Celotno gradivo 32 skupscine oks 17 12 2013

Ljubljana, 14.11.2013 Št. dokumenta : 20101-1-5/13

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Celovška 25, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel..: +386 1 230 60 00 Fax.: +386 1 230 60 20 http://www.olympic.si

Na osnovi 22. člena Pravil OKS-ZŠZ Izvršni odbor Olimpijskega komiteja SlovenijeZdruženja športnih zvez sklicuje 32. SEJO SKUPŠČINE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE-ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ

ki bo v torek, 17.12.2013 Vabila z dnevnim redom in gradivom bodo članice OKS-ZŠZ in ostali vabljeni prejeli v za to predvidenem roku.

Dr. Janez Kocijančič Predsednik OKS-ZŠZ

Po pooblastilu Dr. Anton Jagodic

Ljubljana, 14.11.2013 Št. dokumenta : 20101-1-6/13 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Celovška 25, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel..: +386 1 230 60 00 Fax.: +386 1 230 60 20 http://www.olympic.si

Na osnovi 24. člena Pravil Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez sklicuje Izvršni odbor OKS-ZŠZ

32. SEJO SKUPŠČINE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE - ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ

V torek, 17.12.2013 ob 15.uri v dvorani Krke, Dunajska 65, 1000 Ljubljana.

Predlog dnevnega reda: 1. Izvolitev organov za vodenje skupščine 2. Zapisnik 31. redne seje Skupščine OKS - ZŠZ 3. Poročilo verifikacijske komisije 4. Sprejem novih pravil OKS-ZŠZ 5. Sprejem strategije OKS-ZŠZ 6. Soglasje k Nacionalnemu programu športa 2014-2023 7. Določitev članarine za članice OKS-ZŠZ 8. Odločitve v zvezi s članstvom OKS-ZŠZ. 9. Izvajanje novih projektov OKS-ZŠZ 10. Razno Gradiva bodo objavljena na spletnih straneh www.olympic.si. V kolikor želite, vam gradivo lahko pošljemo po elektronski pošti.

Z olimpijskimi pozdravi!

po pooblastilu dr. Tone Jagodic generalni sekretar

VABLJENI:

•

Člani skupščine OKS-ZŠZ

GOSTJE: • Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport • Dr. Edvard Kolar, v.d. generalnega direktorja direktorata za šport • Mag. Katja Koren Miklavec, predsednica sveta Fundacije za financiranje šp. Organizacij • Bojan Rotovnik, predsednik strokovnega sveta RS • Dr. Milan Žvan, dekan Fakultete za šport • Tone Prosenc, predsednik arbitraže OKS-ZŠZ • Strokovna služba • Novinarji in fotografi

Ljubljana, 28.11.2013 Št. dokumenta : 414-6-1/13 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Odbor športa za vse Celovška 25, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel..: +386 1 230 60 28 Fax.: +386 1 230 60 29 http://www.olympic.si

ZADEVA: Kratka obrazložitev predloga novih pravil OKS-ZŠZ

Predlagatelji predloga dopolnitve Pravil OKS smo sledili naslednjim ciljem: -

da se uskladijo z veljavno zakonodajo (Zakonom o društvih, …….) da se uskladijo s spremembami v nekaterih mednarodnih povezavah (n.pr. SPORT ACCORD), spremembami nekaterih predpisov (doping), da so nekatera določila napisana bolj jasno in nedvoumno in v logičnem zaporedju, ter da se ne ponavljajo da imajo členi podnaslove, ki jim določajo vsebino oštevilčene odstavke da se razrešijo vse pogostejše problemi v zvezi s članstvom (včlanjevanjem) in njihovem statusu v okviru OKS. da imajo vse skupine članic v skupščini predstavnike z glasovalno pravico da se spodbuja mirno reševanje sporov da se upošteva pripombe iz razprave o drugačnem načinu volitev

Ob upoštevanju vsega navedenega in predlogov in pripomb iz javne razprave in posvetov s članicami so predlagane naslednje pomembnejše spremembe: 1. Člani OKS-ZŠZ so razdeljeni v štiri skupine: A/ nacionalne panožne športne zveze, B/ lokalne športne zveze (občinske, mestne in medobčinske športne zveze) C/ športne zveze in združenja (druge športne zveze / združenja, zamejske športne zveze/združenja ter splošne in strokovne zveze/združenja povezana s športom) D/ sponzorji OKS-ZŠZ.

2. Natančneje so določeni pogoji za razvrstitev članov v posamezne skupine, predvsem, katera zveza lahko pridobi status nacionalne panožne športne zveze.

3. Včlanjevanje v skupino športnih zvez in združenj (skupina C) za pravne osebe, ki izpolnjujejo osnovne pogoje iz 13. člena pravil ni več omejeno.

4. V primeru, da članica dve leti zapored ne plača članarine ji članstvo v OKS-ZŠZ avtomatično ugasne. Prav tako predstavniki članic, ki v tekočem letu nimajo poravnane članarine, ne morejo sodelovati pri odločitvah v teh organih.

5. Predstavniki športnih zvez in združenj, ki do sedaj niso imeli glasovalne pravice, imajo v skupščini 5 predstavnikov z glasovalno pravico in sicer: 3 predstavnika športnih zvez, ki se pretežno ukvarjajo s športom za vse,

1 predstavnika športne zveze, ki se ukvarja s športom invalidov 1 predstavnika zamejskih športnih organizacij in 6. Individualnega ustanovitelja in športnike se šteje v kvoto olimpijskih športnih panog.

7. Ob predstavitvi programa na volilni seji skupščine, mora kandidat za predsednika predstaviti tudi listo kandidatov za podpredsednike in člane izvršnega odbora, pri tem pa mora upoštevati strukturna razmerja, ki jih v izvršnem odboru morajo imeti posamezne skupine članic. Obenem mora pri kandidatih za člane izvršnega odbora (razen za tri podpredsednike), za vsako posamezno skupino članic predlagati najmanj 50% kandidatov več, kot jih določa predpisano strukturno razmerje.

8. Natančneje se določa struktura članov izvršnega odbora in sicer: Izvršni odbor ima vključno s predsednikom in tremi podpredsedniki 21 članov in sicer: - 10 predstavnikov nacionalnih panožnih športnih zvez olimpijskih športov, od tega 5 predstavnikov individualnih športnih panog letnih športov, 1 predstavnika individualnih športnih panog zimskih športov in 4 predstavnike kolektivnih športnih panog.

- 2 predstavnika nacionalnih panožnih športnih zvez priznanih športov oziroma ne olimpijskih športov, - 4 predstavnike lokalnih športnih zvez, - 1 individualni soustanovitelj OKS- ZŠZ, - 1 predstavnik športnikov iz športne panoge, ki je v programu olimpijskih iger, - 1 predstavnik športnih zvez, ki se pretežno ukvarjajo s športom za vse - 1 predstavnik organizacije, ki skrbi za šport invalidov - 1 predstavnik sponzorjev 9. Določa se tudi struktura sestave in načina volitev oz. imenovanja članov obeh stalnih teles IO OKS-ZŠZ – Strokovnega sveta za tekmovalni šport in Strokovnega sveta športa za vse.

10. Da bi vse morebitne spore po možnosti reševali po mirni poti se uvaja posebna arbitražna klavzula

11. Predvideva se imenovanje Varuha športnikovih pravic

Ljubljana, 15.11.2013 Št. dokumenta : 414-4-8/13 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Celovška 25, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel..: +386 1 230 60 00 Fax.: +386 1 230 60 20 http://www.olympic.si

Skupščina OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE - ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ je na podlagi določil Zakona o društvih (Ur.l. RS št. 64/2011 - UPB2) in 23. člena pravil Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, na svoji seji dne ……… sprejela naslednja

PRAVILA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen (definicija) OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE - ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ (v nadaljevanju OKS- ZŠZ) je osrednja nevladna društvena športna organizacija panožnih športnih zvez in lokalnih športnih zvez (v nadaljevanju športnih zvez) ter drugih društvenih športnih zvez in združenj v Republiki Sloveniji.

2. člen (ime in sedež) (1)Ime organizacije je OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE - ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ. (2)Skrajšano ime je OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE (kratica OKS- ZŠZ).

(3)Sedež OKS- ZŠZ je v Ljubljani.

(4)Deluje na območju Republike Slovenije in izven.

3. člen (oznake in obeležja) (1)OKS- ZŠZ ima zastavo znak in himno, ki jih uporablja s soglasjem MOK. Opis in uporabo znaka in ostalih obeležji OKS- ZŠZ se uporablja v skladu z veljavno celostno grafično podobo OKS- ZŠZ, ki ga sprejem IO OKS- ZŠZ. (2)Zastavo in znak potrdi skupščina OKS- ZŠZ.

4. člen (poslanstvo OKS- ZŠZ na nacionalni ravni)

(1)OKS- ZŠZ je zveza nacionalnih panožnih športnih zvez, občinskih športnih zvez, drugih športnih zvez in združenj, in je univerzalna, legitimna in demokratična krovna organizacija društveno organiziranega športa v Republiki Sloveniji.

(2)OKS- ZŠZ se obvezuje, da bo skladno s svojim poslanstvom krovne organizacije civilne športne sfere skupaj z ostalimi dejavniki v Sloveniji skrbela za razvoj vseh segmentov športa na državni in lokalni ravni ter zastopala interese športnikov in športnih organizacij. Prav tako se obvezuje, da bo podpirala etiko v športu, borbo proti uživanju nedovoljenih poživil in odgovorno skrbela za varstvo okolja.

(3)OKS- ZŠZ se obvezuje , da bo skladno s svojim poslanstvom in vlogo na nacionalni ravni aktivno deloval za večjo vlogo žensk v športu, pri dejavnostih za podporo miru. Prav tako se obvezuje, da bo podpiral in spodbujal etiko v športu, borbo proti uživanju nedovoljenih poživil in odgovorno skrbel za varstvo okolja.

5. člen (vloga OKS- ZŠZ kot nacionalnega olimpijskega komiteja v MOK) (1)Vloga OKS- ZŠZ je razvijati in ščititi olimpijsko gibanje v Sloveniji v skladu z olimpijsko listino.

Za uresničitev te vloge OKS- ZŠZ sodeluje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, ne sme pa se povezovati z aktivnostmi, ki bi bila v nasprotju z Olimpijsko listino.

(2)OKS- ZŠZ je članica MOK in priznava MOK kot vrhovno telo v mednarodnem olimpijskem gibanju ter spoštuje vse njegove akte in odločitve. V primerih, kadar obstaja dvom glede razlage teh pravil ali kadar obstaja neskladje med temi pravili in določbami olimpijske listine MOK, se neposredno uporabljajo določbe olimpijske listine MOK. (3)OKS- ZŠZ je članica in se vključuje v delo Svetovnega združenja nacionalnih olimpijskih komitejev (ANOC), Evropska združenja nacionalnih olimpijskih komitejev (EOC), Komiteja Sredozemskih iger (ICMG), Evropskega združenja osrednjih nevladnih športnih organizacij (ENGSO), Evropskega združenja fair play (EFPM), Mednarodnega združenja za športno pravo (IASL) ter drugih združenj in mednarodnih športnih organizacij, v katerih lahko uresničuje svoje interese na mednarodnem področju.

6. člen (upoštevanje pravil MOK) (1)OKS- ZŠZ, kot del olimpijskega gibanja se obvezuje, da bo spoštoval določila Olimpijske listine (Olympic Charter), pravila športne arbitraže (CAS), Pravila WORLD ANTI-DOPING AGENCY WADA in njenega kodeksa (World Anti-Doping Code) ter Medicinskega kodeksa MOK (Olympic Movement Medical Code) (2)Pravila OKS- ZŠZ morajo biti vseskozi skladna z Olimpijsko listino in se morajo izrecno sklicevati nanjo. Če obstaja kakršenkoli dvom glede pomena ali razlage pravil OKS-ZŠZ ali če so ta pravila v nasprotju z Olimpijsko listino, veljajo pravila Olimpijske listine.

7. člen (načela delovanja) OKS- ZŠZ deluje po naslednjih načelih: - spoštuje in uveljavlja načela in pravila, zapisana v olimpijski listini MOK in slovenski olimpijski listini; - se obvezuje , da bo ukrepal zoper vsako obliko razlikovanja in nasilja v športu; - ohranja svojo avtonomijo in se upira vsaki obliki pritiskov, vključno s tistimi, ki so politične, verske ali ekonomske narave in ki bi preprečevali spoštovanje Olimpijske listine in listin drugih mednarodnih organizacij, v katere je vključen; - prostovoljnega združevanja spodbuja združevanje športnih organizacij v OKS- ZŠZ; - spodbuja zanimanje za šport in olimpijsko gibanje med mladimi; - nepridobitnosti. OKS- ZŠZ in njegove članice so nepridobitne organizacije, ki zasledujejo splošno družbeno koristne cilje in javni interes v skladu z nalogami, opredeljenimi s temi pravili in pravili članic. Sredstva, s katerimi razpolagajo, se smejo uporabljati samo za uresničevanje teh nalog; - vodenja aktivne politike na področju sprejemanja in spreminjanja zakonodaje v športu in v zvezi s tem preko svojih predstavnikov v Strokovnem svetu za šport pri Vladi RS spodbuja zakonodajne aktivnosti; - upoštevanja načel suverenosti vseh članic OKS- ZŠZ, enakega varovanja pravic, poštenega in vestnega izpolnjevanja obveznosti, mirnega reševanja sporov (mediacija ali arbitraža) ter ne vmešavanja v zadeve, ki ne sodijo v olimpijsko gibanje in šport; - sodelovanja z ustreznimi vladnimi organizacijami, pri čemer ohranja svojo samostojnost in se je dolžan upreti vsakršnemu pritisku, tudi političnemu, verskemu in ekonomskemu, ki bi lahko preprečil OKS- ZŠZ-u izpolnjevanje načel Olimpijske listine; - sodelovanja z nevladnimi, vladnimi, zasebnimi in drugimi institucijami na ravni države in vseh drugih ravneh (občina, mesto, regija) ki lahko prispevajo k uspešnemu delovanju in razvoju športa v Sloveniji in po vsem svetu; - sodelovanja v ustreznih nacionalnih institucijah preko svojih imenovanih predstavnikov - razvijanja prijateljskih odnosov med športniki Slovenije in športniki vsega sveta, ob upoštevanju načel enakopravnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih človekovih svoboščin ne glede na jezik, raso, vero, politično pripadnost in ostalo; - proti uporabi prepovedanih snovi in postopkov v športu, na način, da spoštuje predpise Svetovne proti dopinške organizacije (WADA) oziroma druge mednarodne akte, ki zavezujejo OKS- ZŠZ.

II. USTANOVITEV, PRAVNI POLOŽAJ, PREMOŽENJE IN ZASTOPANJE OKSZŠZ 8. člen (ustanovitev in pravno nasledstvo) (1)Olimpijski komite Slovenije (OKS- ZŠZ) je bil ustanovljen dne 15.10.1991 s podpisom Olimpijske listine, ki so jo podpisali predstavniki nacionalnih panožnih športnih zvez olimpijskih panog ter predstavniki nacionalnih panožnih športnih zvez priznanih s strani MOK ter Leon Štukelj in Miroslav Cerar. OKS- ZŠZ je bil pogojno priznan s strani Izvršnega odbora MOK dne 5. februarja 1992 in dobil polno priznanje na 101. zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja dne 24. septembra 1993.

(2)V skladu z odločitvijo članic Olimpijskega komiteja Slovenije (v nadaljevanju OKS- ZŠZ) in Športne zveze Slovenije (v nadaljevanju ŠZS), izraženih na skupščinah obeh organizacij dne 22. 12.

1994, da se združita v enotno športno organizacijo z imenom OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ ter ob upoštevanju osnovnih načel Olimpijske listine Mednarodnega olimpijskega komiteja (v nadaljevanju MOK), Slovenske olimpijske listine in Statuta ŠZS, je skupščina OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE - ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ na zasedanju v Ljubljani dne 22. 12. 1994 sprejela pravila in na 6. seji skupščini dne 16.12.1998 spremembe in uskladitve pravil z novim Zakonom o društvih (Ur.l. RS, št. 60/95) in dodatnimi spremembami na 10. seji skupščine dne 29.3.2001 ter na 14. seji skupščine 26.3.2003.

(3) Športna zveza Slovenije (ŠZS) je bila ustanovljena dne 25.9.1990 in je naslednica Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije oziroma Fizkulturne zveze Slovenije.

(4)OKS- ZŠZ je na podlagi sklepa skupščine z dne 22.12.1994 pravni naslednik ŠZS in OKS- ZŠZ in v celoti prevzema njune pravice in obveznosti.

9. člen (pravni položaj) OKS- ZŠZ je pravna oseba zasebnega prava in deluje v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje in poslovanje društev.

10. člen (premoženje) (1)Premoženje OKS- ZŠZ predstavljajo premična in nepremična lastnina, denarna in druga finančna sredstva ter pravice.

(2) V primeru prenehanja delovanja OKS- ZŠZ po poplačilu vseh obveznosti premoženje preide na sorodno zvezo oz. organizacijo. Javna sredstva se vrnejo v proračun.

11. člen (zastopanje, pooblastila v pravnem prometu in odgovornost za pravne posle) (1) OKS- ZŠZ predstavlja njen predsednik, zastopata pa predsednik in generalni sekretar, po pooblastilu predsednika in na podlagi določil teh pravil in drugih aktov pa tudi druge osebe skladno z določili teh aktov.

(2) OKS- ZŠZ je pravna oseba z vsemi pooblastili za nastopanje v pravnem prometu. Pravne posle izvaja v svojem imenu in na svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.

III. ČLANI, RAZVRSTITEV, POGOJI, PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANIC OKSZŠZ 12. člen (članstvo) (1)Članstvo v OKS- ZŠZ je prostovoljno.

(2)Člani OKS- ZŠZ so ob izpolnjevanju pogojev lahko: - športne zveze/združenja - zamejske športne zveze/združenja - splošna in strokovna združenja povezana s športom

(3) Sponzorji OKS-ZŠZ 13. člen (osnovni pogoji za članstvo) (1)Pravna oseba iz drugega odstavka 12. člena teh pravil, ki želi postati članica OKS- ZŠZ vlogi za članstvo mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da je registrirana v skladu z veljavno zakonodajo

- da je glavna registrirana dejavnost športna dejavnost oziroma, da je v registru društev razvrščena v skupino športnih in rekreativnih društev, razen za splošna in strokovna združenja povezana s športom - da je registrirana najmanj dve leti - da izkazuje pozitivni poslovni izid v letu pred podano vlogo za članstvo (2)Vlogi za članstvo mora pravna oseba predložiti : - sklep najvišjega organa o vključitvi v OKS- ZŠZ, - izjavo o sprejemu in spoštovanju pravil in drugih aktov OKS- ZŠZ, - potrdilo o registraciji z oznako sedeža; - ime zakonitega zastopnika(ov), - temeljni akt; - poslovni izid za preteklo leto (izpisek iz AJPES-a) (3)Pravna oseba, katerih dejavnost je izvajanje tekmovanj na ravni države in sodeluje s svojimi športniki v mednarodnem prostoru, mora vlogi za članstvo predložiti tudi izjavo o sprejemu in spoštovanju Pravil MOK, kodeksa WADA in drugih mednarodnih organizacij, katerih članica je OKSZŠZ. (4)Sponzorji OKS-ZŠZ morajo podpisati pristopno izjavo in biti člani kluba sponzorjev.

14. člen (razvrstitev) (1)Člani so razvrščeni v naslednje skupine.

A/ nacionalne panožne športne zveze, B/ lokalne športne zveze (občinske, mestne in medobčinske športne zveze) C/ športne zveze in združenja (druge športne zveze / združenja, zamejske športne zveze/združenja ter splošne in strokovne zveze/združenja povezana s športom D/ sponzorji OKS-ZŠZ. (2)Član OKS- ZŠZ je lahko le ena lokalna športna zveza za območje ene lokalne skupnosti.

(3) Za posamezno športno panogo ima status nacionalne panožne zveze lahko samo ena panožna športna zveza.

(4)O pridobitvi statusa nacionalne športne zveze na podlagi pravilnika iz 21. člena teh pravil odloča izvršni odbor OKS- ZŠZ.

(5)V primeru, da je na območju ene lokalne skupnosti ustanovljenih več zvez, ali da več zvez uveljavlja status nacionalne panožne športne zveze, se na pobudo zainteresirane zveze odloča na podlagi pravilnika iz 21. člena teh Pravil.

(6)Pravne osebe, članice združenja, ki je včlanjeno v OKS- ZŠZ, ne morejo samostojno postati člani OKS- ZŠZ, razen v primeru, kadar ima pravna oseba status nacionalne panožne športne zveze.

15. člen (pogoji za razvrstitev članov) (1)Za pridobitev statusa nacionalne panožne športne zveze mora članica poleg dokazil iz 13. člena teh pravil predložiti: a) Seznam članic nacionalne panožne športne zveze

b) -

Dokazilo da je polnopravna članica ene izmed naslednjih mednarodnih športnih zvez:

članica mednarodne športne zveze, ki je članica MOK (olimpijske športne panoge) članica mednarodne športne zveze, ki jo MOK priznava, članica mednarodne športne zveze, ki je članica Generalnega združenja mednarodnih športnih federacij SPORT ACCORD oziroma njene pravne naslednice. c) Izjavo o spoštovanju veljavnih proti dopinških pravil oziroma morajo to izrecno pripoznati v svojih pravilih, d) veljavni tekmovalni pravilnik, e) rezultate zadnjih dveh državnih prvenstev f) rezultate z mednarodnih tekmovanj v zadnjem koledarskem letu.

(2) Status nacionalne športne zveze ima članica lahko le za športno panogo, ki je na programu olimpijskih iger, oziroma je športna panoga organizirana v mednarodnem prostoru, ki ga priznava SPORT ACCORD oziroma njena pravna naslednica.

(4)Lokalna športna zveza mora poleg dokazil iz 13. člena teh pravil vlogi priložiti tudi seznam članov zveze; (5)Splošna in strokovna združenja povezana s športom morajo poleg dokazil iz 13. člena teh pravil ob vložitvi vloge : - izkazati, da je njihovo delovanje posredno ali neposredno povezano s športom 16. člen (sprejem in zavrnitev članstva) O sprejemu oz. zavrnitvi članstvo OKS-ZŠZ odloča skupščina OKS-ZŠZ na predlog Izvršnega odbora OKS- ZŠZ (v nadaljevanju IO OKS- ZŠZ).

17. člen (sprememba okoliščin pomembnih za članstvo) (1)Vsak član je dolžan OKS- ZŠZ obvestiti o nastopu spremenjenih pogojev za njegovo članstvo v OKS- ZŠZ in s tem v zvezi predložiti dokaze za dejstva, ki jih zatrjuje. Na osnovi predloženih dokazov in listin lahko IO OKS- ZŠZ po pooblastilu skupščine člana razporedi v ustrezno skupino, za katero izpolnjuje pogoje, in o tem poroča na prvi naslednji seji skupščine.

(2)OKS- ZŠZ ima pravico, da od vsake članice kadar koli zahteva predložitev dokazov o izpolnjevanju pogojev za članstvo. V primeru, da ugotovi spremenjene okoliščine, ki vplivajo na članstvo v določeni skupini ali sploh na članstvo v OKS- ZŠZ, sprejme IO OKS- ZŠZ ustrezne sklepe in o tem obvesti skupščino.

(3)IO OKS- ZŠZ po potrebi preveri status članic glede izpolnjevanja pogojev za razvrstitev v posamezne skupine.

(4)O pritožbah zoper odločitve IO OKS- ZŠZ v zvezi s spremembami okoliščin, pomembnih za članstvo odloča skupščina OKS- ZŠZ. Pritožbeni rok je 15 dni od sprejema obvestila o sklepu IO OKS- ZŠZ.

18. člen (prenehanje članstva) Članici preneha članstvo: - po volji članice - zaradi prenehanja izpolnjevanja pogojev, - zaradi prenehanja delovanja članice, - zaradi izključitve.

19. člen ( začasna omejitev pravic in izključitev) (1)V primeru, ko IO OKS- ZŠZ ugotovi, da članica zanemarja svojo vlogo v športu in so zaradi tega posledično ogroženi interesi razvoja športa, članic zveze in športnikov, ji IO OKS- ZŠZ s sklepom lahko začasno omeji pravice iz naslova članstva v OKS- ZŠZ in naloži določene obveznosti za vzpostavitev stanja, ki bo zagotavljalo normalen razvoj športa v tej sredini, oziroma do izpolnitev obveznosti.

(2)Če zveza v roku, danem s strani IO OKS- ZŠZ izpolni zahteve, sklep IO preneha veljati.

(3)Če zveza ne izpolni obveznosti iz 4. odstavka tega člena, IO OKS- ZŠZ predlaga disciplinski komisiji uvedbo disciplinskega postopka.

(4)Članica je lahko izključena iz članstva OKS- ZŠZ zaradi hudih kršitev dolžnosti.

(5)Za hude kršitve dolžnosti članic se smatrajo: - zanemarjanje vloge članice v športu, kadar so zaradi tega ogroženi interesi razvoja športa, članic zveze in športnikov - neplačevanje članarine (6)O izključitvi iz članstva odloča skupščina OKS- ZŠZ na predlog disciplinske komisije OKS- ZŠZ. Pred izključitvijo iz OKS- ZŠZ ima članica pravico, da se o kršitvi izjasni.

(7)Članstvo samodejno ugasne, če članica dve leti kljub predhodnemu opominu ne poravna dolžnih članarin. Ugotovitveni sklep o tem sprejme skupščina OKS- ZŠZ. 20. člen (prenehanje pogojev za članstvo) Če IO OKS- ZŠZ ugotovi, da članica ne izpolnjuje več pogojev za članstvo, predlaga skupščini, da sprejme sklep o prenehanju članstva v OKS- ZŠZ. 21. člen (postopki za včlanitev in spremembe statusa članov) Postopke v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sprejem članic, spremembi njihovega statusa, prenehanju članstva in kriterije za odločanje o priznanju statusa nacionalne zveze ureja Pravilnik o članstvu, ki ga sprejme skupščina OKS- ZŠZ.

22. člen (reševanje sporov o pravicah iz naslova članstva v OKS- ZŠZ) (1)Pritožbo zoper sklep skupščine OKS- ZŠZ, ki se veže na pravice iz naslova članstva, se lahko vloži na Arbitražno razsodišče za šport, s sedežem v Ljubljani. Pritožba se vloži v roku 15 dni od dneva prejema sklepa, na katerega se pritožba nanaša.

(2)Pritožbo zoper sklep Arbitražnega razsodišča za šport v Ljubljani, ki se veže na pravice iz naslova članstva v OKS- ZŠZ, se lahko vloži na Arbitražno sodišče za šport - COURT OF ARBITRATION FOR SPORT v Lausanni, Švica, ki bo spor rešil dokončno v skladu s Pravili športne arbitraže (Code of Sports-Related Arbitration). Pritožba se vloži v roku 21 dni od dneva prejema sklepa, na katerega se pritožba nanaša.

23. člen (pravice članic) Pravice članic so: - da v skladu z določili teh pravil predlagajo kandidate za organe OKS- ZŠZ in druge institucije, v katerih sodelujejo predstavniki OKS- ZŠZ, - da preko svojih članov, izvoljenih v organe OKS- ZŠZ, opozarjajo na problematiko s področja športa, katerih reševanje je v pristojnosti OKS- ZŠZ, in predlagajo tudi rešitve, - da se preko izvoljenih članov skupščine in v drugih organih OKS- ZŠZ zavzemajo za uresničevanje že sprejetih sklepov, - uresničuje druge pravice, ki izhajajo iz teh pravil in ostalih aktov in odločitev organov OKS- ZŠZ. 24. člen (dolžnosti članic) Dolžnosti članice so: - da deluje v skladu s svojim temeljnim aktom , - da spoštuje načela olimpijskega gibanja, olimpijske listine, listine ENGSO, in ta pravila, - da ves čas izpolnjuje pogoje za članstvo, - da uresničuje in upošteva odločitve organov OKS- ZŠZ, - da plačuje članarino, - da pri svojem delovanju upošteva smernice OKS- ZŠZ, - spoštuje veljavna proti dopinška pravila.

IV. DEJAVNOST OKS- ZŠZ, JAVNOST DELA, FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE, ORGANI IN FUNKCIONARJI IV. a) DEJAVNOST 25. člen (naloge in področja delovanja) OKS- ZŠZ: - s svojimi športniki sodeluje na igrah letne olimpijade in zimskih olimpijskih igrah

(v nadaljevanju) Olimpijskih igrah; - imenuje delegacije za Olimpijske igre ter tekmovanja organizirana pod okriljem MOK in EOC ter Mladinske igra Alpe-Jadran in Mladinske igre treh dežel.

- ima pravico kandidirati mesto za organizacijo Olimpijskih iger v Sloveniji, - širi osnovna načela olimpizma na nacionalni ravni v okviru športnih aktivnosti in drugače prispeva k širjenju olimpijskega gibanja - organizira izbor športnikov iz Slovenije za nastop na olimpijskih igrah in drugih tekmovanjih, ki so pod okriljem MOK in EOC ter sodeluje pri drugih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih v sodelovanju z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami, - skrbi za ustanavljanje institucij, ki se posvečajo olimpijski vzgoji; zlasti skrbi za dejavnost Slovenske Olimpijske Akademije (SOA), podpira delovanje športnega muzeja ter kulturne programe povezane z olimpijskim gibanjem; - daje pobudo in sodeluje pri kandidaturi in organizaciji drugih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji, - skrbi za razvoj vseh segmentov športa na lokalni in državni ravni - spodbuja in podpira razvoj zamejskega športa - spodbuja razvoj športa tako, da skupaj z nacionalnimi in lokalnimi športnimi zvezami ter ostalimi dejavniki zagotavlja usklajen razvoj vseh področij športa v Sloveniji, vključno z infrastrukturo ter za aktivno vključevanje vseh starostnih in socialnih skupin prebivalstva, še posebej mladine, - organizira in izvaja športno rekreativne prireditve, - pomaga pri izobraževanju strokovnih delavcev v športu in funkcionarjev, - sprejme ustrezna proti dopinška pravila, ki zavezujejo vse člane OKS- ZŠZ,

- za namene boja proti dopingu lahko ustanovi posebno neodvisno pravno osebo, - spodbuja okoljevarstvo in varstvo narave na vseh ravneh športnega udejstvovanja,

- usklajuje delo članic in opravlja dogovorjene skupne naloge, - skrbi za uveljavljanje strokovnega dela na vseh področjih športa, - skrbi za razvoj informacijskega sistema slovenskega športa - skrbi za razvoj marketinga in drugih oblik trženja ter zagotavlja ugodnosti za članice v okviru sistema bonitet; - vodi aktivno politiko na področju iger na srečo in odloča o namembnosti sredstev, - skrbi za zagotavljanje sredstev za delovanje OKS- ZŠZ iz javnih virov, iger na srečo, iz naslova športnega marketinga, olimpijskega in ne olimpijskega tržnega programa, ter iz lastne dejavnosti (računovodska dejavnost, ekonomat in distribucija ter drugo), - daje predloge in pobude za izdajo ustrezne strokovne literature, - opravlja druge naloge, ki po svoji naravi spadajo v področje dela nacionalne športne krovne organizacije civilne družbe.

IV. b) JAVNOST DELA

26. člen (javnost dela)

(1)Delo OKS- ZŠZ in njegovih organov je javno.

(2)Svoje članice obvešča OKS- ZŠZ: - s pravico vpogleda članic v zapisnike organov OKS- ZŠZ, - preko publikacij in glasil OKS- ZŠZ, - preko sredstev javnega obveščanja, - preko spletne strani OKS- ZŠZ in ostalih komunikacijskih sredstev, ki jih omogoča sodobna tehnologija.

(3)Javnosti obvešča OKS- ZŠZ o svojem delu tako, da so seje organov OKS- ZŠZ javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

(4Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu OKS- ZŠZ je odgovoren generalni sekretar OKS- ZŠZ. (5)Za obveščanje javnosti je zadolžena strokovna služba. Javnost se izključi, kadar se obravnavajo vprašanja, ki posegajo v človekovo osebno dostojanstvo in integriteto ali kadar tako soglasno sklenejo člani izvršnega odbora.

IV. c) FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE 27. člen (finančna sredstva za delovanje) Za izvajanje programov in delovanje OKS- ZŠZ se sredstva zagotavljajo predvsem iz: - proračuna Republike Slovenije, - sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij, - sredstev sklada Solidarnosti MOK, strukturnih skladov EU in drugih virov iz tujine, - članarine, - naslova materialnih pravic OKS- ZŠZ, - naslova aktivnosti trženja, - pridobitne dejavnosti, - iz drugih virov.

28. člen

(razpolaganje s finančnimi sredstvi) OKS-ZŠZ razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in osnovami finančnega načrta, ki ga sprejme skupščina.

29. člen (finančno-materialno poslovanje) (1)Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in generalni sekretar OKS-ZŠZ. (2)Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

(3)Računovodstvo vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju v katerem OKS-ZŠZ tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju OKS-ZŠZ, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

30. člen (pridobitna dejavnost) Za pridobivanje sredstev za financiranje dejavnosti OKS- ZŠZ opravlja tudi pridobitno dejavnost. V okviru tega opravlja poslovne aktivnosti na sledečih dejavnostih po SKD: 77.110 69.200 73.200 70.220

Dajanje lahkih motornih vozil v zakup Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje Raziskovanje trga in javnega mnenja Podjetniško in poslovno svetovanje

79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti

85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa V.ORGANI OKS-ZŠZ 31. člen (organi OKS- ZŠZ) Organi OKS- ZŠZ so:

- Skupščina - Izvršni odbor - Nadzorni odbor - Disciplinska komisija 32. člen (volitve in delovanje organov OKS- ZŠZ)

(1)Člane organov voli skupščina na tajnih volitvah. Mandat izvoljenih članov organov je štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.

(2)Za vsa volilna opravila in izvedbo volitev je odgovorna volilna komisija.

(3)Volitve in delo organov mora potekati v skladu s temi pravili in Poslovnikom o delu organov OKSZŠZ. (4)Kopije zapisnikov z zasedanj, na katerih so bili člani voljeni ali zamenjani, morajo biti poslani na MOK. Predsednik in generalni sekretar OKS- ZŠZ morata overiti kopije teh zapisnikov.

33. člen (pogoji članstva v organih) (1)Organi so lahko sestavljeni izključno iz predstavnikov članic v OKS- ZŠZ. (2)Člani skupščine, drugih organov in delovnih teles OKS- ZŠZ za opravljanje svojih funkcij ne smejo prejemati plačila ali imeti kakih drugih bonitet.

(3)Skladno s sklepom MOK mora biti v organih OKS- ZŠZ ki jih voli skupščina najmanj 10 odstotkov ženskih predstavnic.

(4)Predstavniki članic, ki v tekočem letu nimajo poravnane članarine, ne morejo sodelovati pri odločitvah v teh organih.

34. člen (razrešitev članov v organih) (1)Za razrešitev članov organov OKS- ZŠZ lahko poda predlog izvršni odbor ali 1/3 članic OKS- ZŠZ. (2)Glasovanje o razrešitvi se uvrsti na dnevni red skupščine na predlog izvršnega odbora ali ene tretjine prisotnih članov skupščine z glasovalno pravico.

35. člen (funkcionarji OKS- ZŠZ) Funkcionarji OKS- ZŠZ so: - predsednik OKS- ZŠZ - podpredsedniki OKS- ZŠZ - predsednik nadzornega odbora - predsednik disciplinske komisije V. a) SKUPŠČINA OKS-ZŠZ Sestava, pristojnosti, volitve, zasedanje in sprejemanje odločitev 36. člen

(sestava skupščine) (1)Skupščina je najvišji organ OKS- ZŠZ (2)Skupščino sestavlja: 1. Vsi predstavniki nacionalnih panožnih športnih zvez: a. predstavniki nacionalnih panožnih športnih zvez olimpijskih športov, b. predstavniki nacionalnih panožnih športnih zvez priznanih športov, c. predstavniki nacionalnih panožnih športnih zvez ne olimpijskih športov, ki so včlanjeni v Generalno združenje mednarodnih športnih organizacij SPORT ACCORD. 2. 24 predstavnikov lokalnih športnih zvez, skladno z določili poslovnika o delu organov OKSZŠZ 3. 5 predstavnikov športnih zvez in združenj, a. 3 predstavniki športnih zvez, ki se pretežno ukvarjajo s športom za vse, b. 1 predstavnik športne zveze, ki se ukvarja s športom invalidov c. 1 predstavnik zamejskih športnih organizacij in 4. 3 predstavniki kluba sponzorjev OKS-ZŠ 5. 3 aktivni športniki ali nekdanji aktivni športniki, ki so sodelovali na Olimpijskih igrah.

