoznavali gozdne živali, opazovali zgradbo dreves, izdelali čutno pot, raziskovali s pomočjo povečevalnih stekel … Preko eksperimentov smo spoznavali vremenske pojave, mešanje barv, delovanje magnetov in opazovali vodo v vseh agregatnih stanjih. V lončke smo posadili svojo zelenjavo.
Upamo, da bo obogatitvena dejavnost otrokom ostala v lepem spominu in da bodo otroci še naprej raziskovali naravo s takim veseljem kot so jo pri Malem naravoslovcu.
Klementina Bolčevič in Lara Šacer
Zelo lačna gosenica
Gosenica je lezla počasi na drevo … V skupini Kapljice smo to pesem prepevali skoraj ves mesec maj. Ob pripovedovanju zgodbe Zelo lačna gosenica smo spoznavali razvojni krog metulja, dneve v tednu in šteli sadje, ki ga je gosenica pojedla, medtem ko je bila lačna. Ker je bila gosenica zelo lačna, je pojedla veliko hrane – tako zdrave kot tudi nezdrave. Ob gosenici smo tako tudi mi preko igre spoznavali zdravo in nezdravo prehrano. Iz slanega testa je vsak otrok izdelal svojo gosenico, s tempera barvami pa so pobarvali krila svojim metuljem. Dramatizirali smo ljudsko pravljico Trije metulji, v kateri so nekateri otroci gibalno uprizorili ples metuljev ob klasični glasbi, izpeljali dialog med metulji in cvetlicami, ostali otroci pa so z Orffovimi glasbili zaigrali glasbeno ozadje. Najljubši del pa je bil za otroke takrat, ko smo odšli na travnik raziskovat in iskat gosenice ter metulje.
Vesolje
V mesecu aprilu 2024 smo se v skupini Oblački spremenili v astronavte. Spoznavali smo vesolje in ob tem ustvarjali planete, rakete, astronavte … Spremljali smo tudi prehajanje polne lune do prazne lune. Rezultate so otroci vsak dan beležili na tablo v igralnici. Nad izbrano temo so bili otroci zelo navdušeni. Naučili smo se, na kakšen način skrbimo za Zemljo (ločujemo odpadke, varčujemo z vodo in elektriko, kupujemo premišljeno, kupujemo razgradljive stvari …)
Janja Mlakar in Simona Žnidarič Tomažič
Galerija mladih ustvarjalcev
Lara Šacer in Darinka Kokol
Vesolje, Anika Šegula, skupina Oblački
Vesolje, Gal Gregorec, skupina Oblački
Vesolje, Ema Jurčinec, skupina Oblački
Vesolje, Luka Hovnik, skupina Oblački
Vesolje, Martin Lenart, skupina Oblački
Dogajalo se je
Sejem Altermed
V petek, 15. marca 2024, smo se učenci 7. b razreda z učiteljicama Tino Erhatič in Albino Kukovec ob 8.30 uri odpeljali proti Celju, kjer smo sodelovali na sejmu Altermed. Na tem sejmu želijo izpostaviti pomen zdravja, naš odnos do zdravja ter doživljanje in pojmovanje zdravja kot vrednote – še posebej zato, ker ima zdravje kot vrednota pomembno mesto v naši družbi.
Na sejmu Altermed so sodelovale tudi druge šole. Preden smo bili na vrsti mi, smo si šli ogledat zanimive razstavne prostore (stojnice), degustacijski oder in različne nastope na predstavitvenem odru, nato pa smo se pripravili na našo predstavitev. Timi Hebar, Miha Kokol, Vid Lenart, Jaka Vito Korpar, Hana Janžekovič in Živa Meznarič smo na sejmu sodelovali v demonstracijski kuhinji, v kateri smo pripravili dva namaza in pripravo le-teh ob svojem delu tudi predstavili mimoidočim gostom. Timi in Miha sta pripravljala bučni
Kuharski krožek
V tem šolskem letu smo se z učenci 3. razreda zelo veliko naučili na kulinaričnem področju. Kar 22 učencev je skozi celo šolsko leto spoznavalo pomen lokalno pridelane hrane in zdravega prehranjevanja ter krepilo veselje do kuhanja. Jedi smo prilagodili letnim časom in tradiciji. Tako smo pripravljali medenjake, ocvrte miške, barvali pirhe z naravnimi materiali ter pripravljali še veliko drugih jedi.
Med kuhanjem so si učenci širili besedni zaklad in matematično znanje, saj so veliko šteli, tehtali in merili. Kuhanje pa jim je tudi pomagalo razvijati motorične spretnosti, saj so veliko gnetli, oblikovali,
namaz, jaz in Hana pa piščančjega. Za degustacijo namaza sta poskrbela Vito in Vid. Gostje sejma so bili nad našimi degustacijami zelo navdušeni. Zelo smo bili veseli tudi posebnega gosta, gospoda Zmaga Jelinčiča, ki je prav tako zelo pohvalil našo specialiteto.
S pozitivnimi izkušnjami, dobro voljo in z željo, da drugo leto spet sodelujemo v projektu Altermed, smo se srečni odpeljali proti domu.
Živa Meznarič, 7. b
mešali. Razvijali so ustvarjalnost, izražali kreativnost in problemsko učenje, ko so iz določenih živil, glede na dana navodila, pripravljali obrok. Učili so se skupinskega dela in razdelitve vlog med kuhanjem, predvsem pa smo se vsi nadvse zabavali
in navduševali naše brbončice s slastnimi jedmi.
Katja Kolarič, mentorica kuharskega krožka
Jaša Firbas, 2. a Gaja Kralj, 7. a
Ožbej Bromše, 5. a Teo Kelenc, 7. a
Galerija mladih ustvarjalcev
Pri županu
Ime mu je Borut. Piše se Kolar. Doma je v Gorišnici. Star je 35 let. Je župan Občine Gorišnica. Njegovo delo je težko. Delo župana opravlja že dve leti. Poskrbi, da je naša občina urejena. Kupuje mehanizacijo, s katero ureja okolico občine. Njegov hobi je nogomet, kateremu posveti veliko prostega časa. Naš župan je zelo prijazen.
Vid Podgoršek, 3. a
Iz šole smo se odpravili do občine. Skupaj s 3. b smo vstopili v občino. Županu smo zastavili vprašanja. Moje vprašanje je bilo: »Katerega meseca ste postali župan?« Odgovoril je, da 14. decembra. Odpeljal nas je v sejno sobo. Odšli smo v njegovo pisarno. Dobili smo čokolado in sok. Odšli smo nazaj v šolo. Dan je bil lep.
Nik Bratuša, 3. a
V sredo, 17. 4. 2024, smo odšli v občino Gorišnica. Ko smo prišli, smo se usedli na stole. Prišel je župan Borut Kolar. Na hitro se nam je predstavil in nam nekaj povedal Občini Gorišnica. Lahko smo ga karkoli vprašali. Vprašal sem ga, kdaj je nastala Občina Gorišnica. Z županom smo šli do sejne sobe. Nato smo šli do računovodstva. Ko smo si ogledali računovodstvo, smo odšli v županovo pisarno. Ko smo prišli v županovo pisarno, nam je gospod župan razložil še nekaj o svojem delu. Za nas je gospod župan še pripravil nekaj za posladkati. Ko smo se posladkali, smo se lahko usedli na županov stol. Na koncu se nam je zahvalil, da smo prišli, mi pa njemu z risbicami.
Žiga Golob, 3. a
Obiskali smo župana. Ko smo prišli, nas je pozdravil in mi njega. Župan nam je veliko vsega povedal. Ko smo s pogovorom končali, smo si šli na ogled v stavbo občine. Na steni hodnika je bilo veliko lepih slik. Župan nas je povabil v svojo pisarno. V županovi pisarni smo se lahko usedli na njegov stol. Župan nas je nahecal, da ima v omari krokodila. Naredili smo tudi skupinsko fotografijo z županom. Dobili smo tudi čokolado in sok. Potem smo se poslovili in odšli nazaj v šolo.
Lija Vičar, 3. a
Danes smo šli k županu. Župan Borut Kolar se je predstavil in nam razkazal prostore. V njegovi pisarni nas je pričakal krokodil. Zaposleni so že bili na delovnem mestu. Učenci smo mu lahko postavili vprašanja. Tudi jaz sem ga vprašala: »Zakaj ste se odločili postati župan?« Nato mi je odgovoril. Na občini je bilo zelo lepo. Upam, da še gremo kdaj na občino.
Ajda Čuš, 3. a
Danes smo šli na občino. V občini smo šli v kulturno dvorano. Tam nas je pričakal gospod župan. Predstavil se nam je in nam povedal, da mu je ime Borut Kolar. Povedal nam je, da je njegov poklic gradbeni inženir. Potem nas je odpeljal po občini. Videli smo njegovo pisarno. V njej nas je čakalo presenečenje. Presenečenje so bile čokoladice in sok. Podarili smo mu risbe in se zahvalili. Poslovili smo se in odšli.
Jakob Mar, 3. b
Odšli smo na obisk k županu Občine Gorišnica. Župana smo počakali v kulturni dvorani. Postavili smo mu nekaj vprašanj. Na vprašanja nam je z veseljem odgovarjal. Potem smo si šli pogledat njegovo pisarno. Pisarna je bila zelo velika. V njegovi pisarni smo videli veliko televizijo in pisalno mizo z več stoli. Za nagrado smo dobili sok in čokolado. Župan je zelo prijazna oseba. Obisk pri županu je bil zelo zanimiv.
Klara Tkalec, 3. b
S 3. a smo na občini obiskali gospoda župana. Najprej se nam je predstavil. Ime mu je Borut Kolar. Živi v Gorišnici in njegov hobi je nogomet. Bil je tudi trener. Potem smo lahko dvignili roke in
ga vprašali, kar nas je zanimalo. Šli smo v njegovo pisarno. Zelo lepa je in moderna. Tam so nas čakali manjši prigrizek in sok. Nato smo lahko sedli na njegov stol in na koncu našega obiska smo se z njim tudi fotografirali. Župan ima zanimivo delo, je prijazen in ima lepo pospravljeno pisarno. Živa Purgaj, 3. b Učenci 3. a in 3. b razreda smo obiskali župana Občine Gorišnica. V občinski dvorani se nam je predstavil. Ime mu je Borut Kolar. Njegov hobi je nogomet. Razkazal nam je občinsko stavbo. Šli smo v njegovo pisarno. Spoznali smo računovodkinjo. Opazili smo stare slike. V osnovno šolo je hodil v Gorišnico. Bil je tudi trener nogometa. Ima ženo Moniko in hčerko Sofijo. Je zelo prijazen. Na koncu obiska nam je dal čokolado in sok. Lahko smo sedeli na njegovem stolu. Skupaj smo se fotografirali. Iz občine smo šli v razred. Dobili smo domačo nalogo, 10 povedi o obisku pri gospodu županu.
Niko Cafuta, 3. b
Inkluzija z ZUDV Dornava
V petek, 17. 5. 2024, smo v 1. b razredu izvedli del inkluzivnega povezovanja –družili smo se s tremi otroki iz Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, ki sta jih spremljali pedagoški delavki Klavdija in Tamara. Učenci so zelo lepo sprejeli nove prijatelje–Stefana, Anjo in Lano. Vsi skupaj smo se odpravili na sprehod do gozda, kjer je učiteljica Marjeta Horvat pripravila kar nekaj zanimivih dejavnosti za sproščanje vzdušja in povezovanje otrok med seboj. Skupaj smo se naučili tudi novo pesem z naslovom Če si slabe volje. Otroci so se hitro povezali z novimi prijatelji ter jih lepo sprejeli. Po gibanju na prostem smo se vrnili v šolo, kjer smo naše goste pogostili, se skupaj igrali družabne igre, plesali in se zabavali. Inkluzija nam je vsem dala nekaj pozitivnega, tako našim učencem kot tudi varovancem ZUDV Dornava, s katerimi se že veselimo nadaljnjih srečanj.
Špela Petrovič, učiteljica
Galerija mladih ustvarjalcev
Naravoslovni dan
–obisk živalskega vrta Sikaluzoo
V petek, 24. 5. 2024, smo v 1. razredih izvedli naravoslovni dan. Odpravili smo se v živalski vrt Sikaluzoo v Radencih, kamor smo se odpeljali z avtobusom. Tam nas je pričakal vodič, ki je tudi lastnik živalskega vrta in nas popeljal na ogled. Povedal nam je, da imajo pri njih več kot 75 živalskih vrst – med njimi tudi kamele, opice, kenguruje, lemurje, lame, alpake. Učenci so na začetku dobili tudi nekaj hrane za živali, s katero so jih lahko sami hranili – koze, krave in konje. Po ogledu vseh živali smo imeli čas tudi za obisk trgovine s spominki, seveda pa smo si privoščili tudi sladoled. V živalskem vrtu smo preživeli čudovit, sončen dan. Nazaj v šolo smo se vrnili polni pozitivnih vtisov in navdušenja.
Anja Cvetko, razredničarka 1. c
Ajda Horvat, 4. b Ivana Korošec, 5. b Manu Pignar, 9. b
Tjaša Tomažič, 9. b
V 1. RAZREDU –
NA DANAŠNJI DAN ME SPOMINJA ZABAVA, HRANA, ZELO DOBER BEZGOV SOK, DA JE TETA
ZELO LEPO GOVORILA O ZDRAVJU
LUKA GOLAVŠEK, 1. A
EMA JE PRINESLA MED
ŽANA JE PRINESLA BUČNO OLJE IN KOŠČICE
NAMA JE BILO FŠEČ KO SMO JEDLI KOŠČICE
JEDLI SMO RAZLIČNO HRANO IN SMO
PILI BEZGOV SOK IN SMO SE IGRALI
ZOJA, MAJA
NA DANAŠNJI DAN MI JE BILO VŠEČ KO SMO
PILI BEZGOV SOK IN KO SMO JEDLI ČEŠNJE
MATIC KOS, 1 A
MENI JE BIU CELI DAN NAJBOLŠI.