Nekdanji aktivni športniki izgubijo to pravico ob zaključku tretje olimpijade po zadnjih Olimpijskih igrah na katerih so sodelovali.

6. 1 individualni ustanovitelj (3) Člani skupščine pod točkami 1. a, 5. in 6. tega člena imajo po dva glasova.

(4)O zadevah, ki se nanašajo na olimpijske igre imajo pravico glasovanja predstavniki nacionalnih panožnih zvez olimpijskih športov, individualni ustanovitelj in športniki.

37. člen (verifikacija članov skupščine in mandatna doba) (1)Člane skupščine iz točke 1. predhodnega člena teh pravil na predlog nacionalnih panožnih športnih zvez verificira skupščina OKS-ZŠZ (2)Člane skupščine iz točke 2. predhodnega člena teh pravil volijo predstavniki lokalnih športnih zvez po regijah v skladu s pravili o razvrstitvi lokalnih športnih zvez po posameznih regijah ter jih verificira skupščina OKS-ZŠZ (3) Člane skupščine iz točke 3. a, b in c predhodnega člena voli vsaka skupina članic posebej in jih verificira skupščina OKS-ZŠZ. (4)Člane skupščine iz točke 4. predhodnega člena pa predlaga klub sponzorjev OKS-ZŠZ in jih verificira skupščina OKS-ZŠZ. (5)Volitve oz. verifikacije navedenih članov skupščine se opravi v skladu s Poslovnikom o delu organov OKS- ZŠZ. (6)Enega člana iz točke 4 drugega odstavka predhodnega člena teh Pravil imenuje Klub olimpijcev, dva člana pa skladno z njenimi pravili Komisija športnikov OKS- ZŠZ. (7) Mandate verificira skupščina OKS- ZŠZ. Mandat članom skupščine traja 4 leta.

(8)Izjemoma lahko organ članice, ki je pristojen za predlaganje predstavnika v OKS-ZŠZ, za posamezno zasedanje skupščine pooblasti drugo osebo, ki ni član skupščine.

38. člen (prenehanje članstva v skupščini OKS- ZŠZ in nadomestni člani) (1)Članstvo v skupščini preneha: - če članica, ki jo član skupščine predstavlja, preneha biti članica OKS- ZŠZ, - če članica, ki jo član v skupščini predstavlja, le-tega zaradi popolnega prenehanja delovanja ali storitve kaznivega dejanja odpokliče, - na lastno željo člana, - zaradi smrti, - zaradi neaktivnosti, - zaradi kršitve slovenske olimpijske listine.

(2)O prenehanju članstva v skupščini odloča skupščina OKS- ZŠZ na predlog izvršnega odbora OKS- ZŠZ. 39. člen (naloge in pristojnosti skupščine) Pristojnosti in naloge skupščine so, da: - razpravlja in sklepa o globalnih in strateških usmeritvah športa v Sloveniji, - sprejema programska izhodišča in materialne osnove delovanja in razvoja športa v Sloveniji ter ocenjuje njihovo uresničevanje, - sprejema zaključni račun in poročila o poslovanju OKS-ZŠZ, ki prikazuje resnično stanje o premoženju in poslovanju OKS-ZŠZ in je sestavljeno v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi za društva,

-

opredeljuje razmerja do zakonodajne in izvršne oblasti na vseh ravneh, ter izhodišča in vsebino sodelovanja na podlagi nacionalnega programa, zakonov in drugih predpisov, sprejema in spreminja Okoljevarstveni in naravovarstveni kodeks ter potrjuje letno poročilo o izvajanju kodeksa, sprejema in spreminja pravila OKS- ZŠZ, Poslovnik o delu organov, disciplinski pravilnik, pravilnik o arbitraži in pravilnik o članstvu, sprejema usmeritve in način svojega delovanja v mednarodnem športnem prostoru, verificira mandate članov skupščine in odloča o prenehanju članstva v skupščini, voli in razrešuje predsednika in podpredsednike OKS- ZŠZ, člane izvršnega odbora, nadzornega odbora OKS- ZŠZ, disciplinske komisije OKS- ZŠZ in volilno komisijo, predlaga kandidate za člane MOK iz Slovenije, predlaga člane oziroma kandidate v druge organizacije, kadar je s pravili teh organizacij določeno, da je to pristojnost skupščine, odloča o včlanjevanju OKS- ZŠZ v mednarodne organizacije, odloča o sprejemu in izključitvi članic OKS- ZŠZ, odloča o pritožbah na sklepe organov, če v pravilnikih ni drugače opredeljeno, odloča o prenehanju delovanja OKS- ZŠZ. 40. člen (volitve članov skupščine)

(1)Člane skupščine ( razen predstavnikov iz 1. točke 2. odstavka 36. člena teh pravil) volijo predstavniki članic v posameznih skupinah članic, ki jih določajo ta pravila.

(2)Volitve izvede volilna komisija.

(3)Volitve potekajo v skladu s Poslovnikom o delu organov OKS- ZŠZ. 41. člen (zasedanje skupščine in vrste zasedanja) (1)Zasedanja skupščine so redna in izredna.

(2)Sklic in zasedanje skupščine ureja Poslovnik o delu organov OKS- ZŠZ 42. člen (redna skupščina) (1)Redna zasedanja so najmanj enkrat letno, vsaka štiri leta pa je volilna skupščina.

(2)Redno zasedanje skupščine sklicuje Izvršni odbor.

(3)Skupščina zaseda da: - obravnava in sprejema poročilo nadzornega odbora, - sprejema usmeritve in program dela, - obravnava poročilo o delu in finančno - materialnem poslovanju v preteklem obdobju, - na predlog izvršnega odbora in nadzornega odbora odloča o drugih zadevah, ki jih vsebuje gradivo, pripravljeno za obravnavo na seji skupščine,

-

obravnava pritožbe na sklepe organov in sprejema akte, ki so v pristojnosti skupščine.

43. člen (izredna skupščina)

(1)Izredno zasedanje skupščine se skliče za obravnavo posameznega vprašanja, če to zahteva nadzorni odbor ali 1/2 članov skupščine.

(2)Izredno zasedanje skupščine odloča le o zadevi, za katero je sklicano.

(3)Izredno zasedanje skupščine mora sklicati IO OKS-ZŠZ v 30 - tih dneh po prejemu zahteve za sklic, v nasprotnem primeru jo skliče predlagatelj sam.

44. člen (korespondenčna seja skupščine) Samo izjemoma lahko izvršni odbor z vsebinsko utemeljitvijo opravi korespondenčno sejo skupščine, če gre za zadeve pretežno formalnega značaja in razprava ni potrebna.

45. člen (sklepčnost skupščine in sprejemanje odločitev) (1)Skupščina lahko veljavno sklepa in odloča le o vprašanjih in zadevah, ki so na dnevnem redu.

(2)Skupščina lahko zaseda, če je navzočih več kot 50 % članov skupščine, v nasprotnem primeru se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je skupščina sklepčna, če je navzočih najmanj 1/3 članov skupščine.

(3)Glasovanje v skupščini je javno, razen če se: - skupščina z 2/3 večino prisotnih članic odloči, da je glasovanje tajno in - kadar se voli člane organov OKS- ZŠZ in je število kandidatov večje od števila oseb, ki se jih voli.

(4)Kadar se odloča o: - včlanitvi OKS- ZŠZ v MOK in asociacije njenih članic, - kandidaturi za olimpijske igre, - sodelovanji z drugimi nacionalnimi olimpijskimi komiteji ter - pripravah in udeležbi na olimpijskih igrah, lahko glasujejo le člani skupščine, ki predstavljajo nacionalno panožno športno zvezo olimpijskih športov in predstavniki športnikov.

(5)Odločitve se v skupščini sprejemajo z večino glasov prisotnih članov skupščine.

46. člen (vodenje sej skupščine) (1)Zasedanje skupščine vodi predsednik OKS- ZŠZ, razen volilne skupščine, če je kandidat za predsednika. V navedenem primeru oziroma v primeru njegove odsotnosti zasedanje skupščine vodi prvi podpredsednik OKS- ZŠZ. (2)Potek zasedanja skupščine ureja Poslovnik o delu organov OKS- ZŠZ.

Volilna komisija 47. člen (sestava in imenovanje) (1)Volilna komisija je organ skupščine ima tri člane in dva nadomestna člana. Izmed članov volilne komisije se na prvi seji izvoli predsednika.

(2) Kandidate za člane volilne komisije predlagajo člani skupščine. Člane komisije imenuje skupščina.

(3) Volilna komisija je odgovorna skupščini in ji poroča o svojem delu.

(4) Mandat komisije traja od imenovanja na seji skupščine do imenovanja nove komisije po potrditvi mandatov poslancev novega sklica.

(5) Volilna komisija opravlja svoje naloge na sejah. Veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov. Volilna komisija izvaja posamezne operativne naloge tudi na terenu oziroma izven sej.

48. člen (pristojnosti volilne komisije) (1) Volilna komisija: a) izvaja vsa volilna opravila, ki so določena v Poslovniku o delu organov OKS- ZŠZ; b) izvaja postopke volitev, imenovanj in razrešitev na skupščini v primeru tajnega glasovanja in v drugih primerih; c) izvaja postopek volitev članov skupščine; d) daje zaključna poročila in objavlja rezultate volitev; e) obravnava pritožbe na kandidature, volilne postopke in volilne rezultate in odloča o njihovi utemeljenosti; f) presoja veljavnost posameznih volitev; g) v primeru, da za posamezno volilno opravilo ni jasno, kako se opravi, zavzame o tem stališče, izvede opravilo, v kolikor je to pred načrtovanim sklicem skupščine potrebno, in o tem poroča skupščini. V tem primeru ji lahko predlaga sprejem naknadnega sklepa. Volilna komisija lahko pri sprejemanju odločitve smiselno uporablja določila, ki veljajo za volitve v državni zbor, zlasti pa se odloča po načelu pravičnosti in primernosti.

(2)Izmed predlogov članic evidentira kandidate za organe in strokovna sveta OKS- ZŠZ (3) Volilna komisija mora pri volitvah članov skupščine zaključiti vsa volilna opravila v roku 8 dni od dneva, ko se izvedejo volitve, in predlagati predsedniku skupščine dotedanjega sklica sklic konstitutivne seje nove skupščine. S svojim poročilom o izvedbi volitev takoj seznani predsednika dotedanje skupščine ter vse kandidate za predsednika OKS- ZŠZ.

49. člen (volilni roki) (1)IO OKS-ZŠZ najkasneje 60 dni pred predvideno volilno sejo skupščine, pozove članice, da predlagajo kandidate - predstavnike v skupščino oziroma predsednika, podpredsednike, člane IO OKS-ZŠZ člane nadzornega odbora, člane disciplinske komisije ter člane Strokovnega sveta za tekmovalni šport in Strokovnega sveta za šport za vse.

(2)Predlog za predsednika in podpredsednike mora predlagatelj posredovati najmanj 30 dni pred predvidenim zasedanjem skupščine OKS-ZŠZ.

(3)OKS-ZŠZ mora 20 dni pred zasedanjem skupščine obvestiti članice OKS-ZŠZ o kandidatih za predsednika in tri podpredsednike.

(4)V primeru, da za katero od predvidenih mest ni dovolj kandidatov, OKS-ZŠZ ponovno pozove članice za dodatno kandidiranje, ki lahko pošljejo predloge najkasneje 10 dni pred zasedanjem skupščine.

V. b) NADZORNI ODBOR OKS-ZŠZ 50. člen (sestava in mandat) (1)Nadzorni odbor ima 3 člane in dva namestnika. Izmed članov nadzornega odbora se na prvi seji izvoli predsednika.

(2)Člane nadzornega odbora voli skupščina za dobo 4 let (3)Kandidata za člana nadzornega odbora lahko predlaga vsaka članica OKS- ZŠZ izmed predstavnikov članic OKS- ZŠZ. (4)Evidentiranje kandidatov poteka v skladu s Poslovnikom o delu organov OKS- ZŠZ. (5)Članstvo v nadzornem odboru je po funkciji nezdružljivo s članstvom v IO OKS- ZŠZ. 51. člen (pristojnost) (1)Nadzorni odbor: - pregleda poslovanje OKS- ZŠZ vsaj enkrat letno pred sprejemom zaključnega računa, - nadzoruje izvrševanje sklepov organov OKS- ZŠZ, - nadzoruje zakonitost dela OKS- ZŠZ, - nadzoruje finančno poslovanje OKS- ZŠZ, - za svoje delo odgovarja skupščini in ji pisno poroča.

(2) Nadzorni odbor opravlja svoje naloge na sejah, na katerih je prisotna večina članov. Sklepe sprejema z večino glasov prisotnih članov.

(3) Nadzorni odbor je odgovoren skupščini OKS- ZŠZ in ji poroča o svojem delu.

V. c) PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIKI OKS- ZŠZ PREDSEDNIK 52. člen (predsednik) (1)Predlog za predsednika lahko poda vsaka članica OKS- ZŠZ.

(2)Za predsednika lahko kandidirajo predstavniki panožnih športnih zvez olimpijskih športov v OKS- ZŠZ (3) Kandidatura za predsednika mora vsebovati: -

osebne podatke, opis dosedanjega dela kandidata na področju športa.

-

soglasje kandidata h kandidaturi programsko zasnovo delovanja OKS- ZŠZ za prihodnje mandatno obdobje. pisna izjava organizacije in kandidata, ali v primeru neizvolitve kandidatura velja za podpredsednika OKS- ZŠZ, drugega organa OKS- ZŠZ ali strokovnega sveta za tekmovalni šport oz. športa za vse.

(4)Predsednika voli skupščina. Vse postopke in roke v zvezi z volitvami predsednika določa Poslovnik o delu organov OKS- ZŠZ. (5)Ob predstavitvi programa na volilni seji skupščine, mora kandidat za predsednika predstaviti tudi listo kandidatov za podpredsednike in člane izvršnega odbora. Kandidate predlaga izmed predlogov članic.

(6)Volitve predsednika so tajne.

(7)V primeru, da predsednik ni izvoljen, skupščina izmed svojih članov izvoli vršilca dolžnosti predsednika, ki je zadolžen za sklic izredne skupščine za izvolitev predsednika in drugih organov skupščine. Izvede se nov kandidacijski postopek, izredna skupščina pa mora biti sklicana najkasneje v roku treh mesecev.

53. člen (mandat in pristojnosti) (1)Mandat predsednika je štiri leta in je po preteku mandata lahko ponovno izvoljen..

(2)Predsednik OKS- ZŠZ: - zastopa in predstavlja OKS- ZŠZ, - vodi zasedanja skupščine, - podpisuje sklepe in druge dokumente, ki jih sprejme skupščina - sklicuje in vodi seje izvršnega odbora, - skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega odbora, - opravlja druge naloge, ki izhajajo iz teh pravil, sklepov skupščine in izvršnega odbora.

54. člen (prenehanje opravljanja funkcije predsednika) (1)V primeru prenehanja funkcije predsednika, ga nadomesti prvi podpredsednik. Podpredsednik lahko nadomešča predsednika največ 6 mesecev od seje izvršnega odbora, na kateri je bil sprejet sklep o nadomeščanju. V kolikor je do konca mandata manj kot 18 mesecev, podpredsednik opravlja funkcijo predsednika do redne volilne skupščine.

(2)V kolikor je do konca mandata več kot 18 mesecev, mora biti v roku 6 mesecev sklicana izredna volilna skupščina.

(3)O prenehanju funkcije predsednika mora generalni sekretar v roku 10 dni obvestiti volilno komisijo, ki opravi vse postopke za nadomestne volitve.

55. člen (kolegij predsednika) Delovno telo predsednika je kolegij, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsedniki in generalni sekretar.

56. člen (odgovornost predsednika) Predsednik za svoje delo odgovarja skupščini OKS- ZŠZ. 57. člen (častni predsednik) (1)Skupščina OKS- ZŠZ lahko imenuje častnega predsednika.

(2)Za častnega predsednika OKS- ZŠZ je lahko imenovan kandidat, ki je izredno uspešno vodil OKSZŠZ in ima posebne zasluge za njegovo razpoznavnost in razvoj.

(3)Častnega predsednika OKS- ZŠZ se vabi na zasedanja skupščine OKS- ZŠZ ter na vse večje prireditve in slavnosti, ki jih organizira OKS- ZŠZ.

PODPREDSEDNIKI 58. člen (podpredsedniki) (1)OKS- ZŠZ ima tri podpredsednike.

(2)Prvi podpredsednik OKS-ZŠZ je predstavnik lokalnih športnih zvez v OKS-ZŠZ in je obenem predsednik strokovnega sveta športa za vse. Nadomešča predsednika ob njegovi odsotnosti.

(3)Drugi podpredsednik OKS-ZŠZ je predstavnik nacionalnih panožnih športnih zvez v OKS- ZŠZ in je obenem predsednik strokovnega sveta za tekmovalni šport.

(4)Tretji podpredsednik je predsednik je predstavnik članice OKS-ZŠZ in pokriva področje po izboru predsednika OKS-ZŠZ.

V. d) IZVRŠNI ODBOR OKS-ZŠZ

59. člen (sestava)

(1)Izvršni odbor vodi delo OKS- ZŠZ. (2)Izvršni odbor ima vključno s predsednikom in tremi podpredsedniki 21 članov in sicer: - 10 predstavnikov nacionalnih panožnih športnih zvez olimpijskih športov, od tega 5 predstavnikov individualnih športnih panog letnih športov, 1 predstavnika individualnih športnih panog zimskih športov in 4 predstavnike kolektivnih športnih panog.

- 2 predstavnika nacionalnih panožnih športnih zvez priznanih športov oziroma ne olimpijskih športov, - 4 predstavnike lokalnih športnih zvez, - 1 predstavnik športnih zvez, ki se pretežno ukvarjajo s športom za vse - 1 predstavnik športnikov iz športne panoge, ki je v programu olimpijskih iger, - 1 individualni soustanovitelj OKS- ZŠZ, - 1 predstavnik športne zveze, ki skrbi za šport invalidov - 1 predstavnik sponzorjev OKS-ZŠZ (3)Med člani izvršnega odbora morata biti najmanj dve predstavnici ženskega spola.

(4)Člane izvršnega odbora voli skupščina izmed članov skupščine, ki jih za to funkcijo, na predlog članic, na listo kandidatov uvrsti pred tem izvoljeni predsednik OKS-ZŠZ.

(5)Član MOK iz Slovenije je po funkciji član izvršnega odbora. V tem primeru se število članov izvršnega odbora ustrezno poveča.

(7)Predstavniki nacionalnih panožnih športnih zvez olimpijskih športov skupaj s predstavnikom športnikov iz športne panoge, ki je v programu olimpijskih iger in individualnim ustanoviteljem OKSZŠZ tvorijo volilno večino.

60. člen (pristojnosti) (1)Pristojnosti izvršnega odbora so, da: - izvršuje sklepe skupščine, - sprejema pravne akte, ki po teh pravilih niso v pristojnosti skupščine, - pripravlja in sklicuje zasedanja skupščine, - določa višino članarine, - ustanavlja delovna telesa in komisije, določa njihovo delovno področje in pristojnost, usmerja njihovo delo, imenuje in razrešuje člane ter imenuje vodje projektov, - poroča skupščini o svojem delu, - uresničuje naloge, opredeljene s strani skupščine, v razmerju do zakonodajne in izvršne oblasti na vseh ravneh in drugih partnerjev, - posreduje MOK svoje ugotovitve, mnenja in predloge v zvezi z olimpijskim gibanjem, olimpijsko listino ali organizacijo in izvedbo posameznih tekmovanj, - pripravlja in sprejema finančni načrt za poslovanje in investicije, - pripravlja predlog zaključnega račun imenuje revizorja, - sprejema poslovne odločitve v zvezi z denarnimi sredstvi, nepremičninami ter osnovnimi sredstvi OKS- ZŠZ, - sprejema kriterije za kategoriziranje vrhunskih športnikov v Sloveniji, - sprejema poročila in programe dela odborov in komisij ter SOA, - imenuje in razrešuje generalnega sekretarja OKS- ZŠZ, - v sodelovanju s strokovnimi institucijami pripravlja in obravnava gradiva za razvoj športa v Sloveniji, - odloča o razvrstitvi članic OKS- ZŠZ v skupine in odloča o njihovem statusu, - določa kriterije in odloča o udeležbi in izboru reprezentance na vseh tekmovanjih v pristojnosti OKS- ZŠZ, - odloča o oblikah in načinu sodelovanja s članicami pri posameznih projektih, - daje mnenja svojim članicam k članstvu v mednarodnih organizacijah, če to zahtevajo te organizacije, - daje soglasja k športnim prireditvam nacionalnega pomena, - skrbi za javnost dela, - voli oz. imenuje člane obeh strokovnih svetov, - imenuje predstavnike OKS- ZŠZ v državne organe in druge institucije doma in v tujini, razen v primerih, kadar je to v pristojnosti skupščine OKS- ZŠZ, - obravnava poročila ter daje usmeritve imenovanim predstavnikom OKS- ZŠZ, - skrbi za zakonitost poslovanja, - odloča o obliki in načinu podeljevanja priznanj in nagrad OKS- ZŠZ, skladno s pravilnikom o priznanjih, - po potrebi ustanavlja gospodarske družbe in druge organizacije, ki so potrebne za delovanje OKSZŠZ; - odloča o kapitalskih povezavah z drugimi gospodarskimi subjekti, - na predlog članic OKS- ZŠZ imenuje arbitre Arbitražnega razsodišča za šport, - imenuje člane nadzornega sveta gospodarskih družb, katerih ustanovitelj je OKS- ZŠZ - odloča o drugih zadevah, razen o tistih, za katere je po teh Pravilih pristojna skupščina

(2)Kadar član IO OKS- ZŠZ preneha opravljati svojo funkcijo, predsednik OKS- ZŠZ predlaga IO OKS- ZŠZ nadomestnega člana, ki je iz iste skupine , kot je bil dosedanji član. Nadomestnega člana na prvem naslednjem zasedanju izvoli skupščina OKS- ZŠZ. 61. člen (vprašanja olimpijske narave) (1)O vseh vprašanjih olimpijske narave razpravljajo vsi člani IO OKS- ZŠZ. (2)Sklep mora biti sprejet z večino glasov vseh prisotnih članov IO OKS- ZŠZ, ki predstavljajo nacionalne panožne športne zveze olimpijskih športov.

62. člen (volitve podpredsednikov in izvršnega odbora) (1)Skupščina izvoli tri podpredsednike in člane izvršnega odbora na podlagi predloga predsednika OKS- ZŠZ kot mandatarja.

(2)Pred tem izvoljeni predsednik predloži listo kandidatov, ki jo je predstavil ob predstavitvi programa. Pri tem mora upoštevati strukturna razmerja, ki jih v izvršnem odboru morajo imeti posamezne skupine članic.

(3)Mandatar predloži kandidatno listo za tri podpredsednike in člane izvršnega odbora na seji skupščine. Pri tem mora pri kandidatih za člane izvršnega odbora iz prvih petih alinej 2. odstavka 59. člena teh pravil (razen za tri podpredsednike), za vsako posamezno skupino članic predlagati polovico kandidatov več, kot jih določa predpisano strukturno razmerje.

(4)Člani skupščine volijo člane IO OKS-ZŠZ, vključno s tremi podpredsedniki.

(5) Za podpredsednike so izvoljeni tisi predlagani kandidati, ki so prejeli več kot polovico glasov prisotnih članov skupščine.

(6)Za člane izvršnega odbora OKS-ZŠZ so izvoljeni tisi kandidati, ki so prejeli največ glasov do zapolnitve predpisane kvote posamezne skupine članic.

ORGANI IZVRŠNEGA ODBORA OKS-ZŠZ

1.

Strokovni svet za tekmovalni šport (SSTŠ) 63. člen (sestava, imenovanje in mandat)

(1)SSTŠ je organ izvršnega odbora, ki ima 15 članov.

(2)Predsednik strokovnega sveta za tekmovalni šport je po funkciji drugi podpredsednik OKS- ZŠZ.

(3)Predsednik SSTŠ na predlog članic in z upoštevanjem spodaj navedenega ključa predlaga Izvršnemu odboru OKS-ZŠZ sestavo strokovnega sveta, pri čemer za vsako skupino predlaga najmanj polovico kandidatov več od števila, določenega v 4 odstavku tega člena.

(4)Ključ za sestavo SSTŠ je : - 10 članov nacionalnih panožnih športnih zvez, vključno s predsednikom SSTŠ, od tega 5 predstavnikov individualnih športnih panog letnih športov, 1 predstavnika individualnih športnih panog zimskih športov in 4 predstavnike kolektivnih športnih panog.

- 3 člani lokalnih športnih zvez in - 1 člana predlaga komisija športnikov pri OKS- ZŠZ - 1 člana predlaga zveza, ki skrbi za šport invalidov (4)Mandatna doba članov je štiri leta.

64. člen (naloge SSTŠ) (1)SSTŠ je zadolžen za opravljanje nalog, vezanih na področje tekmovalnega športa in mednarodnih tekmovalnih programov, ki so v pristojnosti OKS- ZŠZ. (2)Odbor pripravlja konceptualne predloge nadaljnjega razvoja vrhunskega športa v Republiki Sloveniji v skladu z izhodišči skupščine OKS- ZŠZ ter odbora nacionalnih panožnih športnih zvez in sicer: - vsebinsko in statistično spremlja, analizira in ocenjuje dogajanja na področju tekmovalnega in vrhunskega športa v Republiki Sloveniji in po potrebi tudi v svetu, - pripravlja predloge in podlage sistemskih rešitev za delo in razvoj vrhunskega športa in kriterije za razvrstitev športnih panog, - pripravlja predloge za sistemsko sofinanciranje vrhunskega športa, - pripravlja predloge za sistemske rešitve statusa športnikov in trenerjev, - pripravlja predloge za delovanje športnih šol in športnih oddelkov na osnovnih in srednjih šolah, - sodeluje pri planiranju, projektiranju in izgradnji športnih objektov, namenjenih za potrebe vrhunskega športa, - pripravlja podlage za sistemsko ureditev izobraževanja in usposabljanja strokovnih kadrov za potrebe tekmovalnega športa in licenciranje strokovnih delavcev v športu, - injicira pripravo razvojnih projektov posameznih športnih panog, - pripravlja projekte priprav in nastopov slovenskih reprezentanc na zimskih in letnih olimpijskih igrah, mediteranskih igrah ter evropskih olimpijskih dnevih mladih (tekmovanja pod okriljem MOK), - pripravlja predloge kriterijev za nastope na tekmovanjih pod okriljem MOK), - imenuje kandidate za nastop na olimpijskih igrah in pripravlja predloge udeležencev na tekmovanjih pod okriljem MOK) - zagotavlja ustrezno timsko spremljanje slovenskih vrhunskih športnikov v sodelovanju s strokovnimi institucijami in strokovnjaki iz Slovenije in tujine, - sodeluje v projektu informacijskega sistema slovenskega športa, - daje predloge in pobude za izdajo ustrezne strokovne literature za področje vrhunskega športa, - sodeluje pri kandidaturah in izvedbah velikih športnih prireditev v Republiki Sloveniji, (3)SSTŠ opravlja tudi druge dejavnosti na področju vrhunskega športa, ki mu jih poveri izvršni odbor OKS- ZŠZ - ZŠZ.

2.

Strokovni svet športa za vse (SSŠV) 65. člen (sestava, imenovanje in mandat SSŠV)

(1)SSŠV je organ izvršnega odbora OKS-ZŠZ, ki ima 15 članov.

(2)Predsednik SSŠV je po funkciji prvi podpredsednik OKS- ZŠZ

(3)Predsednik SSŠV na predlog članic in z upoštevanjem spodaj navedenega ključa izvršnemu odboru predlaga sestavo strokovnega sveta.

(2)Člane SSŠV imenuje IO OKS-ZŠZ po naslednjem ključu : - 11 članov, ki jih izmed sebe predlagajo lokalne športne zveze, - 2 člana, ki jih predlagajo športne zveze in združenja in - 1 člana, ki ga predlagajo nacionalne panožne športne zveze.

- 1 člana, ki ga predlaga zveza, ki skrbi za šport invalidov.

(4)Mandatna doba članov je štiri leta 66. člen (naloge SSŠV)

(1)SSŠV svet za vse je zadolžen za opravljanje nalog na področju spodbujanja, delovanja in razvoja športa za vse ter delovanja, razvoja in organizacije športa na lokalni ravni, v skladu z izhodišči skupščine OKS- ZŠZ ter odbora lokalnih športnih zvez in odbora športnih zvez in združenj in sicer: - pripravlja predloge za konceptualne rešitve nadaljnjega razvoja športa na lokalni ravni, - vsebinsko in statistično spremlja ter analizira dogajanja na področju športa na lokalni ravni v Republiki Sloveniji, - pripravlja predloge za vključevanje čim večjega števila društev in klubov v organizirano obliko v občinah, - pripravlja predloge za imenovanje regijskih pisarn in postavlja koncept njihovega delovanja, - pripravlja izhodišča za vrednotenje športnih programov na lokalni ravni, - pripravlja konceptualne rešitve nadaljnjega razvoja športa za vse, - pripravlja podlage sistemskih rešitev za delo in razvoj športa za vse, - vsebinsko in statistično spremlja ter analizira dogajanja na področju športa za vse v Republiki Sloveniji in po potrebi tudi v svetu, - pripravlja sistemske podlage za delo in razvoj na področju športa mladih, - pripravlja programe animacije za vključevanje čim večjega števila občanov v športne dejavnosti, še posebej mladine, - koordinira velike športno-rekreativne prireditve v Republiki Sloveniji in izdaja njihov koledar, - organizira in izvaja športno rekreativne prireditve, - sodeluje v projektih afirmacije športa kot sestavnega dela kvalitete življenja, - daje pobude in predloge za izdajo ustrezne strokovne literature s področja športa za vse, - organizira in izvaja športno rekreativne prireditve, - sodeluje pri planiranju izgradnje športnih objektov na lokalni ravni, - nudi pomoč in svetovanje lokalnim športnim zvezam glede organiziranja športa na lokalni ravni, (2)SSŠV opravlja tudi druge dejavnosti iz področja športa za vse, ki mu jih poveri izvršni odbor OKSZŠZ.

3.

Slovenska olimpijska akademija (SAO) 67. člen (dejavnosti SAO)

(1)Slovenska olimpijska akademija je institucija, ustanovljena s strani OKS- ZŠZ, ki se ukvarja z razvojem olimpijskega gibanja doma in v mednarodnem merilu.

(2)Slovenska olimpijska akademija ni samostojna pravna oseba. Deluje pod okriljem IO OKS- ZŠZ, ki jo imenuje in kateremu je za svoje delo odgovorna.

(3)V okviru akademije potekajo zlasti aktivnosti, kot so: - muzej slovenskega športa, - razstave, - proslave, - sodelovanje s Klubom olimpijcev, - založništvo, - fair play v športu, - izobraževanje, simpoziji, posvetovanja.

DELOVNA TELESA IZVRŠNEGA ODBORA 68. člen (komisije in delovne skupine) (1) Izvršni odbor OKS-ZŠZ lahko za izvedbo posamezne naloge iz svoje pristojnosti imenuje komisijo ali delovno skupino, ki opravi nalogo iz pristojnosti tega organa, za katero jo pooblasti.

(2) S sklepom ji določi zadolžitve, pristojnost in trajanje.

(3) Delovna skupina se lahko imenuje le v primeru, če: - je mogoče določeno nalogo iz pristojnosti organa opraviti z delovno skupino na racionalnejši način - je potrebno pri posamezni nalogi pripraviti predloge, ki se nato uvrstijo na dnevni red organa za odločanje.

(4) Izvršni odbor OKS-ZŠZ ima naslednje stalne komisije: - komisija za pravne zadeve in organiziranost - komisija za mednarodno sodelovanje - komisija za zamejski šport - komisija za priznanja - komisija za objekte - komisija za ženski šport - komisija za financiranje športa - komisija za zdravstveno varstvo športnikov - komisija športnikov - komisija za etična vprašanja športa - komisija za šport in okolje - marketinški svet

VI. GENERALNI SEKRETAR OKS-ZŠZ 69. člen (imenovanje in mandat) (1)OKS- ZŠZ ima generalnega sekretarja, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje izvršni odbor.

(2)Mandat generalnega sekretarja traja štiri leta. Ista oseba je lahko po izteku mandata ponovno izbrana.

(3)Pogoje za imenovanje generalnega sekretarja določi izvršni odbor.

70. člen (pristojnosti, odgovornosti in naloge) (1)Generalni sekretar je delavec s posebnimi pooblastili skupščine in izvršnega odbora in opravlja delo profesionalno.

(2)Poleg predsednika je tudi zakoniti zastopnik OKS- ZŠZ v naslednjih primerih: - pri izvrševanju že sklenjenih pogodb.

- pri zastopanju OKS- ZŠZ v zadevah, ki pomenijo realizacijo že sprejetih odločitev (3)Generalni sekretar se je dolžan ravnati po sklepih skupščine in izvršnega odbora, katerima odgovarja za svoje delo.

(4)Naloge generalnega sekretarja so da: - organizira, vodi in odgovarja za poslovanje OKS- ZŠZ in njegove strokovne službe, - zagotavlja pogoje za delo skupščine in organov OKS- ZŠZ ter uresničevanje sklepov, - pripravlja gradivo za seje skupščine, izvršilnega organa in drugih organov OKS- ZŠZ, - usklajuje delo vseh organov izvršnega odbora, - opravlja naloge za skupščino in izvršni odbor, - odgovarja za zakonitost poslovanja, - sprejema pravne akte, ki so internega značaja, - skrbi za javnost dela, - podpisuje za OKS- ZŠZ in je odredbodajalec za izplačilo v okviru finančnega načrta, - opravlja druge naloge po nalogu izvršnega odbora in skupščine.

(5)Pravice, obveznosti in odgovornosti generalnega sekretarja se natančneje opredelijo v pogodbi o zaposlitvi.

VII. DISCIPLINSKA KOMISIJA OKS-ZŠZ 71 . člen (sestava in pristojnost) (1)Disciplinska komisija ima tri člane in dva namestnika. Izmed članov disciplinske komisije se na prvi seji izvoli predsednika.

(2)Člane disciplinske komisije voli skupščina za dobo 4 let.

(3)Kandidata za člana disciplinske komisije lahko predlaga vsaka članica OKS- ZŠZ izmed predstavnikov članic OKS- ZŠZ. (4)Disciplinska komisija se sestaja po potrebi, na podlagi pisnih zahtev članic OKS- ZŠZ ali organov OKS- ZŠZ.

72. člen (postopki, kršitve in ukrepi) (1)Disciplinska komisija vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.

(2)Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija so naslednje: - kršitve določb pravil, ki se nanašajo na obveznosti in dolžnosti članic, - nevestno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v OKS- ZŠZ - ne izvrševanje sklepov organov OKS- ZŠZ - dejanja, ki škodujejo ugledu OKS- ZŠZ. (3)Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče disciplinska komisija so: - opomin, - javni opomin, - začasna omejitev pravic, ki izhajajo iz članstva OKS- ZŠZ, - predlog za izključitev iz članstva OKS- ZŠZ (4)Zoper sklep, ki ga izda disciplinska komisija ima prizadeti pravico pritožbe na skupščino kot drugostopenjski organ.

VIII. ARBITRAŽNO RAZSODIŠČE OKS-ZŠZ

73. člen (arbitraža in mirno reševanje sporov)

(1)OKS-ZŠZ ima posebno in neodvisno telo – Arbitražno sodišče za šport - z namenom reševanja športnih sporov.