TINE ROPIČ, 1 A
MENI JE BILO NAJBOLJŠE DA SEM
JEDEL MED.
GAŠPER I
NAMA JE BILO NAJLEPŠE, DA SMO
JEDLI RAZLIČNE STVARI.
IZA IN GAL, 1. A
DA NES MI JE BLO NAJ BOLJ VŠEČ DA SMO OKUŠALI
SOFIJA MIRNIK, 1 A
Šolska izmenjevalnica
V torek, 23. 4. 2024, smo učenci 5. a razreda organizirali šolsko izmenjevalnico knjig in igrač. Naš namen je bil zmanjšati količino odpadkov in omogočiti učencem, da si izberejo zanimivo knjigo ali se razveselijo nove igrače.
Učenki Lana in Tjaša sva dobili nalogo od učiteljice Andreje Kolarič, da učencem od 1. do 5. razreda prebereva okrožnico in jih obvestiva, kako bo potekala šolska izmenjevalnica. V ponedeljek in torek smo pred poukom v jedilnici zbirali knjige in
igrače, ki so jih otroci prerasli in prinesli za zamenjavo. Zbrali smo jih kar 380. V torek smo učenci 5. a našo učilnico spremenili v šolsko izmenjevalnico. Razstavili smo vse igrače in knjige ter pričakali obiskovalce. Med izbiranjem so bili otroci razigrani in veseli, mi pa smo jim pomagali z nasveti. Petošolci smo bili zelo zadovoljni, ker smo pomagali in razveselili učence nižjih razredov.
Medgeneracijsko sodelovanje
Učenci Osnovne šole Gorišnica in otroci Vrtca Gorišnica že več let sodelujemo z Domom upokojencev Muretinci. Skupaj praznujemo rojstne dneve, se udeležimo čistilne akcije, ustvarjamo ob različnih praznikih, pečemo piškote, telovadimo in tekmujemo v različnih igrah. Srečanja so vedno prijetna za nas in oskrbovance doma.
V mesecu maju 2024 smo se srečali na domačiji v Mali vasi. Varovanci doma, njihovi svojci, prostovoljci, upokojeni delavci doma in zaposleno osebje Doma upokojencev Muretinci so se z vozički odpravili na pot. Poskrbljeno je bilo za varnost udeležencev, saj jih je spremljala
policija. Iz Gorišnice pa je na pohod proti Mali vasi odšla tudi predšolska skupina vrtca pod vodstvom vzgojiteljic Simone Žnidarič Tomažič in Janje Mlakar. Pot jih je vodila čez kanal. Opazovali so lepote narave in veselo prikorakali do nas. Po dvorišču je že odmeval glas harmonike, saj sta se srečanja udeležila tudi učenca naše šole, Ažbe Golob in Matija Radolič, ki pridno vadita pod vodstvom Primoža Kelenca in popestrita naša srečanja. Kmalu so nas zasrbele pete in že smo zaplesali, oskrbovanci na vozičkih pa so muzikantoma veselo zaploskali. Sledil je nastop skupine otrok iz vrtca in bučen aplavz udeležencev srečanja. Ob glasbi
smo skupaj z njimi potelovadili prav vsi. Sledila je malica in ogled mlina ter degustacija kvašenih dobrot in peciva iz domače moke.
Otroci so z veseljem nahranili še živali, pobožali zajčka, koze in purane. Čas je prehitro minil in že smo se odpravili vsak na svojo stran, mi proti šoli, ostali obiskovalci pa proti Muretincem. Bilo je prijetno za dušo in veselo za otroke ter starejše. V mesecu juniju 2024 se ponovno vidimo v Muretincih na praznovanju rojstnih dni in športnih igrah.
Suzana Vaupotič
Lana Lah in Tjaša Valič, 5. a
Gaja Kralj, 7. a
Hana Janžekovič, 6. b
Janja Mikša, 7. a
Galerija mladih ustvarjalcev
Atletsko tekmovanje
osnovnih šol
V četrtek, 16. maja 2024, se je odvijalo medobčinsko posamično tekmovanje v atletiki za osnovne šole. Tekmovalo je okoli 500 tekmovalcev iz osnovnih šol s področja Ptuja. OŠ Gorišnica je osvojila 3 zlate, 3 srebrne in 5 bronastih, skupaj torej 11 medalj.
Najboljši tekmovalci so se uvrstili na področno tekmovanje, ki je bilo v četrtek, 30. maja 2024, na Ptuju. Tekmovalo je okoli 500 tekmovalcev iz osnovnih šol s področja Slovenske Bistrice, Ptuja in Ormoža. Naši tekmovalci so ponovno blesteli – z odličnimi rezultati so se uvrstili na stopničke in si priborili 2 zlati, 3 srebrna in 1 bronasto medaljo, s čimer so si priborili tudi uvrstitev na državno tekmovanje v atletiki.
Manu Pignar, 9. b
Naravoslovni dan - poskusi o zraku
Kaj je zračni tlak? Kako nastane veter? Ali ima zrak težo? Na vsa ta vprašanja smo odgovorili v šoli, ko smo imeli naravoslovni dan o zraku.
Zjutraj, ko sem prišla v šolo, smo se najprej posedli v skupine. V moji skupini je bilo šest punc. Začeli smo s poskusi. Pri prvem poskusu smo ugotavljali, koliko zraka lahko spraviš v balon. Jaz sem pričela s pihanjem v balon, pihnila sem 16-krat, ob 17. vpihu pa je balon počil in se razletel na sto majhnih koščkov. Naslednje štiri poskuse smo naredili v skupinah. Ostala sta nam še dva poskusa. Najprej smo olupili kuhano jajce. V kozarec, ki je imel zgornji del ožji kot je jajce, smo spustili goreč papir in nato hitro nanj položili jajce. Jajce je najprej poskakovalo, nato pa padlo v kozarec. Vmes smo imeli tudi odmor za posladek. Pri zadnjem poskusu smo s plastelinom zatesnili lijak na kozarec, tako da voda ni odtekala skozenj.
Zadnjo uro smo namenili pridobivanju D-vitamina. Izdelali smo si čmrlje iz papirja in jih spuščali na šolskem dvorišču. Pouka je bilo konec. Jaz, Nika, Ivana in Neli smo skupaj odšle na sladoled, nato pa še skupaj peš domov. Dan je bil zelo zanimiv, poučen in vesel. Z veseljem bi ga ponovila.
Lija Majerič
Asja Ikanovič, 2. a Ida Zorko, 4. b
Leon Kekekc, 2. a
Inja Zorko, 4. b
Galerija mladih ustvarjalcev
Imeli smo naravoslovni dan
V torek, 7. 5. 2024, smo imeli naravoslovni dan. Zjutraj smo se jaz, sošolci, sošolke in učiteljica zbrali v avli, vzeli šolsko malico in se odpravili proti avtobusni postaji.
Ko smo že mislili, da smo ostali brez avtobusa, se je le-ta prikazal. Vkrcali smo se, se pripeli in že smo se odpeljali v nov, nepozaben dan.
Z vožnjo smo začeli že zgodaj zjutraj in v jamo Pekel prispeli v kratkem času. Ko smo se najedli, je prišla vodička, ki nas je vodila po jami. Povedala je kar nekaj zanimivega, tako da sem ji z veseljem prisluhnila.
Po končanem ogledu jame in sprehodu smo se odpravili nazaj na avtobus in pot
Naravoslovni dan
Zjutraj, ko sem se zbudila, sem bila zelo vesela, saj smo šli na izlet. V šoli smo vzeli malico in vodo ter se postavili v kolono za avtobus. Sedela sem z Meto.
Ko smo prispeli, smo se sprehodili do jame Pekel, kjer je bil najprej čas za malico. Naša vodička nas je peljala v jamo. Ob vhodu je bilo veliko pajkov, v jami pa krasno. Zelenja ni bilo. Videli smo netopirje, rakca, stalaktite, stalagmite, ogromne stebre, ponvice in zavese. V jami je bilo samo 10 ˚C. Veliko je bilo tudi stopnic, ki so nas na koncu pripeljale iz jame. Zunaj je bilo veliko igral. Ko sem videla »zip line«, sem se takoj pognala v vrsto. Spust je bil odličen. Malo smo se posladkali in že smo morali oditi na avtobus, ki nas je odpeljal v Celje. Odpravili smo se v Tehnopark. Tam so nas sprejeli vodniki. Po stopnicah smo odšli v drugo nadstropje in tam odložili svoje stvari. Zelo mi je bilo všeč, da smo lahko raziskovali samostojno. S prijateljicami smo gradile hišo in streho, delo smo si lepo razdelile. A veselja je bilo kmalu konec, saj so prišli fantje in smo morali vse pospraviti. Imeli so tudi trgovino, za katero si si izdelal svoj denar s sliko. Na blagajni je bil blagajničar, zraven pa izdelki. V prvem nadstropju
nadaljevali do Tehnoparka Celje. Park smo samostojno raziskovali in se zelo zabavali. Tam smo bili kar nekaj časa, potem pa smo morali park zapustiti.
Na žalost je deževalo in do avtobusa smo morali peš. Ampak nič hudega. Na avtobusu je bilo toplo in suho, bilo nam je udobno.
Ko smo prispeli nazaj v šolo, smo bili malo utrujeni, saj je bil dan kar naporen, pa tudi zabaven. Bila sem vesela, saj mi je bilo zelo lepo. Doma sem staršem pripovedovala in pripovedovala ter si zaželela, da bi tudi mi enkrat obiskali park in jamo. Upam, da ju bomo enkrat res obiskali, saj verjamem, da bi tudi njim bilo zelo všeč.
Nika Pevec, 5. b
smo si ogledali film o planetih. Zelo mi je bila všeč pot, ki si jo moral prepeljati z invalidskim vozičkom. Veliko sem igrala na klavir, a ne z roko, temveč z nogo. Imeli so tudi milne mehurčke, ki so bili tako veliki, da si se z njimi lahko prekril. Vožnja domov je bila zelo zabavna. Na koncu smo se s sošolci poslovili in odšli domov. Ta dan je bil krasen, saj sem spoznala Tehnopark.
Šanel Balažic, 5. b
Kaja Vršič Sušanj, 6. a
Max Kraus, 3. b
Ajda Vodušek, 6. a
David Korez, 3. b
Ema Fijan, 6. b
Galerija mladih ustvarjalcev
UNESCO tek
Učenci 5. razreda bi se 8. maja 2024 morali udeležiti Unesco teka na Ptuju, ki pa je zaradi slabega vremena žal odpadel. Prireditev bi potekala na ulicah Ptuja, prijavljenih je bilo več kot 1900 udeležencev. Letošnji cilj Unesco teka je bil povezati tek in branje, zato se je slogan glasil Branje v gibanju in je imelbogato sporočilo – da smo vsak dan bolj aktivni, vse več tečemo in vse več beremo. Kljub odpovedanemu dogodku smo si na poseben način dan popestrili in polepšali kar v okolici Gorišnice. Pripravili smo si svoj »mini Unesco tek«.
Učenci 5. b razreda
Plavalni tečaj
V ponedeljek, 6. 5. 2024, smo začeli z enotedenskim plavalnim tečajem. Že zgodaj zjutraj smo se zbrali pred razredoma 2. a in 2. b. Ko je prišel avtobus, smo vzeli vodo in sendviče ter se v koloni odpravili na avtobus. Ko smo prispeli v Terme Ptuj, smo šli v 4 garderobe. V 1. in 2. so bili fantje, v 3. učiteljice, v 4. pa punce. Ko smo se vsi preoblekli, je prišel učitelj Bernard in nam povedal pravila. Ko je končal, smo si odložili brisače in šli pod tuš. Po tuširanju smo šli v mali bazen in se igrali po svoji želji. Čez čas so nas učitelji razporedili v skupine. Vsaka skupina je s svojim učiteljem začela z vajami. Čez nekaj časa je bil čas za malico. Vsak je vzel sendvič, se usedel in pomalical. Nato je bil spet čas za plavanje. Ko je ura odbila 12, je bilo plavalnega tečaja konec. Odšli smo do garderob, se oblekli in si posušili lase. Prispel je avtobus in tako smo morali zapustiti Terme Ptuj.
Avtobus nas je odpeljal do šolskega dvorišča, kjer smo izstopili. Vrnili smo se v učilnico, kjer smo imeli še eno uro pouka. Nato so po nas prišli starši, s katerimi smo se odpravili domov.
Tako so minevali naši dnevi plavalnega tečaja. Zadnji dan smo za nagrado našega truda šli na tobogan. Tobogan mi je bil zelo všeč, saj je bil barvni in poln lučk. Ta dogodek se mi je še posebej vtisnil v spomin. Na plavalnem tečaju mi je bilo zelo všeč, saj smo imeli zelo prijaznega in zabavnega učitelja, v skupini pa sem se lahko družila tudi s puncami iz 2. b. Nia Pevec, 2. a
Plavalni tečaj
Zjutraj smo se odpravili na plavalni tečaj. Pred šolo nas je čakal avtobus, odpeljali smo se na Ptuj. Ko smo prispeli, smo šli v garderobe in se preoblekli. Nato smo šli pod tuš in se ogrevali v malem bazenu.
Učitelj nas je razdelil v skupine. Učili smo se plavati žabico, kravl in skakanje v vodo. Po dveh urah smo dobili malico in vodo. Ko smo končali, smo se odpravili v šolo.
Zelo smo uživali in se imeli fajn.
Isabela Mikša, 2. a
Zjutraj ob 7.30 smo se zbrali pred šolo. Na avtobusu nismo smeli jesti sladkarij in piti vode. Ko smo prišli tja, smo se slekli in vzeli brisače. Nato smo odšli iz slačilnice. Tam je stal učitelj, ki nam je povedal, kaj lahko delamo in kaj ne. Brisače smo si odložili na klop. Potem smo šli v mali bazen. Prvi dan so nas razdelili v skupine. Učili smo se žabico, prsno, kravl in hrbtno. Vmes smo pomalicali. Ko smo pojedli, smo spet šli plavat. Zadnji dan so nas preverili, kako plavamo. Jaz sem dobil oceno 6. Šli smo tudi na tobogane in skakali smo v bazen. Bilo mi je zelo všeč.
Edi Korpar, 2. a
V mesecu maju, po prvomajskih počitnicah, smo teden dni obiskovali plavalni tečaj. Vsak dan nas je avtobus že zjutraj odpeljal v Terme Ptuj. Tam so nas razdelili v skupine in preverili, kako plavamo. Vsaka skupina je dobila svojega plavalnega učitelja. Po dveh urah plavanja smo imeli malico in krajši počitek. Po malici smo nadaljevali s plavanjem. V tem tednu smo se naučili različne tehnike plavanja. Zadnji dan so nas preverili, kako znamo plavati. Za nagrado smo lahko skakali, se spuščali po toboganu, šli v jacuzzi in se posladkali s sladkarijami. Teden nam je minil zelo hitro, uživali smo. Timeja Sok, 2. a
Gašper Šturbej, 3. a
Lionel Lipuš, 6. a
Nela Irgolič, 7. a
Travnik, Kian Štagar, skupina Oblački
Naravoslovni dan v HE Formin
V petek, 22. 3. 2024, smo se učenci 4. razredov odpravili v Hidroelektrarno Formin. Krenili smo že takoj zjutraj. Ko smo prispeli, smo se razdelili v dve skupini. Eno je vodil gospod Ervin Bratuša, drugo pa gospod Darko Zrnič.
Najprej so nam povedali, da Hidroelektrarna Formin spada pod Dravske elektrarne in je državno podjetje. Ima dva agregata in dve turbini. Elektrarna je bila zgrajena leta 1978. Leta 2012 je bila poplavljena, zato pol leta elektrarna ni delovala. Potem smo si šli ogledat turbinski pokrov. Videli smo generator in turbino. Izvedeli smo, da transformator spremeni nizko napetost elektrike v visoko napetost. Nato smo po stopnicah odšli do dovodnega kanala. Povedali so nam, da je kanal dolg 8,5 km, globok pa 20 metrov. Kanal tudi visi, da voda lažje prispe do elektrarne. Smeti, ki jih tok prinese po kanalu, izvlečejo s strojem. Ko smo si ogledali kanal, smo šli še do stikališča. Vodič nam je na koncu povedal, da elektriko pošiljajo po daljnovodih v Ljutomer, Cirkovce, proti Ptuju in Hrvaški. Potem smo se posladkali z bonboni, se poslovili in odšli. Peš smo se sprehodili še do igrišča. Tam smo pojedli
malico, nato pa se šli igrat. Nekateri smo igrali med dvema ognjema, drugi so skakali gumitvist, se lovili … Po igri smo se odpravili nazaj v Gorišnico. Med potjo smo si ogledali maketo mlina, potok Zverinčino, sotočje, izliv, določili levi in desni breg struge ter namakalno stičišče na polju.
Ta dan je bil res zanimiv, predvsem pa poučen.
Vodušek, 4. b
Varno in spodbudno učno okolje
Ker nam je mar za vsakega učenca/-ko, ki vsakodnevno vstopa skozi vrata naše šole, smo se Tina Erhatič, Katja Kolarič, Klementina Lindič, Mateja Matjašič Pevec in Maruša Mirnik odločile, da kot tim pristopimo k razvojni nalogi Varno in spodbudno učno okolje, katerega nosilec je Zavod RS za šolstvo. Prednostna naloga razvojne naloge je posvečati pozornost nekaterim aktualnim tematikam, kot so dobri odnosi med učitelji in učenci, odnosna kompetenca, dober stik, počutje in klima, vzgojni pristopi in vodenje razreda, čustveno in socialno učenje ter empatija, neželeno vedenje, razlogi in ravnanje, medvrstniško nasilje in ranljive skupine. Veliko aktivnosti je med šolskim letom že bilo izvedenih, še več pa jih bo v prihodnje, saj so prvi odzivi naših učencev na takšne ali drugačne aktivnosti izjemno pozitivni. Izvajalke razvojne naloge smo tako dobile potrditev, da delamo dobro, zato bomo v tej smeri z veseljem in delovno zagnanostjo nadaljevale tudi v prihodnje.
Tim VSUO OŠ Gorišnica
Meta
Nika Muršec, 3. a
Nika Založnik, 6. b
Zala Erhatič, 6. b
PODROČNA TEKMOVANJA
Regijsko tekmovanje iz logike za 8. in 9. razred:
Maša Bezjak, 8. b - bronasto priznanje, Jan Sebastijan Kolarič, 8. a - bronasto priznanje. Mentorica: Patricija Kramberger Rom
Področno tekmovanje v rokometu za deklice:
ekipa OŠ Gorišnica – 2. mesto. Mentor: Zdravko Tobijas
Področno tekmovanje v rokometu za fante:
ekipa OŠ Gorišnica – 3. mesto. Mentor: Zdravko Tobijas
Področno posamezno šahovsko tekmovanje:
Ajda Vodušek, 6. b – 2. mesto, Nika Korez, 5. a – 3. mesto.
Mentorici: Klementina Lindič in Anita Voršič
Cankarjevo regijsko tekmovanje za učence 8. in 9. razreda:
Jaka Žuran, 8. b – 2. mesto in bronasto priznanje, Luna Žgalin, 9. b – 16. mesto in bronasto priznanje, Špela Kokot, 9. a – 28. mesto in bronasto priznanje. Mentorici: Mihaela Žgalin in Tihana Bezdrob
Področno tekmovanje v namiznem tenisu:
Vid Lenart, 7. b – 2. mesto. Mentor: Zdravko Tobijas
Področno ekipno osnovnošolsko tekmovanje v šahu: ekipa deklet do 12 let (Nika Korez, Ajda Vodušek, Meta Vodušek in Liza Erhatič) – 1. mesto, ekipa deklet do 15 let (Špela Vidovič, Špela Strelec, Iza Irgolič in Tjaša Tomažič) – 3. mesto, ekipa fantov do 12 let (Rok Janžekovič, Patrik Vinkovič, Ožbej Bromše in Anže Pintarič) – 3. mesto, ekipa fantov do 12 let (Leon Zver, Erazem Lapornik, Aljaž Horvat in Črt Vidovič) – 6. mesto, ekipa fantov do 15 let (Lan Kolarič, Jan Sebastjan Kolarič, Jurij Cvitanič in Jaka Žuran) – 6. mesto, ekipa fantov do 15 let (Niko Poharič, Taj Žuran, Jaka Purgaj in Rene Vaupotič) – 11. mesto.
Mentorici: Anita Voršič in Klementina Lindič
Področno tekmovanje v športnem streljanju:
Hana Janžekovič, 7. b – serijska zračna puška z naslonom v kategoriji U–13 – 3. mesto, Ambrož Janžekovič, 9. a – standardna zračna puška, 2. mesto.
Mentor: Sašo Brec
Regijsko tekmovanje iz znanja kemije:
Jan Sebastjan Kolarič, Lan Kolarič in Tjaša Meško (vsi iz 8. a) in Špela Vidovič, 9. a. Mentorica Tina Erhatič
32. regijsko tekmovanje srečana mladih raziskovalcev:
Špela Vidovič, 9. a in Špela Kokot, 9. a – zlato priznanje.
Mentorja: Iva Trop in Franc Vrbančič
Področno tekmovanje iz matematike:
Ajda Vodušek, 6. b – 22. mesto in bronasto priznanje, Taj Žuran, 6. b – 7. mesto in bronasto priznanje, Jurij Bezjak, 7. a – 13. mesto in bronasto priznanje, Neo Irgolič, 7. a – 10. mesto in bronasto priznanje, Tjaša Meško, 8. a – 6. mesto in bronasto priznanje, Filip Kukec, 8. a – 11. mesto in bronasto priznanje, Jaka Štalcer, 8. a – 12. mesto in bronasto priznanje, Špela Vidovič, 9. a – 5. mesto in bronasto priznanje, Iza Irgolič, 9. b – 16. mesto in bronasto priznanje. Mentorici: Patricija Kramberger Rom in Iva Trop
Področno tekmovanje v rokometu za mlajše dečke: ekipa OŠ Gorišnica – 2. mesto. Mentor: Zdravko Tobijas
Regijsko tekmovanja iz znanja fizike:
Lan Kolarič, 8. a – bronasto priznanje, Nejc Čuš, 8. b – bronasto priznanje, Špela Vidovič, 9. a.
Mentor: Bogdan Meglič
Področno tekmovanje v odbojki: ekipa 7. razredov OŠ Gorišnica – 3. mesto. Mentor: Zdravko Tobijas
Regijsko plesno tekmovanje: 2. triada:
Zala Erhatič, 6. b – 1. mesto, Ema Fijan, 6. b – 4. mesto, Žana Meznarič, 6. b – 5. mesto, Nika Pevec, 5. b – 6. mesto, Klara Kovačec, 4. a – 16. mesto, Anamari Brodnjak, 5. a – 31. mesto 3. triada:
Zala Kolarič, 8. a – 1. mesto, Maša Šacer, 8. a – 3. mesto, Iza Lenart, 9. a – 5. mesto, Zala Emeršič, 9. a – 6. mesto, Maša Bezjak, 8. b – 8. mesto, Živa Meznarič, 7. b – 15. mesto Plesna produkcija – 1. mesto
Mentorice: Irena Forštnarič, Tina B. Kokot, Brina Kolarič in Ema Hunjet
Področno tekmovanje iz atletike: Gabriel Kovačec, 7. b –skok v višino – 1. mesto, Gaj Prugaj, 7. a – 300 m – 1. mesto, Jaka Žuran, 8. b – 300 m – 2. mesto, Theodor Vidovič, 9. a – 1000 m – 3. mesto, Nela Irgolič, 7. a – met vortexa – 2. mesto, Tjaša Meško, 8. a – met vortexa – 2. mesto. Mentorji: Sašo Brec, Zdravko Tobijas, Gorazd Šket
DRŽAVNA TEKMOVANJA
Državno tekmovanje iz logike za učence 7. razreda: Zala Žuran, 7. a – bronasto priznanje. Mentorica: Patricija Kramberger Rom
Državno tekmovanje iz znanja biologije: Špela Vidovič, 9. a – 48. mesto in zlato priznanje, Val Alič Voršič, 9. b – 59. mesto in zlato priznanje. Mentorica: Iva Trop
Državno posamezno šahovsko tekmovanje:
Nika Korez, 5. a – 21. mesto, Ajda Vodušek, 6. b – 34. mesto. Mentorici: Klementina Lindič in Anita Voršič
Državno tekmovanje iz razvedrilne matematike:
Ajda Vodušek, 6. b – srebrno priznanje, Jan Sebastjan Kolarič, 8. a – srebrno priznanje. Mentorica: Iva Trop
Državno tekmovanje iz znanja tehnologij:
Špela Vidovič, 9. a – 5. mesto in zlato priznanje, Nejc Čuš, 8. b – srebrno priznanje, Maša Bezjak, 8. b – srebrno priznanje, Gašper Tement, 8. b, Val Alič Voršič, 9. b in Tjaša Meško, 8. a. Mentor: Bogdan Meglič
Državno tekmovanje iz znanja programiranja za učence in dijake: Lan Bezjak, 6. b – 19. mesto in bronasto priznanje. Mentor: Aleš Zavec
Cankarjevo državno tekmovanje za učence 8. in 9. razredov: Jaka Žuran, 8. a – srebrno priznanje. Mentorica: Mihaela Žgalin
Državno tekmovanje iz angleščine za 6. razred:
Liza Rajh Plohl, 6. a – bronasto priznanje, Žiga Trunk, 6. b – bronasto priznanje. Mentorica: Maja Dobljekar
Državno polfinalno tekmovanje v šolskem rokometu: ekipa OŠ Gorišnica – 3. mesto (7.–9. mesto v državi). Mentor: Zdravko Tobijas
Državno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem:
Ambrož Janžekovič, 9. a - stand. zr. puška – 12. mesto. Mentor: Sašo Brec
Državno tekmovanje iz znanja geografije: Val Alič Voršič, 9. b. Mentorica: Albina Kukovec
Državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole:
Ajda Vodušek, 6. b – 3. mesto, naziv državna prvakinja in zlato priznanje, Meta Vodušek, 4. b – 6. mesto, nazivdržavna prvakinja in zlato priznanje, Liza Erhatič, 4. b – 16. mesto in srebrno priznanje, Nika Pevec, 5. b – 26. mesto in srebrno priznanje, Jakob Kekec, 6. a – 40 mesto in srebrno priznanje, Zala Prelog, 4. b – 111. mesto in bronasto priznanje.
Mentor: Aleš Pevec
Državno prvenstvo osnovnih šol v judu:
Jaka Purgaj, 9. a, +81 kg – 2. mesto, Teo Kokot, 8. a, do 73 kg – 7. mesto, Jakob Horvat, 7. b, do 50 kg – 7. mesto, Jaka Vito Korpar, 7. b, do 73 kg, Gaj Purgaj, 7. a, do 60 kg.