(2)Postopek pri Arbitražnem sodišču za šport poteka v skladu s Pravilnikom o arbitraži pri OKS- ZŠZ. (3)Člani OKS- ZŠZ spoštujejo naslednjo arbitražno klavzulo: »Člani OKS- ZŠZ svoje notranje spore (spori med športniki in člani OKS- ZŠZ, spori med klubi, ki so člani člana OKS- ZŠZ, spori med klubi, ki so člani člana OKS- ZŠZ in športniki), prav tako pa tudi medsebojne spore in spore z OKS- ZŠZ rešujejo po mirni poti, če pa to ni mogoče, jih rešujejo pred Arbitražnim sodiščem za šport, če se stranki s tem strinjata.«

IX. VARUH ŠPORTNIKOVIH PRAVIC OKS-ZŠZ 74. člen (1)V okviru OKS-ZŠZ deluje varuh športnikovih pravic.

(2)Naloga varuha športnikovih pravic je: - zaščita športnikov pred nehumanim delom s športniki, kršitvami Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Konvencije o otrokovih pravicah - varstvo športnikov pred neupoštevanjem usmeritev, ki jih za delovanje svojih članic na posameznih področjih sprejme skupščina OKS-ZŠZ

(3) Varuh športnikovih pravic pri svojem delovanju smiselno uporablja Zakon o varuhu človekovih pravic, etična načela športnega in olimpijskega gibanja ter pravila OKS-ZŠZ

(4)Kandidate za Varuha športnikovih pravic lahko predlagajo članice OKS-ZŠZ in druge zainteresirane športne organizacije. Na podlagi prispelih kandidatur izbor kandidata pripravi Komisija športnikov, izvoli pa ga skupščina OKS-ZŠZ s tajnim glasovanjem.

X. STROKOVNA SLUŽBA OKS-ZŠZ 75. člen (1)Za operativno izvajanje nalog ima OKS-ZŠZ strokovno službo, ki opravlja strokovna in administrativno-tajniška, operativno-tehnična, računovodska in ostala servisna in druga potrebna dela.

(2) Delo strokovne službe, ki deluje v okviru OKS-ZŠZ opredeljuje pravilnik o organizaciji in delu, sistemizacija delovnih mest z osnovami plač zaposlenih ter drugi interni akti, ki so potrebni za njeno delo.

(3)Navedene akte strokovne službe sprejme IO OKS-ZŠZ na predlog generalnega sekretarja.

(4)Strokovno službo vodi generalni sekretar. Za koordinacijo opravljanja strokovnih del v strokovni službi se ustanovi sekretariat OKS-ZŠZ. Sestavo in način delovanja sekretariata predpiše v internem aktu generalni sekretar OKS-ZŠZ.

XI. POSLOVNO - MARKETINŠKI SVET OKS-ZŠZ 76. člen (naloge in pristojnosti) (1)Za zagotavljanje finančnih in drugih materialnih sredstev za potrebe projektov vrhunskega športa, športa za vse in športa na lokalni ravni skrbi služba za trženje OKS. Delo službe za trženje programsko usmerja poslovno marketinški svet OKS, katerega člane imenuje na predlog generalnega sekretarja OKS-ZŠZ. (2)Poleg poslovno marketinškega sveta deluje tudi Klub sponzorjev OKS, v katerem izražajo svoje interese predstavniki sponzorjev OKS. (3)Vsebino dejavnosti, sestavo organov in način dela trženja OKS in Kluba sponzorjev OKS opredeljujejo Pravilnik o marketingu OKS, Kodeks marketinga OKS in ostali interni predpisi OKS, ki jih na predlog poslovnega direktorja sprejme poslovno marketinški svet OKS. (4)Če poslovno marketinški svet ugotovi, da zbrana sredstva presegajo predvidena namenska sredstva iz 1. odstavka tega člena, se lahko preostanek zbranih sredstev nameni za druge namene delovanja OKS.

XII. PRENEHANJE DELOVANJA OKS- ZŠZ 77. člen (prenehanje delovanja) (1)O prenehanju delovanja OKS- ZŠZ odloča skupščina.

(2)V tem primeru skupščina lahko zaseda le, če je prisotnih več kot 2/3 članov skupščine.

(3)Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasujejo več kot 2/3 prisotnih članov skupščine.

(4)OKS- ZŠZ preneha delovati kot nacionalni olimpijski komite v primeru, če se število članic nacionalnih panožnih športnih zvez olimpijskih športov zmanjša pod pet.

78. člen (ponovno odločanje o prenehanju) (1)V primerih, kadar pogoji za zasedanje in odločanje iz prejšnjega člena teh pravil niso izpolnjeni, se lahko skliče novo zasedanje skupščine šele po preteku šestih mesecev.

(2)Na ponovljenem zasedanju je odločitev sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica prisotnih članov skupščine.

79. člen (prenos premoženja) Če OKS- ZŠZ preneha z delom, preide njegovo premoženje na sorodno zvezo oziroma organizacijo, ki jo določi skupščina. Javna sredstva se vrnejo v proračun Republike Slovenije.

XIII. PREHODNE DOLOČBE 80. člen (veljavnost pravil in uskladitev aktov OKS – ZŠZ) (1)Ta pravila stopijo v veljavo, ko jih sprejme skupščina OKS- ZŠZ. (2) Sprejeta pravila se pošljejo v potrditev na MOK. (3)Za pripravo pravilnikov in uskladitev vseh aktov OKS – ZŠZ s temi Pravili je rok 6 mesecev od sprejema teh pravil.

81. člen (izvedba prvih volitev po sprejemu pravil) (1)Za izvedbo prvih volitev po uveljavitvi novih pravil volilno komisijo izvoli skupščina v dosedanji sestavi.

(2)Tako izvoljena volilna komisija ima mandat do izvolitve nove volilne komisije na prvi seji skupščine v novi sestavi.

82. člen (prenehanje mandatov) Po izvedenih volitvah v skladu s temi pravili in Poslovnikom o delu organov OKS- ZŠZ, preneha mandat vsem dotedanjim članom delovnih teles in komisij.

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ

Predsednik:

Ljubljana, 28.11.2013 Št. dokumenta: 414-7-1/13 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Celovška 25, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel..: +386 1 230 60 00 Fax.: +386 1 230 60 20 http://www.olympic.si

Na podlagi 21. člena Pravil Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez je skupščina OKS-ZŠZ dne 17.12.2013 na svoji 32. seji sprejela PRAVILNIK O ČLANSTVU IN STATUSU ČLANIC OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE – ZDRUŽENJU ŠPORTNIH ZVEZ (OKS-ZŠZ) I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa postopke in pogoje za: - sprejem članov, - preverjanje izpolnjevanja pogojev v času članstva, - kriterije za odločanje o priznanju statusa nacionalne panožne športne zveze in - spremembi statusa člana.

2. člen

Člani OKS- ZŠZ so ob izpolnjevanju osnovnih pogojev lahko: 1. Športne zveze/združenja, zamejske športne zveze/združenja, splošna in strokovna združenja povezana s športom 2. Sponzorji OKS-ZŠZ II. POGOJI IN VLOGA ZA ČLANSTVO 3. člen (1)Pravna oseba, ki želi postati članica OKS-ZŠZ mora izpolnjevati osnovne pogoje v skladu z določili 13. člena Pravil OKS – ZŠS.

(2) Pravna oseba iz 1. točke predhodnega člena, ki želi postati članica OKS- ZŠZ mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da je registrirana v skladu z veljavno zakonodajo - da je glavna registrirana dejavnost športna dejavnost in da je v registru društev razvrščena v skupino športnih in rekreativnih društev (razen za splošna in strokovna združenja povezana s športom) - da je registrirana najmanj dve leti - da izkazuje pozitivni poslovni izid v letu pred podano vlogo za članstvo

(3) Pravna oseba iz 2. točke predhodnega člena mora podpisati pristopno izjavo in pogodbo o sponzoriranju OKS-ZŠZ. 4. člen

(1)Vlogi za članstvo mora pravna oseba predložiti : - sklep najvišjega organa o vključitvi v OKS- ZŠZ, - izjavo o sprejemu in spoštovanju pravil in drugih aktov OKS- ZŠZ, - potrdilo o registraciji z oznako sedeža; - ime zakonitega zastopnika(ov), - temeljni akt; - poslovni izid za preteklo leto (izpisek iz AJPES-a) (2)Pravna oseba, katerih dejavnost je izvajanje tekmovanj na ravni države in sodeluje s svojimi športniki v mednarodnem prostoru, mora vlogi za članstvo predložiti tudi izjavo o sprejemu in spoštovanju Pravil MOK, kodeksa WADA in drugih mednarodnih organizacij, katerih članica je OKS- ZŠZ. III. RAZVRSTITEV ČLANIC 5. člen

Članice so razvrščene v štiri skupine: A/ nacionalne panožne športne zveze, B/ lokalne športne zveze (občinske, mestne in medobčinske športne zveze), C/športne zveze in združenja (druge športne zveze / združenja, zamejske športne zveze/združenja ter splošne in strokovne zveze/združenja povezana s športom),.

D/sponzorji OKS – ZŠZ

IV. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI NACIONALNE PANOŽNE ŠPORTNE ZVEZE 6. člen (1) Status nacionalne panožne športne zveze članica OKS – ZŠS, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1.

- je polnopravna članica mednarodne športne zveze: - ki je članica MOK - ki jo priznava MOK - ki je članica mednarodnega združenja SPORT ACCORD oziroma njene naslednice.

2.

- imeti urejen status članic s plačano članarino.

- izdelano regijsko razporeditev članic.

- delovati v skladu s svojim temeljnim aktom.

- izdelan tekmovalni sistem za vse starostne kategorije.

- izdelana tekmovalna pravila, ki so v članski kategoriji primerljiva s pravili mednarodne zveze.

- podati pisno izjavo da spoštujejo veljavna protidopinška pravila oziroma to izrecno pripoznati v svojih pravilih.

- Pravilnik, iz katerega je pripoznati upoštevanje protidopinška pravila, - V zaporednih dveh letih pred podano zahtevo za priznanje statusa izvedeno državno prvenstvo v skladu s tekmovalnim sistemom in veljavnimi tekmovalnimi pravili, - Podati rezultate mednarodnih tekmovanj v zadnjem letu pred podano zahtevo za priznanje statusa.

(2) Članica izpolnjevanje pogojev dokazuje z ustreznimi dokazili.

(3) Status nacionalne športne zveze ima članica lahko le za športno panogo, ki je na programu olimpijskih iger oziroma je športna panoga organizirana v mednarodnem prostoru, ki ga priznava SPORT ACCORD oziroma njena pravna naslednica.

7. člen Kadar želi za isto športno panoga pridobiti status nacionalne panožne športne zveze več članic OKS - ZŠZ, se o podelitvi statusa nacionalne panožne zveze odloča na podlagi izpolnjevanja pogojev iz 6. člena pravilnika in sicer glede na: -

-

število članic s plačano članarino, regijsko razširjenost športne panoge, število udeležencev na zadnjih treh državnih prvenstvih, pozitivno poslovanje v zadnjih treh letih, število članic v mednarodnih zvezah (evropska in svetovna) v primeru ne enovite organiziranosti v mednarodnem prostoru rezultate v državnem in mednarodnem prostoru v zadnjih treh letih.

V. LOKALNE ŠPORTNE ZVEZE 8. člen (1)Kadar želi članstvo pridobiti več športnih zvez, ki delujejo na področju iste lokalne skupnost se o članstvu odloča na podlagi naslednjih kriterijev: -

Čas delovanja. Število članic s plačano članarino.

Delovanje zveze v skladu s temeljnim aktom (izvedene skupščine v zadnjih dveh letih), Izvedeni programi v zadnjih dveh letih.

Zveza je izvajalka letnega programa športa na lokalni ravni.

(2)Športna zveza izpolnjevanje kriterijev dokazuje z ustreznimi dokazili.

(3) Postopek odločanja, katera od športnih športna zveza, ki delujejo v isti lokalni skupnosti je enak postopku odločanja o statusu nacionalne panožne športne zveze.

VI. POSTOPEK VČLANITVE V OKS-ZŠZ 9. člen Prosilec za članstvo mora podati pisno vlogo za članstvo in predložiti vsa dokazila, s katerimi dokazuje izpolnjevanje splošnih pogojev iz 3. člena pravilnika.

10. člen (1)Vlogo za članstvo, obravnava Izvršni odbor OKS – ZŠZ (v nadaljevanju IO) praviloma na prvi seji po prejemu vloge oziroma najkasneje v roku dveh (2) mesecev.

(2)V primeru nepopolne vloge IO pozove prosilca, da vlogo dopolni. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti krajši od 15 dni od prejema poziva za dopolnitev vloge.

(3)O dopolnjeni vlogi odloča IO na prvi seji po prejemu popolne vloge.

(4)V kolikor prosilec ne dopolni vloge v skladu z zahtevo IO, se vlogo prosilca s sklepom zavrže.

11. člen (1)O sprejetju v članstvo OKS-ZŠZ na predlog IO v skladu s pravili odloča OKS-ZŠZ skupščina na prvi seji po sprejemu odločitve na IO. (2)Prosilec, katerega vlogi se ugodi, podpiše pristopno izjavo.

(3)Pritožbo v primeru, da se vlogi prosilca za članstvo ne ugodi, lahko prosilec v 15 dneh po sprejemu sklepa vloži pritožbo na arbitražo.

VII. POSTOPEK PRIDOBITVE STATUSA NACIONALNE PANOŽNE ŠPORTNE ZVEZE 12. člen (1) Članice OKS-ZŠZ, ki želi pridobiti status nacionalne panožne športne zveze mora predložiti dokazila iz izpolnjevanju pogojev iz 6. člena pravilnika.

(2) Pravna oseba, ki želi postati članica OKS – ZŠS in pridobiti status nacionalne panožne športne zveze mora posredovati dokazila o izpolnjevanju pogoje iz 5. n 6. člena tega pravilnika.

13. člen (1)Vloge za dodelitvi statusa nacionalne panožne športne zveze obravnava IO praviloma na prvi seji po prejemu vloge oziroma najkasneje v roku dveh (2) mesecev.

(2)V primeru nepopolne vloge IO pozove prosilca, da vlogo dopolni. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti krajši od 15 dni od prejema poziva za dopolnitev vloge.

(3)O dopolnjeni vlogi odloča IO na prvi seji po prejemu popolne vloge.

(4)V kolikor prosilec ne dopolni vloge v skladu z zahtevo IO, se vlogo prosilca s sklepom zavrže.

14. člen (1)V primeru, da IO prosilki za priznanje statusa nacionalne panožne športne zveze statusa ne dodeli, jo s svojo odločitvijo seznani s sklepom.

(2)Pritožbo na sklep lahko prosilec v 15 dneh po sprejemu sklepa vloži na skupščino.

15. člen (1) Kadar za isto športno panogo obstaja več športnih zvez, se presoja o statusu nacionalne panožne športne zveze začne na podlagi vloge članice OKS-ZŠZ, ki želi status pridobiti.

Vlogi mora predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena pravilnika in navesti, s katero športno zvezo naj se opravi primerjavo.

(2)V primeru nepopolne vloge IO pozove prosilca, da vlogo dopolni. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti krajši od 15 dni od prejema poziva za dopolnitev vloge.

(3)V kolikor prosilka ne dopolni vloge v skladu z zahtevo IO, se vlogo prosilca s sklepom zavrže.

16. člen (1)Strokovna služba OKS-ZŠZ pozove športno zvezo, s katero bo opravljena primerjava, da v roku 30 dni posreduje dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena pravilnika.

(2)V primeru, da se zveza, ki je pozvan na posredovanje dokumentacije le te ne posreduje v predpisanem roku, pridobi status nacionalne panožne zveze zveza, ki je podala predlog za presojo, v kolikor izpolnjuje pogoje iz 6. člena pravil.

(3)O priznanju oziroma ne priznanju statusa nacionalne panožne športne zveze odloča IO s sklepom.

(4)Pritožba na sklep IO lahko prosilka vloži v roku 15 v skladu na skupščino.

VII. PREVERJANJE IZPOLNJEVANJA POGOJEV NACIONALNE PANOŽNE ŠPORTNE ZVEZE

ZA

ČLANSTVO

IN

STATUS

17. člen (1)V primeru da obstaja dvom o izpolnjevanju pogojev za članstvo v OKS-ZŠS ali izpolnjevanjem pogojev za status nacionalne panožne športne zveze v skladu s pravili OKS-ZŠZ in tem pravilnikom, IO po uradni dolžnosti prične postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev najkasneje v 2 mesecih, ko je izvedel za dejstva, ki kažejo na neizpolnjevanje pogojev.

(2)Postopek preverjanja in dokazi, ki jih preverja IO so enaki, kot jih mora izpolnjevati članica za članstvo v OKS-ZŠZ oziroma za status nacionalne panožne športne zveze.

18. člen (1)IO pozove članico, za katero se izkaže dvom o izpolnjevanju pogojev za članstvo oziroma razporeditev v zbor nacionalnih panožnih športnih zvez, da v roku 30 dni od prejema poziva posreduje dokazila, na podlagi katerih bo IO presojal o izpolnjevanju pogojev.

(2)V kolikor se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev izkaže, da je bil dvom neutemeljen, IO o tem s sklepom obvesti članico, na katero se je nanašal postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev.

(3) Če se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za članstvo izkaže, da članica ne izpolnjuje več pogojev za članstvo v OKS – ZŠZ, IO poda skupščini predlog za izključitev.

19. člen (1)Če se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za status nacionalne panožne športne zveze izkaže, da članica ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, IO s sklepom članici odvzame status nacionalne panožne športne zveze in se jo prerazporedi v ustrezen zbor.

(2)Pritožbo na sklep IO lahko članica vloži v roku 15 od prejema sklepa na arbitražo.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen (1) IO v roku 6 mesecev od sprejema pravilnika pri članicah preveri izpolnjevanje pogojev za status nacionalne panožne športne zveze.

(2)Postopek preverjanja in dokazi, ki se preverja so enaki, kot jih mora izpolnjevati prosilke za članstvo v OKS-ZŠZ in članice, da pridobijo status nacionalne panožne zveze v skladu s tem pravilnikom.

21. člen Pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme skupščina OKS-ZŠZ

Predsednik: dr. Janez KOCIJANČIČ

SHEMA – organiziranost OKS 28. november 2013

Predlog sestave skupščine: - 107 članov NACIONALNE PANOŽNE ŠZ

olimpijske priznane SPORT ACCORD

71 OBČINSKE ŠZ ŠZ IN ZDRUŽENJA

24 5

IND. USTANOVITELJ ŠPORTNIKI-KL. OLIMPIJCEV SPONZORJI SKUPAJ ORGANI –sestava

1 3 3 107

Zamejska šp. združenja ŠZ – šport za vse Invalidi

IZVRŠNI ODBOR Predlog sestave NPŠZ – olimpijski športi NPŠZ – priznani športi Lokalne športne zveze Individualni ustanovitelj Predstavnik športnikov Predstavnik – šport za vse Invalidi Sponzorji

10 2 4 1 1 1 1 1 21

34 20 17 24 1 3 1 1 3 3 107

SHEMA – organiziranost OKS 28. november 2013 Stalna delavna telesa– sestava Veljavna sestava ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT

11

ODBOR ŠPORTA ZA VSE ODBOR ŠPORTA NA LOKALNI RAVNI

13 12

Predlog sestave STROKOVNI SVET ZA TEKMOVALNI ŠPORT STROKOVNI SVET ŠPORTA ZA VSE IN

15 16

SESTAVA STROKOVNIH SVETOV STROKOVNI SVET ZA TEKMOVALNI ŠPORT

STROKOVNI SVET ŠPORTA ZA VSE

15 ČLANOV

-

PREDSEDNIK je po funkciji drugi predsednik podpredsednik 9 predstavnikov nacionalnih panožnih športnih zvez, 3 predstavniki lokalnih športnih zvez 1 predstavnik športnikov 1 predstavnik zveze, ki skrbi za šport invalidov

16 ČLANOV -

PREDSEDNIK je po funkciji prvi podpredsednik OKS-ZŠZ 11 predstavnikov izvoli zbor lokalnih športnih zvez, 2 predstavnika športnih zvez in združenj 1 predstavnik nacionalnih panožnih športnih zvez 1 predstavnik zveze, ki skrbi za šport invalidov

SHEMA – organiziranost OKS 28. november 2013

SKUPŠČINA - SESTAVA 107 predstavnikov članic

34 predstavnikov članice olimpijski športi, 20 predstavnikov članice priznanih športov 17 predstavnikov članice ne olimpijski športi

Nacionalne panožne športne zveze vsi

24 predstavnikov (iz vsake regije 2)

Lokalne ŠZ – volijo po regijah

5 predstavnikov

3

3 predstavnik športnih zvez, ki se pretežno ukvarjajo s športom za vse, 1 predstavnik zamejskih športnih organizacij in 1 predstavnik zveze invalidov

sponzorji

ŠZ in združenj – volijo izmed sebe

3 predstavniki športnikov

1 Individualn. ustanovitelj

Sponzorji Imenuje Klub sponzorjev

SHEMA – organiziranost OKS 28. november 2013

SA

SKUPŠČINA voli

IZVRŠNI ODBOR

DISCIPLINSKO KOMISIJO

NADZORNI ODBOR

21 ČLANOV

3 ČLANI

3 ČLANI

VOLILNA KOMISIJA PREDSEDNIK NPŠZ – olimpijski športi NPŠZ – priznani športi Lokalne športne zveze Individualni ustanovitelj Predstavnik športnikov Predstavnik – šport za vse Invalidi Sponzorji

10 2 4 1 1 1 1 1

ARBITRAŽNO RAZSODIŠČE – neodvisni organSe voli po posebnem postopku

3 ČLANI

VARUH ŠPORTNIKOVIH PRAVIC Neodvisni organ

»S ŠPORTOM IN OLIMPIZMOM POMAGAMO USTVARITI BOLJŠO SLOVENIJO«

STRATEGIJA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE – ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ ZA OBDOBJE 2014 – 2023

ZA OBRAVNAVO NA SKUPŠČINI OKS-ZŠZ

»SKOZI ŠPORT IN OLIMPIZEM POMAGAMO USTVARITI BOLJŠO SLOVENIJO« STRATEGIJA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE – ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ ZA OBDOBJE 2014 – 2023

Strategijo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez je pripravila delovna skupina, ki jo je vodil podpredsednik OKS – ZŠZ Branko Žnidarič. Člani delovne skupine: Branko Žnidarič, Bogdan Gabrovec, dr. Tone Jagodic, Bojan Žmavc, dr. Boro Štrumbelj, Blaž Perko, Brane Dmitrovič, Damjan Pintar, Jožko Križan, Gorazd Cvelbar in Aleš Šolar

Ljubljana, Zreče 2013

2

KAZALO 1. Uvodna izhodišča za pripravo strategije OKS-ZŠZ za obdobje 2014-2023………… 4 2. Metodološka izhodišča za pripravo strategije OKS-ZŠZ……………………………… 5 3. Poslanstvo in vrednote OKS-ZŠZ……………………………………………………... 7 4. Strateška analiza……………………………………………………………………...... 9 5. Vizija in strateški cilji………………………………………………………………….. 10 6. Razvijanje strategije OKS-ZŠZ……………………………………………………….. 13 6.1. Celovita strategija OKS-ZŠZ………………………………………………………... 13 6.2. Poslovne strategije OKS-ZŠZ……………………………………………………….. 14 6.2.1. Strategija razvoja vrednot, znanja, tradicije in humanosti………………………… 15 6.2.2. Strategija razvoja tekmovalnega rezultata…………………………………………. 16 6.2.3. Strategija razvoja športa za vse……………………………………………………. 16 6.2.4. Strategija razvoja športa na lokalni ravni………………………………………….. 17 6.2.5. Strategija razvoja poslovne odličnosti……………………………………………... 17 7. Strateška poslovna področja in uresničevanje ciljev OKS-ZŠZ………………………. 18 8. Sklep…………………………………………………………………………………… 19 9. Viri……………………………………………………………………………………... 20

3

1. UVODNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO STRATEGIJE OKS-ZŠZ ZA OBDOBJE 2014-2023 Olimpijski komite Slovenije (OKS) je bil ustanovljen 15. oktobra 1991 s podpisom Olimpijske listine. Dva meseca kasneje, 17. decembra 1991 je bila ustanovna skupščina.

Mednarodni olimpijski komite je OKS začasno priznal 17. januarja 1992, s čimer so slovenski športniki dobili možnost in pravico, da na olimpijskih igrah nastopijo v samostojni reprezentanci. Olimpijski komite Slovenije je bil v MOK polnopravno vključen 5. februarja 1992. Organizacija se je razvijala, najpomembnejša sprememba pa je bila v letu 1994, ko je nastala današnja združena organizacija z nazivom Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez. OKS-ZŠZ je osrednja nevladna športna organizacija v Sloveniji, ki združuje nacionalne in občinske športne zveze ter druga športna združenja.

Bogata zgodovina dosežkov slovenskih vrhunskih športnikov in veliko število vključenega prebivalstva v šport, je poleg nacionalnega ponosa opredelila tudi odgovornost za nadaljnji razvoj slovenskega športa.

OKS – ZŠZ je organizacija, ki je svoje cilje in poslanstvo zapisano ob ustanovitvi ter kasnejših ciljih in smernicah delovanja, dobro opravljala. V sodelovanju s članicami so bili izvedeni številni programi. Športniki in športnice so se uspešno udeleževali številnih najpomembnejših mednarodnih tekmovanj. Razvit je bil primeren model poslovnih procesov, ki je zagotavljal opravljanje delovnih nalog, ciljev in poslanstva.

Zavedati se moramo, da so se časi od ustanovitve OKS ter kasnejše združitve organizacije v sedanjo OKS-ZŠZ bistveno spremenili. Zato tečejo postopki spremembe Pravil (statuta) organizacije. Pripraviti pa je potrebno tudi novo celovito strategijo razvoja OKS – ZŠZ, ki bo omogočala kakovostno izvajanje nalog v skupnem interesu članic, nalog, ki so v javnem interesu na področju športa ter zagotavljala rast in razvoj slovenskega športa.

Nova strategija, je dolgoročnega pomena, saj bo veljala za obdobje 10 let. V tem obdobju bomo z upoštevanjem strateških ciljev izvajali ukrepe s katerimi bomo poizkušali zagotoviti razvoj vrednot, tekmovalnega rezultata, športa za vse, športa na lokalni ravni in poslovne odličnosti.

Skupaj s športnimi organizacijami in predvsem članicami OKS – ZŠZ, športniki, športnimi delavci in prostovoljci bomo poizkušali ustvarjati čim boljše pogoje za razvoj športa. Z razvojem športa in olimpizma bomo pomagali ustvariti boljšo Slovenijo.

4

2. METODOLOŠKA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO STRATEGIJE OKSZŠZ Po Pučku (2003, str. 344) proces strateškega managementa v nedobičkonosnih organizacijah razumemo kot proces strateškega načrtovanja in proces uresničevanja načrtovanega. Proces strateškega managementa lahko opredelimo kot sprejemanje, izvajanje in nadzorovanje strateških ključnih odločitev, ki se nanašajo na razvoj, lokacijo, organiziranje in kadrovanje v organizaciji, oz. kot načrtovanje, uveljavljanje in kontroliranje ključnih odločitev v organizaciji (Žnidaršič Kranjc, 1996, str. 209).

Osnova procesa strateškega managementa je strateško načrtovanje, ki služi kot temelj za sprejemanje odločitev v organizaciji. Na podlagi pregleda opredelitev procesa strateškega načrtovanja različnih avtorjev (Žnidaršič Krajnc, 1996; Slack, 1997; Kolar, 2007; Pučko, 2003; 2008; Rozman & Stare, 2008) vidimo, da bi lahko celoten proces razdelili na pripravo strateškega načrta in izvedbo ter kontrolo strateškega načrta. V pripravo strateškega načrta tako štejemo osnovni opis organizacije, opredelitve strateškega poslanstva organizacije (namena), strateško analizo, določitev strateške vizije in strateških ciljev, pripravo strategij, v izvedbo strateškega načrta pa izvedbo načrtovanih strategij ter oceno učinkov strategij in popravkov strategij (Prikaz 1).

Prikaz 1: Proces strateškega managementa.

Vir: prirejeno po: A. Žnidaršič Krajnc, Ekonomika in upravljanje neprofitnih organizacij, 1996, str. 210; T. Slack, Understanding Sport Organizations. The Application of Organization Theory, 1997, str. 103; E. Kolar, Strategija razvoja kulture, športa in turizma v občini Vrhnika, 2007, str. 11; D. Pučko, Strateški management, 2008, str. 17; R. Rozman & A. Stare, Projektni management ali ravnateljevanje projektov, 2008, str. 55.

5

V procesu strateškega načrtovanja moramo odgovoriti na tri temeljna strateška vprašanja: »Zakaj organizacija obstaja v nekem okolju in kaj je torej njen osnovni namen oziroma poslanstvo?«, »Kaj mora organizacija narediti, da bi čim bolje uresničevala svoj namen, torej kaj je njena vizija in kaj so strateški cilji?« in »Kako bo vizijo in strateške cilje uveljavila in uresničila poslanstvo organizacije?« (Kolar, 2012, str. 1).

V pripravi dokumenta »Strategija razvoja Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez 2014 – 2020« smo sodelavci v projektni skupini poskušali odgovoriti na vsa tri temeljna vprašanja, ki morajo biti znotraj strateškega načrta odgovorjena; tako je skladno s predstavljenim modelom (Prikaz 1) odgovor na vprašanje »Zakaj?« opredeljen v poslanstvu, odgovor na vprašanje »Kaj?« v viziji in strateških ciljih in odgovor na vprašanje »Kako?« v strategijah oz. ukrepih. Strateško obdobje, določeno s tem dokumentom, je desetletno obdobje, ki sovpada s strateškim obdobjem temeljnega strateškega dokumenta razvoja športa v Republiki Sloveni »Predlog Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014 – 2023«, iz katerega tudi izhajajo temeljne priložnosti in nevarnosti bodočega razvoja športa pri nas.

Dokument, ki je pred vami, se zaključi na ravni ukrepov oz. strategij, zato je za njegovo uveljavljanje poglavitnega pomena priprava izvedbenih dokumentov, ki jih predstavljajo: 

 

akcijski načrti po strategijah predstavljenih v strateških poslovnih področjih, ki morajo opredeljevati aktivnosti in projekte, časovne in stroškovne okvire in nosilce za uveljavitev projektov in aktivnosti. To je naloga managementa OKS-ZŠZ (strokovnih služb) in bi morala biti izvedena in potrjena na Izvršnem odboru OKS-ZŠZ v šestih mesecih od sprejema tega dokumenta na Skupščini OKS-ZŠZ, vsakoletni letni delovni načrti, ki morajo povzemati, glede na terminske (časovne) opredelitve, aktivnosti in projekte zapisane v akcijskih načrtih, letna poročila o delu OKS-ZŠZ pa morajo služiti, kot temeljni dokument kontrole izvajanja strateškega načrta in akcijskega načrta OKS-ZŠZ.

Pri pripravi strategije smo upoštevali temeljne organizacijske značilnosti OKS-ZŠZ torej, da gre za prostovoljsko (volontersko), neprofitno, nevladno interesno združenje, ki jih po Horchu (1998) oblikujejo posebne značilnosti, kot so: razmerja med organizacijo in člani združbe, značilnosti strukture prostovoljnih organizacij in cilji prostovoljnih organizacij. Prav tako pa so bile upoštevane značilnosti organizacijske strukture OKS-ZŠZ, ki je na upravljavski ravni oblikovana skladno s statutarnimi določili in na ravni managementa skladno s določili aktov o sistemizaciji in notranji organizaciji OKS-ZŠZ. Prav tako pa smo v strategiji upoštevali njeno krovno civilno vlogo na področju urejanja razmerij z državo in razmerij, ki jih določajo akti Mednarodnega olimpijskega komiteja.

6

3. POSLANSTVO IN VREDNOTE OKS-ZŠZ »S športom in olimpizmom pomagamo ustvariti boljšo Slovenijo« OKS – ZŠZ je krovna športna organizacija v Republiki Sloveniji, ki povezuje in usklajuje interese na področju civilne športne sfere, uveljavlja vrednote olimpizma, v partnerstvu z državo in gospodarstvom usmerja in ustvarja optimalne pogoje za razvoj slovenskega športa in celostnega razvoja športnic in športnikov ter ustvarja strokovno organizacijske pogoje za rast in razvoj svojih članic na ravni športa za vse in na ravni tekmovalnega športa in sicer na lokalni, kot tudi nacionalni ravni.

Osnovno poslanstvo OKS – ZŠZ bomo uveljavljali z upoštevanjem zgodovine organiziranosti slovenskega športa in olimpizma ter ob spoštovanju vrednot: -

fair play o fair play je v okolju športa izjemno pomembna vrednota. Fair play razumemo kot poštenost, spoštovanje pravil in drugih, strpnost, enakost in velja tako za športnike, trenerje, športne delavce kot tudi športne organizacije. Predstavlja tudi dosledno spoštovanje ničelne tolerance pri jemanju ali uporabi prepovedanih sredstev in substanc.

-

odličnost o z upoštevanjem vrednote odličnosti OKS-ZŠZ stremi k delovanju na najvišji možni ravni na vseh področjih. Tako pri poslovanju, kot pri zagotavljanju razvoja vseh segmentov športa. OKS-ZŠZ se bo zavzemal za stalni razvoj kadrov, pridobivanje in posredovanje znanja, strokovno izvajanje nalog, dinamičnost ter odzivnost na pobude in predloge.

-

solidarnost o OKS-ZŠZ je krovna športna nevladna organizacija v Sloveniji, ki mora svoje naloge in poslanstvo izvajati v partnerstvu in sodelovanju z vsemi subjekti v slovenskem športu, še posebej članicami ter tudi v partnerstvu z organizacijam izven Slovenije. Spodbujati mora sodelovanje in odgovornost na vseh ravneh.

Zagotavljati mora podporo športnikom, športnicam, športnim organizacijam ter jim omogočiti enakovredne pogoje delovanja in razvoja.

-

zdrav življenjski slog o živeti zdravo in kakovostno preživljati prosti čas z vidika športa pomeni vključenost v športne aktivnosti, redno vadbo, udeležbo na športnih dogodkih.

Zdrav življenjski slog ohranja posameznike in družbo vitalne, sposobne za delo, zmanjšuje zdravstvena tveganja in je vrednota, ki je pomembna za najširši krog populacije. Zagotavlja celovito osebno rast in kakovostno življenje.

7

-

tradicija o šport in olimpizem imata bogato tradicijo. Ohranja se pravila, organiziranost, zgodovino. Razvoj športa je dolgotrajni postopek. Za doseganje rezultatov je potrebno razviti primerno organiziranost, kadre, imeti pogoje za delo ter skrbeti za skladen razvoj športnikov. Šport in olimpizem zato ne moreta biti podvržena interesom posameznikov ali manjšine ter političnim odločitvam in spremembam, ki ne stremijo k napredku in razvoju.

-

trajnostni razvoj in skrb za okolje o del trajnostnega razvoja se navezuje na osnovno poslanstvo olimpizma in Olimpijske listine, saj OKS – ZŠZ deluje tudi z namenom dolgotrajne promocije olimpizma, vrednot in zgodovine športa, ki je korenito prispevala k razvoju športnih, izobraževalnih, kulturnih in mnogih drugih področij po celem svetu. Poleg teh pa OKS – ZŠZ, upoštevajoč vidike trajnostnega razvoja in kodeksa o varovanju okolja, mora prispevati k razvoju družbe, lokalnih okolij, slovenskih proizvodov, ter pri izvajanju aktivnosti in prireditev primerno ravnati z vsemi elementi varovanja okolja in narave.

-

prostovoljstvo o delovanje športnih organizacij v Sloveniji temelji na prostovoljnem delu.

Prostovoljstvo obravnavamo kot vrednoto, ki omogoča delovanje OKS-ZŠZ, vključenost predstavnikov športnih organizacij v Skupščino, Izvršni odbor, druge odbore in komisije. Poleg visoko razvitega poslovnega dela organizacije in usposobljenega zaposlenega kadra, je prostovoljstvo temelj dolgoročnega razvoja v najširšo korist slovenskega športa.

Prikaz 2: Temeljne vrednote OKS-ZŠZ.