Mentor: Sašo Brec
Državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev:
Jaka Purgaj, 9. a – 1. mesto in zlato priznanje, Brin Roškar, 3. b, Maja Šegula, 3. a, Mihael Janžekovič, 4. b, Oskar Balant, 4. a – vsi učenci 3. mesto in bronasto priznanje.
Mentor: Damjan Šimenko
Državno tekmovanje iz znanja matematike: Špela Vidovič, 9. a – bronasto priznanje. Mentorica: Iva Trop
Državno tekmovanje otroških pevskih zborov: Otroški pevski zbor – zlato priznanje.
Zborovodja: Aleš Pevec
Ekipno državno prvenstvo osnovnih šol v šahu:
ekipa deklet do 12 let (Nika Korez, Ajda Vodušek, Meta Vodušek) – 1. mesto.
Mentorici: Klementina Lindič in Anita Voršič.
Državno plesno tekmovanje ŠPF:
plesna produkcija – 3. mesto – zlato priznanje, pokal
ekipno 3. triada – 2. mesto – zlato priznanje, pokal
Iza Lenart, 9. a – zlato priznanje
Zala Kolarič, 8. a – zlato priznanje
Maša Šacer, 8. a – zlato priznanje
Zala Emeršič, 9. a – zlato priznanje
Živa Meznarič, 7. b – zlato priznanje
Maša Bezjak, 8. b – zlato priznanje
Mentorici: Tina Brodnjak Kokot in Brina Kolarič.
Državno tekmovanje iz logične pošasti:
Jaka Žuran, 8. b – srebrno priznanje,
Ajda Vodušek, 6. b – srebrno priznanje,
Meta Vodušek, 4. b – srebrno priznanje,
Liza Erhatič, 4. b – srebrno priznanje.
Mentorici: Iva Trop in Irena Forštnarič.
POSEBNA PRIZNANJA
Vsa leta usvojeno bronasto priznanje na tekmovanju Mednarodni matematični kenguru - DIAMANTNI
KENGURU:
Iza Irgolič, 9. b in Špela Vidovič, 9. a.
Vseh 9 let usvojena bralna značka – ZLATI BRALEC/ ZLATA BRALKA:
Špela Kokot, 9. a,
Špela Vidovič, 9. a, Iza Irgolič, 9. b, Nastja Korošec, 9. b,
Srečanje mladih raziskovalcev
Učenki 9. razreda, Špela Vidovič in Špela Kokot, sva letos marca dosegli izjemen dosežek.
Na osnovni šoli Hajdina je potekalo 32. regijsko srečanje mladih raziskovalcev. Osnovno- in srednješolci s področja Spodnjega Podravja in Prlekije smo na različnih področjih pripravili veliko zanimivih raziskovalnih nalog.
Najina naloga je bila s področja biologije. Rdeča nit je tekla okoli posebne tujerodne rastline, poimenovane japonski dresnik. Najin namen je bil ugotoviti, ali lahko to rastlino pojemo, uničimo, predelamo in ali smo jo morda že sprejeli. Raziskovalno nalogo sva delali kar 2 leti pod mentorstvom g. Franca Vrbančiča in razredničarke Ive Trop. Bilo je zelo zanimivo, saj sva opravljali tudi terensko delo, na katerem sva spremljali in merili rastoče dresnike. Prišli sva do zelo zanimivih ugotovitev, ki vas gotovo zanimajo:
Gre za izredno hitro rastočo in invazivno vrsto rastline. Kjer se razraste, uniči vso ostalo rastlinje. Na našo srečo se razširja predvsem na neobdelanih površinah in ne povzroča gospodarske škode. Japonski dresnik ni alergen, je celo zdravilen, prijeten na pogled, pogojno užiten in se ga lahko predela v marsikaj koristnega. Načrtno ga ne uničujemo,
Svečana podelitev zlatih Proteusovih priznanj
Letos je bila v okviru praznovanja 90. obletnice začetka delovanja Prirodoslovnega društva Slovenije organizirana svečana podelitev zlatih priznanj učencem, ki so na državni ravni tekmovanja iz biologije dosegli najvišje število točk v državi. Od 3000 tekmovalcev na šolski ravni jih je elitno zlato priznanje prejelo le 50. Na podelitvi sva našo šolo zastopala učenca Val Alič Voršič in Špela Vidovič, ki sva se s trudom in znanjem dokazala in na državni ravni osvojila veliko točk.
V četrtek, 28. marca 2024, sva se odpravila v Ljubljano (natančneje v atrij Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU). Dvorana, kjer je potekala podelitev, je bila zelo lepa in svečana, v njej je bilo veliko ljudi. Za uvod smo poslušali poljudno naravoslovno predavanje. Ob 18. uri se je pričela podelitev zlatih priznanj. Midva sva se tega dela najbolj razveselila. Oba sva prejela priznanje. Za tem je potekala slavnostna pogostitev z zaključkom ob 20. uri. Nato sva se navdušena in vesela odpravila domov.
Lara Tušak, 9. b, Luna Žgalin, 9. b in Julija Žuran, 9. b.
še več, z mehanskimi načini uničevanja rastja – mulčenjem – celo pospešujemo njegovo širjenje. Nezavedno smo ga docela sprejeli v slovenski in evropski ekosistem. Z analizo dostopnih podatkov in podatkov empirične raziskave lahko zaključimo, da je japonski dresnik med nami in da bo še dolgo ostalo tako. Tudi za predstavitev najinega dela sva se morali zelo potruditi, a je bilo vredno – najina raziskovalna naloga je dobila ZLATO PRIZNANJE BISTROUMA. Druga na drugo sva zelo ponosni in misliva, da naju v prihodnje čaka še nekaj raziskovalnih nalog.
Špela Kokot, 9. a
Val Alič Voršič, 9. b
Dekleta do 12 let državne prvakinje
V nedeljo, 2. 6. 2024, je v organizaciji ŽŠK Maribor pod okriljem Šahovske zveze Slovenije potekalo 26. ekipno osnovnošolsko državno prvenstvo za učence in učenke do 12 let v šahu. Na tekmovanju je sodelovala tudi ekipa deklet OŠ Gorišnica. Ekipo so sestavljale: Nika Korez (5. a), Ajda Vodušek (6. b) in Meta Vodušek (4. b). Dekleta so odigrala 7 kol in izgubila samo eno meč točko. S suvereno in res odlično igro so nadigrale vse tekmice in zasluženo osvojile naslov državnih prvakinj za šolsko leto 2023/2024.
Klementina Lindič
Državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole
Z državnim tekmovanjem se je sklenila 54. sezona najbolj razigranega osnovnošolskega tekmovanja –tekmovanja v znanju Vesele šole. Državno tekmovanje je potekalo 10. aprila 2024 na OŠ Kidričevo. Tekmovanja se je iz OŠ Gorišnica udeležilo 6 učencev. Tekmovalci so bili razvrščeni glede na razred, ki ga obiskujejo. Rezultati, ki so jih dosegli naši učenci, so pohvale vredni: Ajda in Meta Vodušek sta postali veselošolski prvakinji z osvojenim zlatim
Državno tekmovanje otroških pevskih
zborov
V petek, 14. 5. 2024, je bil za nas, pevke in pevce OPZ Gorišnica, velik in pomemben dan – dan državnega tekmovanja otroških pevskih zborov, ki se praviloma zgodi vsaki dve leti.
V Zagorje ob Savi, kjer je tekmovanje potekalo, smo se odpravili že zjutraj. Pot je dokaj hitro minila in že smo bili na cilju. Najprej nas je čakala tonska vaja, potem pa je šlo zares. Oblečeni v naše pevske obleke smo s kančkom treme in nervoze stopili na velik oder. Svojo pozornost smo usmerili v roke našega zborovodje in ubrano zapeli vse štiri skladbe, ki smo jih na pevskih vajah res pridno vadili celo šolsko leto.
Še posebej ponosni smo bili na navijače (družine nekaterih naših pevcev), ki so nas tako daleč prišli poslušat in spodbujat. Po končanem nastopu smo svoje želodčke napolnili s toplim kosilom, nato pa smo se odpravili na trg, kjer smo nestrpno čakali na neuradno razglasitev rezultatov. Ko je napovedovalka prebrala »OPZ OŠ Gorišnica 87 točk in ZLATO PRIZNANJE« je med nami zavreščalo – navdušeni smo
priznanjem, Liza Erhatič, Nika Pevec in Jakob Kekec pa so se prav tako izkazali z odličnim znanjem in si prislužili srebrno priznanje.
Državni prvaki, prejemniki zlatih priznanj (med njimi tudi Ajda in Meta Vodušek), so svoja zlata priznanja in nagrade za izvrsten dosežek prejeli na slovesni zaključni prireditvi v Festivalni dvorani v Ljubljani v nedeljo, 2. junija 2024. Vsem dobitnikom državnih priznanj, nagrad in pohval iskrene čestitke!
Mentor: Aleš Pevec
drug drugemu čestitali in si zaploskali. Naše pridno delo je obrodilo sadove, naš trud je bil s tako veličastnim priznanjem poplačan.
Veseli in sproščeni smo se odpravili domov, zlato priznanje, ki nam res veliko pomeni, pa je svoje mesto dobilo na šolskem hodniku. Veseli smo, da smo zanj zaslužni tudi mi.
Nika Pevec, 5. b
Koliko ti pomeni zlato priznanje z državnega zborovskega tekmovanja?
Veliko, je potrditev trdega dela.
Zala Erhatič, Žana Meznarič in Ema Fijan, 6. b
Pomeni mi napredek petja.
Ajda Kelenc, 3. b
Pomeni mi dokaz, da smo se potrudili in da zmoremo priti še dlje.
Ida Rižnar, 4. b
Pomeni mi plačilo trdega dela, smo čez vse leto trdo delali in pridno vadili.
Meta Vodušek, 4. b
Občutek je zelo dober, saj smo dosegli nekaj res velikega. Za ta dosežek smo veliko vadili in si ga tako tudi pošteno zaslužili.
Nika Pevec, 5. b
Zlato priznanje mi pomeni res veliko, zanj smo vadili več mesecev in mislim, da smo si ga tudi zaslužili.
Lija Majerič, 5. b
Zlato priznanje mi pomeni srečo. Lorela Laptuš, 4. b
Pomeni mi trdo delo in poplačan trud. Liza Erhatič, 4. b
Državno plesno tekmovanje ŠPF
Plesalci naše šole so 31. 5. 2024 v Šentjurju pri Celju na državnem plesnem tekmovanj ŠPF, kjer je plesalo okrog 500 plesalcev, ekipno osvojili 2. mesto (rezultat je bil dosežen glede na uvrstitve naših šestih plesalk v posameznih plesih v hip hop, pop in latino) in 3. mesto s plesno produkcijo Plesna oda vrednotam. Mentorici sta Tina Kokot Brodnjak in Brina Kolarič, pomagali so še Irena Forštnarič, Lucija Vrbančič in Janja Perko. ČESTITKE!
Irena Forštnarič
Avtor fotografij Janez Eržen
naše šole
Ekipa šolskih novinarjev se je soglasno strinjala, da v rubriki uspešnih učencev naše šole tokrat predstavimo svoje sošolke Izo, Špelo in Špelo. Vsem gre učenje zelo dobro od rok oz. bolje rečeno od glave. Poleg tega, da se v redovalnici svetijo petice, bo mapo s spričevalom debelilo tudi kar nekaj priznanj, ki so si jih prislužile v tem šolskem letu. Ker pa smo o teh uspehih pisali že v drugih rubrikah, jih tokrat predstavljamo še z drugega zornega kota.
Iza Irgolič
Pozdravljena, se nam lahko na kratko predstaviš?
Zdravo, sem Iza Irgolič, stara sem 14 let, obiskujem pa 9. razred OŠ Gorišnica.
Kje boš nadaljevala šolanje?
Vpisala sem se v splošni oddelek Gimnazije Ptuj.
Na kakšen način in kako dolgo se po navadi učiš?
Učim se z bralnim razumevanjem, običajno največ štiri dni.
Ali se ob šoli ukvarjaš s katerim športom?
Da, zelo rada treniram rokomet in uživam na vsakem treningu in tekmi.
Ali imaš poleg šole tudi čas za hobije?
Da, rada treniram, slikam in rišem, se družim s prijatelji …
Kje se vidiš po končani šoli?
Glede na to, da imam zelo rada učenje o človeškem telesu in pouk kemije, se vidim v zdravstvu in pa mogoče tudi na študiju prava.
Imaš kakšen nasvet za tiste, ki se težje učijo?
Poglejte kakšne videe z nasveti o učenju in ugotovite, kaj vam najbolj odgovarja.
Julija Žuran, 9. b
Špela Kokot
Se nam lahko na hitro predstaviš?
Sem Špela Kokot in letos zaključujem 9. razred. Moje življenje je zelo razgibano in polno novih pričakovanj.
Kakšen je recept za tako dobre ocene?
Na žalost recepta še nisem odkrila. Letos bom sicer že 9. leto imela odličen uspeh, a to ni bila mala malica. Za takšen uspeh sem se morala zelo truditi in veliko prostega časa nameniti zvezkom.
Ali je učenje zate naporno?
Sprva sem se učila zelo težko in še danes mi kakšni predmeti ne ležijo, a pomembno je, da vsak odkrije svoj stil. Jaz se učim tako, da snov predavam svojim posterjem na steni.
Koliko časa porabiš za učenje pred ocenjevanjem?
Najbolje je, da se učimo kar sproti. Na začetku sem se učila en teden pred ocenjevanjem. Za preverjanje se nikoli ne učim, da vidim, koliko že znam, se pa tudi zgodi, da se učim 2 dni prej.
Kaj pa rada počneš v prostem času?
Prosti čas najraje posvetim sama sebi in svojim prijateljem. Če sem iskrena, mi telefon ni prioriteta. Veliko se sprehaja s psom Nemom, poslušam glasbo (predvsem K-pop), pišem pesmi, igram kitaro in se učim tudi korejščine.
Ali treniraš kakšen šport?
Športam le takrat, ko moram. Moj šport predstavljajo dnevni sprehodi, ko pa sem slabe volje, pa se odpravim tekat. Velik del športa predstavlja tudi razgibavanje mojih ust, saj ko me spoznaš, vidiš, da sem zelo zgovorna.
Špela Vidovič
Pozdravljena, se nam na kratko predstaviš?
Zdravo, sem Špela Vidovič, stara sem 15 let, trenutno pa obiskujem 9. razred OŠ Gorišnica.
Kje boš nadaljevala šolanje?
Šolanje bom nadaljevala na Gimnaziji Ptuj.
Na kakšen način in kako dolgo se po navadi učiš?
Učim se s pisanjem zapiskov, ki vsebujejo čim manj besed. Ponavadi mi zadošča en dan učenja.
Kaj rada počneš v prostem času?
V prostem času igram kitaro, gledam filme in poslušam glasbo, letos pa sem začela trenirati še ples.
Kje se vidiš po končani šoli?
Trenutno še nimam ideje o tem, kaj bi počela v prihodnosti, me pa že od nekdaj zanima fotografiranje.
Imaš kakšen nasvet za tiste, ki se težje učijo?
Svetovala bi, da si poskusite snov narediti čim bolj zanimivo in ob učenju poslušate dobro glasbo.
Julija Žuran, 9. b
Kje boš nadaljevala šolanje?
Šolanje bom nadaljevala na Gimnaziji Ptuj. Če bo šlo vse po načrtu, bom nato nadaljevala v Ljubljani na pedagoški fakulteti in se izšolala za učiteljico razrednega pouka. Želim si namreč, da bi šola predstavljala najlepše spomine za otroka in zahtevala čim manj stresa.
Žana Pintarič, 9. b
Iza Irgolič
Špela Vidovič
Špela Kokot
Rubrika Pogovarjali smo se nam je učencem posebej pri srcu. Zakaj? Zato, ker v njej predstavljamo zaposlene na naši šoli in v našem vrtcu. Preden pa dobi intervju končno podobo, je seveda potrebno pripraviti zanimiva vprašanja, ki jih zastavimo intervjuvancem. Ker imamo pri vprašanjih proste roke, si upamo zastaviti tudi kakšno vprašanje, ki ga sicer ne bi – s tem pa pogosto spoznamo našega učitelja ali vzgojiteljico tudi z drugega zornega kota. Tokrat smo vprašanja naslovili na vzgojiteljico Andrejo Fekonja in na našega novega učitelja športa, Saša Breca.
Andreja Fekonja, vzgojiteljica
Se nam lahko, prosim, na kratko predstavite?
Sem Andreja Fekonja, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok in mama odraslemu sinu. V Vrtcu Gorišnica sem zaposlena 14 let.
Kdaj ste pričeli s svojim delom v vrtcu?
Z odprtjem novega vrtca v Gorišnici, leta 2014, se je začela moja poklicna pot vzgojiteljice.
Katero šolo ste obiskovali?
Po končani osnovni šoli sem šolanje nadaljevala na Srednji tekstilni šoli Maribor, kjer sem se izučila za poklic modelarja. Želja po delu z otroki me je gnala, da sem šolanje nadaljevala in leta 2010 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Ste se kdaj preizkusili še v kakšnem drugem delu?
Po šolanju na tekstilni šoli sem bila deset let zaposlena v tekstilnem podjetju Tekstil pletilstvo v Ormožu kot modelarka in vodja proizvodnje, odgovorna za kvaliteto izdelkov.
Vzgojiteljice imajo pogosto razvite ročne spretnosti in izdelujejo čudovite dekoracije. Radi ustvarjate?
Zelo rada ustvarjam z otroki in tudi za otroke. Veseli me izdelovanje dekoracij za skupino, zato skupaj s pomočnico vsako leto izdelava kaj novega.
V katerem starostnem obdobju otrok se v skupini bolje počutite? V prvem ali drugem?
V vseh letih dela kot vzgojiteljica sem imela možnost delati v vseh oddelkih vrtca, tako v prvem kakor tudi v drugem starostnem obdobju. Če pa me vprašate, kje se boljše počutim, pa bi rekla, da se v vsaki skupini počutim dobro, saj vsako starostno obdobje prinese drugačne izzive in drugačni način dela.
Z najmlajšimi je veliko cartanja, petja in plesa, navajanja na osebno higieno in navajanja na dnevno rutino, ki je za najmlajše zelo pomembna – ko otrok usvoji potek dnevnih dejavnosti, se zjutraj lažje poslovi od staršev. Pri večjih otrocih je potrebno veliko več
dela tako na področju priprave dejavnosti kot osebne higiene, saj so ta znanja že usvojili in so v večji meri že samostojni. Trudim se, da otrokom nudim veliko dejavnosti, ki so jim zanimive in jih pritegnejo. Zelo rada delam s starejšimi otroki, saj so radovedni in vedoželjni, kar me spodbuja, da iščem nova znanja, kako otrokom nuditi veliko različnih dejavnosti in v njih spodbuditi željo po raziskovanju in usvajanju novih znanj.
Otroci v vrtcu zagotovo veliko dajejo. S čim vam napolnijo srce?
Otroci so kot sonce, vedno nasmejani in pozitivno naravnani in to energijo prenašajo tudi na mene. Zelo me razveseli, ko zjutraj prihajajo in se radi stisnejo k meni, mi povedo kakšno dogodivščino iz preteklega dne in me nasmejijo.
Veliko let ste vodili folklorno skupino. Ali nam lahko poveste kaj o tem?
Ker sama kot otrok nisem imela možnosti plesati v folklorni skupini, se je v meni porodila želja, da se preko seminarjev izobražujem in bogastvo slovenske kulturne dediščine prenašam v današnji čas med naše otroke. Iz tega razloga sem leta 2011 ustanovila Folklorno skupino vrtca Gorišnica. Pri mojem delu mi je bila v veliko pomoč Simona Žnidarič Tomažič, nato Nataša Žnidarič in v zadnjem letu
mojega delovanja Monika Černenšek. Naši mladi folklorniki so bili stari od 5 do 6 let. Vsako leto je bilo v skupino vključenih od 20 do 29 predšolskih otrok. Srečevali smo se enkrat tedensko v večnamenskem prostoru vrtca, pred revijami in nastopi pa tudi dva- ali trikrat tedensko. Vse do leta 2020 smo se udeleževali državne revije folklornih skupin z imenom »PIKA POKA« v Rogaški Slatini. Naši folklorniki so bili zelo uspešni, saj smo osvojili zlata, srebrna in bronasta priznanja. Prav tako smo se vsako leto udeležili srečanja otroških folklornih skupin pod nazivom »SEDEM KORAKOV«. Vsakega nastopa smo se zelo veselili, saj so nas vselej spremljali starši otrok.
V folklorno dejavnost je bilo vloženega veliko dela, vendar je bil ves trud poplačan s tem, ko sem videla iskrice v otroških očeh in njihovo veselje do plesa, petja in igre. Ne smem pa pozabiti niti na naše harmonikarje, ki so z veseljem hodili na vaje in nas spremljali na nastopih in revijah.
Kaj radi počnete v prostem času?
V prostem času rada vrtnarim, preberem kakšno dobro knjigo, kolesarim, hodim na daljše sprehode, pozimi pa tudi rada smučam.
Vzgojiteljica Andreja, v veselje mi je bilo opraviti intervju z Vami. Hvala, da ste si vzeli čas in nam sebe predstavili še z drugega zornega kota!
Lara Tušak, 9. b
Sašo Brec, učitelj
Kaj vas je navdihnilo, da ste se odločili postati učitelj športa? Želel sem opravljati poklic, ki bi bil vezan na šport in gibanje. Rekel bi, da je ravno zanimanje za vse vrste športov tisti dejavnik, ki je najbolj pripomogel, da sem se odločil za ta poklic. Hkrati pa sem skozi šolanje vedno imel dobre učitelje športa, ki so me navdihnili za delo učitelja.
Katere so prednosti in slabosti vašega poklica – biti učitelj športa na osnovni šoli?
Prednost poklica učitelja športa je aktivno delo. Delo je dinamično in vključuje veliko gibanja. Najlepši del dela je spremljanje vašega napredka in biti del vaših uspehov – naj bo to uspešna stoja na rokah, igra odbojke ali pa medalja na tekmovanju. Po drugi strani pa delo z mladimi prinaša odgovornosti in nekaj stresa (predvsem pri zagotavljanju varnosti v telovadnici in pri različnih vzgojnih izzivih).
Kakšna izobrazba je potrebna, da lahko postaneš učitelj športa?
Da postaneš učitelj športa, je potrebno opraviti splošno maturo. Nato se lahko vpišeš na Fakulteto za šport v Ljubljani. Za vpis je potrebno opraviti preizkus gibalnih sposobnosti oziroma sprejemni izpit. Študij traja 5 let. Zaključi se z magistrsko nalogo, s katero pridobiš naziv magister profesor športne vzgoje. Po zaključenem študiju pa sledi še najmanj polletno pripravništvo in strokovni izpit na Ministrstvu za izobraževanje.
Ali se s športom radi ukvarjate tudi v prostem času?
Da. Pozimi najraje smučam, poleti hodim v gore. Med letom pa sem največ na kolesu.
Se za šport zanimate že od otroštva ali vas je to začelo zanimati kasneje? Šport me zanima že od malih nog. Najprej
je bil to izključno nogomet, kasneje pa so se mu pridružili še ostali športi.
Ali profesionalno trenirate katerega od športov?
Ne. V šolskih dnevih sem resno treniral nogomet pri NK Drava Ptuj in NK Aluminij Kidričevo, kasneje pa sem se posvetil študiju in se odločil za trenerske vode v nogometu.
Menite, da je v športni karieri bolj pomemben talent ali trdo delo? Zakaj? Kombinacija talenta in trdega dela je najboljša pot do uspeha. Talent lahko daje prednost, vendar je brez trdega dela in discipline težko doseči in ohraniti vrhunske rezultate. Tako lahko rečemo, da je trdo delo pogosto bolj pomembno, ker omogoča, da športnik maksimalno izkoristi svoj potencial.
Kdo je vaš najljubši športnik in zakaj? Moj najljubši športnik je Primož Roglič. Znan je po tem, kako s trdim delom in predanostjo dosega vrhunske rezultate ne glede na izzive, s katerimi se sooča. Navdihuje me njegova edinstvena športna pot in sposobnost osredotočenja na cilje tudi v najtežjih situacijah, kar je že večkrat dokazal.
Učitelj Sašo, v veselje mi je bilo pripraviti ta intervju. Hvala, da ste bili pripravljeni sodelovati! Vse dobro Vam na Vaši poklicni poti želim tudi v prihodnje!
Luna Žgalin, 9. b
Tia Muhič, 2. b Tine Ropič, 1. a
Strelec, Mihael Janžekovič, 4. v Plezalec, Inja Zorko, 4. b
Galerija mladih ustvarjalcev
Tjaša Valič, 5. a
Ivana Korošec, 5. b
ENGLISH CORNER
School through the years
Ninth grade is over and so is also our primary school story. Let’s look back at all the amazing years we’ve had together. In 2015 we entered the first grade classroom and began our friendship journey. We learned how to write and spell our names, so we could sign the pictures we drew for our parents and new friends. Second grade gave us the amazing bragging right to know how to count to 100. In third grade we got our first grades and that was a bit scary to be honest. In fourth grade we got 2 new subjects. In fifth grade the corona virus hit and we had to learn from home. I think it’s safe to say math gave us and our parents the most headaches at that time. Sixth grade was when we had to go back to school and tried to go back to our regular routine. In seventh grade we went on our first 5-day trip with our classmates to Rogla. We went skiing and it was fun to spend some time together. In eighth grade we got some new subjects again that gave us quite a lot of troubles at the beginning, but we eventually got the hang of it. And now the ninth grade. It probably made us the most stressed. With all the grades and all the high school preparations it has been a real rollercoaster of emotions, but we’re done
HOLIDAY CROSSWORD
Look at the pictures and write the missing words in the crossword below.
now. It’s a bitter-sweet moment because I’m going to miss my friends, but at the same time I’m excited for the opportunity of a new beginning that high school is about to give us.
Alja Arnuš, 9. a
Unscramble the words with the help of hints.
1. Something that you get after sunbathing.
NAT _ _ _
2. The warmest weather.
NYUNS _ _ _ _ _
3. Somewhere you go in summer and it borders the land and the sea.
EABCH _ _ _ _ _
4. When you go somewhere new for fun and you are very active, you are on:
REENDAVUT _ _ _ _ _ _ _ _ _
5. A large salty body of water that you can swim in.
NECOA _ _ _ _ _
1 6 3 2 4 5
6. Doing something but nothing much at the same time (example: lying on the sofa).
XINGLERA _ _ _ _ _ _ _ _
7. What do you do when you want a tan? THSUBANE _ _ _ _ _ _ _ _ _
8. What’s the weather mostly like in the summer?
MARW EATWEREH _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
9. What accessory do you use to protect you eyes from the sun?
GLENSSASUS _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
10. What can you do in the ocean? IWSM _ _ _ _
11. What do we use a surf board for? FUNRIGS _ _ _ _ _ _ _
12. What are you doing when you are trying to catch a fish?
HISGFIN _ _ _ _ _ _ _
13. What bug comes out at night that bites us and isn’t pleasant to be around? OTOSIMQU _ _ _ _ _ _ _ _
Leon Kralj, 9. b
Unscramble the words with the help of hints. (REŠITVE)
It’s already summer, But we are still in school. We still have a lot of grades to get, But we are somehow getting through.