FAIR PLAY

PROSTOVOLJSTVO

ODLIČNOST

VREDNOTE OKS - ZŠZ TRAJNOSTNI RAZVOJ

SOLIDARNOST

TRADICIJA

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

8

4. STRATEŠKA ANALIZA Preglednica 1: SWOT matrika OKS-ZŠZ. Prednosti

Slabosti

-

-

-

-

Vpliven in karizmatičen predsednik OKSZŠZ. Ekskluzivnost pri olimpijskih vsebinah in pristojnostih.

Krovna športna organizacija.

Visoka raven konkurenčnosti slovenskega športa v mednarodnem prostoru.

Visok ugled OKS-ZŠZ v Sloveniji in svetu.

Dobro razvita medijska mreža in povezave z mediji.

Visoka raven strokovno organizacijskega kadra.

Učinkovito izvajanje projektov mednarodnih tekmovanj.

Ohranjanje višine prihodkov iz lastne dejavnosti.

Primerno razmerje med javnimi in lastnimi prihodki.

Rast sredstev olimpijske solidarnosti.

Mreža povezanih športnih organizacij doma in v svetu.

Dobro razvit sistem usposabljanja kadrov v športu.

Priložnosti -

Nov Nacionalni program športa in Zakon o športu.

Uskladitev izvedbenih normativnih aktov FŠO in MIZŠ.

Dobro sodelovanje z vlado.

Sprememba Pravil OKS-ZŠZ. Krepitev mreže športnih organizacij.

Nezadostna vrednost blagovne znamke OKS-ZŠZ. - Organizacijska struktura ni primerna za bodoče izvajanje strategije.

- Slaba politika motiviranja kadra.

- Nezadostno število strokovno organizacijskega kadra za bodoče izvajanje strategije.

- Neprepoznavnost aktivnosti OKS-ZŠZ s strani članic.

- Stagnacija skupnih prihodkov OKS-ZŠZ. - Neuravnotežena struktura odhodkov.

- Pomanjkljiva kontrola izvajanja finančnega načrta.

- Slaba zastopanost slovenskih predstavnikov članic OKS-ZŠZ v odločevalskih organih mednarodnih športnih organizacij.

- Nezadostna izkoriščenost mreže športnih organizacij.

- Slaba odzivnost športnih organizacij na pobude OKS-ZŠZ. - Nezadostno pridobivanje sredstev iz EU. - Nezadovoljiva IKT infrastruktura.

- Neustrezni materialno-prostorski pogoji za primerno izvajanje poslovanja OKSZŠZ. - Neustrezno in nezadostno spodbujanje organiziranosti športa na lokalni ravni.

- Nedokončan sistem dvojne kariere za športnike.

- Pomanjkanje programov vadbe za starejše osebe in osebe s posebnimi potrebami.

- Neurejeno javno financiranje nalog OKSZŠZ, ki so v javnem interesu.

Nevarnosti -

Možnost razslojevanja med športnimi panogami.

Nezanesljivost partnerjev v projektih.

Nezadostno upoštevanje vloge OKS-ZŠZ s strani javnih financerjev.

Možnost zmanjševanja sredstev javnih virov in Fundacije za šport.

9

-

-

-

-

Razvoj novih tržno zanimivih produktov in storitev.

Prodaja storitev in blagovne znamke izven Slovenije.

Pridobivanje novih poslovnih partnerjev izven Slovenije. Črpanje sredstev iz finančnih inštrumentov nove finančne perspektive EU (2014-2020). Črpanje dodatnih sredstev olimpijske solidarnosti.

Mednarodno sodelovanje na področju zagotavljanja vadbenih pogojev in meritev.

Celovita informacijska podpora športu.

Dvig strokovnega dela z ustanovitvijo strokovnega centra.

Uveljavljanje prostovoljnega dela kot ekonomska kategorija.

Uporaba imena uglednih športnih osebnosti in dogodkov za širitev športne kulture.

Poglobitev sodelovanja invalidskih športnih organizacij.

Sodelovanje z izobraževal. institucijami.

-

-

Nestabilno pridobivanje javnih sredstev.

Lastništvo športnih objektov v lasti OKSZŠZ. Nadaljevanje recesije in krize gospodarstva.

Spremembe lastništva državnih podjetij.

Spremembe na področju davčne zakonodaje in spremembe na področju zakonodaje, ki ureja igre na srečo.

Negotovost sistema zaposlovanja športnikov in trenerjev v javni upravi.

Neizvajanje zakonskih določil na področju zdravstvenega varstva športnikov.

Negativna medijska pojavnost.

5. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI Vizija: OKS-ZŠZ je krovna športna nevladna organizacija, ki bo s strokovnim delom in poslovno odličnostjo ključno oblikovala nadaljnji razvoj športa v Sloveniji in bo vzor uspešnega nacionalnega olimpijskega komiteja v svetu ter med najboljšimi v jugo-vzhodnem delu Evrope.

Strateški cilji in kazalniki: 1. Spodbujanje in uveljavitev vrednot.

Kazalniki:  število vključenih subjektov (šole, vrtci, zveze, društva, športniki…) v programe spodbujanja in promocije vrednot,  število organizacij, ki imajo sprejet kodeks na področju varovanja okolja in trajnostnega razvoja,  število evidentiranih primerov zglednega ravnanja (fair play, organiziranost, akcije),  število prispevkov v medijih na temo vrednot,  mnenja različnih javnosti.

10

2. Izboljšanje pogojev: za delovanje športnih društev in zvez, za ravnanje s prostovoljci in za krepitev medsebojne povezanosti športnih organizacij.

Kazalniki:  višina sredstev za delovanje športnih organizacij,  število vključenih športnih organizacij v informacijski sistem,  število članic, ki ima certifikat kakovosti delovanja v NVO sektorju,  število kadra, vključenega v delovanje športnih organizacij (prostovoljci, zaposleni, pogodbeni),  število novo nastalih lokalnih športnih združenj,  število programov, ki jih OKS-ZŠZ izvaja skupaj s članicami,  število usklajevalnih sestankov članic OKS-ZŠZ,  mnenje članic o delovanju OKS-ZŠZ z vidika zagotavljanja podpore članicam.

3. Izboljšanje pogojev za vsestranski razvoj športnic in športnikov Kazalniki:  število zaposlenih športnikov v javni upravi in v športnih organizacijah,  število podeljenih štipendij za mlade nadarjene športnice in športnike in višina sredstev za štipendije,  število sklenjenih nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj za športnike,  število preventivnih zdravstvenih pregledov za športnike,  število nadstandardnih pregledov vrhunskih športnikov,  število športnikov v programih dvojne kariere,  število vrhunskih športnikov s končano sekundarno in terciarno stopnjo izobrazbe,  število programov za podporo izobraževanju športnikov (študij na daljavo, športni oddelki, tutorski programi…),  število izvedenih delavnic in seminarjev za športnike,  število pripravljenih primerov ustreznega poslovanja športnikov in športnic (poklicni, profesionalni…),  mnenje športnikov o primernosti zagotavljanja pogojev.

4. Izboljšanje konkurenčnosti športnic in športnikov v mednarodnem prostoru Kazalniki:  število osvojenih medalj,  število uvrstitev v prvo 1/3 na velikih tekmovanjih,  število izvedenih meritev za športnike,  število akreditiranih panožnih športnih centrov,  število akreditiranih medicinskih specialističnih in rehabilitacijskih športnih centrov vključenih v mrežo,  število akreditiranih ustanov za strokovno podporo športu,  mnenje uporabnikov o primernosti podpore za zagotavljanje konkurenčnosti.

11

5. Izboljšanje pogojev za delo trenerjev Kazalniki:  število trenerjev, zaposlenih v panožnih športnih šolah na nacionalni in lokalni ravni,  število zaposlenih trenerjev v javni upravi,  število zaposlenih vrhunskih trenerjev v športnih organizacijah,  število programov strokovnega izpopolnjevanja trenerjev,  število statusnih pravic za trenerje,  mnenje trenerjev o primernosti zagotavljanja pogojev za delo.

6. Izboljšanje pogojev za povečanje števila športno aktivnih v Sloveniji Kazalniki:  število športnih organizacij, ki izvajajo programe športa za vse,  število akcij ozaveščanja pomena športa za zdrav življenjski slog,  število programov športa za vse,  število udeležencev v programih.

7. Izboljšanje ravni strokovnega in organizacijskega dela v športu Kazalniki:  število programov usposabljanja in izpopolnjevanja,  število izvedenih programov usposabljanja,  število kadrov na usposabljanju in izpopolnjevanju v tujini,  število usposobljenih strokovnih delavcev v športu za vzgojno – izobraževalno in strokovno – organizacijsko delo,  število kadra z ustrezno izobrazbo na področju športa, ki delujejo v športnih organizacijah članicah OKS-ZŠZ,  število podeljenih licenc za delo na področju športa.

8. Izboljšanje prepoznavnosti delovanja OKS-ZŠZ v javnostih Kazalniki:  število objav v medijih,  število objav v medijih o vsebinah, ki niso tekmovalnega značaja,  število sklenjenih pogodb z mediji (mreža medijev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni),  število izdanih publikacij in aplikacij,  število obiskovalcev na spletni strani, klikov,  število sodelujočih na socialnih in digitalnih platformah OKS-ZŠZ,  mnenje ciljnih javnosti o prepoznavnosti OKS-ZŠZ. 9. Zagotoviti stabilne finančne vire Kazalniki:  višina skupnih prihodkov OKS-ZŠZ,  višina prihodkov iz javnih virov,  višina prihodkov iz poslovne dejavnosti, 12

 višina prihodkov olimpijske solidarnosti,  višina prihodkov iz virov EU,  višina prihodkov iz drugih mednarodnih virov.

10. Izboljšanje poslovne odličnosti Kazalniki:  število tržno zanimivih programov,  število novih produktov skupaj s članicami,  število in vrednost bonitet za članice,  posodobljen sistem poslovnih procesov, usklajenih s standardi kakovosti delovanja,  pridobitev certifikata kakovosti delovanja OKS-ZŠZ,  število uspešno in učinkovito uveljavljenih strateških projektov in aktivnosti,  število pripomb na delo OKS-ZŠZ s strani letne revizije,  število napotenih kadrov na usposabljanja in izpopolnjevanja,  raven zadovoljstva zaposlenega kadra.

11. Krepitev vloge civilne športne sfere Kazalniki:  število javnih pooblastil za OKS-ZŠZ,  število vključenih posameznikov in civilnih organizacij v procese odločanja (Strokovni svet, Fundacija, lokalne skupnosti, zavodi…),  število srečanj z nosilci javnih funkcij,  število aktivnih vključitev v civilni dialog pri postopku usklajevanja in sprejemanja zakonskih in drugih predpisov,  število usklajenih pobud spremembe zakonodaje in podzakonskih aktov.

6. RAZVIJANJE STRATEGIJE OKS-ZŠZ 6.1. CELOVITA STRATEGIJA RASTI OKS-ZŠZ Načrtovana strategija razvoja OKS-ZŠZ je predvidena za dolgoročno obdobje od leta 2014 do leta 2023. Pri načrtovanju celovite strategije so upoštevani strateški cilji. Izhodišče pa je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti celovitega okolja delovanja krovne nevladne športne organizacije OKS-ZŠZ. Celovita strategija OKS-ZŠZ je strategija rasti (kvantitativne in kakovostne), ki bo potekala na ravni sodelovanja z organizacijami v njenem notranjem (organska rast) in zunanjem okolju.

13

V nadaljevanju je predstavljena celovita strategija razvoja OKS-ZŠZ, ki jo predstavljamo v petih strateških poslovnih področjih in sicer:     

področje vrednot, znanja, tradicije in humanosti področje razvoja tekmovalnega rezultata področje razvoja športa za vse področje razvoj športa na lokalni ravni področje razvoja poslovne odličnosti

Za izboljšanje ravni delovanja OKS-ZŠZ, razvoj posameznih strateških odločitev ter večanje kakovosti opravljanja delovnih nalog, bo potrebna delna reorganizacija poslovnih procesov strokovne službe. Posebej pomembno pri uresničevanju ciljev bo zagotavljanje sredstev iz javnih virov, virov Olimpijske solidarnosti, sredstev EU ter sredstev iz naslova marketinške dejavnosti. OKS-ZŠZ bo v sklopu poslovne odličnosti stremel k izboljšanju modelov trženja in razvijal nove produkte. Stalno bomo povečevali bonitete za članice OKS-ZŠZ. Za izvajanje nalog, ki so v javnem interesu pa bomo morali zagotoviti sredstva iz javnih virov.

Skupaj z mrežo povezanih športnih organizacij na nacionalni in lokalni ravni bomo zagotavljali razvoj in rast OKS – ZŠZ ob tem pa bomo izvajali naše poslanstvo krovne športne nevladne organizacije, ki skrbi za skladen razvoj vseh pojavnih oblik športa, skrbi za delovanje športnih organizacij, omogoča konkurenčnost slovenskih športnic in športnikov na mednarodnih tekmovanjih ter je z upoštevanjem vrednot vzor uspešnega nacionalnega olimpijskega komiteja.

6.2. POSLOVNE STRATEGIJE Celovito delovanje OKS-ZŠZ smo za potrebe razvijanja poslovnih strategij razdelili v pet strateških poslovnih področij, ki celostno zajemajo skupne delovne naloge organizacije.

Prikaz 3: Strateška poslovna področja OKS-ZŠZ.

CELOVITA STRATEGIJA OKS-ZŠZ (celovita strategija rasti in sodelovanja) STRATEGIJA RAZVOJA VREDNOT, ZNANJA, TRADICIJE IN HUMANOSTI

STRATEGIJA RAZVOJA TEKMOVALNEGA REZULTATA

STRATEGIJA RAZVOJA ŠPORTA ZA VSE IN NA LOKALNI RAVNI

STRATEGIJA RAZVOJA POSLOVNE ODLIČNOSTI

14

Prikaz 4: Dejavnosti združene v posamezno strateško poslovno področje.

POSLOVNI DEL

SLOVENSKA OLIMPIJSKA AKADEMIJA

TEKMOVALNI ŠPORT

PROMOCIJA VREDNOT, FAIR PLAY

OLIMPIJSKI STROKOVNI CENTER

PROGRAMI ZA RAZLIČNE CILJNE SKUPINE

MREŽA OBČINSKIH ŠP. ZVEZ IN REGIJSKIH PISARN

DELOVANJE ORGANOV IN KOMISIJ OKS - ZŠZ

OLIMPIJSKO GIBANJE , ZGODOVINA ŠPORTA

MREŽA ŠPORTNIH, MEDICINSKIH IN DRUGIH CENTROV

OBVEŠČANJE CILJNIH JAVNOSTI

ZASTOPANJE INTERESOV LOKALNIH ŠP. ORG

FINANČNO POSLOVANJE IN MARKETING

RAZVOJ KADROV V ŠPORTU

STROKOVNA PODPORA ŠPORTNIKOM

ORGANIZACIJA MNOŽIČNIH PRIREDITEV

PROSTOVOLJCI V ŠPORTNIH ORGANIZACIJAH

ODNOSI Z JAVNOSTMI

STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV

UDELEŽBA NA TEKMOVANJIH

BONITETNI SISTEM ZA ŠPORTNO AKTIVNE

STANDARD KAKOVOSTI POSLOVANJA

ŠPORT ZA VSE IN LOKALNA RAVEN

OKS-ZŠZ

CELOVITA INFORMACIJSKA PODPORA

6.2.1. STRATEGIJA RAZVOJA VREDNOT, ZNANJA, TRADICIJE IN HUMANOSTI S strategijo razvoja vrednot, znanja, tradicije in humanosti v celoti izpolnjujemo strateške cilje 1, 3 in 7 ter delno 4, 5, 8, 9 in 10.

Ukrepi: - uveljavitev olimpijskih vrednot in fair playa med športniki, trenerji in športnimi organizacijami1 ter vzgojno izobraževalnimi institucijami, - postavitev organizacijske in kadrovske strukture za izvajanje nalog, - zagotavljanje sredstev iz javnih in drugih virov, - izvajanje programov promocije olimpizma in zgodovine športa, - urejanje statusnih pravic športnikov v času aktivne tekmovalne kariere in po zaključku tekmovalne kariere (štipendije, izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, zavarovanje, skrb za socialni status športnikov, dvojna kariera), - razvoj strokovnega znanja na področju športa, - zavzemanje za boj proti dopingu, nelegalnim stavam, nameščanju rezultatov in ostalim nezakonitim in neprimernim ravnanjem v športu, - zavzemanje za skladen razvoj športa in športnih panog, - vodenje civilnega dialoga med športnimi organizacijami.

1

Športne organizacije (športna društva in klubi, nacionalne športne zveze, občinske športne zveze)

15

6.2.2. STRATEGIJA RAZVOJA TEKMOVALNEGA REZULTATA S strategijo razvoja tekmovalnega rezultata v celoti izpolnjujemo št 4. in 5, delno tudi št 1, 3 in 10.

Ukrepi: - vzpostavitev ustrezne organizacijske strukture za podporo razvoja tekmovalnega rezultata, - zagotavljanje kadrovske strukture in finančnih virov, - razvoj kadrov za potrebe tekmovalnega športa, - ugotavljanje tekmovalne uspešnosti članic OKS-ZŠZ, - priprava programa in koordinacija strokovne podpore, - ravnanje s športniki (priprava različnih modelov in primerov poslovanja športnikov in športnic za pomoč pri organizaciji njihovega dela, urejanju socialnega statusa, zaposlitvi…), - ravnanje z mrežo panožnih športnih centrov, - ravnanje z mrežo medicinskih, specialističnih in rehabilitacijskih centrov, - ravnanje z mrežo ustanov za strokovno podporo, - izboljšanje managementa strokovne podpore v projektih tekmovanj, - spodbujanje integracije športa invalidov v nacionalne panožne športne zveze in njihove tekmovalne sisteme, - nadzor izvajanja programov.

6.2.3. STRATEGIJA RAZVOJA ŠPORTA ZA VSE S strategijo razvoja športa za vse v celoti izpolnjujemo strateški cilj št. 6, delno tudi cilja št. 1, 2 in 8.

Ukrepi: - vzpostavitev organizacijskega okolja za večanje števila organizacij, vključenih v programe športa za vse, - vzpostavitev infrastrukturnih pogojev za programe športa za vse, - razvoj informacijskega sistema za področje športa za vse v okviru integralnega informacijskega sistema, - povečanje števila promocijskih kanalov, - povečanje števila in kakovosti množičnih športnih dogodkov in prireditev, - razvoj programov za različne ciljne skupine, - vzpostavitev bonitetnega sistema za športno aktivne prebivalce, - integracija invalidov na množične športne dogodke in prireditve.

16

6.2.4. STRATEGIJA RAZVOJA ŠPORTA NA LOKALNI RAVNI S strategijo razvoja športa na lokalni ravni v celoti izpolnjujemo strateška cilja št. 2 in 11, delno pa tudi št. 1, 3, 6, 7, 9 in 10.

Ukrepi: - širitev mreže lokalnih športnih zvez (pokrivanje nepovezanih okolij), - uvajanje standarda kakovosti delovanja v športnih organizacij, - ureditev primernega statusa regijskih pisarn OKS-ZŠZ in povečanje učinkovitosti njihovega delovanja, - vključevanje predstavnikov lokalnih športnih organizacij v procese in organe odločanja, - koordinacija zastopanja interesov lokalnih športnih organizacij na lokalni in nacionalni ravni, - izmenjava primerov dobrih praks iz različnih okolij, - širitev bonitet OKS-ZŠZ za potrebe lokalnih športnih organizacij, - vplivanje na odločitve, povezane z zagotavljanjem financiranja lokalnih športnih organizacij, - povečanje števila zaposlenih strokovnih kadrov v lokalnih okoljih, - ozaveščanje ljudi o pomenu prostovoljnega dela v športu, - usposabljanje prostovoljcev za kakovostno izvajanje nalog, - ustrezno vrednotenje prostovoljnega dela.

6.2.5. STRATEGIJA RAZVOJA POSLOVNE ODLIČNOSTI S strategijo razvoja poslovne odličnosti v celoti izpolnjujemo cilje št. 8, 9 in 10 ter delno 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 11.

Ukrepi: - krepitev mednarodnega ugleda in položaja OKS-ZŠZ, - vzpostavitev sodobnega sistema poslovnih procesov, usklajenih s standardi kakovosti delovanja, - analiza in nadgradnja sponzorskega modela z vidika vsebine in obsega, - krepitev položaja marketinga v razmerju do MOK in EOC, - razvoj novih produktov in storitev v notranjem in zunanjem okolju, - priprava novih modelov poslovnih partnerstev, - izmenjava dobrih praks iz različnih okolij, - večanje števila bonitet za članice, - priprava predlogov prevzemanja javnih pooblastil za OKS-ZŠZ, - zagotavljanje javnih finančnih sredstev za naloge, ki jih OKS-ZŠZ izvaja v javnem interesu, - vzpostavitev učinkovitega sistema kandidiranja in pridobivanja sredstev EU, - izboljšanje črpanja sredstev olimpijske solidarnosti MOK, - izboljšanje procesov kontrole in nadzora nad finančnim poslovanjem, 17

-

razvoj in nadgradnja sodobnih komunikacijskih poti z namenom uspešnega trženja, razvoj in ravnanje s podobo slovenskega športa, širitev mreže medijev na regionalni in lokalni ravni, uravnoteženje pojavljanja različnih vsebin OKS-ZŠZ v medijih, vzpostavitev informacijske podpore na področju tekmovalnega športa, športa za vse, športa na lokalni ravni, SOA, v poslovnih procesih in pri javnih pooblastilih.

7. STRATEŠKA POSLOVNA PODROČJA IN URESNIČEVANJE CILJEV OKS-ZŠZ Celovita strategija razvoja OKS-ZŠZ je z vidika poslovnega dela razdeljena na pet poslovnih področij. Poslovna področja uresničujejo enajst navedenih ciljev. Nekatere v celoti, druge v manjšem ali večjem obsegu. Pomembno pa je, da poslovna strategija področij pokriva vse strateške cilje in bo omogočala kakovostno izvajanje nalog OKS-ZŠZ.

Preglednica 2: Uresničevanje strateških ciljev OKS-ZŠZ z ukrepi

Legenda: V celoti izpolnjeni cilj: Delno izpolnjeni cilj:

X O Ukrepi

Cilji Spodbujanje in uveljavitev vrednot

Razvoj vrednot, znanja, tradicije in humanosti

Razvoj tekmovalnega rezultata

Razvoj športa za vse

Razvoj športa na lokalni ravni

Razvoj poslovne odličnosti

X

O

O

O

O

O

X

O

O

O

Izboljšanje pogojev za delovanje športnih društev in zvez, za ravnanje s prostovoljci in za krepitev medsebojne povezanosti športnih organizacij Izboljšanje pogojev za vsestranski razvoj športnic in športnikov Izboljšanje konkurenčnosti športnic in športnikov v mednarodnem prostoru Izboljšanje pogojev za delo trenerjev Izboljšanje pogojev za povečanje števila športno aktivnih v Sloveniji

X

O

O

X

O

O

X

O

X

O

18

Izboljšanje ravni strokovnega in organizacijskega dela v športu Izboljšanje prepoznavnosti delovanja OKS-ZŠZ v javnostih Zagotoviti stabilne finančne vire Izboljšanje poslovne odličnosti Krepitev vloge civilne športne sfere

X

O

O

O

O O

O

O

X

O

X

O

X

X

O

8. Sklep Strategija OKS-ZŠZ je najpomembnejši dokument ravnanja in obvladovanja krovne civilne športne organizacije za uspešno sodelovanje s članicami. OKS-ZŠZ je na eni strani instrument za doseganje prepoznanih in zastavljenih ciljev, na drugi strani pa skupnost interesov članic. Ugotovili smo, kaj smo na področju civilne športne sfere naredili v preteklosti, kje smo, predvsem pa, kam hočemo in kaj bomo delali v prihodnje.

Predpogoj za uspešnost strategije je nenehno vključevanje zastavljenih ciljev v vsakoletni program dela in dosledno spremljanje izvajanja le-tega.

Udejanjanje strategije ne bo možno brez sodelovanja članic. S sprejemom na skupščini OKSZŠZ članice posvojijo strategijo in jo posredujejo osnovnim celicam slovenskega športa športnim društvom. Ob omenjenem celovitem pristopu, bomo po preteku 10 - letnega obdobja lahko realno presojali in ocenjevali uspešnost tega dokumenta s poudarkom na medsebojni menjavi koristi.

19

9. Viri 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Horch, H. D. (1998). Self-destroying Processes of Sport Clubs in Germany. European Jurnal for Sport Management, 5(1), 46–58.

Kolar, E. (2007). Strategija razvoja kulture, športa in turizma v občini Vrhnika. Vrhnika: Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.

Kolar, E. (2012). Razvijanje strategije Gimnastične zveze Slovenije. Magistrsko delo.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Pučko, D. (2008). Strateški management. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Rozman, R., & Stare, A. (2008). Projektni management ali ravnateljevanje projektov.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Slack, T. (1997). Understanding Sport Organizations. The Application of Organization Theory. Champaign: Human Kinetics. Šugman, R. (2013). Olimpizem. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Slovenska olimpijska akademija Žnidaršič Kranjc, A. (1996). Ekonomika in upravljanje neprofitnih organizacij. Postojna: DEJ, d.o.o.

Opomba: Dodatno gradivo, ki je bilo uporabljeno pri pripravi dokumenta Strategija Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez je pisno gradivo članic, ki je bilo pridobljeno v času javne razprave in je hranjeno na sedežu OKS-ZŠZ.

20

NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI 2014-2023 EVA 2013-3330-0149

December 2013

Kazalo vsebine 1 2 3 4 5 6

UVOD ....................................................................................................................................................................................................3 POSLANSTVO ....................................................................................................................................................................................5 STANJE .................................................................................................................................................................................................6 VIZIJA................................................................................................................................................................................................. 10 CILJI .................................................................................................................................................................................................... 11 UKREPI ............................................................................................................................................................................................. 12 6.1 Športni programi .......................................................................................................................................... 13 6.1.1 Šport v vzgojno-izobraževalnem sistemu................................................................................................... 14 6.1.2 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine .......................................................................................... 16 6.1.3 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami ................................................................... 18 6.1.4 Obštudijske športne dejavnosti ...................................................................................................................... 18 6.1.5 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport .......................... 19 6.1.6 Kakovostni šport .................................................................................................................................................... 20 6.1.7 Vrhunski šport ........................................................................................................................................................ 21 6.1.8 Šport invalidov ....................................................................................................................................................... 23 6.1.9 Športna rekreacija ................................................................................................................................................. 25 6.1.10 Šport starejših ......................................................................................................................................................... 27 6.2 Športni objekti in naravne površine za šport .................................................................................... 28 6.3

Razvojne dejavnosti v športu ................................................................................................................... 30

6.3.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu ......................... 31 6.3.2 Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programov................................. 32 6.3.2.1 Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov ......................................................................... 32 6.3.2.2 Spremljanje pripravljenosti športnikov, svetovanje o športni vadbi in strokovna podpora programov ....................................................................................................................................... 33 6.3.2.3 Zdravstveno varstvo športnikov ............................................................................................................... 35 6.3.2.4 Zaposlovanje vrhunskih športnikov in vrhunskih trenerjev v javni upravi ter podjetjih (dvojna kariera) ............................................................................................................................................... 37 6.3.3 Založništvo v športu ............................................................................................................................................. 37 6.3.4 Znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu ........................................................................................... 38 6.3.5 Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa....................................................... 39 6.4 Organiziranost v športu ............................................................................................................................. 41 6.4.1 Delovanje športnih organizacij ....................................................................................................................... 41 6.4.2 Prostovoljno delo v športu ................................................................................................................................ 42 6.4.3 Profesionalni šport ............................................................................................................................................... 42 6.4.4 Mednarodna dejavnost v športu ..................................................................................................................... 44 6.5 Športne prireditve in promocija športa ............................................................................................... 45 6.5.1 Športne prireditve ................................................................................................................................................. 45 6.5.2 Športni turizem ...................................................................................................................................................... 47 6.5.3 Javno obveščanje o športu ................................................................................................................................. 48 6.5.4 Športna dediščina in muzejska dejavnost v športu ................................................................................ 49 6.6 Družbena in okoljska odgovornost v športu ...................................................................................... 50 6.6.1 Športno obnašanje ................................................................................................................................................ 50 6.6.2 Preprečevanje dopinga v športu ..................................................................................................................... 51 6.6.3 Varuh športnikovih pravic ................................................................................................................................ 52 6.6.4 Trajnostni vidiki v športu .................................................................................................................................. 53 6.7 Podporni mehanizmi za šport ................................................................................................................. 54

7 8 9

6.7.2 Prijazno poslovno okolje za športne organizacije .................................................................................. 54 6.7.3 Preprečevanje zlorab pri športnih stavah .................................................................................................. 54 6.7.4 Inšpekcija v športu................................................................................................................................................ 55 RAVNANJE ....................................................................................................................................................................................... 56 FINANCIRANJE .............................................................................................................................................................................. 59 PREDNOSTNE NALOGE ............................................................................................................................................................. 62

2

1

UVOD

Šport je dejavnost, ki bogati kakovost posameznikovega življenja, zaradi svojih učinkov pa pomembno vpliva na družbo. Šport ima izjemne možnosti, da združuje ljudi in da doseže vsakogar ne glede na starost ali socialno pripadnost. Ljudje se v veliko večino športnih dejavnosti vključujejo ljubiteljsko, določenim ljudem pa je šport tudi poklic. S športom se lahko ukvarjajo neorganizirano, lahko pa se združujejo v društvih ali drugih športnih organizacijah.

V Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: nacionalni program športa) se uporablja pojem športa, ki temelji na opredelitvi Sveta Evrope1. Šport predstavlja vse, s strani športne stroke dogovorno opredeljene oblike gibalne dejavnosti, ki so z neorganiziranim ali organiziranim ukvarjanjem usmerjene k izražanju ali zboljševanju telesne pripravljenosti, k duševnemu blagostanju in k oblikovanju družbenih odnosov in/ali doseganju rezultatov na različnih ravneh tekmovanj.

Družbena vloga športa izhaja iz znanstveno dokazanega pomena športa za javno zdravje (telesno, duševno in socialno), socializacijo in gospodarstvo2. Športu se priznava tudi zelo pomembna vloga pri spodbujanju k prostovoljnemu delu in k dejavni udeležbi v družbi, pri spodbujanju solidarnosti, strpnosti in odgovornosti, pri prispevanju k trajnostnemu razvoju ter k drugim pozitivnim družbenim vrednotam3 in narodni identifikaciji4. Zaradi navedenih vplivov je šport del javnega interesa, zato se sofinancira iz javnih sredstev, za njegov razvoj pa se ustvarjajo ustrezni sistemski družbeni pogoji. Šport, kot vsaka druga družbena dejavnost, ima tudi svoje pomanjkljivosti: nehumano delo s športniki, navijaško nasilje, doping, nepregledno poslovanje športnih organizacij, prirejanje športnih rezultatov, škodljivi vplivi na okolje, kršenje človekovih pravic idr. Eden od namenov nacionalnega programa športa je, da slabe strani športa prepreči ali zmanjša.

Splet družbenih vlog pomeni prepletenost športa z različnimi družbenimi področji: zdravstvom, vzgojo in izobraževanjem, gospodarstvom, okoljem, turizmom, kulturo, financami, prometom idr. Razvoj športa tako ni in ne more biti odvisen le od športnih organizacij ter državnih ali lokalnih organov, ki spodbujajo šport. Iz enakega razloga ni mogoče razmejiti posameznih področij športa glede na izvajalce ali nosilce programov. Nacionalni program športa zato opredeljuje strateške ukrepe, ki so ponekod povezani z drugimi družbenimi področji, saj lahko le tako zagotovijo pogoje za razvoj športa v celotni družbi. Na izvedbeni ravni mora nacionalnemu programu športa slediti izvedbeni načrt, ki mora opredeliti vlogo in odgovornost posameznih nosilcev in medpodročno sodelovanje. Nacionalni program športa je zato namenjen predvsem javnim, državnim in lokalnim institucijam ter je načelne, orientacijske in politične narave. Zlasti se osredotoča na urejanje strokovnih, organizacijskih in upravljalnih nalog, ki so ozko povezane s športom. Te naloge so opredeljene v letnem programu športa, ki se vsako leto sofinancira iz državnih in lokalnih proračunskih sredstev za šport in sredstev Fundacije za šport. V delu, kjer 1 Evropska

listina o športu (1992). Rodos: Svet Evrope.

Vuori, I., Fentem, P., Svoboda, B., Patriksson, G., Andreff, W., Weber, W. (1995). The significance of sport for society. Strasbourg: Council of Europe Press. Predstavlja znanstveni pregled, ki je bil podlaga za s strani Sveta Evrope sprejeto resolucijo o pomenu športa za družbo z vidika zdravja, socializacije in ekonomskih učinkov.

3 Bela knjiga o športu (2007). Bruselj: Komisija evropskih skupnosti.

4 Kovač, M., Starc, G., Doupona Topič, M. (2005). Šport in nacionalna identifikacija Slovencev. Ljubljana: Fakulteta za šport.

2

3

se šport prepleta z drugimi družbenimi področji, opredeljuje izhodišča za ustrezno umeščanje športa v strategije in politike teh področij ter tako poskuša spodbuditi njihovo vzajemno delovanje za skupno javno dobro. Pri tem izhaja iz bogate popotnice nacionalnega programa športa iz obdobja 2000-2010. Izhodišča programa sledijo tudi usmeritvam Sveta Evrope, evropskim politikam številnih področij, ki obravnavajo šport in telesno dejavnost za zdravje, mednarodnim konvencijam na področju športa, ki jih je ratificirala Slovenija, in evropskemu modelu športa zunaj šolskega sistema, ki temelji na športnih društvih. Šport je temeljna pravica vsakega človeka, tako otroka, mladostnika, odraslega človeka, starostnika, znotraj teh skupin pa tudi vseh oseb s posebnimi potrebami. Športna dejavnost je pomembna za blaginjo prebivalcev Slovenije. Zaradi vpliva na razvoj mladega človeka in s tem tesno povezanega oblikovanja zdravega življenjskega sloga ter pridobivanja socialnih kompetenc predstavlja športna dejavnost otrok in mladine prednostno vsebino nacionalnega programa športa, prav tako pa je izjemnega pomena redna športno rekreativna dejavnost odraslih, ki ne sme podleči diskriminaciji na podlagi socialno-ekonomskega statusa.

4

2

POSLANSTVO

Z nacionalnim programom športa država soustvarja pogoje za razvoj športa kot pomembnega dejavnika razvoja posameznika in družbe ter prispeva k zmanjševanju neenakosti na področju dostopnosti do športne vadbe. Nacionalni program športa opredeljuje javni interes, ki ga udejanjajo nosilci in izvajalci slovenskega športa. Udejanjanje javnega interesa bomo dosegli tako, da bomo: a) zagotovili vsakemu posamezniku možnosti za dejavno sodelovanje v športu v varnem in zdravem okolju; b) zagotovili vsem mladim kakovostno zunajšolsko športno udejstvovanje, ki jim bo skupaj s kakovostnim poukom športne vzgoje omogočilo pridobiti gibalne in druge kompetentnosti na taki ravni, da bo šport postal del njihovega zdravega življenjskega sloga; c) zagotovili vsakemu, ki ga to zanima in je za to sposoben, možnost izboljšanja osebnega športnega dosežka z namenom uveljavitve v organiziranem mednarodnem športnem prostoru in možnost javnega priznanja njegove pomembnosti, s čimer bo posledično povečan tudi ugled države v mednarodnem prostoru; d) varovali in spodbujali uveljavljanje moralnih in etičnih vrednot v športu, spoštovali človekovo dostojanstvo in varnost vseh, ki so povezani s športom; e) skladno z načeli trajnostnega razvoja ustvarjali spodbudno okolje za razvoj različnih oblik športne dejavnosti za vse skupine prebivalstva, dejavnega transporta ljudi (pešačenje, kolesarjenje, rolanje ipd.), njihovega druženja in preživljanja prostega časa (igrišča, parki, naravne poti idr.); f) krepili vlogo in pomen predvsem tistih športnih društev, ki prebivalcem ponujajo kakovostne športne storitve, imajo značaj javne dobrine in so kot taka pomemben del civilne družbe, ki si s svojim pretežno prostovoljnim delovanjem prizadevajo tudi za dobrobit celotne skupnosti.