The weather is warmer, and we daydream every day. Mentally we are on a vacation, Getting ready to swim away.
We will eat ice cream, and have a lot of fun. But if somebody mentions school, we will definitely run.
Žana Pintarič, Julija Žuran 9. b
Timeja Sok, 2. a
SUMMER VACATION
School year is coming, and the vacation weeks are showing. We have waited long enough, so we need a few weeks off.
Soon we will sit under the bright sun having fun, instead of repeating same things on and on.
The end is near, but we do not fear the new school year.
Tjaša Tomažič, Luna Žgalin 9. b
große Interview“. Heute ist ein ganz besonderer Gast für uns: Karin Blum wird uns ihren musikalischen Beruf vorstellen.
Guten Tag Karin. Wie fühlen Sie sich? Guten Tag. Ich bin sehr aufgeregt, weil das mein erstes so großes Interview ist.
Warum sind Sie Musikerin geworden? Musik gibt mir Kraft und weil ich glücklich bin, wenn ich singe.
Für welchen Ausbildungsweg haben Sie sich entschieden?
Ich bin auf das Gymnasium Ormož gegangen und dann auf die Musikschule in München.
Ihre Lieder sind sehr gut. Woher nehmen
Sie die Inspiration?
DEUTSCHE
Ich nehme meine Inspiration aus meinem Leben, meiner Liebe und meinen Gefühlen.
Spielen Sie ein Instrument und warum? Ich spiele Gitarre, weil ich mich dann selbst begleiten kann.
Was sind die negativen Seiten Ihres Berufes?
Ich muss solche Songs schreiben, die Menschen heute hören wollen und ich arbeite in der Nacht.
Und was sind die positiven Seiten? Ich freue mich, wenn ich Menschen glücklich mache und Applaus bekomme. Diese Arbeit macht mich glücklich.
Danke Karin, dass sich Zeit genommen haben.
Špela Kokot & Alja Zamuda 9. a
ECKE
Vito Zavec, 2. a
Nia Pevec, 2. a
Luka Toplak, 2. a
Iva Zorko, 2. a
DRŽAVNA LiterarniTEKMOVANJAkotiček
Zaključek bralne značke 2024
Mlade nadobudne bralke in bralce naše šole je ob zaključku bralne značke letošnjega šolskega leta s svojim obiskom in nastopom počastil slovenski pisatelj, prevajalec, komik, igralec in raper, Boštjan Gorenc – Pižama.
Učenci od 1. do 4. razreda so v njegovi družbi preživeli eno šolsko uro – kakšen vtis je naredil nanje, si lahko preberete v izjavah naših tretješolcev. Prispevku prilagamo tudi fotografije, saj pravijo, da včasih slika pove več kot tisoč besed. Po zaključenem druženju z mlajšimi učenci sva sedmošolki Zala in Nela izkoristili priložnost in (po njegovi prijazni privolitvi) z njim malce poklepetali. Kaj nama je povedal o sebi, razkrivava v intervjuju.
Zatem sva se tudi midve pridružili učencem od 5. do 9. razreda, ki jim je namenil dodatno šolsko uro svojega časa. V tej uri nam je predstavil sebe in svoje delo na poseben in zanimiv način. Učenci smo ob njegovi predstavitvi uživali. Čeprav smeha ni manjkalo, se je od nas poslovil z zelo lepim in resnim sporočilom, da naj vsak izmed nas pojde v knjižnico, kjer bo med številnimi knjigami
Vprašanje št. 1, brez katerega ne gre: zakaj ste dobili vzdevek »pižama«?
Ker sem v šoli rad nosil trenirke, ki so izgledale kot pižama.
Kaj radi počnete v prostem času?
Zelo rad poslušam glasbo s plošč, še posebej glasbo Heart Stone. Prosti čas rad preživljam z družino, saj veliko časa preživim proč od doma.
Ali se radi ukvarjate z otroki?
Ja, zelo so mi všeč na nastopih, še posebej otroci prve triade, saj so iskreni pri tem, kar povedo, medtem ko najstniki že znajo svoje iskreno mnenje zadržati v sebi in povedati neresnico, samo da se sliši lepo.
Katere jezike znate prevajati?
Prevajam samo iz angleščine v slovenščino, drugače pa znam tudi druge jezike, a bolj slabo. Če bi bila kriza, bi se mogoče znal dogovoriti za kakšno hrano. Ali radi sledite modnim trendom?
Ne, niti pod razno. Večinoma kupujem to, kar imajo v moji številki.
Se vam zdi, da ste s svojimi stripi mladim približali pomembnost slovenskih osebnosti?
Da, mi je kar uspelo. Otrokom se zdi lažje brati nek zabaven strip kot prebirati tisoč strani dolge knjige.
zagotovo našel tako, ki mu bo všeč, in če jo bo prebral (pa ne zato, ker bi bila na seznamu knjig obveznega branja, ampak, ker si jo bo izbral sam), bo njegov obisk pri nas, v Gorišnici, poplačan. Ali bo njegovo sporočilo res doseglo svoj namen, bomo videli v prihodnjem šolskem letu – kriterij uspešnosti bo večje število podeljenih priznanj za bralno značko, kot jih je bilo letos. Držimo pesti in se vsi učenci skupaj potrudimo, da nam uspe!
Zakaj ste se odločili podpreti program Botrstvo v Sloveniji?
Zato, ker mi je všeč, da delajo dobro delo. Sam sem boter tam in ko so me poklicali za sodelovanje, sem takoj bil za. Ali raje pišete knjige ali nastopate v stand up komedijah oz. kje se bolj najdete?
Oboje se mi zdi super. Pri knjigah mi je všeč, da sem lahko cele dneve doma v trenirki, pri stand up komedijah pa mi je všeč, da lahko imam neposredni odziv s publiko in je vzdušje bolj veselo ter razigrano.
… IN ŠE ZAKLJUČNA MISEL … Nastop g. Pižame je bil super! Najbolj nas je pritegnilo njegovo besedilo, zapisano s čustvenčki oz. emotikoni. Ker sva Zala in Nela imeli z g. Pižamo priložnost tudi poklepetati, se mu v Iskricah zahvaljujeva na malce drugačen način – uradni in v njegovem stilu☺
Zala Žuran, Nela Irgolič, 7. a
V sredo, 29. 5. 2024, je za vse tiste, ki so opravili bralno značko, prišel gospod Boštjan Gorenc – Pižama. Ostale, ki je niso opravili, pa je vzpodbudil, da jo opravijo naslednje šolsko leto. Nastopal je v občinski dvorani. Najprej nas je pozdravil z napisom na panoju. Pisalo je, da bo začetek čez 6 ur. Nato pa še, da bo to najbolj dolgočasna predstavitev. Takoj za tem smo mu zaploskali. Začel je govoriti o svojih knjigah. Zapel nam je tudi pesmice iz stripov, ki jih je prevedel. Pokazal nam je risanko o risih. V svojih delih velikokrat uporabi besedi kakec ali driska. Bilo je zelo smešno in zanimivo.
Manuel Šegula, 3. b
Boštjan Gorenc – Pižama je zelo zanimiv in komičen pisatelj. Na tabli je pisalo, da se bo njegova predstavitev začela šele čez 6 ur. Bilo je zelo veselo, saj je govoril smešnice. Prikazal nam je, kako nastajajo stripi in njegove pravljice ter prevodi. Ker smo si za nastop pripravili zloženke, smo dobili tudi njegov žig.
Eva Janžekovič, 3. a
Šli smo v občinsko dvorano. Obiskal nas je Boštjan Gorenc – Pižama. Predstavil se nam je. Potem je začel govoriti šaljivke. Pripovedoval nam je odlomek iz zgodbice Si že kdaj jezdil morskega konjička? Odlomek je bil zelo zanimiv. Predstavil nam je veliko smešnih stripov in nam povedal, da se bradi reče strnišče. Dobili smo štampiljke in se poslovili. Bilo je super.
Neja Geč, 3. b
Boštjan Gorenc – Pižama nas je vljudno pozdravil. Bil je zelo zabaven. Predstavil in pokazal nam je svoje knjige. Zaupal nam je, da je eno pravljico posvetil svojemu sinu. Razložil nam je tudi, da lahko atije razdelimo v tri skupine – glede na to, kako se brijejo. V šolo sem prinesla tudi njegovo knjigo Si že kdaj jezdil morskega konjička, ki sem si jo kupila s svojo žepnino. V knjigo se mi je tudi podpisal.
Sofia Kolar, 3. a
Ob koncu bralne značke nas je obiskal pisatelj in komik Boštjan Gorenc – Pižama. Bil je zelo smešen. Prebral nam je svojo fantazijsko pesem Kaj se skriva v očkovi bradi. Podpisal se je v mojo knjigico in mi dal štampiljko. Žan Pintarič, 3. a
OPOMBA: Za vse, ki vam dešifriranje spodnjega besedila povzroča težave, prilagava še razlago v besedi: Pozdravljeni, današnji nastop je bil zelo smešen in zanimiv. Všeč nam je vaš vzdevek Pižama in Vaši stripi. Lep pozdrav, Zala, Elena, Nela
7. A
7. a je nagajiv, pri nalogah pa pozabljiv.
Pouk se vedno vleče, zato nekdo nekaj reče, da vse hitreje steče.
Razred je prijazen, radi si pomagamo in se zraven še zabavamo.
V razredu je ljubezen, pozimi pa bolezen.
Med seboj smo si različni, učiteljem pa večkrat tečni.
Z b razredom počenjamo norije, ki so smešne, a so na koncu le navadne bedarije.
Znamo biti glasni in pri testu malo manj krasni.
Zamislili smo si sanje, zato se bomo čimprej pognali vanje.
Zala Žuran, 7. a
ŠOLSKA
(Poustvarjanje na Župančičevo Žebljarsko)
Od osmih do dveh, od osmih do dveh, črke številke so nam v očeh.
Zunaj sončno modro je nebo, a mi moramo sedeti za šolsko klopjo. Računanje, branje in pisanje rabili bomo mi, da iz sebe lahko bomo nekaj naredili.
Vsi učenci in učenke od osmih do dveh, se trudimo po naših najboljših očeh. Čas teče počasi, kot sam polž po tleh, zato učenci v mislih imajo velik greh.
Zvonec zvoni, učenec hiti, Da nekaj za pod zob dobi. Od osmih do dveh, Od osmih, do dveh, Črke številke so nam v očeh.
Ura počasi odbila bo dve, tega vsi veselijo se že. Konec pouka naznanjen je, zato brž pot pod noge. Od osmih do dveh, od osmih do dveh, črke, številke so nam bile v očeh. Manu Pignar, Pia Antolič 9. b & Zarja Bombek, 9. a
(Poustvarjanje na Župančičevo Žebljarsko)
Od osmih do dveh, od osmih do dveh, črke številke so nam v očeh.
Zjutraj zbudimo se, ne prebudimo se.
Ob osmih smo v šoli, tam stojimo kot koli. Zjutraj še čisto zaspani, smo pri športni zadržani.
Vsakega odmora se veselimo, saj takrat se lahko sprostimo. Učilnice so kot mučilnice in učitelji kot mučitelji.
Tako v šoli trpimo, da lahko doma spimo.
Od osmih do dveh, do treh nas učijo, črke, številke nam v očeh postojijo.
Pri slovenščini in angleščini iste snovi se učimo, v različnih jezikih zaradi tega trpimo.
Na vrsto pride spraševanje, vsi iščemo znanje.
Vi se bojimo, da petke ne dobimo.
Testi so še hujša stvar, za to rečemo, da ni nam mar. Nekateri se tako bojijo, da doma kar »zbolijo«.
Zjutraj zbudimo se, ne prebudimo se.
Ob osmih smo v šoli, tam stojimo kot koli. Zjutraj še čisto zaspani, smo pri športni zadržani.
Vsakega odmora se veselimo, saj takrat se lahko sprostimo. Učilnice so kot mučilnice in učitelji kot mučitelji.
Kljub vsemu nam osnovna šola daje znanje, prijateljstva in lepe spomine … Osnovne šole kmalu bo konec, takrat nam bo žal, da počil bo lonec, in pravljice bo kmalu konec.
Neža Žnidarič & Julija Žuran, 9. b
Neli Štagar, 5. b
Nika Pevec, 5. b
Prijateljicam poleti
Vse cvetlice, ki jih gledam, kako cvetijo … vse te ptice, ki ob jutranji zarji mi pod oknom žvrgolijo … Vse te prijateljice, zaradi katerih oživim –tople kot poletje, zaradi njih lahko živim.
Kakor prijateljstva je seme – to je moj spomin …
Kakor veter, ki odpihne moje breme, kakor sonce zlato, ki me greje, kakor travica me kliče in se le meni smeje.
Spomnim se, kako smo tekale po travi. Spomnim se poletja v daljavi. Sreča v poletje se je skrila in vse moje prijateljice v spomin prelila. Četudi bomo daleč, pa vedno isto nebo bom z njimi delila. Bila sem, kjer travniki zelenijo, kjer prijatelji si zgodbe delijo, kjer se nove vezi iskrijo … Glej, poletje se bliža in že slišim prijateljic melodijo.
One so mi kakor zlati dar, poletne misli, le resnica brez utvar. Pomenijo mi več kot sam denar. Topel poletni čar … … in le zato ne pozabim jih nikdar.