5

3

STANJE

Številni kazalniki (delež športno dejavnih prebivalcev, število športnih organizacij, število medalj na največjih tekmovanjih, nove vadbene in tekmovalne športne površine itd.) kažejo, da je šport v Republiki Sloveniji v zadnjih petnajstih letih doživel vsestransko rast in kakovostni razvoj. Pomembno so k temu pripomogli ukrepi države in lokalnih skupnosti, opredeljeni v Nacionalnem programu športa (2000). Drugi podporni dejavniki so bili vloga športa na različnih družbenih področjih (zlasti vzgojno-izobraževalni sistem), samoiniciativa društvene organiziranosti športa, razmah zasebništva v športu, interes prebivalcev in slovenskega gospodarstva za zasebno financiranje športa. Podrobna analiza športa v Republiki Sloveniji je predstavljena v monografiji »Analiza Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2000 – 2010«5, v nadaljevanju pa je prikazan povzetek stanja ob izteku desetletnega obdobja s posodobljenimi podatki zadnjih let, ki je strokovna podlaga za pripravo nadaljnjih strategij.

Preglednica 1: Slovenski šport v številkah6 Vsi javni izdatki za šport Povprečna letna poraba gospodinjstva za šport Število delujočih športnih organizacij Število delujočih športnih društev in njihovih združenj Skupni prihodi športnih društev in njihovih združenj Sredstva letnega programa športa na prebivalca Pokrite športne površine (m2 na prebivalca) Nepokrite športne površine (m2 na prebivalca) Planinske poti in planinske koče Število ur obvezne športne vzgoje na teden v vzgojno-izobraževalnem sistemu Število minut izbirne športne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem sistemu Delež odraslih prebivalcev, ki se ukvarjajo s športom (2008) Število otrok v športnih programih Zlati sonček in Krpan Število podeljenih priznanj v programih Ciciban planinec in Mladi planinec Delež plavalcev med 12-letnimi otroki Število registriranih športnikov v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez, kjer tekmujejo za naslov državnega prvaka Število kategoriziranih športnikov Število vrhunskih športnikov Število športnikov svetovnega razreda Število športnih panog s kategoriziranimi športniki Število občin s kategoriziranimi športniki Število otrok in mladine v projektu nacionalnih panožnih športnih šol Število mladih športnikov štipendistov Število izvajalcev in programov usposabljanj strokovnega kadra Število raziskovalcev v športu Število organiziranih svetovnih in evropskih prvenstev

154.910.945€ 308,4€ 10.201 6.286 214.828.059€ 75,36 € 0,33 3,18 9.000 km planinskih poti, 176 planinskih koč ter bivakov 2-3 šolske ure (po 45 minut) na teden v osnovni šoli, 1 do 3 v srednji šoli in 0 na univerzi 45-90 minut v zadnjih treh razredih osnovne šole 64% 87.236 8.464 92,60 % 122.052 5.110 1.051 131 115 134 12.135 163 63 izvajalcev, 333 programov 101 5

5 Kolar, E., Jurak, G., Kovač. M. (ur.) (2010). Analiza Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2000-2010. Ljubljana: Fakulteta za šport.

6 Podatki v preglednici 1 so pridobljeni s strani Zavoda RS za šport Planica in se nanašajo pretežno na leto 2012. Podatek o skupni višini javnofinančnih izdatkov za šport se nanaša na leto 2011, ker za leto 2012 podatki lokalnih skupnosti še niso razpoložljivi.

Podatki o obsegu športnih površin na prebivalca se nanašajo na leto 2010 (vir MŠŠ). Podatek o prihodkih športnih društev so povzeti iz AJPES-ove zbirke za leto 2010. Podatek SURS-a o povprečni letni porabi gospodinjstva za šport, ki v to postavko šteje večjo opremo za šport in prosti čas, opremo za šport, lov, kampiranje in rekreacijo na prostem, storitve za šport in rekreacijo ter kolo), se nanaša na leto 2010. Podatek o deležu odraslih prebivalcev, ki se ukvarjajo s športom, je iz leta 2008 (vir raziskava Slovensko javno mnenje). Število delujočih športnih organizacij je povzeto iz zbirke MNZ, število športnih organizacijah pa iz zbirke AJPES, oba podatka pa se nanašata na leto 2012. Podatek o planinskih poteh in kočah je iz zbirke Planinske zveze Slovenije iz leta 2013.

6

V zadnjem desetletju je v Sloveniji naraščala organiziranost športa. Tako je v letu 2012 delovalo 10.201 športnih organizacij, od katerih je bilo 6.286 oz. 61,62% športnih društev. Število športnih društev se je v obdobju od leta 2001 povečalo za 147% oz. za 2.541 subjektov. Pri tem se je izrazito povečal zasebni sektor, tako po številu organizacij kot po prihodkih, ki jih ustvarijo.

Kljub temu model športa zunaj vzgojno-izobraževalnega sistema še vedno temelji na športnih društvih, ki so glavni nosilci slovenskega tekmovalnega športa. Leta 2012 je bilo registriranih 122.052 športnikov7, ki so tekmovali v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez do ravni državnega prvaka (ocena za leto 2000 je bila 15.000). V istem letu je pogoje za pridobitev enega od statusov kategoriziranega športnika8 izpolnilo 5.295 športnikov. Število športnih panog, število in delež slovenskih občin s kategoriziranimi športniki, število vrhunskih športnikov in število osvojenih medalj na največjih tekmovanjih je v celotnem obdobju od leta 2001 naprej naraščalo, kar kaže na vedno večjo razpršenost kakovostnega in vrhunskega športa.

Med leti 2001 in 2012 se je število vrhunskih športnikov povečalo za 51,87%9 oz. za 359 vrhunskih športnikov. Število osvojenih medalj naših športnikov na največjih mednarodnih tekmovanjih (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva) se je med leti 2001 in 2012 povprečno povečevalo za 9,46% na leto. Slovenija je bila z osvojenimi petimi medaljami na poletnih OI v Pekingu ter štirimi v Londonu na petem oz. šestem mestu na lestvici držav po številu osvojenih medalj na prebivalca10 in z osvojenimi tremi medaljami na tretjem mestu na zimskih OI v Vancouvru11. Slovenija je ena od petih evropskih držav – in vsekakor daleč najmanjša med njimi (Francija, Nemčija, Srbija in Španija), ki so imele leta 2010 svoje reprezentance na svetovnih prvenstvih v nogometu in košarki ter na evropskem prvenstvu v rokometu leta 2010 in 2012.

Takšni uspehi so bili doseženi s pomočjo različnih sistemskih ukrepov. Povečala se je strokovnost dela z otroki in mladino, posebej zaradi sofinanciranja izobraženih športnih strokovnjakov za delo s to občutljivo populacijo v projektu panožnih športnih šol. Med pomembne ukrepe, ki zagotavljajo športnikom, da bodo pridobili želeno izobrazbo, pa sodijo rešitve na področju usklajevanja šolskih in športnih obveznosti nadarjenih športnikov (športni oddelki, štipendije, učne pomoči in druge oblike prilagajanja šolskih obveznosti)12.

Z različnimi športnimi programi za otroke (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Hura, prosti čas, Ciciban planinec, Mladi planinec, Zdrav življenjski slog) je bila v desetih letih vsebinsko, kadrovsko in materialno izboljšana tudi gibalna dejavnost predšolskih otrok in obvezna ter prostočasna športna vzgoja osnovnošolskih otrok. Pozitivni premiki pri organizirani prostočasni športni vadbi otrok pa niso uspeli nevtralizirati negativnih sprememb v življenjskih slogih otrok in mladine. Posledice so vidne v povečanju deleža prekomerno težkih in debelih otrok, predvsem od 8. do 13. leta starosti, in negativnih spremembah v funkcionalnih kazalnikih aerobne

7 Olimpijski

komite Slovenije-združenje športnih zvez (2013). Elektronska pošta 26.6.2013.

Olimpijski komite Slovenije-združenje športnih zvez (2007). Pogoji, pravila in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji. Ljubljana: OKS_ZŠZ. 9 Do leta 2009 je število vrhunskih športnikov raslo enakomerno, v letu 2009 so bili spremenjeni kriteriji, kar je povzročilo povečanje števila športnikov predvsem v perspektivnem razredu (mladinske kategorije!), in sicer predvsem na račun podaljšanja trajanja statusa perspektivnega razreda na 2 leti, ki je bil pred letom 2009 omejen na 1 leto.

10 http://www.medalspercapita.com 11 Zaključno poročilo o projektu ZOI Vancouver 2010 (2010). Ljubljana: OKS-ZŠZ. 12 Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Starc, G., Žagar, D., Cecić Erpić, S., Paulič, O. et.al. (2005). Športno nadarjeni otroci in mladina v slovenskem šolskem sistemu. Ljubljana: Fakulteta za šport.

8

7

vzdržljivosti otrok in mladine13. Negativna gibanja so sicer mnogo manjša kot v drugih evropskih državah.

Z zagotavljanjem infrastrukturnih pogojev za izvajanje športne dejavnosti je bila zlasti z intenzivnimi vlaganji občin zgrajena mreža športnih površin, ki zagotavlja 0,33 m2 pokritih in 3,18 m2 nepokritih športnih površin na prebivalca. Ob tem ni bil vzpostavljen učinkovit razvid športnih objektov, ki bi nam omogočil ustrezen pregled za bolj smotrno izpopolnjevanje mreže.

V nekaterih lokalnih sredinah so bili zgrajeni za vzdrževanje stroškovno zahtevni športni objekti, ki jih bodo lokalne skupnosti zaradi omejenosti lokalnih proračunov težko vzdrževale.

Na splošno je bila gradnja mreže športnih objektov področno razpršena, predvsem so bili zgrajeni večnamenski športni objekti. Manj vadbenih športnih površin glede na število prebivalcev je zlasti v Ljubljani in Mariboru; obstoječa infrastruktura tam je tudi najstarejša14.

Mreža športnih površin zagotavlja dostopnost do športa večini prebivalstva, kar kažejo tudi mednarodne primerjave. Slovenci smo prvi glede na uporabo naravnih športnih površin in eni najbolj športno dejavnih prebivalcev Evropske skupnosti15. Športno dejavnih je 64% prebivalcev, redno pa se s športom ukvarja 39% prebivalcev16.

V preteklem desetletju je bila vzpostavljena tudi druga razvojna infrastruktura športa. Oblikovan je sistem izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja in napredovanja strokovnih kadrov športu. Za vse ravni razvoja kadrov v športu so vzpostavljeni programi, ki jih izvajajo kompetentni izvajalci (trije javni izvajalci univerzitetnih oz. visokošolskih programov ter eden zasebni; 284 programov usposabljanja – 63 izvajalcev). Na področju izobraževanja je v preteklem desetletju uspešno končalo študij 1.130 strokovnjakov z univerzitetno oz. visokošolsko izobrazbo na področju športa. Na področju usposabljanja strokovnih delavcev v športu pa je bilo v celotnem obdobju usposobljenih 9.679 strokovnih delavcev. V podporo prenosa znanj športne in druge organizacije letno izdajo okoli 70 publikacij znanstvene in strokovne literature na področju športa. Za pomoč športnikom pri spremljanju njihove pripravljenosti deluje 9 laboratorijev Inštituta za šport na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in en laboratorij na Univerzi na Primorskem, pojavili pa so se tudi različni zasebni ponudniki.

Kljub zmanjšanemu financiranju je obsežna in uspešna tudi znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu, ki pa je zaradi nacionalne strategije na področju znanosti usmerjena v objavljanje izsledkov v mednarodnem prostoru, manj pa na preučevanje praktičnih problemov športa doma.

Za preprečevanje dopinga je bila ustanovljena Slovenska antidoping organizacija, ki je znotraj svojih dejavnosti v tem desetletju ugotovila uporabo nedovoljenih poživil in postopkov pri 20-ih športnikih.

Analiza financiranja slovenskega športa kaže, da so celotni izdatki za šport v preteklem desetletju nominalno naraščali, v odnosu do BDP pa so zaradi večjih vlaganj v prometno infrastrukturo padali. Leta 2001 smo beležili 433,9 milijonov € (2,38% BDP), leta 2007 pa 597,5 Strel, J., Bizjak, K., Starc, G., & Kovač, M. (2009). Longitudinal comparison of development of certain physical characteristics and motor abilities of two generations of children and youth, aged 7 to 18 in Slovenian primary and secondary schools in the period 1990-2001 and 1997-2008. In B. Bokan, International scientific conference Theoretical, methodology and methodical aspects of physical education (p. 21-33). Belgrade, December 11-12, 2008. Belgrade: Faculty of Sport and Physical Education of the Univeristy of Belgrade. Kovač, M., Jurak, G., & Leskošek, B. (2012). The prevalence of overweight and obesity in Slovenian children and adolescents from 1991 to 2011. Anthropological Notebooks, 18(1), 91–103.

14 Jurak, G. in sod. (2012). Analiza šolskega športnega prostora s smernicami za nadaljnje investicije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

15 Special eurobarometer (2010). Dosegljivo 24.6.2013 na: http://ec.europa.eu/sport/library/documents/d/ebs_334_en.pdf.

16 Sila, B. et.al. (2010). Športno rekreativna dejavnost Slovencev. Šport, 67 (1-2), priloga.

13

8

milijonov € (1,93% BDP) izdatkov za šport. Razmerje med zasebnimi in javnimi izdatki se skozi leta bistveno ne spreminja; v povprečju zasebni izdatki predstavljajo 84%, javni izdatki pa 16% vseh izdatkov za šport. Delež javnih izdatkov za šport je nižji kot v številnih drugih državah EU. Izdatki prebivalcev predstavljajo skoraj polovico vseh izdatkov za šport. Največ potrošimo za nakup športnih izdelkov (78,2% - športna oblačila in obutev ter oprema za športe na prostem), več kot trikrat manj pa za športne storitve (21,8% - športni tečaji, članarine športnim klubom, vadnine, smučarske vozovnice in vstopnice za športne prireditve). Povprečno slovensko gospodinjstvo športu nameni 308,4€17, izdatki podjetij za šport (večinoma sponzorstva) pa predstavljajo v povprečju 18,1% vseh izdatkov za šport.

Prihodki športnih organizacij so v desetletnem obdobju narasli iz 158,9 milijonov € na 300,3 milijonov €. Kljub izrazitemu povečanju prihodkov zasebnega sektorja prihodki športnih društev stalno naraščajo. V letu 2010 jih je bilo 214,8 milijonov€18, vendar pa povprečni prihodek društva zaradi vedno večjega števila le-teh stagnira.

Slika 1: Struktura javno-finančnih izdatkov v letu 2011 po vsebinah nacionalnega programa športa

17 Podatek

SURS za leto 2010, dostopen na: http://pxweb.stat.si/pxweb/temp/0811201S201392347939.xls Celotni prihodki vseh športnih društev v Sloveniji znašajo približno toliko kot prihodki nogometnega kluba Juventus iz prve italijanske nogometne lige (Deloitte, 2010), kar kaže na sorazmerno finančno šibkost športnih društev v Sloveniji v primerjavi s tujino.

18

9

V letu 2011 je bilo iz javnih financ19 namenjeno športu 154,9 milijona €, leta 2001 pa 63,4 milijona €. Sredstva lokalnih skupnosti letu 2011 predstavljajo 70,5%, sredstva države pa 29,5% vseh javnih izdatkov za šport (od tega je bilo 15.754.607€ oz. 10,1% dodeljenih s strani Evropskih strukturnih skladov). Navedeno pomeni, da imamo decentraliziran model financiranja športa, primerljiv z zahodnoevropskimi državami. Uresničevanje po posameznih vsebinah nacionalnega programa športa je bilo zelo različno. Najboljše uresničevanje beležimo na področju gradnje športnih objektov. To je tudi vsebina, ki ji je bilo namenjenih največ javnih financ, poleg tega pa se je povečeval tudi njen delež znotraj vseh javnih izdatkov. Leta 2001 je znašal 48,1%, leta 2011 pa 54,1% vseh javno-finančnih izdatkov za šport (slika 1).

Nekateri podporni mehanizmi slovenskemu športu pa v preteklem desetletju niso bili udejanjeni. Soočamo se s težavami pri uveljavljanju programov športne vzgoje v celotni navpičnici izobraževalnega sistema, uveljavljanju zdravstvenega varstva športnikov, skrbi za celostni osebnostni razvoj vrhunskih športnikov in vzpostavljanju statusnih pravic trenerjev, pri razvoju in uveljavljanju športne dejavnosti otrok in mladine s posebnimi potrebami in športnega udejstvovanja invalidov, pri racionalizaciji uporabe javnih športnih površin in objektov ter pomanjkanju ustrezne vadbene infrastrukture za nekatere športne panoge. Opažamo tudi pretirano odvisnost nekaterih nacionalnih panožnih zvez od javnega financiranja in kronične finančne težave profesionalnih športnih ekip. Napačne odločitve v letu 2006 glede delovanja in razvoja informacijskega sistema v športu so pripeljale do pomanjkanja ustreznih informacij za odločanje. Prav tako nismo dosegli enakomerne medijske pokritosti različnih pojavnih oblik športa. Mediji poročajo predvsem o vrhunskem in kakovostnem športu, v manjši meri pa izpolnjujejo svoje poslanstvo pri promociji športa kot pomembnega dejavnika zdravega načina življenja. Civilna športna sfera opozarja tudi na njen zmanjšan vpliv pri soodločanju pri javnem financiranju in izvajanju športa na lokalni ravni. Opažamo tudi, da ni bilo spodbud pri sistematičnemu uvajanju trajnostnih praks, kar je pomembno še posebej pri gradnji in obratovanju športnih objektov ter izvedbi športnih prireditev. Vse to predstavlja nevarnosti za nadaljnji razvoj slovenskega športa.

4

VIZIJA

Šport bo ostal pomemben del kulture našega naroda, za posameznika pa bo postal in ostal nujen del zdravega življenjskega sloga in pozitivne življenjske naravnanosti.

Javna sredstva morajo biti namenjena temu, da bo šport lažje dostopen posameznikom, športnikom vseh starosti in vključenim v različne pojavne oblike športa.

19 Pod tem pojmom so zajeta sredstva lokalnih proračunov za šport, državnega proračuna za šport in sredstev Fundacije za šport. V zgornji vsoti niso upoštevana sredstva za zaposlovanje športnikov in trenerjev v javni upravi, ki so v letu 2011 znašala 1.664.000€.

10

5

CILJI

Zaradi več znanstveno dokazanih pozitivnih učinkov na posameznika in družbo je javni interes Republike Slovenije, da se njeni prebivalci več in bolj kakovostno ukvarjajo s športom. Skladno s poslanstvom in vizijo so temeljni cilji nacionalnega programa športa do leta 202320: 1. povečati delež športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije na 70%, 2. v skupnem deležu športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije povečati delež redno športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije za 5 odstotnih točk, 3. povečati delež športno dejavnih prebivalcev v strokovno vodenih programih za 3 odstotne točke, 4. povečati število športnikov v tekmovalnih sistemih za 3%, 5. obdržati število vrhunskih športnikov, 6. povečati prepoznavnost športa kot pomembnega družbenega podsistema.

Slika 2: Povezanost ciljev z ukrepi in družbenimi področji, ki bodo z dejavnostmi izpeljale ukrepe nacionalnega programa športa

Za uresničevanje ciljev (kakovostno športno dejavni prebivalci) nacionalni program športa opredeljuje ukrepe na več podstrukturah športa ter dejavnosti za izpeljavo teh ukrepov, ki posegajo na različna družbena področja in pogosto zahtevajo večpodročno obravnavo in medpodročno usklajevanje (slika 2). S športom se prebivalci Slovenije ukvarjajo v različnih pojavnih oblikah, ki se lahko medsebojno prepletajo.

20 Cilji so navedeni za celotno obdobje – do leta 2023 in izhajajo iz naslednjih izhodiščnih stanj: 1.cilj: 64% leta 2009, 2. cilj: 33% leta 2009, 3. cilj: 25% leta 2008, 4. cilj: 122.052 leta 2012, 5. cilj: 1.051 leta 2012.

11

6

UKREPI

Skupen namen ukrepov je zagotavljanje možnosti za kakovostno športno udejstvovanje s povečanjem dostopnosti do športa za prebivalce Slovenije, s konkurenčnostjo športnih organizacij in s kakovostjo športnih programov. Ukrepi nacionalnega programa športa so predstavljeni po sedmih sklopih: 1. športni programi (vsebinska osnova športa), 2. športni objekti in naravne površine za šport (materialna podlaga za izvajanje športa), 3. razvojne dejavnosti v športu (podpora za posamezniku primerno, varno izvajanje športnih dejavnosti), 4. organiziranost v športu (zagotavljanje konkurenčnosti in preglednosti poslovanja športnih organizacij), 5. športne prireditve in promocija športa (krepitev promocije športa in ustvarjanje družbenih in ekonomskih koristi), 6. družbena in okoljska odgovornost v športu (zagotavljanje spodbudnega trajnostno naravnanega okolja za razvoj športa), 7. podporni mehanizmi za šport (spodbudno družbeno okolje za razvoj športa in preprečevanje zlorab v športu).

Sklopi so razdeljeni na področja, na katerih so skladno z glavnimi cilji nacionalnega programa športa opredeljeni strateški cilji teh področij. Na podlagi ciljev so zasnovani ukrepi. Za merjenje doseganja strateških ciljev pri posameznih področjih so predlagani kazalniki. Cilji in ukrepi izhajajo iz spoznanj analize preteklega nacionalnega programa športa5.

Cilji in ukrepi bodo operacionalizirani in udejanjeni skozi različne dejavnosti in projekte, ki bodo opredeljeni v izvedbenem načrtu nacionalnega programa športa.

V nadaljnjem besedilu so uporabljene naslednje kratice: kratica ARRS EP ESS FIHO FŠO MIZŠ MGRT MIP MORS MNZ MZ MDDSZ NPŠZ OI OKS SLOADO SP SURS ZŠIS-POK

naziv Agencija za raziskovalno dejavnost v Republiki Sloveniji Evropsko prvenstvo Evropski strukturni skladi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Fundacija za šport Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve Ministrstvo za zdravje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nacionalne panožne športne zveze Olimpijske igre Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez Slovenska antidoping organizacija Svetovno prvenstvo Statistični urad Republike Slovenije Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite Slovenije

12

6.1 Športni programi Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so programsko prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim zmožnostim (znanju, sposobnostim, lastnostim in motivaciji) in njihovi starosti. Športni programi, kot najbolj viden del športa, predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno športno vadbo21.

Slika 1: Športni programi in njihova povezanost

Nacionalni program športa opredeljuje programe športa, ki so shematsko prikazani na sliki 1.

Programe športa izvajajo različni izvajalci, zanje pa so odgovorni različni nosilci, zato je za njihovo uspešnost ključno prav mreženje oz. povezovanje vsebinske, prostorske in finančne odgovornosti posameznih nosilcev (družine, šole, društev, lokalnih skupnosti, zasebnikov, resornih ministrstev idr.) in ne ločevanje športnih programov glede na te nosilce.

21

Izjema je športna rekreacija, kjer pomemben del ljudi vadi zunaj športnih organizacij.

13

Glede na želeno kakovostno športno udejstvovanje prebivalcev v športnih programih in zunaj njih predstavlja športna rekreacija tisto pojavno obliko športa, ki odraža usvojenost navad za zdrav življenjski slog in pozitivno življenjsko naravnanost. Te navade si ljudje pridobimo skozi druge različne pojavne oblike organizirane športne dejavnosti, ki imajo vpliv na različne ciljne skupine in se med seboj povezujejo in prepletajo22. Za vse športne dejavnosti pa so značilni skupni cilji - trajne športne navade, motivacija za dejavno, zdravo in zanimivo preživljanje prostega časa v vseh obdobjih življenja, možnost samopotrjevanja, izboljševanje telesne pripravljenosti in prevzemanje odgovornosti za lastno zdravje.

6.1.1 Šport v vzgojno-izobraževalnem sistemu V slovenskih vrtcih se področje, ki je del kurikula za vrtce, imenuje gibanje; v celotni navpičnici vzgojno-izobraževalnega sistema pa imajo učenci in dijaki obvezen predmet šport oziroma športna vzgoja v različnem obsegu tedenskih ur (1 do 3 ure po 45 minut). Na prvih dveh stopnjah bolonjskega študija so predmeti z različnimi poimenovanji, ki vključujejo športne vsebine, vključeni le v nekatere študijske programe kot izbirni predmeti. Šolska predmeta šport oziroma športna vzgoja predstavljata edino redno športno dejavnost za celotno populacijo otrok (od 6. do 15. leta) ter za velik delež mladine (nekaj več kot 95% mladih med 15. in 17. letom oziroma okrog 80% mladih med 17. in 19. letom), zato sta njuna obseg in kakovost izjemnega pomena za zdrav razvoj, oblikovanje zdravega življenjskega sloga in ustrezno socializacijo otrok in mladine23.

Financiranje šolske športne vzgoje sodi v področje vzgoje in izobraževanja, ki ga pokriva resorno ministrstvo za šolstvo. Smiselno je, da se zaradi velikih sprememb v življenjskih slogih24 zagotovi vsem vključenim v programe vzgoje in izobraževanja od vrtca do konca šolanja skladno z resolucijo Evropskega parlamenta25 najmanj 180 minut kakovostne šolske športne vzgoje tedensko. Po mnenju strokovnjakov je to najmanjši obseg, ki še lahko ob kakovostnem poučevanju in ustrezni velikosti vadbenih skupin omogoči, da nevtraliziramo negativne posledice sodobnega načina življenja. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije narekujejo za mladostnike najmanj 60 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti dnevno, vse dni v tednu26. Ta obseg je mogoče doseči z ustreznim obsegom kakovostne športne vadbe v šoli in zunanje nje.

Npr. vrhunski šport vpliva na vključevanje otrok v šport, šport v šoli vpliva na kakovost in množičnost tekmovalnega športa in športne rekreacije, športna rekreacija vpliva na razvoj tekmovalnega športa itd.

23 Kovač, M., Strel, J., Starc, G., & Jurak, G. (2008). Physical Education and education through sport in Slovenia. In G. Klein & K. Hardman (eds.), Physical education and Sport Education in European Union (p. 389-404). Paris: Editions Revue EP.S. Biddle, S.J.H. (2003). Enhancing motivation in physical education. V S.J. Silverman in C.D. Ennis (ur.), Student Learning in Physical Education (2nd ed., str. 101-127). Champaign, IL: Human Kinetics.

Hardman, K. (2008). Physical education in Schools and PETE programmes in the European context: Quality issues. V G. Starc, M. Kovač in Bizjak, K. (ur.) 4th International Symposium Youth Sport 2008 – The Heart of Europe. Book of Abstracts (str. 9-26). Ljubljana: Faculty of Sport).

24 Jurak, G., Kovač, M. (2009). Ali kurikularne spremembe dohajajo spremembe v življenjskih slogih otrok? Sodobna pedagogika, 60(1), 318-333. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2007). Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.

25 Resolucija Evropskega parlamenta o vlogi športa v izobraževanju z dne 13. novembra 2007 (2007/2086(INI).

26 WHO. (2010).

Global recommendations on Physical Activity for Health.

Dostopno na: http://whqlibdoc.who.int/publications/2010/9789241599979_eng.pdf 22

14

Strateški cilji

-

Kazalniki

-

S kakovostno in redno športno vzgojo (najmanj 180 minutno tedensko) povečati gibalno zmogljivost malčkov / učencev / dijakov / študentov za 5% Pri malčkih / učencih / dijakih / študentih oblikovati trajne navade za redno ukvarjanje s športom in privzemanje zdravega življenjskega sloga Število minut, ki so vsak dan namenjene področju gibanja v vrtcih Število minut obveznega predmeta (šport oziroma športna vzgoja) v posameznih stopnjah vzgoje in izobraževanja Število ur prostočasne šolske športne vzgoje v posameznih stopnjah vzgoje in izobraževanja Delež vključenih malčkov / učencev / dijakov / študentov v prostočasne športne programe Povprečno število malčkov / učencev / dijakov / študentov v vadbeni skupini Delež ur v prvem in drugem triletju, kjer poteka skupno poučevanje razredne učiteljice in športnega pedagoga Delež učencev / dijakov / študentov, ki so prekomerno težki ali debeli Spremembe v gibalnem razvoju ter drugih kazalnikih gibalne kompetentnosti otrok in mladine Delež plavalcev Mnenje staršev / učencev / dijakov / študentov o kakovosti programov

V preteklem desetletju se je prvič zmanjšalo število ur športne vzgoje v nekaterih tehniških in poklicnih šolah, z uvedbo bolonjske reforme je bila iz rednih študijskih programov izključena športna vzgoja, kar je v popolnem nasprotju s potrebami današnje mladine. Med otroki in mladino je vse bolj prisoten t.i. sedeči način življenja, izjemno se povečuje delež prekomerno težkih in debelih, zmanjšuje pa se njihova gibalna kompetentnost24. Strateški cilji, ki bi jih naj uresničilo področno ministrstvo za izobraževanje do leta 2023, so zato usmerjeni v zagotavljanje ustrezne količine vadbe za vse otroke in mladino ter izboljšanje njene kakovosti27.

Vse to zahteva tudi drugačne normative glede velikosti vadbenih skupin za izpeljavo pouka in drugačne načine izobraževanja ter strokovnega izpopolnjevanja bodočih učiteljev, ki poučujejo športno vzgojo na vseh stopnjah šolanja. Glede na to nacionalni program športa opredeljuje naslednje ukrepe28: 1.

2.

3.

4.

povečati količino obveznih ur športne vzgoje, povečati količino izbirnih ur športne vzgoje, povečati kakovost športne vzgoje, sistemsko spremljati telesni in gibalni razvoj ter druge kazalnike gibalne kompetentnosti, na celotni populaciji osnovnošolcev, srednješolcev in študentov.

27 Kakovost pojmujemo kot preplet sodobno zasnovanih učnih načrtov in interesnih športnih programov, materialnih in normativnih pogojev za njihovo izpeljavo, ustrezno kompetentnega kadra in ustreznih pristopov k delu z mladimi, kot so: diagnosticiranje na podlagi objektivnih podatkov, ustrezna diferenciacija in individualizacija vadbe, uporaba ustreznih pripomočkov in IKT (Informacijsko komunikacijske tehnologije – postopki uporabe sodobnih učnih medijev, kot so računalniški programi, medmrežje, videoposnetki in njihove analize, slike, kinogrami, plakati, merilniki srčnega utripa, merilniki porabe energije itd.), različni načini evalvacije procesa, učinkovita in senzibilna izvedba pouka, da bo za mlade športna vadba prijetna izkušnja.

28 Drugi podporni ukrepi so v poglavjih Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu, Športni objekti in naravne površine za šport. Ukrepi so predstavljeni v viru pod sprotno opombo št. ⁵.

15

6.1.2 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine Številni strokovnjaki se strinjajo, da je strokovno vodena, dovolj intenzivna, kakovostno strukturirana in redna športna vadba edina dejavnost, ki lahko nevtralizira negativne posledice današnjega pretežno sedečega življenja in neustreznih prehranjevalnih navad sodobnih mladih generacij29. Temeljni namen športne vadbe, predvsem v obdobju otroštva in mladostništva, je omogočiti, da postane otrok oziroma mladostnik gibalno kompetentna oziroma gibalno izobražena osebnost30. Njene značilnosti so: ustrezna gibalna učinkovitost; usvojenost spretnosti in znanj, ki posamezniku omogočajo sodelovanje v različnih športnih dejavnostih; redna gibalna oziroma športna dejavnost in razumevanje vloge gibanja ter športa in njunih vplivov na oblikovanje zdravega življenjskega sloga.

Sofinanciranje dejavnosti na področju prostočasne športne vzgoje otrok in mladine od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja sodi v letni program športa na državni in lokalni ravni, v osnovni šoli pa je kot del razširjenega programa šole (interesne dejavnosti) financiran tudi iz sredstev šolstva. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine tako obsega širok spekter športnih dejavnosti: od obšolskih športnih programov, namenjenih vsem otrokom in mladini, do športnih programov otrok in mladine, ki niso del tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez in jih ponujajo društva in zasebniki.

Zaradi vpliva gibanja in športa na različne vidike razvoja mladega človeka je v nacionalnem programu športa izpostavljena prednostna skrb za vse pojavne oblike športne dejavnosti otrok in mladine. S temi programi želimo uresničevati priporočila številnih resolucij, ki zahtevajo, da mora imeti vsak otrok in mladostnik vsaj uro kakovostne športne vadbe dnevno. Zato je nujno aktivno vključevanje različnih področij: šolstva (redni pouk, športni dnevi, interesni športni programi in šolska športna tekmovanja; skrb za šolanje mladih športnikov), zdravja (politike prehranjevalnih navad), prometa (zagotavljanje varnih poti, ki naj omogočajo dostop v šolo peš, s kolesom, skirojem ali rolerji), dela, družine in socialnih zadev (omogočanje družinskega prostočasnega udejstvovanja), turizma (brezplačna ponudba v turističnih središčih). Zaradi izrazito skromnega financiranja tega področja v zadnjem desetletju⁵ je treba povečati delež financiranja programov na lokalni ravni. Kakovost in učinkovitost prostočasnih športnih programov bomo povečali, če bodo programe vodili izobraženi oziroma bolj usposobljeni kadri.

Zaradi zapletenosti dela z mladimi in varnosti lahko delajo z mladimi le izobraženi športni strokovnjaki, izjemoma pa tudi strokovni delavci, ki imajo najmanj drugo stopnjo usposobljenosti za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu.

Brettschneider, W.D. in Naul, R. (2007). Obesity in Europe: young people's physical activity and sedentary lifestyles. Sport sciences international, št. 4. Frankfurt am Main: Peter Lang.

Currie, C., Roberts, C., Morgan, A., Smith, R., Settertobulte, W., Samdal, O. idr. (2004). Young People's Health in Context, Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) study: international report from the 2001/2002 survey. (Health Policy for Children and Adolescents, No. 4). Copenhagen: World Health Organization Regional Office for Europe.

Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2007). Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.

30 Hardman, K. (2008). Physical education in Schools and PETE programmes in the European context: Quality issues. V G. Strac, M. Kovač in Bizjak, K. (ur.) 4th International Symposium Youth Sport 2008 – The Heart of Europe. Book of Abstracts (str. 9-26).

Ljubljana: Faculty of Sport.

29

16

Strateški cilji

− − −

Kazalniki

-

-

-

Povečati delež dnevno športno dejavnih otrok in mladine za 10 odstotnih točk Izboljšati gibalno zmogljivost otrok in mladine S športno vadbo pomagati določenim otrokom in mladostnikom (otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, socialno izključeni idr.) k pridobivanju socialnih kompetenc in zdravemu razvoju Delež otrok in mladine, ki se v prostem času (med tednom, v pouka prostih dnevih) redno ali občasno ukvarjajo s športom Število otrok in mladine v nacionalnih športnih programih Mali sonček, Zlati sonček, Krpan, Hura, prosti čas, Naučimo se plavati, Šolska športna tekmovanja, Ciciban planinec, Mladi planinec, Zdrav življenjski slog idr. Število otrok in mladine, ki se aktivno udeležuje dejavnosti v naravi Spremembe v telesnem in gibalnem razvoju ter drugih kazalnikih gibalne kompetentnosti otrok in mladine Indeks telesne mase (iz podatkov športno-vzgojnega kartona) Število vključenih otrok in mladine v posebne programe športne vadbe, namenjene otrokom in mladini s posebnimi potrebami, socialno izključenim ipd.

Mnenje staršev / otrok / mladine o vsebini in kakovosti programov

V preteklem desetletju zaznavamo izrazit porast deleža otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo in debelostjo, upadajo pa tudi gibalne sposobnosti, posebej tiste, ki so povezane z dalj časa trajajočim delom, zato so strateški cilji do leta 2023 usmerjeni v dnevno zagotavljanje vsaj ure dovolj intenzivne in kakovostno vodene športne vadbe. Ukrepi na področju prostočasne športne vzgoje otrok in mladine zahtevajo aktivno vključevanje različnih politik, zato so nekateri od ukrepov navedeni na drugih področjih nacionalnega programa športa31: 1. zagotoviti vsaj eno uro kakovostno vodene športne vadbe dnevno za vse starostne skupine otrok in mladine, 2. posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost obstoječih prostočasnih programov športne vzgoje otrok in mladine, 3. zagotoviti vsaj dve uri brezplačnih, kakovostno vodenih športnih prostočasnih dejavnosti tedensko za učence in dijake.

Zagotavljanje dostopnosti športnih objektov in zunanjih športnih površin za otroke in mladino je umeščeno znotraj poglavja Športni objekti in naravne površine za šport. Izboljšanje kompetenc strokovnega kadra, ki organizira in izpeljuje interesne športne programe otrok in mladine, je predstavljeno v poglavju Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu.

31

17

6.1.3 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci in mladina s posebnimi potrebami.

Mednje uvrščamo otroke in mlade, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne morejo sami delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega okolja, v katerem živijo, zato potrebujejo prilagojeno izvajanje športnih programov z dodatno strokovno pomočjo. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami je namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje teh mladih ljudi v vsakdanje življenje in predstavlja logično nadaljevanje njihovega rednega šolskega športnega udejstvovanja. Uspeh v športnih dejavnostih vpliva na njihovo uspešno socialno vključevanje, polno in bogatejše življenje. Oblike dejavnosti, ki sodijo v nacionalni program športa, so športna vadba, športne prireditve in tečaji oz. posebni gibalni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir32.

Strateški cilji Kazalniki

− Zboljšati povezave med šolami, športnimi in drugimi društvi, ki izvajajo programe za otroke in mladino s posebnimi potrebami - Število športnih programov za otrok in mladino s posebnimi potrebami - Število otrok in mladine s posebnimi potrebami, vključenih v športne programe

V preteklem desetletju je bilo področje športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami slabo financirano. Nacionalni program športa za prihodnje predvideva spodbujanje sodelovanja vseh subjektov na tem področju in obsega naslednji ukrep33: 1.

spodbujanje povezovanja šol in športnih, dobrodelnih ter drugih društev na lokalni ravni za izvedbo športnih programov za otroke in mladino s posebnimi potrebami.

6.1.4 Obštudijske športne dejavnosti Obštudijske športne dejavnosti so pomembna sestavina življenja študentov kot dopolnilo intelektualnemu delu. Pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja, ki ga pretežno zahteva študij, in k polnejši uresničitvi človeka. Študijsko obdobje lahko obravnavamo kot podaljšano obdobje mladostništva, v katerem je potrebno omogočiti nadaljevanje spodbude na poti do gibalno kompetentne osebnosti, zato tudi v tem obdobju zasledujemo cilj, in sicer uro kakovostne športne vadbe dnevno.

Obštudijske športne dejavnosti predstavljajo različne organizirane in samoorganizirane34 oblike športnih dejavnosti v kraju študija in v domačem kraju bivanja študenta. Za organizacijo

Nadgradnja teh programov so programi športne vzgoje invalidov, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport invalidov, vrhunski šport invalidov (vse zajeto v poglavju Šport invalidov) in športna rekreacija oz. šport za vse (prav tako v ločenem poglavju).

33 Drugi ukrepi, ki zadevajo področje športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, so predstavljeni v poglavjih Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu ter Športni objekti in naravne površine za šport.

34 Pri samoorganiziranih oblikah se študentom zagotovi le prostor za izvajanje športnih dejavnosti.

32

18

tovrstnih dejavnosti morajo poleg študentskih (športnih) organizacij skrbeti tudi visokošolski zavodi.

Strateški cilji

Kazalniki

− − − -

Zagotoviti pogoje, da se bo v prostem času redno ukvarjalo s športom 50% študentov Izboljšati gibalno zmogljivost študentov za 10% Povečati število študentov v športnih programih za 20% Delež študentov, ki se v prostem času redno ali občasno ukvarjajo s športom Število študentov v obštudijskih športnih programih in v univerzitetnih športnih tekmovanjih Spremembe v telesnem in gibalnem razvoju ter drugih kazalnikih gibalne kompetentnosti študentov Mnenje študentov o kakovosti programov

V preteklem desetletju je bilo na področju študentskega športa veliko sprememb, ki so slabo vplivale nanj⁵. Treba bo povečati javno financiranje teh dejavnosti, zlasti na ravni lokalnih skupnosti. Univerze in samostojni visokošolski zavodi morajo vzpostaviti učinkovit sistem kakovostnih obštudijskih športnih dejavnosti, v katere bodo pritegniti večje število študentov.

Glede na značilnosti študentov nacionalni program športa opredeljuje naslednji ukrep na tem področju: 1. posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost cenovno dostopnih obštudijskih športnih dejavnosti.

6.1.5 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Kakovostna športna dejavnost otrok in mladine, ki se ukvarjajo s športom zaradi doseganja vrhunskih dosežkov, je temeljni pogoj kasnejše športne uspešnosti. Ti programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike na njihovi poti za doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Temeljijo na kakovostni športni vzgoji, ki se odvija v športnih društvih in njihovih zvezah ter nadgrajuje v trening posamezne športne panoge, ki ga izvaja strokovno izobražen ali pa tudi strokovni kader, ki ima najmanj drugo stopnjo usposobljenosti za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu. Programi morajo ob športnem udejstvovanju omogočati športniku uspešno izobraževanje. Pri tem so mladim športnikom na voljo sistemske pomoči35.

Sofinanciranje športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, sodi v letne programe športa na državni in lokalni ravni.

35

Predstavljeno v poglavju Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov.

19

Strateški cilji Kazalniki

−

Povečati število otrok in mladine v tekmovalnih sistemih za 5% Povečati število športnikov mladinskega razreda za 5% − Število otrok in mladostnikov, ki so vključeni v tekmovalne programe nacionalnih panožnih športnih zvez − Število športnikov mladinskega razreda

V preteklem desetletju smo vzpostavili sistem nacionalnih panožnih športnih šol, ki je izboljšal kakovost dela z nadarjenimi mladimi športniki, zato bodo prihodnje dejavnosti usmerjene v prenos te pozitivne prakse na lokalno raven in na izboljšanje kakovosti dela s to občutljivo populacijo. Zagotavljanje možnosti za kakovostno športno vzgojo otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, posega na več področij nacionalnega programa36, zato je v tem delu opredeljen le en ukrep: 1. omogočiti kakovostno športno vzgojo otrok in mladine v tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez (nacionalne in občinske panožne športne šole, podpora programom.

6.1.6 Kakovostni šport Kakovostni šport predstavlja nadgradnjo športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. V programe kakovostnega športa uvrščamo vse športnike in športne ekipe v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, tekmujejo v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih in so registrirani skladno s pogoji OKS-ZŠZ8. Razvoj kakovostnega športa je pomemben dejavnik širjenja vključenosti čim večjega števila športnikov v šport za dosežek37 in vzpostavljanja konkurenčnega okolja v posameznih športnih panogah na državni ravni. Bolj kakovostno in širše konkurenčno okolje na državni ravni je pomemben dejavnik in spodbujevalec razvoja vrhunskega športa. Posebno mesto znotraj področja kakovostnega športa zavzemajo športniki in športne ekipe, ki si skladno s pogoji OKS-ZŠZ8 pridobijo status športnikov državnega razreda, saj ta predstavlja doseganje najvišje ravni športne uspešnosti športnika ali športne ekipe na nacionalni ravni oz. primerne ravni uspešnosti v mednarodnem prostoru. Zaradi navedenega se kakovostni šport sofinancira iz javnih financ prek letnih programov športa. Pri tem je izključeno plačilo športnikov za njihovo športno udejstvovanje.

Strateška cilja

−

Ohranjanje števila športnikov z državnim razredom

Kazalnika

-

Število športnikov z državnim razredom

Izboljšanje kompetenc strokovnega kadra, ki organizira in izpeljuje prostočasne športne programe otrok in mladine, je predstavljeno v poglavju Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu. Podpore športnikom v šolskem sistemu so predstavljene v poglavju Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov. Meritve in spremljanje treniranosti je opredeljeno v poglavju Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje o športni vadbi.

37 Šport za dosežek predstavlja športno udejstvovanje, v katerem je udeležencem najpomembnejši cilj doseči čim boljšo uvrstitev ali javno priznanje njihovega športnega udejstvovanja.

36

20

V kakovostnem športu se je v preteklem desetletju povečalo tako število športnikov, vključenih v tekmovalne sisteme (registrirani), kakor tudi število športnikov s statusom športnika državnega razreda8. Pomembna pomanjkljivost analiziranega obdobja je bila predvsem opredelitev pomena športnikov s statusom državnega razreda, ki predstavljajo najvišjo raven uspešnosti znotraj področja kakovostnega športa. Nacionalni program zato večjo pozornost namenja urejanju notranjih razmerij porabe javnofinančnih sredstev na področju kakovostnega športa.

Statusne pravice športnikov, ki jih uvrščamo v področje kakovostnega športa, so predstavljene v ločenem poglavju. Skladno s tem nacionalni program na področju kakovostnega športa opredeljuje naslednji ukrep: 1. povečanje konkurenčnosti programov kakovostnega športa (učinkovita uporaba športnih objektov, zagotavljanje strokovnega kadra za treniranje).

6.1.7 Vrhunski šport Doseganje visokih in najvišjih športnih dosežkov v svetovnem merilu je v prvi vrsti veliko dejanje za posameznika, ob spletu medijske pojavnosti, nacionalnega pomena športa in družbene odmevnosti pa je lahko pomembno tudi za širšo družbeno skupnost (lokalno skupnost, regijo, državo, mednarodno javnost).

Vrhunski šport predstavlja eno najvišjih oblik človekove ustvarjalnosti na področju športa.

Pogosto označuje tudi športno dejavnost za dokazovanje zgornje meje človeških psihofizičnih sposobnosti. Ta pojavna oblika športa ima pomembno vlogo za druge vidike športa, zlasti za vključevanje mladih v šport. Vrhunski športniki so vzorniki mladim, z njihovimi dosežki pa se pogosto poistovetijo vsi pripadniki zamišljene nacionalne skupnosti (t.i. nacionalna identifikacija)⁴. Vrhunski šport predstavlja tudi področje, na katerem se lahko prek dosežkov na mednarodni ravni uresničujejo koristi države (npr. prepoznavnost). Vrhunski športni dosežki posredno odražajo razvitost športne panoge, kažejo na njeno organiziranost, vplivajo na športno industrijo, trgovino, turizem, medije, posredno pa usmerjajo načine (aktivnega in pasivnega) preživljanja prostega časa ljudi. Zapletenost vrhunskega športnega dosežka je tako velika, da jo je težko razčleniti, zagotovo pa je zanj treba uskladiti sposobnosti športnika, trenerja, dane materialne in finančne možnosti, znanstvena spoznanja in trdo ter načrtno delo.

Nekatere poti do vrhunskega športnega dosežka, pa tudi učinki vrhunskega športa so pogosto protislovni, zato so stranpoti vrhunskega športa (doping, nehumano delo s športniki, prirejanje športnih rezultatov) poseben predmet obravnave nacionalnega programa športa38. Vendar pa ima vrhunski šport toliko pozitivnih vrednot za posameznika in nacijo, da vsaka družba s posebnim interesom podpira svoje športnike pri doseganju vrhunskih dosežkov. V humanih družbah posvečajo posebno pozornost delu z najmlajšimi športniki, kjer je lahko strokovnost ali nestrokovnost odločilna za to, ali bo športnik izkoristil svoje zmožnosti, obdržal raven ustrezne motivacije in dosegel svoje osebne cilje.

V vrhunskem športu lahko športniki izoblikujejo svojo družbeno vlogo s pomočjo dosežkov na športnih tekmovanjih. Vrhunski šport ima v Sloveniji izredno tradicijo in za prebivalce Slovenije 38

Obravnavano v poglavju Podpora humanosti v športu.

21

lahko trdimo, da še posebej cenijo športnike in vrhunske športne dosežke⁴. Ustvarjanje vrhunskih športnih storitev od športnika poleg njegove športne nadarjenosti zahteva veliko delavnosti, večkrat tudi odrekanja, ustrezne pogoje dela in splet drugih dejavnikov. Zato je doseganje vrhunskih športnih rezultatov rezultat načrtnega, tehnološko dovršenega, individualiziranega procesa; ne samo treniranja, v katerega je vključenih več ljudi, pogosto tudi več športnih organizacij. Glavni nosilci vrhunskega športa so športniki in njihovi trenerji ter športna društva in nacionalne panožne športne zveze, v katerih delujejo. Pomembna pa so tudi podporna okolja: družina (zasebno življenje športnika), šola (usklajevanje šolskih in športnih obveznosti), panožni tim (spremljanje zdravstvenega stanja in pripravljenosti športnika) in poklicno okolje (usklajevanje delovnih in športnih obveznosti).

Vrhunski šport in s tem vrhunski športnik je v Sloveniji dogovorno opredeljen glede na kategorizacijo športnikov8. Model za razvrščanje športnikov v razrede temelji na izhodišču, da je vrhunski ustvarjalni dosežek lahko dosežen le v absolutni mednarodni konkurenci, torej na tekmovanjih, na katerih nastopajo vsi najboljši v posamezni športni panogi. Po tem modelu se vrednotenje rezultatov športnikov izpelje na podlagi značilnosti tekmovanja, na katerem je bil rezultat dosežen, to je mednarodne konkurenčnosti in nacionalnega pomena športne panoge ter tudi na podlagi drugih kriterijev⁸.

Strateški cilji

− − −

Kazalniki

-

Ohranjanje števila vrhunskih športnikov Ohranjanje števila osvojenih medalj na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih, evropskih prvenstvih in končnih razvrstitvah svetovnih pokalov Vsestranski razvoj vrhunskih športnikov v času njihove športne kariere in po njej Število vrhunskih športnikov Število osvojenih medalj na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih, evropskih prvenstvih in skupnih uvrstitvah svetovnih pokalov Zadovoljstvo športnikov s pridobljenim statusom vrhunskega športnika Zadovoljstvo trenerjev s pridobljenim statusom vrhunskega trenerja

Ukrepi, izvedeni v predhodnem desetletnem obdobju, so imeli ugoden in pozitiven vpliv na rast in razvoj vrhunskega športa v Sloveniji. Razvoj vrhunskega športa se ni kazal samo v večjem številu vrhunskih športnikov in stalnim večanjem števila osvojenih medalj na največjih mednarodnih športnih tekmovanjih, temveč je ta viden tudi v uspehih slovenskih reprezentanc v moštvenih športih. Prav tako pa je opazna kakovostna razpršenost vrhunskega športa na vedno večje število športnih panog5.

Vrhunski športni dosežek je storitev, katere stroški so podobni povsod po svetu, stalno pa naraščajo. Ker želimo ostati konkurenčni, nacionalni program športa v prihodnje poleg sofinanciranja izpeljave programov vrhunskih športnikov namenja še večjo skrb zagotavljanju statusnih pravic vrhunskih športnikov in vrhunskih trenerjev, ustvarjanju ugodnega okolja za celostni razvoj vrhunskih športnikov v času športne kariere in po njej ter izboljšanju prostorskih možnosti za priprave in nastope slovenskih športnikov. Skladno s tem bomo na podlagi obstoječih možnosti vzpostavili in programsko povezali olimpijske, nacionalne in občinske športne centre. Za nudenje celovite strokovne podpore programom vrhunskega športa bo ustanovljen olimpijski strokovni center39. Za usklajevanje študijskih in vadbenih obveznosti 39 Olimpijski

športni center je opisan v poglavju Razvojne dejavnosti.

22

bomo ustanovili olimpijski univerzitetni športni center40 za trening vrhunskih športnikov študentov v Ljubljani.

Vrhunski šport se sofinancira iz letnih programov športa, vendar pa se javno-finančna sredstva ne smejo namenjati za plačilo športnikom za njihovo nastopanje. Nacionalni program na področju vrhunskega športa opredeljuje naslednja ukrepa41: 1. povečanje konkurenčnosti programov vrhunskega športa (podpora programom, spodbude za vrhunske športnike in njihove trenerje, olimpijski univerzitetni športni center), 2. sistemska opredelitev za uveljavljanje statusnih pravic vrhunskih športnikov in vrhunskih trenerjev (zaposlovanje vrhunskih športnikov in vrhunskih trenerjev v javni upravi, pomoč pri iskanju zaposlitve nekdanjim vrhunskim športnikom, usklajevanje študijske in športne poti).

6.1.8 Šport invalidov Šport invalidov42 ima v vseh svojih raznovrstnih oblikah pomembne psihosocialne učinke (možnost rehabilitacije s pomočjo gibanja, vključevanje v družbo), lahko pa tudi športne učinke (možnost doseganja vrhunskih rezultatov in ukvarjanje s športno rekreacijo). Tako pri nekaterih oblikah zmanjšanih zmožnosti človekove telesne dejavnosti prevladuje izrazito doseganje vrhunskih dosežkov (paraolimpijski športi, olimpijada gluhih43), drugje pa so v ospredju bolj psihosocialni vidiki (igre specialne olimpijade). Obstajajo pa tudi druge oblike športa invalidov (neparaolimpijski športi).

Raznolikost športnih dejavnosti na področju športa invalidov kaže tudi sestava osrednje panožne zveze na področju športa invalidov v Sloveniji Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Slovenije, ki združuje največje nacionalne invalidske organizacije44.

Zaradi interdisciplinarnosti je šport invalidov prepleten z različnimi družbenimi področji, med katerimi sta najpomembnejša zdravstvo ter vzgoja in izobraževanje. Pri njegovem razvoju so poleg športnih društev in drugih športnih organizacij zato udeleženi tudi subjekti iz omenjenih družbenih področij. Šport invalidnih otrok in mladine poteka večinoma v običajnih šolah. Ti programi niso vključeni v letne programe športa, so pa kot del sprejetih predmetnikov in šolskih

40 Olimpijski

univerzitetni športni center je opisan v poglavju Športni objekti in naravne površine za šport.

Razvojne naloge za spodbujanje vrhunskega športa so opredeljene v poglavju Razvojne dejavnosti v športu, pomoči za usklajevanje šolskih in športnih obveznosti vrhunskih športnikov so opisane v poglavju Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov, preprečevanje stranpoti vrhunskega športa v poglavju Podpora humanosti v športu, vzpostavljanje prostorskih možnosti za ukvarjanje z njim pa v poglavju Športni objekti in naravne površine za šport.

42 Obstaja več opredelitev invalidnih oseb. Po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02, 61/06) je v skladu z mednarodno klasifikacijo invalid tisti posameznik, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne more sam delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega okolja, v katerem živi.

43 Ang. deaflympics 44 Navedena zveza ima kratico ZŠIS-POK in vključuje naslednje članice: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Zveza delovnih invalidov Slovenije, Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Sožitje – Zveza društev za pomoč ljudem z motnjami v duševnem razvoju Slovenije (Zveza Sožitje), Društvo distrofikov Slovenije, Združenje multiple skleroze Slovenije, Zveza društev CIV Slovenije, Društvo študentov invalidov Slovenije, Zveza društev vojnih invalidov, Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije, Društvo laringektomiranih Slovenije, Društvo paralitikov Slovenije in Društvo revmatikov Slovenije.

41

23

programov zelo pomemben element vzpostavljanja športne dejavnosti in oblikovanja športne kulture invalidnih oseb.

Strateški cilji

Kazalniki

− Zboljšati povezave med športnimi društvi in dobrodelnimi društvi, ki izvajajo programe za invalide − Vzpostaviti šport invalidov na lokalni ravni − Povečati število športno dejavnih invalidov, vključenih v športne programe na področju športne rekreacije in tekmovalnega športa za 200% - Število športnih programov za invalide - Število športnih društev za invalide - Število vrhunskih športnikov invalidov - Število invalidov, vključenih v športne programe na področju športne rekreacije in tekmovalnega športa

V Sloveniji je približno 170.000 oseb s statusom invalida. Na področju prostočasne športne vzgoje je trenutno zelo malo programov za to populacijo, tako s tekmovalnega kot tudi rekreativnega vidika. Dvig kakovosti programov in število invalidov, ki se bodo ukvarjali s športno rekreativno dejavnostjo, bo mogoč zlasti v sodelovanju ZŠIS-POK kot trenutno edinim reprezentativnim predstavnikom športa invalidov v Sloveniji, z občinskimi športnimi zvezami, nacionalnimi panožnimi zvezami, državnimi organi in drugimi nosilci športnih dejavnosti.

V preteklem desetletju so bili postavljeni cilji na področju športa invalidov le delno doseženi, saj ZŠIS-POK ni imel podpore v ustreznih strokovnih organizacijah in pristojnih ministrstvih.

Nacionalni program športa za prihodnje predvideva sodelovanje vseh subjektov znotraj ukrepov, ki izhajajo iz konvencije o pravicah invalidov45 in opredeljujejo tudi njihove pravice na področju športa. Na splošno se je Slovenija z ratifikacijo zavezala sprejeti ukrepe, s katerimi invalidom enako kot drugim ljudem omogočajo sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih. Njihov pomemben dejavnik predstavlja postopna integracija invalidov v šolski sistem in panožne športne zveze, tam kjer za to obstaja interes.

Nacionalni program športa na področju športa invalidov obsega naslednje ukrepe46: 1.

2.

3.

4.

5.

spodbujanje povezovanja športnih in invalidskih ter dobrodelnih društev na lokalni ravni za izpeljavo športnih programov za invalide, dvig konkurenčnosti vrhunskega športa invalidov (zagotavljanje ustrezne organizacijske infrastrukture za tekmovanja, podpora vrhunskim športnikom invalidom prek ZŠIS-POK), zagotavljanje statusnih pravic vrhunskih športnikov invalidov, vzpostavitev modela vključevanja invalidov v šport v vzgojno-izobraževalnem sistemu, spodbuditi povezovanja med posameznimi panožnimi športnimi zvezami in Paraolimpijskim komitejem Slovenije.

45 Konvencijo o pravicah invalidov je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 13. decembra 2006, Republika Slovenija pa jo je podpisala 31. marca 2007, DZ RS pa jo je ratificiral 2. aprila 2008.

Dosegljiva je na http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/konvencija_o_pravicah_invalidov/.

46 Drugi ukrepi, ki zadevajo področje športa invalidov, so predstavljeni v poglavjih Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu ter Športni objekti in naravne površine za šport.

24

6.1.9 Športna rekreacija Športna rekreacija je smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje, športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti ter prav tako programov tekmovalnega športa (športniki naj bi po zaključeni tekmovalni karieri ostali športno dejavni). Predstavlja športno dejavnost odraslih vseh starosti in/ali družin s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja ali zabave. Z vidika javnega interesa so pomembni zlasti učinki takšne športne vadbe, ki nesporno dokazujejo, da je redna, kakovostno strukturirana in ustrezno intenzivna športna rekreacija zelo koristna za zdravje posameznika in posledično tudi za javno zdravje47. Takšna vadba48 zmanjšuje obolevnost in smrtnost49, neposredno zmanjšuje telesno težo, omogoča boljše uravnavanje maščob v krvi50 ter količine telesnega maščevja51, dviguje raven varovalnega holesterola - HDL in niža raven škodljivega holesterola – LDL52 ter povečuje kostno gostoto53. Športna rekreacija zato predstavlja dejavno, koristno in prijetno izpopolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa ljudi. Ima različne pojavne oblike. Zaradi oblikovanja zdravega življenjskega sloga je zlasti priporočljivo družinsko ukvarjanje s športom. Pri tem ni pomembna samo večja notranja povezanost in kakovost družinskega življenja, temveč tudi spoznanja o športu kot praviloma učinkovitem sredstvu razvedrila in kakovostnega preživljanja prostega časa, pa tudi preprečevanja in zdravljenja sociopatoloških pojavov. Vse pomembnejši del športne rekreacije je zaradi demografskih gibanj šport starostnikov. Športna rekreacija predstavlja tudi pomemben razvojni dejavnik športnega turizma, za katerega ima Slovenija izjemne danosti. Športno dejavni turizem predstavlja sredstvo, s katerim je mogoče pospešiti promocijo ukvarjanja s športom, tako v sklopu družin kot posamezno. Vedno večja potreba pa se kaže tudi po športni dejavnosti znotraj delovnih organizacij, v obliki aktivnih odmorov med delovnim procesom in po športni rekreaciji zaposlenih izven delovnega časa, prilagojeni glede na posebnosti delovnega mesta ter značilnosti zaposlenih, ki delo opravljajo.

Strateški cilji

− − −

Povečati delež redno športno dejavnih odraslih na 70% Povečati delež športno dejavnih v strokovno vodenih športnih programih za 3 odstotne točke Povečati delež športno dejavnih turistov

47 Javno zdravje je opredeljeno kot znanost in stroka o preprečevanju in krepitvi zdravja skupnosti skozi izobraževanje, promocijo zdravih življenjskih slogov ter raziskav o preprečevanju bolezni in poškodb. Javno zdravje pomaga zboljšati zdravje in dobro počutje ljudi.

48 Enake pozitivne učinke imajo tudi vsi drugi programi športa, le da se pri nekaterih od njih pojavljajo tudi nekateri negativni zdravstveni učinki (npr. poškodbe in okvare pri vrhunskem in kakovostnem športu). Kljub temu imajo tudi ti programi zelo pozitivno zdravstveno in stroškovno bilanco. Izračuni, ki upoštevajo tudi poškodbe pri športu, namreč kažejo na neposredne stroške zdravljenja zaradi telesne neaktivnosti od 104 USD do 1.305 USD na prebivalca (v: Oldridge, N. (2006). Costs of physical inactivity. V: Abstact book of 11th World sport for all congress. Physical Activity: Benefits and Challenges, pp. 9. Havana: Cuban Olympic Committee).

49 Blair, S.N., Kohl, H.W., Barlow, C.E., Paffenbarger, R.S., Gibbons, L.W., Macera, C.A. (1995). Changes in physical fitness and all-cause mortality. A prospective study of healthy and unhealthy men. Jama, 273(14):1093-8.

Haskell, W.L., Leon, A.S., Caspersen, C.J., Froelicher, V.F., Hagberg, J.M., Harlan, W. et al. (1992). Cardiovascular benefits and assessment of physical activity and physical fitness in adults. Med Sci Sports Exerc, 24(6 Suppl):S201-20.

50 Leon, A.S., Sanchez, O.A. (2001). Response of blood lipids to exercise training alone or combined with dietary intervention. Med Sci Sports Exerc, 33(6 Suppl):S502-15; discussion S528-9.

51 Kromhout, D., Bloemberg, B., Seidell, J.C., Nissinen, A., Menotti, A. (2001). Physical activity and dietary fiber determine population body fat levels: the Seven Countries Study. Int J Obes Relat Metab Disor, 25(3):301-6.

52 Sasaki, J., Shindo, M., Tanaka, H., Ando, M., Arakawa, K. (1987). A long-term aerobic exercise program decreases the obesity index and increases the high density lipoprotein cholesterol concentration in obese children. Int J Obes, 11(4):339-45.

53 Centers for Disease Control and Prevention (1997). Guidelines for school and community programs to promote lifelong physical activity among young people. MMWR Recomm Rep; 46(RR-6):1-36.

25

Kazalnik

-

Delež športno dejavnih prebivalcev (redno, občasno, v strokovno vodenih športnih programih) Delež športno dejavnih turistov

V preteklem desetletju beležimo pomemben razvoj športne rekreacije. Športna dejavnost Slovencev se je zvišala⁴; zaradi vpliva mater na preživljanje prostega časa družine54 je zlasti pomembna številčnejša navzočnost žensk v športni rekreaciji. Povečala se je tudi ponudba programov športne rekreacije. Tukaj je gibalo razvoja zlasti zasebna ponudba⁵. Vendar ne smemo prezreti, da športna rekreacija temelji na finančnih prispevkih prebivalstva⁵, zato v preteklosti niso bili vzpostavljeni pogoji za enak dostop do nje vsem prebivalcem Slovenije. Zato nacionalni program športa opredeljuje povečanje dostopnosti zlasti z ukrepi na področju zunanjih športnih objektov in uporabe naravnih površin za šport na način, da imajo le-te čim manjše negativne vplive na okolje. Športna rekreacija na teh površinah lahko predstavlja zelo dobro nevtralizacijo današnjim delovnim obremenitvam, ki jih označuje dolgotrajno sedenje v zaprtih prostorih pred računalniškimi zasloni, hkrati pa je zaradi njihove brezplačne uporabe tudi socialni korektiv. Raznovrstne brezplačne možnosti ukvarjanja s športno rekreacijo, kot so brezplačna športna vadba, brezplačna uporaba šolskih igrišč v popoldanskem času, interesne dejavnosti s področja športa itn., vplivajo bodisi na izboljšanje ravni telesne dejavnost kakor tudi bistveno pripomorejo k zmanjševanju neenakosti med posamezniki55.

Uresničevanje strateških ciljev na področju športne rekreacije bo poleg dejavnosti, navedenih v drugih poglavjih56, udejanjeno prek naslednjih ukrepov: 1. povečati dostopnost do kakovostne športne rekreacije, 2. povečati ozaveščenost vsakega posameznika o pomenu športne dejavnosti za lastno zdravje v najširšem pomenu besede in o možnih negativnih vplivih športne dejavnosti na naravno okolje, 3. spodbujanje različnih oblik telesne vadbe v delovnem okolju, 4. športna rekreacija na recept, 5. okrepiti podobo Slovenije kot turistične destinacije za športno dejavne počitnice.

Doupona, M. (1996). Socialno demografska struktura mater in očetov šoloobveznih otrok in njihov odnos do športa. Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakulteta za šport.

55 Ferreira I, van der Horst K, Wendel-Vos W, Kremers S, Van Lenthe FJ, Brug J. Environmental correlates of physical activity in youth –a review and update. Journal compilation. The International Association for the Study of obesity. Obesity reviews 2006; 8: 129-54.

56 Nacionalni program športa spodbuja športno rekreacijo še z ukrepi na področju športnih prireditev in promocije športa, športnih objektov in naravnih površin za šport, izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj kadrov v športu, znanstveno-raziskovalnem področju ter področju javnega obveščanja o športu.

54

26

6.1.10

Šport starejših

Po demografskih napovedih bo do leta 2060 vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let, skoraj vsak sedmi prebivalec pa bo starejši od 80 let. Po drugi strani se število mladih zmanjšuje57. Staranje družbe bo imelo neizogibne družbene spremembe, zato šport starejših, kljub temu, da vsebinsko sodi med športno rekreacijo, izpostavljamo v ločenem poglavju, saj bo v prihodnosti predstavljajo pomembno področje razvoja športa in širše družbe. Šport starejših lahko opredelimo kot športno-rekreativno dejavnost ljudi nad 65. letom starosti58. To je običajno obdobje, ko se ljudje upokojijo, zaradi staranja pa se spremenijo nekatere biološke lastnosti človekovega organizma, zato starejši pogosteje obolevajo. Za družbo lahko predstavlja šport starejših pomembno sredstvo za zmanjševanje izdatkov za javno zdravstveno blagajno, saj učinki kakovostne telesne vadbe zmanjšujejo obolevnost. Za posameznika pa redna športa dejavnost v tem življenjskem obdobju pomeni kakovostno in samostojno staranje, ohranjanje telesnega, duševnega, čustvenega in socialnega zdravja, socialno vključevanje, zmanjšanje stroškov zdravljenja in ohranjanje ustvarjalne življenjske energije. Šport starejših predstavlja nadaljevanje športne rekreacije iz odrasle dobe s prilagoditvami glede na zmožnosti posameznika, ki izhajajo iz procesov staranja; izsledki pa kažejo, da je mogoče pričakovati pozitivne spremembe redne telesne vadbe tudi pri ljudeh, ki so začeli vaditi šele v starosti59.

Strateški cilji

− −

Kazalnik

-

Povečati delež športno dejavnih starejših na 50% Povečati delež športno dejavnih starejših v strokovno vodenih športnih programih za 10 odstotnih točk Delež športno dejavnih starejših (redno, občasno, v strokovno vodenih športnih programih)

Delež starejših, ki se ukvarjajo s športom, se je v preteklem desetletju dvignil na 38%, vendar pa je ta delež izrazito nižji, kot v starostni skupini prebivalcev med 55 in 64 letom, ki znaša 62,3%60.

V prihodnje bo za doseganje strateških ciljev treba razširiti programsko ponudbo s posebej strokovno izobraženim in usposobljenim kadrom, prilagoditi športne objekte in njihovo opremo starejšim, učinkovito izkoristiti naravne danosti za športno rekreacijo ter povezati delovanje športnih, upokojenskih in zdravstvenih organizacij. Skladno s tem nacionalni program športa na področju športa starejših obsega naslednja ukrepa61: 1.

2.

zagotoviti vsaj dve uri brezplačnih, kakovostno vodenih športnih dejavnosti tedensko za starejše, spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje skozi šport.

SURS (2009). Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060. Projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo. Ljubljana: Statistični urad RS. Dosegljivo na: http://www.stat.si/doc/pub/prebivalstvo2009.pdf 58 Takšna starostna meja velja v večini razvitih držav (http://www.who.int/healthinfo/survey/ageingdefnolder/en/).

59 Chodzko-Zajko, W. J., Proctor, D. N., Fiatarone Singh, M. A., Minson, C. T., Nigg, C. R., Salem, G. J., et al. (2009). American College of Sports Medicine position stand. Exercise and physical activity for older adults. Med Sci Sports Exerc, 41(7), 1510-1530.

60 Sila, B. et.al. (2010). Športno rekreativna dejavnost Slovencev. Šport, 67 (1-2), priloga.

61 Drugi ukrepi, ki zadevajo področje športa starostnikov, so predstavljeni v poglavjih Športna rekreacija, Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu ter Športni objekti in naravne površine za šport.

57

27

6.2 Športni objekti in naravne površine za šport Pomemben dejavnik športnega udejstvovanja je tudi materialno okolje62, zato je ena od prednostnih nalog nacionalnega programa športa učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in naravnih površin za šport. Sofinanciranje dejavnosti na področju športnih objektov in naravnih površin za šport sodi v letne programe športa na državni in lokalni ravni.

V preteklem desetletju smo zagotovili spodobne infrastrukturne pogoje5, 63 - z izjemo vadbene infrastrukture v največjih mestnih središčih, zlasti Ljubljani in Mariboru64. Zato je smiselno pospeševati čim boljšo izrabo obstoječih javnih in tistih zasebnih športnih objektov, kjer obstaja velik javni interes za njihovo vključevanje v mrežo športnih objektov (npr. objekti športnih društev, kjer se izvaja veliko vsebin nacionalnega programa športa), ter zgraditi manjkajoče večnamenske vadbene športne objekte. Športni prostori v šolah morajo biti kar najbolje izkoriščeni, tudi za potrebe učencev, staršev in društev zunaj šolskih delovnih dni. Tako je mogoče ustvariti povezave med športom v družini, šoli in društvih. Objekti za športno rekreacijo morajo biti dostopni vsem skupinam prebivalstva.

Priljubljenost t.i. urbanih športov med mladimi narekuje izgradnjo športnih površin za te športe v mestnih skupnostih. Urediti je treba tudi ustrezne varne poti do športnih površin.

Celostna podoba športa in športne ozaveščenosti mora kazati na urejenost naravnega prostora za športne namene. Uporaba narave kot največje športne površine zahteva ne samo odnos do zgrajenega, temveč tudi do naravno danega, v skladu z načeli trajnostnega razvoja, zlasti uravnoteženega ravnanja z okoljem.

Objekti za kakovostni in vrhunski šport morajo slediti stalnemu razvoju posameznih športnih panog. Za zboljšanje prostorskih možnosti za priprave in nastope športnikov nacionalni program športa opredeljuje programsko in infrastrukturno povezovanje nekaterih vadbenih športnih površin v športne centre na ravni države in lokalnih skupnosti65.

Tako zgrajeno mrežo vadbenih športnih objektov in naravnih površin za šport bo treba ustrezno vzdrževati in obnavljati po načelih trajnostnega razvoja. Zagotoviti je treba pregleden način javnih vlaganj, ki bo javnim financerjem omogočil sodelovanje in podporo ne glede na lastništvo ob izraženem javnem interesu.

Prireditveni športni objekti predstavljajo javni interes, ki presega področje športa, zato mora biti njihova gradnja povezana z razvojnimi možnostmi povezovanja z drugimi družbenimi izseki (turizem, kultura idr.). Glede na gostoto poseljenosti in druge infrastrukturne zahteve se tovrstni športni objekti gradijo načeloma v največjih mestih.

Sallis, J. F., Prochaska, J. J., & Taylor, W. C. (2000). A review of corelates of physical activity of children and adolescents. Medicine and Science in Sport and Exercise, 32(5), 963–975.