Špela Kokot, 9. a
Hobotnica
Hobotnice so morske živali, ki so najbolj znane po svojih 8 nogah ali lovkah in glavi v obliki žarnice. Imajo kar tri srca, eno večje in dve manjši, in modro kri, ker je na osnovi bakra. Za samoobrambo pred plenilci uporabljajo črnilo. Zaradi svoje posebne oblike so zelo izmuzljive ter se zlahka izognejo mnogim pastem. So zelo inteligentne morske živali. Poznamo kar 289 različnih vrst hobotnic. Naziv izhaja iz grške besede »oktopus«, kar pomeni ‘osem nog’. Hobotnice delujejo tako, da skozi usta zaznavajo vse, česar se dotikajo z lovkami. Imajo priseske po vsej dolžini lovk, ne samo na koncu, kot npr. ligenj. Večina hobotnic je popolnoma brez trdnega skeleta, nimajo niti ene kosti, kar jim omogoča izjemno gibčnost. Najtrši del telesa je oster »kljun« v ustih, ki se nahaja v sredini med lovkami. Diha s škrgami.
Večina hobotnic meri v dolžino od 30 do 90 centimetrov, težke pa so od 3 do 10 kilogramov. Najmanjša vrsta hobotnice pa meri 2,5 centimetra in tehta le 2 grama. Živijo v oceanih po vsem svetu. Večina jih živi blizu obale v lupinah, koralnih grebenih.
Hobotnice so bolj samotarske živali. Nekatere lovijo svoj plen ponoči, druge pa le ob zori ali mraku. Ko so preplašene, sprožijo črnilo v svojega napadalca. To povzroči, da ga zaslepijo in ga zmedejo ter si s tem pridobijo dovolj časa za pobeg.
Juri Muri v Afriki
Kdo ne pozna fanta, ki se ni hotel umivati? Tistega kljukca Jurija Murija, ki je odšel v Afriko, saj je mislil, da se bo tam izognil milu in vodi. Z učenci iz 1. b smo po branju Pavčkove knjige pred šolo ustvarjali in risali s kredo. Šolsko dvorišče je postalo zelo pisano, saj so ga krasile risbe prvošolcev – poglejte, katere živali je Juri srečal v Afriki.
Marjeta Horvat, razredničarka 1. b
S črnilom pa prav tako izbrišejo vse svoje sledi o smeri pobega. Hobotnice lahko menjajo barvo in se zlivajo z okolico, v kateri se nahajajo. Lahko se spremenijo v modro, zeleno, sivo, rožnato ali rjavo barvo.
So mesojede morske živali, prehranjujejo se s školjkami, škampi, jastogi, ribami, včasih celo s kakšno ptico. Hobotnica svoj plen skuša uloviti tako, da plen omami s strupom, se povzpne nanj in ga nato z lovkami pospravi v usta. Imajo precej kratko življenjsko dobo. Nekatere hobotnice lahko živijo tri do štiri leta, manjše vrste pa le šest mesecev ali eno leto.
Samice hobotnic lahko odložijo do 100.000 jajčec. Dva meseca ostane ob jajčecih in jih varuje pred napadalci. Ko postane lačna, lahko tudi poje eno od svojih lovk, potem pa ji zraste nova. Hobotnice trenutno niso ogrožene, čeprav so zelo priljubljena jed. S prekomernim ribolovom in onesnaževanjem oceanov pa lahko kljub temu povzročimo hitro zmanjšanje njihovega števila.
Teo Prelog, 4. a
Spomini na šolske dni
Spomini na šolske dni – rubrika, v kateri predstavljamo spomine naših dedkov in babic na šolo, ki so jo sami obiskovali v svojih mladostnih dneh in seveda na šolske dni, ki se jih še posebej radi spominjajo. Vsi ti spomini segajo kar nekaj desetletij nazaj. Hecno – ni dolgo, odkar sem sama vstopila v OŠ Gorišnica, sedaj pa se tudi jaz že lahko ozrem na zaključeno osnovnošolsko pot. Čas res kar prehitro beži … Preden pa zapišem še zadnjo piko v poglavju svoje osnovne šole, sem se s svinčnikom in papirjem podala k svoji babici (ime ji je Veronika Pukšič Kokot). Klepetali sva kar dolgo in ker mi je povedala toliko zanimivega, sem si dala duška in vse zapisala na papir.
V katero šolo si hodila?
Kot otrok sem živela v Dornavi. Tam sem tudi obiskovala osnovno šolo po imenu Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava. Šola je bila srednje velika stavba, malo vstran od cerkve. Pouk je potekal izmenično, tako da sem enkrat odšla v šolo zjutraj, drugič pa popoldne.
Kaj ste se v šoli učili?
V šoli smo se učili vse, kar se učite danes, le da je bilo snovi malo manj … Snov je bila preprosta in obrazložena splošno, saj v mojih časih šola ni bila glavna prioriteta. Velik poudarek pri vseh predmetih je imel Tito. To je bil tedanji voditelj Jugoslavije, hvaljen in čaščen prav v vseh naših zvezkih.
Kakšen odnos si imela do šole?
Bila sem dokaj neopazna in običajna učenka. Čeprav smo imeli veliko dela doma, na kmetiji, pa v šoli nisem nabrala dosti izostankov. V šolo sem rada hodila, saj sem vedno izvedela kaj novega. Priznam pa, da mi knjige niso preveč dišale.
Kaj vse se je našlo v tvoji torbi?
V šolski torbi sem imela par zvezkov in učbenike, saj takrat delovnih zvezkov še ni ni bilo. Včasih se je med liste prikradla tudi kakšna debela bukva, le če smo jo morali obvezno prebrati. Imeli smo le črtaste zvezke, za matematiko pa je zvezek bil drugačen, in sicer brezčrten, da smo lahko prosto risali. Vseh teh bleščečih peresnic še takrat ni bilo – peresnica je bila kar moja torba, v kateri sem imela nalivno pero in svinčnik. Za matematiko sem imela le šestilo, geotrikotnike pa smo si sposojali.
A imaš iz osnovne šole kakšne uspehe?
Zame je uspeh bila že vsaka dobra ocena. Takrat še ni bilo v navadi, da bi kdorkoli blestel, zato tekmovanj nisem obiskovala. Sem pa bila zelo uspešna pri petju, zato sem se včlanila v pevski zbor. Pri športni mi je šlo dobro, še posebej pri igri med dvema ognjema. Imeli smo tudi kros, a tukaj nikdar nisem prišla med najboljše tri, vselej mi je bilo pomembno le, da sem prišla do cilja.
Kaj ti je bilo najboljše?
V spominu imam veliko lepih stvari. Svoj čas sem rada posvetila prijateljem. Zelo blizu sem bila z Mileno Čuš in Ivanko Čuš, ki pa ni bila moja sošolka. Najraje sem imela pouk slovenščine in zemljepisa
Kaj pri osnovni šoli najbolj obžaluješ?
Zagotovo obžalujem, da se nisem malo več učila in si pridobila boljših ocen. Kljub temu pa sem danes s svojim znanjem in življenjem zadovoljna. Želim si, da bi me starši vpisali v šolo tudi leto kasneje. V šolo sem šla leto prej, zato sem imela sprva kar nekaj težav z branjem, a se je čez leta vse zgladilo.
Kakšno je tvoje mnenje o šoli nekoč in šoli danes?
Menim, da v moji šoli nismo dali toliko poudarka na socialne odnose, čeprav
oziroma geografije, kot jo imenujete danes. Moja najljubša učiteljica je bila gospa Marija Vidovič, učiteljica nemščine, s katero klepetam še danes. Zagotovo pa sem si najbolj zapomnila šolsko hrano. Na jedilniku smo imeli jabolka, marmelado in zelo okusno rdečo krompirjevo juho z nasekljano klobaso. To pa je bilo tudi vse, a za nas je bilo več kot dovolj. Bila sem tudi ljubljenček pri kuharicah, ki so mi vedno dale še kaj več, zato sem z veseljem opravljala delo rediteljice. Namreč, na moji šoli je bila kuhinja zelo daleč, ločena od šole, zato je bilo hrano treba pripeljati na vozičkih.
Katere dogodivščine so se ti najbolj vtisnile v spomin?
Zagotovo vsakodnevni odhod domov. Skoraj vsi smo hodili peš in ker je pot bila dolga, smo se kratkočasili s petjem. Peli smo večinoma partizanske pesmi, saj so nas le-te učili v šoli. Nisem bila velika umetnica, sem pa zagotovo prepoznala srečo v petju.
Spomnim se tudi, da sem kot mlada bila zelo odkrita. Kadarkoli mi kaj ni bilo po godu, sem to tudi pokazala. Enkrat me je na poti domov razjezil sošolec, zato sem mu torbo zalučala v mlako. Vsi zvezki so se zaradi mokrote in blata uničili. Seveda pa so s tem prišle tudi posledice, ki jih nisem obžalovala, saj sem vedela, da sem storila narobe.
smo se veliko več družili, saj telefoni še niso obstajali. Nobenemu ni bil problem si posojati stvari in nekako smo se morali sami naučiti, kako lahko delujemo kot skupnost. Danes je mladina veliko preveč razvajena in samo čaka, kaj bo na jedilniku, ampak sem kljub temu vesela, da imajo hrane dovolj. Super se mi zdi, da se nad otroki več ne izvaja nasilje in se jih drugače primerno kaznuje. Sem pa mnenja, da šola danes kar se tiče ocenjevanj zahteva preveč, prav tako menim, da bi moralo biti več učbenikov kot delovnikov, da se lahko mladi čim prej naučijo samostojnosti.
Koliko znanja ti je ostalo do danes in kaj bi svetovala šolarjem?
V glavi mi je ostalo večina osnovnih stvari, tudi nekaj od zgodovine in geografije. Vem pisati in računati. Lahko bi rekla, da imam kar nekaj splošnega znanja, kar se kaže tudi v tem intervjuju. Vam, dragi šolarji pa svetujem:
Ne trudite se za učitelje, trudite se zase. Raje se učite dlje časa, saj bo tako tudi znanje dlje ostalo v vaših glavah. Šola je velik del naših življenj, a vedite, da ocene ne odražajo tega, kar je v vaših glavah. Radi se učite, tudi če vam kaj ne gre, in sklepajte dobre odnose.
Špela Kokot, 9. a
Fotografija: osebni arhiv Veronike Pukšič Kokot (prva z leve v prvi vrsti)
Spomini na 1. in 2. razred
Najbolj se spominjam, ko smo skupaj hodili na izlete in ko smo se učili predmete. Iva Zorko, 2. a Na 1. in 2. razred imam veliko lepih spominov. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko smo imeli športni dan rolanja. Všeč mi je bilo, ko smo šli v živalski vrt, v kino in na plavalnem tečaju. V lepem spominu mi bosta ostali učiteljici Andreja Masten in Stanka Šterbal.
Zala Žnidarič, 2. a
Kmalu bo poletje in pričele se bodo počitnice. Dobili bomo spričevala in priznanja, ki smo si jih prislužili s pridnim delom. Učiteljica Andreja nas je veliko naučila. Zdaj že znamo pisati s pisanimi črkami in računati do 100. Pri pouku smo veliko delali, a je bilo tudi zabavno. V spominu mi bodo ostali naši izleti, ker smo se takrat veliko zabavali. Všeč mi je bil tudi plavalni tečaj in dvodnevni izlet na Tri kralje. Čeprav je bilo v 2. razredu super, se že veselim 3. razreda in komaj čakam, da se naučim še veliko več.
Nia Pevec, 2. a
V 1. razredu se spominjam, da smo šli v Sikaluzoo. Tam sem videl več različnih živali. Najboljše se mi je zdelo, ko je pav razprl rep. V 1. razredu sem se naučil pisati in brati. V 2. razredu sem se naučil računati do 100 in pisati pisane črke.
Leon Kekec, 2. a
Učiteljica je bila in je prijazna. Meni se bo težko posloviti in iti v 3. razred. Lepo smo se imeli in uživali smo. Meni je bil najlepši trenutek, ko smo imeli disko. Učiteljica je zelo zabavna, nasmejana in ni stroga. V 1. razredu smo tudi uživali. Učiteljica se mora tudi spočiti. Lepo je, da smo se spoznali. Dajmo se učiteljici zahvaliti: HVALA, UČITELJICA ANDREJA!
Asja Ikanovič, 2. a
Spomin na 2. B
V drugem razredu smo spoznali nove pisane črke. Pri likovni umetnosti smo barvne koščke papirja lepili v mozaik in nastala je lepa slika. Na plavalnem tečaju na Ptuju smo se učili pravilne tehnike plavanja in osvojila sem zlatega delfinčka. Najbolj so mi všeč malice in odmori, ker se lahko s sošolci družimo in igramo.
Katarina, 2. b
Najbolj mi je ostal v spominu športni dan. Tilen, 2. b
Meni je bilo najboljše, da smo šli na plavalni tečaj.
Ota, 2. b
Vesela sem bila, ko smo se učili pisane črke in ko smo se igrali med igralnim odmorom.
Ajda, 2. b
V šoli sem spoznal prijatelje. Tian, 2.b
V šoli imam najraje likovno umetnost. Imam dobro in prijazno učiteljico. Tia, 2. b
Najboljše mi je bilo, da smo se naučili brati.
Issa, 2. b
V drugem razredu mi je bilo najbolj všeč, da smo imeli učiteljico Renato, ki je prijazna in vedno nasmejana. S sošolci se dobro razumem, zato rada hodim v šolo. Letos smo se naučili veliko novega. Spoznali smo števila do 100, pisane črke in se naučili boljše brati. Upam, da bo tudi v tretjem razredu tako lepo.
Nika, 2. b
V spominu mi bo ostalo, da sem imela najboljšo učiteljico. Pika, 2. b
Najbolj mi je ostal v spominu plavalni tečaj in sem se lahko vozil po toboganu.
Anže D., 2 .b
Spoznal sem veliko prijateljev. Aleks, 2. b Najljubši dogodek je bil, ko sem se naučil brati, plavati in računati do 100. Žan, 2. b
V drugem razredu mi je bila najbolj všeč športna. Všeč mi je bil tudi igralni odmor, ko smo se lahko igrali s sošolci.
Vid, 2. b
V drugem razredu se dobro učim in imam dobre sošolce.
Rok, 2. b
Spoznali smo števila do 100, učili smo se o človeškem telesu. Niko, 2. b
Najljubše mi je bilo, da sem se naučil računati in pisati.
Ino, 2. b
Najljubše mi je bilo, ko sem prišel v novo šolo, OŠ Gorišnica.
Renato, 2. b
V spominu mi bo ostal plavalni tečaj. Adil, 2. b
Najbolj mi je bila všeč igra Med dvema ognjema.
Anej, 2. b
Travnik, Gal Gregorec, skupina Oblački
Poslavljamo se
Otroci skupin
Oblački in Zmajčki se poslavljajo
od vrtca
V mesecu juniju 2024 se od vrtca poslavljata predšolski skupini Oblački in Zmajčki. 46 otrok se bo podalo na novo pot, v šolo. Slovo od vrtca je vedno čustveno, tako za otroke kot tudi za starše ter strokovne delavke vrtca.
Dnevi v vrtcu so bili nasmejani, razigrani, radovedni, iskrivi, a včasih tudi jokavi. Med otroki so se spletla mnoga prijateljstva, za katera si njihove vzgojiteljice želimo, da jih negujejo tudi v prihodnosti. Za otroke se končuje najbolj brezskrbno obdobje v življenju, pred njimi pa je nova pot, na kateri jim želimo veliko veselja, novih doživetij in znanja.
Pred otroki so sedaj lepe in razigrane počitnice, zatem pa vstop skozi velika šolska vrata. Verjamemo, da bodo s seboj ponesli našo popotnico, da smisel življenja ni v tekmovanju in medsebojnem obračunavanju, ampak v sodelovanju in medsebojni pomoči, kot smo jih v vrtcu učili v predšolskih letih. Srčno upamo, da
Zadnje osnovnošolsko leto nas, devetošolcev
Letos smo kot devetošolci vstopili v zadnje leto osnovnošolskega izobraževanja. To pomeni, da so se nam približevali vpisi v srednje šole. Ker smo se tega prehoda vsi tako veselili in je bil prav tako pomemben za nas, smo se že ob začetku šolskega leta začeli pogovarjati o temah, ki so bile povezane s srednješolskim izobraževanjem in vpisom. Tako smo z učiteljico Marušo preleteli vse pomembne podatke. Najprej smo začeli s tem, kateri poklici nas zanimajo oz. kaj bi želeli početi v življenju. Nato je vsak povedal, v katero srednjo šolo bi se rad vpisal. Kasneje smo preleteli programe, ki jih ta šola ponuja. V pomoč pri odločanju nam je bila tudi tržnica poklicev v šoli. Učiteljica nam je tudi pojasnila, kako pridobiti štipendijo in nekatere posebnosti in zaplete pri vpisovanju v dotično srednjo šolo. Potem smo imeli zasebne pogovore z učiteljico o srednji šoli. V mesecu februarju so bili tudi informativni dnevi, ki smo se jih seveda
tudi udeležili. Teh dni sem se zelo veselil. Meseca marca smo se začeli vpisovati. Proces vpisovanja v srednjo šolo je trajal zelo dolgo. Meseca maja smo pisali NPZ-je iz matematike, slovenščine in angleščine, ki pa se niso upoštevali pri vpisu v srednjo šolo. Obenem se nam je približevala še valeta, na katero smo vsi nestrpno čakali
bodo imeli pogum in si upali gledati svet s plemenitostjo in srčno dobroto. Vse dobro jim želimo!
in se nanjo tudi pripravljali. Pri vsem tem sta nam pomagali in nas vzpodbujali naši razredničarki Maja in Iva.
Na koncu bi pohvalil celoten naš 9. razred, saj smo dosegli ocene, ki so presegle naša pričakovanja.
Val Alič Voršič, 9. b
Ula Roškar, skupina Sončki Moj ati, Kian Štagar, skupina Oblački
Žaba, Maj Šmigoc, skupina Zmajčki
Vesolje, Sara Munda, skupina Oblački
Jurij Bezjak, 7. a
Utrinki
Med osnovno šolo smo doživeli veliko vzponov in padcev, ki pa niso bili tako pomembni. Najbolj nam je ostalo v spominu druženje s sošolci, s katerimi smo čustvovali vsaj devet prekrasnih let. S sošolci smo lažje preživeli včasih turobne šolske dni. Med seboj smo spletli veliko močnih prijateljskih vezi in ustvarili vrtinec, iz katerega ni želel izstopiti nihče. Bil je tako močan, da nas je nesel vse do tega leta, ko se bomo z večino sošolcev žal morali raziti. Pravi prijatelji so bili naši življenjski sopotniki, če smo potrebovali pomoč. Zaupali smo jim lahko vse svoje težave in stiske. Kot razred smo bili enotni ter povezani, a kljub temu po svojih karakternih lastnostih in hobijih zelo različni. In tako je tudi prav. Druženje je bila naša prioriteta in vrednota, brez katere bi izgubili še zadnjo v temi svetlikajočo se iskro sočutja. Najbolj si bomo zapomnili oziroma globoko zasidrali v srce šole v naravi
ter zaključne ekskurzije, polne novih doživetij, življenjskih spoznanj in prostega časa za sprostitev ter naše pogovore. Prav poseben prostor v naših srcih je zasedel izlet v London, kjer smo spoznali različne kulture, običaje in opazovali svetovno znane znamenitosti. Večina nas je prvič letela z letalom, kar je pustilo prav poseben pečat ter nepozabno doživetje. V hotelskih sobah smo se kljub naporni hoji veliko pogovarjali. Prvič smo občutili popolno svobodo, saj smo bili daleč od doma.
V 7. razredu smo se odpravili na Roglo v zimsko šolo v naravi. V bungalovih ni manjkalo smeha in pestrih pogovorov. V smučanju smo postali bolj samostojni. Kljub prvim neuspehom na progah smo se pobrali in vztrajali. Tudi prijateljstva med nami so ostala močna.
V 8. razredu smo odšli v šolo v naravi na obalo. Veliko smo se kopali in potapljali. Bili smo precej živahni. Najbolj sem si zapomnil obmetavanje z meduzami. Ne smem pa pozabiti niti na ekskurzije na Bled, v Celje, v Prekmurje ter v živalski
vrt. Ob zaključku 9. razreda bomo odšli na obalo – verjamem, da bo le-ta zaradi družbe pisano obarvana in zagotovo tudi nekaj posebnega … Skupno vsem ekskurzijam je bilo druženje med sošolci. Hvala vsem sošolcem, ki ste na tak ali drugačen način zaupali vase, gradili prijateljske odnose ter tkali navidezne vezi, ki se bodo ohranile za vedno. Bilo mi je v čast ostati s tako prijetno družbo, a mi je obenem žal, da ne bomo več tako povezani, kot smo bili. Zahvaljujem se vsem učiteljem ter nenazadnje staršem, ki ste nas med osnovnošolskim izobraževanjem spodbujali, kritizirali in iskali nevidne bisere oziroma skrite talente, ki smo jih nosili v sebi. Posebna zahvala je namenjena našima razredničarkama, ki sta s paleto različnih pristopov uspešno vodili našo generacijo ter jo kot celoto povezali. Želim si in upam, da bo drevo prijateljstva še naprej tako uspešno raslo, obrodilo sadove in preseglo meje nemogočega.
Alič Voršič, 9. b
Val
Ajda Valenko, 2. b
Julija Malek, 4. b
Julija Žuran, 9. b
Maruša Milošič, 2. a
Žana Meznarič, 6. b
Iza Kosi, 3. b
Živa Purgaj, 3. b
Predstavljamo poklice
Policist
Vsak osnovnošolec se pred koncem osnovnošolskega izobraževanja znajde v nekakšnem »poklicnem labirintu«, iz katerega mora najti pravi izhod in izbrati pravilno odločitev, kaj si želi v življenju početi na poklicnem področju oz. krajše rečeno, kaj si želi biti po poklicu. Da bi bile odločitve mladostnikov vsaj malce lažje, predstavljamo g. Aleša Arnuša in delo policista, ki ga opravlja.
Zakaj si izbral to poklicno pot?
Ker me je že kot osnovnošolca to delo zelo zanimalo in ker sem hotel drugim pomagati, kar to delo seveda omogoča. Kakšno izobrazbo si potreboval?
Potrebna je bila samo srednja policijska šola, takrat se je imenovala Kadetska šola za miličnike.
Kako je potekalo šolanje?
Težavnost je bila na ravni gimnazije, sistem šole je bil enak kot v vojašnicah, šolsko leto se je zaželo z avgustom in z dvema tednoma uvajanja v vojaški red v prvem letniku.
Žep za telefon
Žep za telefon V ponedeljek, 27. 5. 2024, smo pri uri gospodinjstva izdelovali izdelke iz blaga. Za izdelek smo potrebovali nit, blago, šivanko in gumb. Zamislil sem si, da bi lahko naredil žep za telefon, da ga ne bom izgubil. Najprej sem zašil blago, nato pa še na blago prišil gumb in tako je bil izdelek zaključen. Med izdelovanjem tega izdelka sem se zelo zabaval, ker sem vedel, da ga bom velikokrat potreboval.
Jaša Horvat, 5. a
Zaradi strogosti šole in vojaške vzgoje je že po prvem tednu odšlo 20 dijakov.
Kje si zaposlen?
Delam na Policijski postaji za izravnalne ukrepe Maribor, ki se ukvarja z varovanjem meje in obravnavo tujcev. Območje dela naše postaje je cela podravska regija.
Kaj vse spada pod vaše področje dela? Poleg vseh splošnih policijskih nalog predvsem varovanje meje na mejnih prehodih, varovanje meje izven mejnih prehodov, kontrola avtocestnega križa, kontrola podjetij, ki zaposlujejo tujce in kontrola zakonitosti bivanja tujcev v Sloveniji, mejna kontrola na mednarodnem letališču Maribor, obravnava tujcev, ki prosijo za mednarodno zaščito ali nezakonito vstopijo v RS Slovenijo ter kazenska obravnava oseb, ki jim pri tem pomagajo.
Kako dolgo že opravljaš ta poklic? Od leta 1993, torej 31 let.
Kaj ti je pri tem delu najbolj všeč? Da skrbimo za varnost države in s tem
HVALA
podjetju SOKPRO d.o.o. za mesečne donacije izrabljenih kartuš in tonerjev. Zbrani denar se nameni v šolski sklad.
Mentorica in odgovorna urednica: Mateja Matjašič Pevec Uredniški odbor: Učenci OŠ Gorišnica, vključeni k obveznemu izbirnemu predmetu TIS
Slike in risbice: otroci Vrtca Gorišnica in učenci OŠ Gorišnica
Fotografije: učenci OŠ Gorišnica in strokovni delavci JVIZ OŠ Gorišnica Lektorica: Mateja Matjašič Pevec Računalniško oblikovanje: Alinea, d. o. o. Izdajo časopisa sta omogočili Občina Gorišnica in Osnovna šola Gorišnica Naklada: 650 izvodov junij, 2024
tudi za varnost moje družine.
S svojim očetom policistom sem poklepetala in intervju zapisala
Alja Arnuš iz 9. a.
Naše Iskrice bi brez pomoči težko bile takšne, kot so – za to, da nam pomagate, podpirate naše delo in nam stojite ob strani se iskreno zahvaljujemo vsem, ki nam pomagate na tak ali drugačen način: starši, lokalna skupnost, društva, zavodi …
Ustvarjalci Iskric z mentorico in ravnateljem, Milanom Šilakom
Sonce, bazen, morje in bratranci, s katerimi bom preživel počitnice.
Jurij Bezjak, 7. a
Mir, ni učenja, igranje igric, druženje s prijatelji in seveda MORJE.
Jure Bezdrob, 7. a
Svoboda, sproščenost … Nimam skrbi za šolo ampak za nekaj drugega, kar rad počnem.
Jaki Žgalin, 7. a
Čas za prijatelje in zabave. Lahko smo do 3.00 zjutraj budni.
Nela Irgolič, 7. a
Najboljši del življenja – POČITNICE!
Neo Irgolič, 7. a
Učenci rabimo počitnice! Ne samo zato, ker v njih uživamo, ampak ker rabimo počitek. Naši možgani v šoli delajo ves čas in nimajo dosti časa za počitek – zato imamo počitnice, da si naši možgani odpočijejo.
Ema Bezjak, 5. b
Čas za zabavo.
Gabriel Žnidarič, 5. b
Prost dan, ko se kopaš v morju in na plaži piješ cedevito.
Lija Majerič, 5. b
Čas, ko greš na morje, se družiš s prijatelji in dolgo spiš.
Lukas Roškar, 5. b
Čas za družino in sprostitev.
Nika Pevec, 5. b
POČITEK. Gremo na morje, v planine, smo prosti.
Zala Ciglar Kekec, 6. a
Nekaj, kar vsi obožujemo.
Vito Slana, 6. a
Čas, ko si po dolgem šolskem letu in ocenjevanjih odpočijemo, se imamo lepo in nestrpno čakamo, da se s sošolci in učitelji spet vidimo.
Jakob Kekec, 6. a
Čas počitka od ocenjevanj.
Kaja Vršič Sušanj, 6. a
Najzabavnejši tedni!
Tai Šterbal, 6. a
Lahko sem doma ali pri babici in grem na sladoled kadarkoli želim.
Jakob Tomažič, 6. a
Konec šole!
Nik Korpar, 5. a
Morje, zabava, nogomet, kopanje, prijatelji, video igrice.
Gal Ivančič, 5. a
Igranje nogometa.
Rok Janžekovič, 5. a
Druge države, prijatelji, ni domače naloge in ocen … najboljši del leta!