63 Slovenija je po kapaciteti športnih objektov na milijon prebivalcev na 24. mestu med 140 državami po raziskavi T&T Competitiveness Report (WEF, 2013). Kazalnik je pomemben kot pokazatelj »naklonjenosti države do športa«, kjer Slovenija kotira relativno visoko.

64 Jurak, G. idr. (2012). Analiza šolskega športnega prostora s smernicami za nadaljnje investicije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Dosegljivo na: http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Monografije/Analiza_skupaj3.pdf 65 Predstavljeno v poglavju Vrhunski šport.

62

28

Ena ključnih utemeljitev za novogradnje športnih površin mora biti strokovno izobražen in usposobljen kader, ki je sposoben ustrezno izkoristiti in vzdrževati športne površine. Ustrezne standarde in normative, ki predpisujejo gradnjo športnih objektov, njihovo vzdrževanje in opremljenost, narekuje tudi dvig kakovosti športne dejavnosti v društvih in šolah. Na tej podlagi je mogoče zasnovati športno-tehnološki premik, ki bo zagotovil kakovostne športne površine in s tem sodobnejšo športno ponudbo66.

Posebno pozornost bo treba nameniti trajnostno naravnanemu urbanemu razvoju športne infrastrukture v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov. Urbani razvoj mora zagotoviti trajnost izboljšanja gospodarskega, družbenega in okoljskega blagostanja brez izčrpavanja okoljskega kapitala in uničevanja urbanega okolja ter ohranjanje bivanjskih vrednosti in višanje življenjske ravni vseh prebivalcev.

Strateški cilji

-

Kazalniki

-

Kakovostno izkoriščanje in učinkovito ravnanje s športnimi objekti in naravnimi površinami za šport Zagotavljanje 0,35 m2 pokritih in 3,2 m2 nepokritih športnih površin na prebivalca, ki bodo ustrezno prostorsko umeščene Zagotavljanje športnih objektov in naravnih površin za šport, ki bodo zgrajeni, posodobljeni in upravljani po načelih trajnostnega razvoja Izboljšanje učinkovitosti uporabe javnih športnih objektov Vključitev zasebnih športnih objektov v mrežo športnih objektov za uresničevanje javnega interesa na področju športa Zagotoviti ustrezno kakovostno mrežo športnih objektov in površin za celostno programsko podstrukturo športa Površina pokritih in nepokritih javnih športnih objektov po športnih panogah Površina zasebnih športnih površin, vključenih v mrežo športnih objektov, ki uresničujejo javni interes športa Površina šolskih športnih dvoran in zunanjih šolskih športnih površin na učenca Število športnih objektov z ustreznimi rešitvami za gibalno ovirane Zasedenost športnih objektov s športnimi programi Časovni delež zasedenosti šolskih športnih objektov za izvajanje nacionalnega programa športa Dolžina označenih urejenih poti v naravi (planinskih, kolesarskih, tekaških idr.) Število olimpijskih, nacionalnih, regijskih in občinskih športnih centrov Obseg prostovoljnega dela v društvih pri gradnji in obnovi športnih objektov Poraba energije športnih objektov Delež obnovljivih virov energije v športnih objektih Število urbanih športnih objektov in naravnih površin za šport v mestih Število športnih objektov, zgrajenih ali obnovljenih in vzdrževanih skladno z načeli trajnostnega razvoja

V preteklem desetletju smo zagotovili dobre infrastrukturne pogoje5, zato so strateški cilji nacionalnega programa športa do leta 2023 usmerjeni v učinkovito izrabo mreže športnih objektov, njeno izpopolnjevanje ter gospodarno upravljanje s športnimi objekti, vzdrževanje 66 Več v: Jurak, G., Kolar, E., Kovač, M., Bednarik, J. (2012). Management športnih objektov. Od zamisli do uporabe. Ljubljana: Fakulteta za šport.

29

zgrajenega in posodobitev zastarelega ter izkoriščanje naravnih danosti Slovenije v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Glede na to so zasnovani naslednji ukrepi na področju športnih objektov in naravnih površin za šport: 1. spodbuditi trajnostno in športno tehnološko posodobitev obstoječih javnih športnih objektov ter njihovo učinkovito koriščenje in ravnanje z javnimi športnimi objekti, 2. spodbuditi vključevanje zasebnih športnih objektov v mrežo športnih objektov za uresničevanje javnega interesa na področju športa, 3. povečati kakovost in število javno dostopnih športnih površin v urbanem (otoki športa za vse, trimske steze, zunanja šolska in vrtčevska igrišča ipd.) in naravnem okolju (planinske, tekaške, kolesarske poti; naravna kopališča ipd.), 4. povezovanje z drugimi družbenimi področji in zasebnim sektorjem pri gradnji in uporabi športnih objektov, 5. odpraviti obstoječa nesorazmerja v obsegu vadbenih športnih površin med lokalnimi skupnostmi v največjih mestih, 6. izboljšati umeščenost športnih objektov v urbano okolje in poti, ki omogočajo dejaven dostop do njih (peš, s kolesom, s skirojem ali rolerji), 7. vzpostaviti mrežo panožnih športnih centrov na različnih ravneh za kakovostni razvoj tekmovalnega športa.

6.3 Razvojne dejavnosti v športu Razvojne dejavnosti predstavljajo podporo vsem drugim dejavnostim športa. To so večinoma strokovne naloge, ki se medsebojno prepletajo, zato jih je včasih težko razmejiti. Omogočajo uspešnost na vseh področjih športa. Brez uresničevanja teh nalog slovenski šport ne bi bil tako kakovosten, množičen, varen, izobraževalen in konkurenčen športu razvitih držav. Kot številčno majhen narod moramo še bolj krepiti osnovne možnosti za športno uspešnost, da bi dosegli mednarodno odličnost. Njihov namen je zagotoviti možnosti in standarde za izpeljavo športne dejavnosti, primerljive športno kulturnemu prostoru razvitega sveta.

Nacionalni program športa opredeljuje naslednjo razvojno podstrukturo: -

izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programov založništvo v športu, znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu, informacijsko-komunikacijska tehnologija in analitika na področju športa.

Nosilci izvajanja teh dejavnosti so različne organizacije. Visokošolski in raziskovalni zavodi na področju športa in druge institucije, ki izobražujejo strokovnjake na športnem področju, so odgovorne za skrb nad strokovnostjo dela v športu, zato se morajo dejavno vključevati v razreševanje problemov športne prakse, izobraževati in v sodelovanju z OKS-ZŠZ ter z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami usposabljati športne delavce in skrbeti za stalno izpopolnjevanje njihovega znanja. Prav tako mora športna praksa ostati v stiku z napredkom na

30

področju strokovne podpore ter učinkovito izrabljati vse njene prednosti. Za učinkovito in koordinirano stalno povezavo izvajalcev strokovne podpore ter uporabnikov je zato smiselna vzpostavitev stalne organizacijske strukture na nacionalni ravni - olimpijskega strokovnega centra. Občinske športne zveze morajo zagotoviti pogoje za izvajanje razvojnih dejavnosti v lokalnih okoljih.

6.3.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ njegovega razvoja in uspešnosti. Najvišjo strokovno raven predstavlja strokovno izobražen kader, ki zaključi univerzitetni ali visokošolski študijski program s področja športa (kineziologije). Ti programi so v domeni izobraževalnega sistema.

Vzporedno z univerzitetnim in visokošolskim izobraževanjem v športu pa potekajo programi usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom, ki so del letnih programov športa.

Usposabljanje strokovnih kadrov v športu razumemo kot programe, kjer se različno izobraženi kadri usposobijo na področju posameznih športnih panog, kar jim omogoči delo v športu.

Programi izpopolnjevanja pa so krajši programi za kadre, ki so že izobraženi ali usposobljeni za delo v športu, pa si želijo ali pa z vidika zahtev morajo nadgraditi svoje znanje. Ti programi skupaj s samoizobraževanjem podpirajo vseživljenjsko učenje kot eno od prednostnih nalog Evropske skupnosti.

Strateški cilji

− − −

Kazalniki

-

Dvigniti raven splošnega in strokovnega znanja delavcev v športu Kakovostno izboljšati obstoječe programe usposabljanja in izpopolnjevanja Poskrbeti za ustrezno število kakovostno izobraženega in usposobljenega kadra za delo na področju športa Število izobraženega strokovnega kadra v športu Število usposobljenega strokovnega kadra, ki dela v športu Število strokovnega kadra v programih izpopolnjevanja v športu Število programov strokovnega usposabljanja v športu

V zadnjem desetletju je bil vzpostavljen sistem izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja in napredovanja strokovnih kadrov v športu5, ki je nastal v sodelovanju z visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi, OKS-ZŠZ in nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami. Za vse ravni razvoja kadrov v športu so vzpostavljeni programi, v prihodnje pa želimo povečati kakovost in konkurenčnost strokovnega kadra z vzpostavitvijo odgovornosti posameznih strokovnih kadrov pri delu v športu, s povečanjem njihovih kompetenc, z dostopnostjo programov usposabljanja in izpopolnjevanja ter s povečanjem raznovrstnosti ponudbe in konkurenčnosti programov. Glede na to nacionalni program športa opredeljuje naslednja ukrepa: 1. izboljšati kompetence strokovnega kadra, ki organizira in izpeljuje športne programe, 2. povečati kakovost programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov v športu.

31

6.3.2 Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programov 6.3.2.1

Izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov

Humanost dela v športu se kaže tudi v skrbi za izobraževanje športnikov. Zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja nadarjenih67 in vrhunskih športnikov je pomembna dolžnost države.

Večina slovenskega vrhunskega športa namreč ni sponzorsko zanimiva, stopnja izobrazbe pa je tesno povezana s socialnim statusom po koncu športne poti. Zato lahko nadarjenim in vrhunskim športnikom s prilagoditvami njihovih šolskih oziroma študijskih in športnih obveznosti damo možnost, da bodo po končani športni poti imeli svoj poklic in eksistenco, s tem pa se zmanjšujejo možnosti ene od stranpoti vrhunskega športa.

Pot do vrhunskega športnega dosežka je zelo dolga, zato je največkrat treba s sistematičnim delom začeti že zelo zgodaj. Zahteva mnoga odrekanja in prilagajanja različnih obveznosti športnika in njegove družine. Za vrhunski športni dosežek je običajno treba že v šolskem obdobju začeti s sistematičnim delom, v nekaterih športih pa celo prej (npr. športna gimnastika, drsanje). Le dobro usklajevanje obveznosti tako v šoli kot v športu lahko zagotovi uspešnost mladega športnika na obeh področjih. Upoštevanje drugačnosti športno nadarjenih šolarjev in iz tega izhajajočih posebnih potreb je eden ključnih elementov uspešne organizacije športnikovega pouka. S spodbujevalnimi ukrepi (športni oddelki v srednji šoli, športne šole nacionalnega pomena, štipendiranje dijakov in študentov nadarjenih in vrhunskih športnikov), inovativnimi pristopi pri procesu izobraževanja ter sistemskimi rešitvami na zakonodajnem področju68 država skrbi za vse šolajoče se športnike.

Strateški cilji

-

Kazalniki

-

Obdržati število športnih oddelkov v gimnazijah in povečati kakovost njihovega dela Ustanoviti športne oddelke na najmanj petih srednjetehniških oz. poklicnih programih Povečati osnovno višino štipendij za dijake in študente nadarjene in vrhunske športnike za 20 % v primerjavi s sedanjimi plačnimi razmerji Povečati število vrhunskih športnikov, ki zaključijo srednješolsko ali visokošolsko izobraževanje Število športnih oddelkov v srednjih šolah Število in višina vseh štipendij za dijake in študente nadarjene in vrhunske športnike Število vrhunskih športnikov, ki zaključijo srednješolsko in visokošolsko izobraževanje

Slovenija ima primerljiva izhodišča za delo s športno nadarjenimi z razvitimi evropskimi državami69.

Med nadarjene športnike štejemo mlade športnike, ki jih športna stroka prepozna kot nadpovprečno sposobne, zavzete za športni trening in ustvarjalne pri svojem športnem udejstvovanju. Merilo nadarjenosti je najpogosteje športni dosežek.

68 Šolska zakonodaja (Zakon o osnovni šoli, Zakon o gimnazijah, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, Zakon o visokem šolstvu), posebej Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti v srednjih šolah.

69 Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Starc, G., Žagar, D., Cecić Erpić, S. Paulič, O. et al. (2005). Športno nadarjeni otroci in mladina v slovenskem šolskem sistemu. Ljubljana: Fakulteta za šport.

67

32

Šolska zakonodaja določa, da morajo šole poskrbeti za vzgojo in izobraževanje športno nadarjenih učencev. Stična točka šole in vrhunskega športa je kakovostna, strokovno vodena športna vzgoja nadarjenih otrok, zato je tem programom treba dati največjo vsebinsko, metodološko in materialno-finančno podporo. Izobraževalni program (npr. športni oddelki) je v pristojnosti šolstva, medtem ko naj bi letni program športa zagotovil ustrezne razvojne pogoje in podpore (spremljanje pripravljenosti teh športnikov in materialni pogoji za to, štipendije ipd.).

Različni modeli usklajevanja učnih obveznosti in športne poti70 mladim športnikom omogočajo bolj enakopravne možnosti izobraževanja v osnovni in srednji šoli, medtem ko na področju visokošolskega izobraževanja v preteklosti še nismo vzpostavili ustreznih praks. Nacionalni program športa na tem področju zato opredeljuje naslednje ukrepe71: 1. izboljšati kakovost spodbud za športno nadarjene šolarje (podpore pri usklajevanja šolskih / študijskih in športnih obveznosti, štipendiranje), 2. povečati število športnih oddelkov v negimnazijskih programih, 3. izboljšati kakovost dela športnih oddelkov v srednjih šolah.

6.3.2.2

Spremljanje pripravljenosti športnikov, svetovanje o športni vadbi in strokovna podpora programov

Ugotavljanje in spremljanje pripravljenosti športnikov na vseh ravneh (vrhunski, nadarjeni, rekreativni športniki) ter svetovanje staršem otrok predstavlja osnovo strokovnega načrtnega dela v športu (z ustrezno vadbo, prehrano, hidracijo in načinom življenja). Pri nadarjenih in vrhunskih športnikih pomeni humanizacijo pri delu s športniki in temelj njihove tekmovalne uspešnosti; pri otrocih z razvojnimi težavami pa učinkovito pomoč pri njihovem celostnem razvoju.

To področje nacionalnega programa športa obsega naslednje naloge: -

ugotavljanje ravni treniranosti športnikov in spremljanje njihovega razvoja, razvijanje sistema priprave športnikov in svetovanje pri načrtovanju in izvedbi, treninga razvijanje sodobnih metod treninga in novih merilnih postopkov, učinkovita koordinacija različnih oblik strokovne podpore programov, svetovanje pri vključevanju otrok v različne športne vadbe, svetovanje staršem otrok s težavami v razvoju, spremljanje in vrednotenje psihosomatičnega stanja športnih rekreativcev, prenos strokovnih informacij in znanstvenih dognanj v športno prakso.

Status športnika v osnovni šoli in status dijaka perspektivnega ali vrhunskega športnika (individualno prilagajanje učnih obveznosti), športni oddelki v srednjih šolah (manjše število dijakov v oddelku, pomoč pedagoškega in športnega koordinatorja pri usklajevanju obveznosti, dodatni pouk – individualna pomoč, prilagojene učne metode in učne oblike, napovedano spraševanje, prilagoditev urnika, prilagojenost nekaterih vsebin potrebam športne vadbe – del treninga v šoli, možnost večje odsotnosti od pouka, pogojno napredovanje, opravljanje izpitov do konca šolskega leta, podaljšanje statusa dijaka za dve leti, možnost večkratnega obiskovanja istega letnika, možnost vpisa v maturitetni tečaj, možnost bivanja v domu in individualna učna pomoč v prostem času pri oddelkih domskega tipa).

71 Ukrepi za zboljšanje kakovosti izobraževanja strokovnjakov, ki delajo s temi športniki, so navedeni v poglavju Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu.

70

33

Spremljanje nekaterih kazalnikov pripravljenosti športnikov je mogoče izvajati med treningom s preprosto merilno opremo, spremljanje drugih pa je mogoče z bolj zahtevno tehnologijo, ki zahteva posebej izobražen ali usposobljen kader in pogosto tudi posebej opremljen prostor (laboratorij)72.

Strateška cilja

Kazalniki

− − − -

-

Izboljšanje vrednotenja procesov športne vadbe Izboljšanje kakovosti in koordinacije strokovne podpore programov Povečanje uporabe diagnostike v športu za 20 odstotkov Število športnikov v nacionalnem programu spremljanja pripravljenosti in strokovne podpore Mnenje športnikov in trenerjev o procesih spremljanja pripravljenosti in strokovne podpore Število meritev športnikov tekmovalcev v nacionalnem programu spremljanja pripravljenosti Število svetovanj za vključevanje otrok v šport Število vrednotenj psihosomatičnega stanja športnih rekreativcev

OKS-ZŠZ v sodelovanju z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami pripravi in sprejme nacionalni program spremljanja pripravljenosti športnikov in strokovne podpore za olimpijski cikel. Izvajalci programa morajo izpolnjevati zgoraj navedene zahteve za izvajanje teh nalog, OKS-ZŠZ pa z njimi sklene dogovor za izvajanje nacionalnega programa spremljanja pripravljenosti športnikov in strokovne podpore. Na podlagi razpoložljivih sredstev OKS-ZŠZ opredeli letno izvajanje tega programa. Nacionalni program spremljanja pripravljenosti športnikov se oblikuje tako, da je izpostavljena celostna obravnava športnika; v ta namen se poveže s sistemom preventivnih zdravstvenih pregledov in z drugimi sistemi strokovne podpore.

Na lokalni ravni spremljanje pripravljenosti nadarjenih športnikov usklajujejo občinske športne zveze v sodelovanju z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami. Za ta namen društva uporabljajo večinoma prenosno diagnostično opremo, ki si jo lahko sposodijo od izbranih izvajalcev spremljave.

Delovanje programa spremljanja pripravljenosti športnikov na nacionalni in lokalni ravni, vrednotenja psihosomatičnega statusa športnikov rekreativcev in svetovanja pri vključevanju otrok v šport zahteva razvoj ustreznih diagnostičnih postopkov in ustrezno opremo, zato nacionalni program športa obsega razvoj in nabavo tovrstne tehnologije, kjer je to smotrno.

Glede na navedeno nacionalni program športa na področju spremljanja pripravljenosti športnikov in svetovanja o športni vadbi ter nudenju strokovne podpore obsega naslednje ukrepe: 1. nacionalni program spremljanja pripravljenosti športnikov, 2. koordinacija strokovne podpore programov, 3. spremljanje pripravljenosti športnikov na lokalni ravni, 4. razvoj diagnostike v športu in vrednotenja rezultatov meritev, 5. spremljanje pripravljenosti rekreativnih športnikov, 6. svetovanje pri vključevanju otrok v šport.

Takšni pogoji so bili s prepletanjem finančnih virov iz športa, znanosti in gospodarstva v največjem obsegu vzpostavljeni na Inštitutu za šport na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, v manjšem obsegu pa tudi v Znanstveno raziskovalnem središču Koper na Univerzi na Primorskem.

72

34

6.3.2.3

Zdravstveno varstvo športnikov

Telesne obremenitve, prisotne pri športni vadbi, zahtevajo zdravega športnika, pri čemer zdravje ni pojmovano le kot odsotnost bolezni, temveč stanje telesne, duševne in socialne blaginje. Je rezultat dobrega telesnega stanja, pravilne prehrane, zdravega okolja, uspešnega obvladovanja stresa in odgovornosti za lastno zdravje73.

Zdravstveno varstvo športnikov je rezultat zdravstvene politike in zmožnosti za njeno uresničevanje; pripravljenosti za vlaganje v zdravje športnikov, znanja, opremljenosti in organiziranosti zdravstva. Cilj zdravstvenega varstva športnikov je čim boljše zdravje športnika kot posameznika in družbe kot celote. Enako kot zdravstveno varstvo nasploh zajema zdravstvene in druge ukrepe za: -

krepitev zdravja športnikov, preprečevanje bolezni, poškodb in okvar športnikov, zgodnje odkrivanje bolezni, zdravljenje, zdravstveno nego, rehabilitacijo.

Zdravstveno varstvo športnikov je vpeto v sistem splošnega zdravstvenega varstva, zato ga glede na organiziranost delimo na: -

-

primarno raven – osnovna zdravstvena dejavnost (šolska medicina, medicina dela prometa in športa, specialistična dejavnost, nujna medicinska pomoč, laboratorijske preiskave, rentgen, fizikalna medicina in rehabilitacija), sekundarno raven – bolnišnica, terciarno raven – klinika.

Na primarni ravni ima najpomembnejšo vlogo medicina športa, ki s svojo preventivno usmerjenostjo in organizirano večpodročno naravnanostjo izvaja vse naloge dejavnega zdravstvenega varstva v športu.

Strateški cilji

− − −

Kazalnik

-

73

Poskrbeti za zdravje športnikov s povečanjem pozornosti na vključevanje ustrezne preventivne vadbe, ki zmanjšuje pogostost pojava negativnih posledic športne vadbe v programe športnikov Izboljšati povezavo in koordinacijo med zdravstveno podporo športnikov in športnimi programi Povečati ozaveščenost športnikov o pomembnosti preventivnih pregledov za njihovo zdravje Število letnih preventivnih zdravstvenih pregledov za registrirane športnike Število usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov za vrhunske športnike Število nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj za vrhunske športnike Mnenje športnikov in trenerjev o kakovosti zdravstvene podpore ter koordinacije

Po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije.

35

Preventivni zdravstveni pregledi športnikov se opravljajo zato, da zagotovimo, da se s športom ukvarjajo tisti, ki jim zdravstveni status to omogoča. S tem varujemo zdravje športnikov, ugotovimo pravilne usmeritve treninga, preprečujemo bolezni, poškodbe in okvare ter invalidnosti športnikov z vsemi posledicami. Nacionalni program športa zato vključuje predhodne preventivne zdravstvene preglede za vse registrirane športnike, letne preventivne zdravstvene preglede za vse kategorizirane športnike ter usmerjene obdobne preventivne zdravstvene preglede za vse vrhunske športnike (npr. udeleženci olimpijskih iger ipd.). Športniki, ki se želijo vključiti v tekmovalne sisteme panožnih športnih zvez, ter že kategorizirani športniki, opravijo preventivni zdravstveni pregled, na katerem pooblaščeni zdravnik ugotovi možna tveganja, ki so povezana z izbrano športno dejavnostjo športnika. Z njimi seznani otrokove oz. mladostnikove zakonite zastopnike ter izda potrdilo o zmožnosti ukvarjanja s športom. Ti pregledi potekajo v okviru rednih preventivnih šolskih sistematskih zdravstvenih pregledov.

Kategoriziranim športnikom se poleg teh preventivnih pregledov omogoči tudi dodatne občasne preventivne zdravstvene preglede, vrhunskim športnikom pa še občasne nadstandardne zdravstvene preglede.

Zagotavljanje ustreznega zdravstvenega varstva zahteva ustrezno strokovno izobražen, usposobljen in licenciran kader, od trenerjev, zdravnikov, fizioterapevtov, maserjev, do psihologov.

Zdravstveno varstvo športnikov na sekundarni in terciarni ravni (kurativa) se rešuje v okviru izbirnega nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja športnikov, ki omogoča kritje nujnih zdravstvenih storitev brez čakalnih vrst (operativne posege, diagnostiko, zdravila, protetiko ipd.). Sredstva za nadstandardno zavarovanje vrhunskih športnikov se zagotovijo iz letnega programa športa in prispevkov športnikov oz. njihov panožnih zvez. Drugi športniki si lahko to zavarovanje vplačajo sami.

Nacionalni program športa tako vključuje naslednje ukrepe: 1. izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov za športnike (predhodnih za registrirane športnike, letnih za kategorizirane športnike in usmerjenih obdobnih za vrhunske športnike), 2. nadstandardno zdravstveno zavarovanje vrhunskih športnikov, 3. spodbujanje vzpostavitve mreže izvajalcev zdravstvene podpore športnikov.

36

6.3.2.4

Zaposlovanje vrhunskih športnikov in vrhunskih trenerjev v javni upravi ter podjetjih (dvojna kariera)

Pomemben ukrep države je zaposlovanje vrhunskih športnikov in vrhunskih trenerjev v organih državne uprave, saj je vrhunski športnik, pa tudi vrhunski trener, lahko uspešen le, če ima poleg ustreznih pogojev za treniranje in tekmovanje zagotovljeno tudi socialno in ekonomsko varnost.

Država in državni organi so v vrhunskih športnikih prepoznali tudi lastni interes in pričakovane splošne učinke njihovega zaposlovanja v državnih organih, pri čemer so sledili zgledom večine držav Evropske unije. 74 − Strateški cilj

Kazalniki

− -

Zaposlitev stopetdesetih športnikov in trenerjev v javni upravi do leta 2023 Uveljavljanje usmeritev EU75, ki se nanašajo na dvojno kariero športnikov Število zaposlenih vrhunskih športnikov v javni upravi Število zaposlenih trenerjev v javni upravi Število uveljavljenih dejavnosti iz usmeritev EU75, ki se nanašajo na dvojno kariero športnikov

Zaposlovanje vrhunskih športnikov in njihovih trenerjev v javni upravi je naravnano k sistemskemu pristopu zaposlovanja na Ministrstvu za obrambo – Slovenski vojski, Ministrstvu za notranje zadeve – Policiji in Ministrstvu za finance – Carinski upravi RS. Zaposlovanje je odvisno od trdne politične zaveze in nadgradnje obstoječega sporazuma o zaposlovanju.

V prihodnje bo treba za zaposlovanje vrhunskih športnikov v času njihove športne kariere (t.i. dvojna kariera) in po njej vzpostaviti tudi sistem zaposlovanja nekaterih vrhunskih športnikih tudi v gospodarstvu.

Skladno z navedenim nacionalni program športa opredeljuje naslednji ukrep: 1. nadgradnja sistema zaposlovanja vrhunskih športnikov in vrhunskih trenerjev v javni upravi ter podjetjih (dvojna kariera) in pokojnin za vrhunske športne dosežke

6.3.3 Založništvo v športu Vsaka izdana strokovna in znanstvena knjiga ali revija s področja športa v slovenskem jeziku je za slovenski šport velikega pomena, saj je naše jezikovno področje ozko, zaradi rasti celotnega športa v Sloveniji pa potrebe po strokovnih športnih publikacijah naraščajo. Hkrati se s tem razvija slovensko športno izrazoslovje, ki je temelj vsakega strokovnega in znanstveno raziskovalnega dela. Javni interes predstavljajo zlasti športne publikacije z razlagalno vlogo76. Ta jim omogoča razlaganje dogodkov in informacij, tako da si občinstvo oblikuje mnenje o določenem pojavu na področju športa.

Repenšek, D. (2011). Zaposlovanje vrhunskih športnikov v javni upravi na preizkušnji. Uprava, IX(2), 105–129.

Gidlines on Dual Careers of Athletes (2013). Luxembourg. Publications Office at the European Union.

76 Po komunikološki teoriji imajo množični mediji poleg razlagalne še informacijsko, socializacijsko, zabavno in mobilizacijsko vlogo.

74

75 EU

37

Skladno s tem se skozi letne programe športa na različnih medijih (tiskane različice in erazličice) sofinancira periodično in monografsko literaturo ter promocijske publikacije, ki podpirajo kakovost dela v športu in spodbujajo prebivalstvo k razumevanju športa in njegovih učinkov.

Periodična literatura: • strokovne revije za teoretična in praktična vprašanja športne vzgoje, športnega treniranja in športne rekreacije in deli revij s tovrstno tematiko, • znanstvene revije s področja športa, • zborniki strokovnih in znanstvenih posvetov.

Monografska literatura: • strokovna in znanstvena dela iz osnovnih in mejnih področij športa, • strokovna in znanstvena dela s področja športne vzgoje, športnega treniranja in športne rekreacije, • učbeniki in gradiva za potrebe usposabljanja, izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov.

Promocijske publikacije, namenjeno ozaveščanju in spodbujanju za dejavno vključevanje prebivalstva v šport.

Strateška cilja

− −

Kazalniki

-

Ohranitev letnega obsega novo izdane športne strokovne in znanstvene literature Povečanje kakovosti in privlačnosti izdane športne strokovne in znanstvene literature Število izdanih strokovnih in znanstvenih periodičnih publikacij s področja športa Obseg revij širokega dosega s strokovnimi vsebinami športa Število neperiodične strokovne in znanstvene športne literature (knjige, učbeniki, DVD, CD, računalniški programi idr.).

Kakovost športnega založništva bomo ob enakem obsegu kot do sedaj dosegli z naslednjimi ukrepi77: 1. strateška partnerstva z vidika dosega ciljnih skupin, 2. povečanje dostopnosti periodične in monografske literature s področja športa, 3. povečanje kakovosti strokovnih in znanstvenih besedil in oblikovanja publikacij s področja športa.

6.3.4 Znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu Namen znanstveno-raziskovalne dejavnosti v športu je prek temeljnih in aplikativnih raziskav pridobivati osnovna znanja o kineziologiji78, predvsem pa prek uporabnih in razvojnih raziskav s področja športa prenašati raziskovalne izsledke v športno prakso.

77

Ukrepi so predstavljeni v viru pod sprotno opombo št. 5.

38

Iz nacionalnega programa športa se sofinancira znanstveno-raziskovalna dejavnost, ki zagotavlja ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športno prakso. Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero ali gospodarstvom. Ti opredelijo interes z vidika prenosa znanstvenih izsledkov v športne prakse.

Strateška cilja Kazalniki

− − -

Zagotovitev 30 FTE raziskovalne dejavnosti v športu letno Povečanje obsega aplikativnih raziskav na področju športa Obseg FTE znanstveno raziskovalne dejavnosti v športu Obseg FTE znanstveno raziskovalne dejavnosti v športu, financirane iz nacionalnega programa športa Delež FTE znanstveno raziskovalne dejavnosti v športu glede na celotno znanstveno raziskovalno dejavnost v Sloveniji

Slovenija uresničuje Lizbonsko strategijo, ki daje znanju in ustvarjalnosti vlogo glavnega gibala rasti in zaposlovanja. Ker smo nosilci in merilo razvoja ljudje, mora razvoj družbe izboljšati možnosti vsakega človeka za dolgo, zdravo in kakovostno življenje ob spoštovanju načel trajnostnega razvoja. Šport s svojimi značilnostmi izpolnjuje ta merila, vendar mu v preteklem desetletju znotraj nacionalne raziskovalne strategije financiranja ni bil dan temu primeren položaj5. Zato sta strateška cilja vezana na deklarativno družbeno prepoznavnost kineziologije kot izrazito interdisciplinarne znanosti, ki je pomemben del prednostnega raziskovalnega področja »zdravje in znanost o življenju« znotraj naravoslovja, in na več raziskovalnih področij znotraj družboslovja in humanistike79 ter na boljši praktični izkoristek raziskovanja. Skladno s tem nacionalni program športa opredeljuje naslednja ukrepa: 1. ustrezna umestitev kineziologije znotraj nacionalne raziskovalne dejavnosti, 2. opredelitev smiselnih ciljno-raziskovalnih projektov za vse pojavne oblike športa.

6.3.5 Informacijsko- komunikacijska tehnologija na področju športa Šport je pomemben del prostočasne dejavnosti in s tem tudi tovrstne industrije, kjer razvoj narekuje informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT). V preteklem desetletju je šport nekoliko izgubil svoj tržni delež v industriji prostega časa80, pomemben razlog pa predstavlja prav uporaba IKT. Digitalizacija, t.j. digitalne vsebine, digitalne storitve in javna dostopnost v vseh pojavnih oblikah elektronskih medijev na področju športa niso pomembne le za trženje športa in z njim povezanih področij prostočasne industrije in turističnega gospodarstva, temveč pomenijo tudi osnovo za neposredno uporabo digitalnih športnih vsebin v procesih izobraževanja, usposabljanja, vseživljenjskega učenja in raziskovanja v športu. Ravno tako se IKT vedno bolj umešča tudi kot neposredna podpora za učinkovitejše in prijaznejše (skladno in zdravo) udejstvovanje v športu ter za sprotno analizo in spremljanje ravni učinkovitosti.

Kineziologija – znanstvena veda o gibanju človeškega telesa.

Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem program za obdobje 2006-2010, Uradni list RS, št. 3/06.

80 Bednarik, J., Kolar, E., Jurak, G. (2010). Analysis of the sports services market in Slovenia. Kinesiology, 42(1).

78 79

39

Javni interes na področju e-športa81 zajema razvoj izvirnih in prevedenih računalniških orodij, široko dostopnost digitalnih športnih vsebin kot osnove za prepoznavnost Slovenije v svetu, vse s ciljem ustvarjanja dodane vrednosti na področju športa in z njo povezanih industrij, ter kot prispevek k ustvarjalnosti za večjo kakovost življenja. Prestrukturiranje in povečanje konkurenčnosti ter učinkovitosti javnih in zasebnih športnih organizacij bo lažje doseči, če bodo le-te prevzele vlogo nosilcev e-športa. Za prestrukturiranje pa so potrebna začetna vlaganja v IKT. Tako bo Slovenija tudi izpolnila naloge, ki nam jih zastavlja Evropska unija82.

Strateški cilji

− −

Kazalniki

-

S pomočjo uporabe IKT v športu povečati konkurenčnost športa na trgu prostočasne industrije S pomočjo IKT učinkovito pridobivati, spremljati, analizirati in posredovati informacije v podporo odločanju in ugotavljanju stanja na različnih ravneh in področjih Obseg informacij o ponudbi na področju športa Število vzpostavljenih novih sodobnih poti z IKT do storitev in blaga na področju športa Število z IKT podprtih medorganizacijskih poslovnih procesov

Glede na pretekle izkušnje in trenutno stanje informacijske infrastrukture nacionalni program športa opredeljuje naslednje ukrepe: 1. povečati dostopnost informacij o vseh pojavnih oblikah športa, športnih objektih in naravnih površinah ter športnih organizacijah, 2. z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v športnih organizacijah izboljšati kakovost poslovanja in podporo odločanju, 3. vzpostaviti sistematično in analitično spremljanje izvajanja in realizacije nacionalnega programa športa.

81 82

Z IKT podprti poslovni procesi športnih organizacij.

Bela knjiga o športu – SEC(2007) 936; EU Strategija i2010 – Evropska informacijska družba 2010

40

6.4 Organiziranost v športu 6.4.1 Delovanje športnih organizacij Temelj evropskega modela športa zunaj šolskega sistema predstavljajo športna društva. Društva so interesna, prostovoljna združenja državljanov, v katerih ti v veliki meri s prostovoljnim delom uveljavljajo skupne interese. Predstavljajo osnovo vrhunskega in kakovostnega športa, poleg tega pa so zelo pomemben izvajalec športnih interesnih programov za otroke in mladino ter družine. Z izboljšanjem programov športnih društev želimo povečati število članov društev in s tem število športno dejavnih prebivalcev, njihovo športno ozaveščenost, obseg strokovno izvedenega prostovoljnega dela v športu in pripadnost posameznika športu. Delovanje društev in njihovih zvez predstavlja javni interes, zato država spodbuja in materialno podpira društveno dejavnost. Športna društva se kot osnovne športne organizacije združujejo na lokalni ravni v občinske športne zveze, na nacionalni ravni pa v nacionalne športne zveze83. Večina občinskih in nacionalnih športnih zvez ter drugih športnih združenj je združenih v reprezentativno slovensko krovno športno organizacijo Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Na lokalni in državni ravni nepridobitno v športu delujejo tudi javni zavodi, povezani s športom. Za osnovno delovanje teh nepridobitnih športnih organizacij, t.j. športnih društev in njihovih zvez ter javnih zavodov, povezanih s športom, se iz letnega programa športa zagotovijo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov in dohodkov zaposlenih.

Strateški cilj

−

Kazalniki

-

Zagotovitev osnovnega delovanja nepridobitnih športnih organizacij Število športnih društev in njihovih zvez Število članov športnih društev Obseg javnih sredstev za delovanje športnih društev in njihovih zvez Obseg javnih sredstev za delovanje zavodov, povezanih s športom

Z zagotovitvijo osnovnega delovanja nepridobitnih športnih organizacij bomo ohranili osnovno organizacijsko infrastrukturo športa zunaj izobraževalnega sistema. Analize kažejo na povečevanje števila športnih društev v preteklem desetletju84, ki pa se ni odražalo v javnofinančni podpori ali podpori prostovoljnega dela kot eni od pomembnih značilnosti društvenega delovanja. Glede na to nacionalni program opredeljuje naslednji ukrep85: 1. selektivno zagotavljanje osnovnega delovanja nepridobitnih športnih organizacij, glede na obseg in pomen dela, ki ga opravljajo.

Trenutno še nimamo organiziranosti športa na ravni regij.

V letu 2008 smo imeli v Sloveniji 6.115 športnih društev. Njihov delež v strukturi športnih organizacij znaša 82%, in sicer vztrajno pada - zlasti na račun rasti zasebnega sektorja (vir: Kolar, E., Jurak, G. (ur.) (2010). Analiza Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2000 – 2010. Ljubljana: Fakulteta za šport).

85 Spodbujanje prostovoljnega dela strokovno usposobljenega kadra v športnih društvih je predstavljeno v poglavju Prostovoljno delo, zmanjševanje birokratskih bremen pri delovanju pa v poglavju Prijazno poslovno okolje za športne organizacije.

83 84

41

6.4.2 Prostovoljno delo v športu Prostovoljno delo86 je prostovoljna dejavnost, ki ni plačana ali pa zanjo prostovoljec prejme le povračilo stroškov. Prostovoljno delo je zelo pomemben vir delovanja slovenskega in evropskega športa zunaj izobraževalnega sistema87. Kljub temu, da prostovoljci delujejo brezplačno, pa mora biti njihovo delo čim bolj strokovno.

Strateški cilj

−

Kazalnika

-

Ohranitev obsega prostovoljnega dela ob povečanju kakovosti dela prostovoljcev Obseg prostovoljnega dela na 100 članov športnega društva Število strokovno usposobljenih prostovoljcev

Poleg gospodarske moči na delež prostovoljcev vpliva tradicija takega dela, ki se zrcali skozi vrednote družbe. Skladno s tem bomo zagotovili sistemske pogoje za družbeno priznanje prostovoljnega dela in dvignili raven kompetentnosti prostovoljcev.

To bomo dosegli z izboljšanjem kompetenc prostovoljcev v športu88 in z naslednjima ukrepoma: 1. s promocijo prostovoljnega dela v športu89, 2. z izboljšanjem ravnanja s prostovoljci v športnih društvih90 .

6.4.3 Profesionalni šport V profesionalnem športu – za razliko od amaterskega – športniki za svoje nastopanje dobijo plačilo, ki presega dogovorno opredeljen letni zaslužek športnika. Med profesionalne športnike štejemo tudi vrhunske športnike, ki so zaposleni v javni upravi.

Nekateri strokovnjaki menijo, da takšen šport predstavlja nasprotje prvobitni podstati športnega udejstvovanja, t.j. ukvarjanju z njim zaradi lastnega zadovoljstva, zdravja in druženja.

Vendar pa gre pri profesionalnem športu z vidika športne ustvarjalnosti za tisti del vrhunskega in kakovostnega športa, ki je komercialno najbolj zanimiv. Profesionalni šport je namreč globaliziran, medijsko izjemno podprt in zato najbolj viden del športa. Zaradi medijske izpostavljenosti je sponzorsko zelo zanimiv in se povezuje s komplementarnimi storitvami (npr. športne stave, moda). Kot medijsko najbolj viden del športa je pomemben dejavnik njegove 86

Skladno z Zakonom o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11-popr.) je delo, ki ga posameznik po svoji volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist.

87 Povprečni prostovoljec v slovenskem športu opravi 4 ure prostovoljnega dela tedensko, kar je primerljivo z evropskim povprečjem. Ocenjena ekonomska moč prostovoljnega dela v slovenskem športu predstavlja 0,311% BDP (vir: Jurak, G., Bednarik, J. (2006). Economic strength of voluntary work in non-governmental sports organisations in Slovenia. V Abstract book of 11th World sport for all congress. Physical activity: benefits and challenges. Havana: Cuban Olympic Committee.).

88 Usposabljanje prostovoljcev je opredeljeno v poglavju Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu.

89 Dejavnosti tega ukrepa so predstavljene v: Jurak, G., Bednarik, J., Tušak, M. (2007). Vodenje prostovoljcev v nevladnih športnih organizacijah v Sloveniji. V: Jurak, G. (ur.). Nekateri kazalniki uspešnosti športnih organizacij v Sloveniji, pp. 151-166. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.

90 Drugi odstavek 12. člena ZProst (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11-popr.) določa, da je zloraba ali izkoriščanje prostovoljca vsaka uporaba prostovoljskega dela z namenom pridobivanja ali povečanja premoženjske koristi.

42

promocije oz. popularizacije, saj spodbuja gledanost športa, obiskovanje športnih prireditev, porabo športnih in s športom povezanih izdelkov in storitev. Posledično vpliva na ekonomski razvoj s športom povezanih gospodarskih dejavnosti.

Strateški cilj

−

Kazalnika

-

Prenos poslovanja društev s profesionalnimi športniki v športno gospodarske družbe in povečanje njihovih prihodkov Število športno gospodarskih družb Obseg prihodkov športno gospodarskih družb

Cilji organiziranja profesionalnega športa presegajo poslanstvo športnih društev, zato je treba ta del športa organizirati podobno kot gospodarske družbe. Športne sredine, ki bodo imele možnosti za konkuriranje na globalnem trgu profesionalnega športa, bi se morale še bolj profesionalizirati in prestrukturirati svojo organiziranost.

Predlagana smer prestrukturiranja organiziranosti profesionalnega dela društev ima več prednosti: − − − −

možnost dostopa na kapitalski trg za gospodarske družbe, motivacija za vlaganja in udeležbo pri dobičku pri gospodarskih družbah, zmanjšanje tveganja za športna društva (predvsem za amaterski del in del društva, ki se ukvarja z vzgojo mlajših kategorij športnikov), transparentni odnosi med društvom in gospodarsko družbo.

Nacionalni program športa zato poleg zagotovitve davčno ugodnega okolja za razvoj profesionalnega športa opredeljuje naslednja ukrepa: 1. spodbujanje preoblikovanja profesionalnega dela športa v gospodarske družbe, 2. spodbujanje solidarnosti med profesionalnimi športniki.

43

6.4.4 Mednarodna dejavnost v športu Šport je vse pomembnejši globalni pojav, zato je mednarodna dejavnost v športu vsakdanja nujnost nacionalnih in drugih športnih organizacij. Pomembna je zaradi sodelovanja in povezovanja pri reševanju mednarodnih vprašanj športa, prenosu nacionalnih praks in organizaciji mednarodnih športnih dogodkov. Vključevanje naših strokovnjakov v mednarodne športne organizacije ter združenja na področju športne stroke in znanosti povečuje vpliv in pomen slovenskega strokovnega znanja v širšem mednarodnem prostoru.

Mednarodna dejavnost v športu obsega sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na začasnem delu v tujini, s sosednjimi državami ter drugimi državami na podlagi podpisanih meddržavnih protokolov, sodelovanje nacionalnih športnih zvez z zvezami drugih držav, sodelovanje s strokovnimi in znanstvenimi združenji ter strokovnjaki na področju športne stroke in znanosti v mednarodnem prostoru ter mednarodnimi športnimi zvezami ter sodelovanje z drugimi nevladnimi in vladnimi mednarodnimi organizacijami.

Strateški cilj

−

Kazalnika

-

Ohranitev obstoječega števila in kakovosti mednarodnega sodelovanja v športu Število mednarodnih povezav v športu Število slovenskih predstavnikov v vodstvenih strukturah mednarodnih športnih organizacij ter znanstvenih in strokovnih združenjih

Vse dejavnosti mednarodnega sodelovanja države se financirajo iz proračunskih postavk protokola, mednarodno sodelovanje nacionalnih panožnih športnih zvez pa iz sredstev za njihovo delovanje in njihovih lastnih sredstev. Mednarodna dejavnost v športu bo podprta z naslednjim ukrepom: 1. podpora mednarodnemu sodelovanju v športu.

44

6.5 Športne prireditve in promocija športa Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja, v katerem potekajo (lokalne skupnosti, regije, države), in na razvoj turizma ter drugega gospodarstva. Ob tem imajo velik pomen za razvoj in negovanje športne kulture, saj lahko pospešujejo motivacijo za šport in športno dejavnost, zato predstavljajo najpomembnejšo obliko promocije športa. Nekatere druge oblike promocije športa so še: športni turizem, ki lahko spodbuja k športnemu udejstvovanju, povezanemu z naravnimi danostmi neke turistične destinacije, javno obveščanje v športu – kot pomemben element množičnega komuniciranja in muzejska dejavnost v športu – kot element promocije športa skozi bogato narodno dediščino na tem področju.

6.5.1 Športne prireditve Med športne prireditve štejemo velika mednarodna športna tekmovanja (olimpijske igre, sredozemske igre, univerzijade, svetovna prvenstva, evropska prvenstva, svetovni pokali, velike nagrade) tekmovanja članskih reprezentanc Slovenije in klubov v ligah prvakov v kolektivnih športnih panogah, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega (športne prireditve pomembne za lokalna okolja) in nacionalnega pomena (kongresi, simpoziji …).

Organizacija športnih prireditev je pomembna za športne organizacije, ki prireditve organizirajo, ter tudi za lokalna okolja in državo, v katerih športne prireditve potekajo. Številne športne organizacije uporabljajo zlasti velika športna tekmovanja kot sredstvo za ustvarjanje in krepitev odnosov s ciljnimi trgi in uporabniki. Športne prireditve imajo večinoma pozitivne učinke na človeka in družbo, nekateri njihovi vplivi pa so lahko tudi negativni. Koristi organizacije športnih prireditev lahko na splošno delimo na ekonomske in neekonomske koristi. Ekonomsko korist predstavlja dodatna potrošnja v gospodarstvu zaradi organizacije športne prireditve, neekonomske koristi pa predstavljajo družbeno-socialne, promocijske, športne, kulturne in infrastrukturne (prostorske) koristi, ki lahko nastanejo zaradi prireditve91.

Možne negativne vplive športnih prireditev na okolje predstavljajo poraba energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo in električno energijo, poraba naravnih virov, odpadki ter izpusti toplogrednih plinov, ki lahko nastajajo pri organizaciji športne prireditve. Obstajajo pa lahko še drugi vplivi športnih prireditev na okolje, kot so: povečano svetlobno sevanje in hrup, ogrožanje obstoječih ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Ključ do zmanjšanja negativnih ter doseganja pozitivnih vplivov je v učinkovitem načrtovanju športne prireditve, da bi dosegli pozitivno zapuščino tekmovanja80. Prav zaradi navedenega nacionalni program športa namenja posebno pozornost športnim prireditvam, ki lahko imajo koristi za družbo in čim manj negativnih vplivov na okolje.

91 Kolar,

E. & Zaletel, Z. (2013). Management (športnih) prireditev. Ljubljana: Agencija Poti d.o.o.

45

Strateška cilja

− −

Kazalniki

-

-

Organizacija športnih prireditev, ki temeljijo na ustrezni študiji izvedljivosti in potencialne uspešnosti ter oceni negativnih vplivov na okolje in družbo z načrtovanimi ukrepi za njihovo zmanjšanje Povečanje organiziranja športnih prireditev na lokalni ravni (mednarodna tekmovanja, nacionalna tekmovanja, druga območna tekmovanja, druge množične športne prireditve) Razmerje med vloženimi javnofinančnimi sredstvi in drugimi sredstvi, ki nastanejo zaradi organizacije športne prireditve Ekonomski učinki (višja potrošnja v gospodarstvu, povečanje števila turističnih prihodov in prenočitev, …)

Neekonomski učinki (število novih športov v državi, razvoj novih turističnih produktov, število novih letalskih linij, več podjetij s športno-turistično ponudbo, št. aktivnih in pasivnih udeležencev, št. nočitev, št. sodelujočih držav, revitalizacija degradiranega območja, vzpostavljena infrastruktura za trajnostno mobilnost) Število izdanih soglasij lokalnih skupnosti in izvedenih drugih športnih prireditev, sofinanciranih iz lokalnih proračunov Število trajnostnih športnih prireditev po kriterijih »Čiste zmage«

Šport ima zaradi svoje povezanosti z velikim številom deležnikov edinstveno priložnost, da se umesti kot vodilni medij v ustvarjanju zavedanja o pomenu trajnostnega razvoja; športne prireditve pa predstavljajo najbolj viden del športa. To priložnost bomo skušali udejanjiti skozi naslednje ukrepe: 1. smotrno odločanje pri podeljevanju soglasij za organiziranje športnih prireditev, 2. spodbujanje organizacije in izvedbe velikih mednarodnih in drugih športnih prireditev, ki upoštevajo trajnostne kriterije, 3. oblikovanje blagovne znamke o športnih dogodkih v Sloveniji (povezovanje športnih in turistično-promocijskih virov za povečanje uspešnosti in prepoznavnosti športnih prireditev), 4. vrednotenje zapuščine športnih prireditev.

46

6.5.2 Športni turizem Športni turizem je opredeljen kot turizem za povpraševalce, ki imajo posebno zanimanje za turistične destinacije, kjer so lahko športno dejavni ali pa je šport zanje glaven motiv potovanja92. Najbolj razširjene oblike športnega turizma so: športno-dejavni turizem (posamezniki, družina, ki so na potovanju športno dejavni93), športni dogodki (udeležba na športnih dogodkih) in ogled športnih znamenitosti (potovanje, ki je potrebno za ogled športnih znamenitosti, npr. športnega objekta) oz. uporaba športnih destinacij za organizacijo priprav tujih športnikov. Zaradi naravnih danosti Slovenije, ki pomembno vplivajo na športno dejavnost v naravi, ima pri nas posebno vlogo gorski turizem. Ta vsebuje različne športno-turistične storitve, ki vključujejo hojo, smučanje, plezanje, gorsko kolesarjenje ter posebno infrastrukturo (nastanitveni objekti, mreža pešpoti, žičnice…).

Za športni turizem obstaja vse več interesa. Pri nas se delež športno dejavnih turistov giblje okoli 9%94, vendar pa ima Slovenija naravne danosti, klimatske razmere in relief, ki omogočajo razvoj športnega turizma.

Strateški cilji

-

Kazalniki

-

Povečati delež športno-dejavnih turistov med domačimi turisti za 5% Povečati delež tujih turistov, ki prihajajo v Slovenijo zaradi športa (prireditev, aktivnosti, ogledov..)

Povečati število nočitev turistov v Sloveniji na račun velikih športnih prireditev Razviti ponudbo s športom povezanih objektov in naravnih površin kot turističnih znamenitosti Delež športno-dejavnih turistov med domačimi turisti Delež tujih športno-dejavnih turistov med tujimi turisti Potrošnja športno-dejavnega turista na dan Povprečno število nočitev, ki jih opravi športni turist v Sloveniji (domači in tuji) Število s športom povezanih objektov in naravnih površin, ki so turistična znamenitost

Nacionalni program športa spodbuja razvoj športnega turizma, ki skladno s Strategijo razvoja slovenskega turizma izhaja iz vizije, da bo turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot uspešen gospodarski sektor narodnega gospodarstva ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu. Skladno s tem nacionalni program športa na področju športnega turizma opredeljuje naslednja ukrepa: 1. razvoj športnega turizma v Sloveniji, 2. povezava športa s Strategijo razvoja slovenskega turizma95 in omogočanje kohezije obeh področij.

World Tourism Organization, International Olympic Committee: Sport and Tourism: Sport activities during the outbound holiday of Germans, the Dutch and the French. Lausanne, Switzerland: UN WTO and IOC, 2001.

93 V turizmu se uporablja tudi izraz »športno aktivni«.

94 SURS 95http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizemstrategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf 92

47

6.5.3 Javno obveščanje o športu Množični mediji so ključni element množičnega komuniciranja. Zaradi svojega velikega vpliva in pomena za rast športne kulture prebivalstva je pomembna zlasti njihova razlagalna vloga.

Udejanjanje te vloge lahko država uveljavi pri javnih medijih, zlasti javni televiziji in radiu.

Strateški cilj

−

Kazalniki

-

Vzpostaviti redno uravnoteženo obveščanje o športu na javni televiziji in radiu Obseg obveščanja o športu na javni televiziji in radiu Kakovost prispevkov o športu na javni televiziji in radiu Obseg izvedenih promocijskih dejavnosti

Vprašanja, ki zadevajo odnos medijev (zlasti televizije in svetovnega spleta) do športa, so postala zelo pomembna, saj so pravice televizije primarni vir prihodka za profesionalni šport v Evropi96.

Nasprotno so pravice športnih medijev pomemben vsebinski vir za številne medije. Tako je nastal vzajemni krog med profesionalnim športom, mediji in sponzorji. Posledica je izkrivljena medijska podoba športa, saj mediji javnosti zrcalijo večinoma komercialni del športa97. Več medijske pozornosti je treba nameniti športu otrok in mladine ter športni rekreaciji, okoljski in družbeni odgovornosti v športu ter drugim dejavnikom zdravega načina življenja, saj lahko s tem povečamo ozaveščenost ljudi o pomembnosti njihove odgovornosti do lastnega zdravja in posledično tudi število športno dejavnih. Zaradi tega bosta na področju javnega obveščanja o športu izvedena naslednja ukrepa: 1. uravnotežen prikaz športa na javni televiziji in radiu, 2. nacionalna kampanja za spodbujanje rednega ukvarjanja s športom, več gibanja, zdravega prehranjevanja in ohranjanje zdravega življenjskega okolja.

Montel, J., Weelbroeck-Rocha, E. (2010). The different funding models for grassroot sports in the EU. Brussels: Amnyos & Eurostrategies.

97 Nekatere evropske države so zato uvedle mehanizme solidarnosti, kot je npr. delež od TV pravic za športne prenose, ki je namenjen za športno izobraževalne vsebine. V Sloveniji so izdatki za TV pravice zelo nizki, zato takšni mehanizmi niso izvedljivi.

96

48

6.5.4 Športna dediščina in muzejska dejavnost v športu Šport oziroma telesna kultura na Slovenskem ima dolgo tradicijo in dediščino, ki bi ji lahko sledili vse od situlskih prizorov ročkanja/boksanja v 1. tisočletju p.n.št., srednjeveškega turnirstva in različnih iger (npr. »igre z žogo« v balovžih) in veščin (sabljanja, strelstva, voltižiranja idr.) ali bloškega smučanja, odhoda v gore, moderne vadbe in tekmovanj. Z modernim društvenim organiziranjem in podružbljanjem se je oblikovala športna tradicija in dediščina. Z medijskim razvojem in informatiko se zbirka virov o tem širi. Dediščina je institucionalno hranjena pri zasebnikih, na Fakulteti za šport ali v različnih državnih in lokalnih muzejih, npr. planinska v okviru Gornjesavskega muzeja; leta 2000 je bil sicer ustanovljen državni specialistični Muzej športa, ki pa je bil v letu 2013 ukinjen in preoblikovan v športno zbirko v okviru Zavoda za šport RS Planica. Obe zbirki sta institucionalno v podrejenem in podhranjenem položaju.

Muzejska dejavnost v športu obsega zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje premične dediščine slovenskega športa. Brez zgodovinskega ogledala ostaja šport zgolj prehodni družbeni fenomen. Z muzejsko dejavnostjo pa lahko promoviramo vrednote, ki so se izoblikovale v tej dediščini.

Za nadaljnji razvoj muzejske dejavnosti bo treba poskrbeti za primerno lokacijo ustanove, ki bo omogočala postavitev stalne razstave o zgodovini športa na Slovenskem, muzejskim standardom primerno hrambo gradiva, in razviti vse nujne muzejske dejavnosti, namenjene različnim javnostim. Poleg tega bo treba Muzej športa ustrezneje umestiti v shemo javnih muzejskih ustanov in postaviti organizacijsko strukturo, ki bo ob muzejskem delu kot javni službi ustvarjala in izvajala dejavnosti s tržno naravnanostjo, kar bo zagotavljalo ustrezne finančne učinke (vstopnina, muzejska trgovina itd.). Vzpostaviti bo treba tudi sodelovanje z drugimi zavodi, ki hranijo nacionalno pomembne zbirke športa, ter v izobraževalne programe slovenskih muzejev vključiti strokovnjake s področja zgodovine športa.

Muzejska dejavnost v športu mora v razstavnem kompleksu upoštevati, da zaznavanje športnega dogajanja v veliki meri poteka prek posrednikov, ki so jih ustvarile nove tehnologije: od radia, televizije do svetovnega spleta. Pri tem pa mora muzejska dejavnost v športu odigrati vlogo etično kulturnega telesa družbe ter s tega pogleda osvetliti pereče težave športa.

Strateški cilj

-

Kazalniki

-

Vzpostavljanje pogojev za nadaljnji razvoj muzejske dejavnosti v športu Stalna razstava Zgodovina telesne kulture in športa na Slovenskem Število enot zbranega gradiva in število inventariziranih in dokumentiranih predmetov Število promocijskih razstav in drugih prireditev Število stalnih športnih zbirk v mreži slovenskih muzejev Število in struktura obiskovalcev muzeja Število in kakovost muzejskih produktov Finančni učinek trženja muzejske dejavnosti v športu

49

Skladno z navedenim nacionalni program športa opredeljuje naslednje ukrepe: 1. dopolniti in zaokrožiti muzejske zbirke različnih športnih panog in njihova predstavitev, 2. vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo Muzeja športa, 3. organizirati komunikativno nacionalno muzejsko ustanovo, ki bo privlačna za obiskovalce, sponzorje in donatorje.

6.6 Družbena in okoljska odgovornost v športu Nacionalni program športa temelji na humanizmu in odgovornem ravnanju do okolja, zato si prizadeva za spoštovanje človekovih pravic, varstvo in krepitev etičnih vrednot v športu, upoštevanje njegovih pravil in predpisov ter trajnostni razvoj. Ključno preventivno delovanje na področju humanizma je športno obnašanje98 vseh udeležencev v športu, drugi ukrepi pa posegajo še na področja preprečevanja zlorab v športu. Osrednja izziva okoljske in družbene odgovornosti sta zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje (ob upoštevanju danosti in omejitev) in povečevanje koristnih družbenih učinkov v prizadevanjih za pozitivno zapuščino zanamcem.

6.6.1 Športno obnašanje Najbolj prepoznavna značilnost športa je tekmovanje, ki predstavlja dobro priložnost, da posameznik spozna svoje sposobnosti in omejitve. Tako lahko različne življenjske ovire lažje sprejme kot izziv. Po drugi strani lahko športno tekmovanje predstavlja stres za tekmovalca, pa tudi vir diskriminacije, nestrpnosti in nasilja. Zato je zelo pomembno, kako vsi udeleženci v športu (tekmovalci, gledalci, starši, učitelji in trenerji, sodniki, organizatorji, sponzorji idr.) dojemajo športno tekmovanje. Športno obnašanje pomeni iskanje in zagotavljanje tekmovalne prednosti v športu skladno s pravili igre, brez namerne povzročitve telesne poškodbe in psihičnega oziroma besednega nadlegovanja (žaljivega navijanja, opazk idr.) ali uporabe nedovoljenih snovi in metod, dostojno prenašanje poraza in zmage, spoštljiv odnos do drugih udeležencev športnega tekmovanja in okolja, v katerem se odvija tekmovanje, spoštovanje rezultata, ki je posledica vloženega truda, cenjenje svojega dosežka in dosežkov drugih, spoštovanje drugačnosti, ki izhaja iz narodnosti, spolne usmerjenosti, sloga življenja, različnih mnenj in verovanj, ter krepitve drugih etičnih vrednot v športu (npr. pomoč šibkejšim).

98

Športno obnašanje je slovenska ustreznica za mednarodno uveljavljeni izraz »fair play«.

50

Strateški cilj

− -

Kazalniki

-

Vzpostaviti pojmovanje športnega obnašanja kot najvišjo vrednoto pri športnem udejstvovanju Število nacionalnih panožnih zvez, ki imajo športno obnašanje vključeno med cilje lastnega delovanja v najvišjem pravnem aktu ali ustreznem častnem kodeksu Število primerov diskriminacije, nestrpnosti in nasilja v športu Število primerov dobrega športnega obnašanja Število podeljenih priznanj za športno obnašanje posameznikom in organizacijam s strani EFPM99 in CIFP100 Število imenovanih ambasadorjev za šport, strpnost in fair play Število udeležb ambasadorja na športnih prireditvah in dogodkih

V preteklosti smo vzpostavili institut ambasadorja Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play ter nekatere projekte za spodbujanje športnega obnašanja (npr. Sportikus), ki jih velja nadgrajevati. Pri tem lahko posebno vlogo odigrajo medijsko najbolj odmevni športni dogodki.

Skladno z navedenim nacionalni program športa opredeljuje naslednja ukrepa101: 1. nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja, 2. delovanje ambasadorja za šport, strpnost in fair play.

6.6.2 Preprečevanje dopinga v športu Med najpomembnejša pravila v športu sodi poštenost vseh udeležencev, ki od njih jasno zahteva, da za dosego boljših rezultatov ne smejo uporabljati vseh razpoložljivih sredstev, vključno z uporabo prepovedanih snovi in postopkov za izboljšanje tekmovalnih rezultatov oz. osebnih dosežkov in estetskih učinkov (rekreativni športniki).

Nacionalni program preprečevanja dopinga v športu temelji na zaščiti temeljne pravice športnika, da trenira in tekmuje v športu brez dopinga, kar z drugimi besedami pomeni skrb za varovanje zdravja, poštenosti in enakosti športnikov. Nacionalni program mora zato zagotavljati usklajen in učinkovit program boja proti dopingu na področju odkrivanja, odklanjanja in preprečevanja dopinga v športu.

Izvajalci športnih programov, športniki in spremljajoče osebje so dolžni spoštovati Svetovni kodeks proti dopingu102 z mednarodnimi standardi in Protidopinški pravilnik SLOADO103 .

Pristojna institucija za izvajanje programov preprečevanja uporabe prepovedanih snovi in postopkov v športu v Republiki Sloveniji je Slovenska antidoping organizacija (SLOADO), ki je neodvisna protidopinška organizacija in deluje usklajeno s svetovnim programom boja proti dopingu.

Poudarek dela SLOADO je na ozaveščanju športnikov in drugih udeležencev v vseh pojavnih oblikah športa, na oblikovanju nacionalne testne skupine športnikov z namenom izvajanja Evropsko gibanje za športno obnašanje – The European Fair Play Movement Mednarodni komite za športno obnašanje - The International Committee for Fair Play 101 Ukrepi so povezani z ukrepi področja Javno obveščanje o športu.

102 http://www.sloado.si/pravila-in-krsitve/mednarodna-pravila/ 103 http://www.sloado.si/pravila-in-krsitve/nacionalna-pravila/ 99

100

51

nenapovedanih testiranj zunaj tekmovanj ter stalni prisotnosti na nacionalnih tekmovanjih športnih zvez z namenom izvajanja testiranj na tekmovanjih in drugih dejavnostih, ki jih opredeljuje UNESCO Mednarodna konvencija proti dopingu v športu.

Strateški cilj

−

Kazalniki

-

Zagotavljanje temeljne pravice športnikov za treniranje in tekmovanje v športu brez dopinga Število vključenih športnikov v preventivne programe ozaveščanja o nevarnostih dopinga v športu Število športnih zvez, dejavnih v programih preprečevanja dopinga Število dopinških testiranj pri športnikih Obseg nadzora nad uvozom in distribucijo prepovedanih snovi

Preteklo delovanje na področju preprečevanja dopinga je bilo usmerjeno pretežno v vrhunski šport, čeprav doping predstavlja zdravju škodljivo uporabo prepovedanih snovi tudi v rekreativnem in kakovostnem športu. Zato nacionalni program športa opredeljuje naslednje ukrepe: 1. dopinška testiranja na nacionalni ravni, 2. preprečevanje distribucije prepovedanih snovi in postopkov v celotnem športu, 3. umeščenost vsebin o zlorabah dopinga v programih ozaveščanja športnikov in izobraževanja ter usposabljanja strokovnih delavcev v športu, 4. nacionalna kampanja o zlorabi dopinga v tekmovalnem in rekreativnem športu.

6.6.3 Varuh športnikovih pravic Šport lahko z napačnimi pristopi pripelje do nehumanega dela s športniki (nastopi kljub poškodbam, pretreniranost, neprimerne metode treninga pri mladih tekmovalcih, siljenje ali napeljevanje na nepošteno športno udejstvovanje, telesno nasilje nad športniki pri treningu ali tekmovanju, poniževanja in žalitve, spolno izkoriščanje ipd.). Vsak športnik in športni delavec je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki jih opredeljujeta Splošna deklaracija o človekovih pravicah in Konvencija o otrokovih pravicah, zato nacionalni program športa opredeljuje tudi ukrepe za zaščito športnikovih pravic in pravic športnih delavcev.

Strateški cilj Kazalnik

−

Institucionalno zaščititi pravice športnikov in športnih delavcev

-

Delež uspešno rešenih pobud varuhu športnikovih pravic

OKS-ZŠZ znotraj svoje organiziranosti opredeli varuha športnikovih pravic. Varuh športnikovih pravic pri svojem delovanju smiselno uporablja Zakon o varuhu človekovih pravic, etična načela športnega in olimpijskega gibanja ter pravila OKS-ZŠZ. Nacionalni program športa opredeljuje naslednji ukrep: 1. delovanje varuha športnikovih pravic.

52

6.6.4 Trajnostni vidiki v športu Z nacionalnim programom športa želimo omejiti možne negativne vplive športa na okolje in družbo104 ter spodbuditi razvoj športa, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju105 naše družbe. Ta je tesno povezan s pojmom pozitivne zapuščine športa106 in temelji na treh stebrih: gospodarskem razvoju, družbenem razvoju in varstvu okolja.

Strateški cilj

− -

Kazalnik

-

Razvoj športa, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju družbe (pozitivna zapuščina športa) Število zgrajenih in obnovljenih športnih objektov po načelih trajnostnega razvoja Število trajnostnih športnih prireditev107 Delež športnih organizacij, ki udejanjajo načela trajnostnega razvoja

Ukrepi za uveljavljanje trajnostnega razvoja v športu se prepletajo skozi različna področja nacionalnega programa športa: športni objekti in naravne površine za šport, športne prireditve, programi športa in razvojne dejavnosti v športu. Še bolj kot prepletenost teh ukrepov znotraj športa pa je pomembno povezovanje in usklajevanje trajnostnih vidikov v športu s tovrstnimi strategijami in politikami na drugih področjih (okolje, narava, infrastruktura, prostor, promet, zdravje, zaposlovanje, izobraževanje, turizem idr.) in ustrezno umeščanje vloge športa vanje. To mora nastati v dialogu med vladnimi in nevladnimi športnimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem. Skladno s tem nacionalni program športa opredeljuje naslednje prednostne ukrepe108 na področju trajnostnega razvoja v športu: 1. povezovanje z drugimi strategijami trajnostnega razvoja, 2. nacionalna kampanja za usposabljanje in spodbujanje trajnostnega ravnanja v športu.

Opisano v poglavju Športni objekti in naravne površine za šport ter Športne prireditve Podrobneje v: Agenda 21 (1992), New York: Združeni narodi.

106 ang. sport legacy; več v: Kolar, E. in Zaletel, Z. (2013), Management (športnih) prireditev, Ljubljana: Agencija Poti; Jurak, G., Kolar, E., Kovač, M. in Bednarik, J. (2012), Management športnih objektov, Ljubljana: Fakulteta za šport.

107 Po merilih projekta Čista zmaga ali drugih sorodnih tujih standardih.

108 Trajnostni vidiki v športu so opredeljeni tudi v nekaterih ukrepih v predhodno naštetih poglavjih nacionalnega programa športa.

104 105

53

6.7 Podporni mehanizmi za šport Programski del nacionalnega programa športa ne moremo uresničiti brez ustreznih podpornih mehanizmov države. Država uresničuje javni interes z vodenjem spodbudne davčne politike za razvoj športa, ki jo bo kot eno od posebnih nalog uresničila v sodelovanju med OKS-ZŠZ in pristojnimi vladnimi službami, z ustvarjanjem spodbudnega normativnega okolja, ki ščiti javni interes, vendar je iz vidika administracije prijazen do športnih organizacij, in s preprečevanjem zlorab ter nepravilnosti pri izvajanju nacionalnega programa športa.

6.7.2 Prijazno poslovno okolje za športne organizacije Zapletenost administrativnih postopkov zahteva več tovrstnega dela ter višje stroške športnih organizacij. To predstavlja zanje breme, zato je treba skrbno pretehtati pomen teh postopkov in ustvariti športnim organizacijam prijazno poslovno okolje. To lahko zagotovimo z informatizacijo in poenostavljenimi postopki. Na nacionalni ravni morajo nalogo zmanjšanja, odprave ali preprečitve administrativnih bremen prevzeti OKS-ZŠZ, Fundacija za šport in pristojne vladne službe, na lokalni ravni pa občinske športne zveze in občinske službe.

Strateški cilj Kazalnik

− -

Zmanjšati obseg administrativnih opravil za športne organizacije Število zakonov in podzakonskih aktov, ki bodo upoštevali načelo debirokratizacije športa Število praktičnih rešitev za zmanjšanje birokratskih postopkov športne organizacije

Nekatere rešitve na drugih družbenih področjih kažejo, da je mogoče vzpostaviti za šport bolj ugodno administrativno okolje. Skladno s tem nacionalni program opredeljuje naslednji ukrep109: 1. debirokratizacija športa.

6.7.3 Preprečevanje zlorab pri športnih stavah Športne stave predstavljajo komplementarno dejavnost profesionalnega športa. So v vlogi promotorja tega dela športa, hkrati pa v mnogih državah predstavljajo vir financiranja športa. V Sloveniji se iz teh in tudi drugih iger na srečo financira Fundacija za šport.

Zaradi globalizacije postajajo športne stave gospodarsko vse bolj pomembne. Internetno igranje je namreč najhitreje rastoči sektor v dejavnosti prirejanja iger na srečo, znotraj teh pa 109 Poleg tega je to področje povezano z ukrepi poglavja Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa, ki opredeljujejo smiselno uporabo že zbranih informacij o športnih organizacijah.

54

prednjačijo prav športne stave110. Zaradi tega športne stave poleg ogrožanja integritete športa predstavljajo tveganje za korupcijo, pranje denarja in druge oblike finančnega kriminala, povezanega s športom; njihovo prirejanje mora biti zato pod stalnim nadzorom, država pa mora imeti oblikovane regulatorne mehanizme, ustrezne spreminjajočim se pogojem delovanja na trgu športnih stav.

Strateška cilja

− −

Kazalniki

-

Preprečiti prirejanje športnih rezultatov Preprečiti oglaševanje in prirejanje nezakonitih športnih stav ter udeležbo v nezakonito organiziranih športnih stavah Število ugotovljenih prirejenih športnih rezultatov Število primerov preprečevanja oglaševanja nezakonitih športnih stav Obseg nezakonitih vplačil pri športnih stavah

Ukrepi za preprečevanje zlorab pri športnih stavah so naravnani na preprečevanje zlorab, na nadzor nad prirejanjem in igranjem športnih stav ter na odkrivanje zlorab. Te dejavnosti so del naslednjega ukrepa nacionalnega programa športa: 1. preprečevanje zlorab pri športnih stavah.

6.7.4 Inšpekcija v športu Eden od elementov zagotavljanja kakovosti izvajanja nacionalnega programa športa je tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem programov športa. Le-tega opravljajo različne inšpekcijske službe v okviru zakonsko danih pooblastil, še posebej pa nadzor nad vsebinskim izvajanjem vseh izvajalcev programov športa v Republiki Sloveniji izvaja inšpekcija v športu. Ta deluje kot organ v sestavi ministrstva, odgovornega za šport, pri svojem delu pa po potrebi sodeluje z različnimi državnimi organi. Delo inšpekcije v športu je javno.

Strateški cilj Kazalnik

−

Povečati pregled nad vsebinskim in organizacijskim izvajanjem nacionalnega programa športa za 100%

-

Število inšpekcijskih pregledov

Preteklo delovanje inšpekcije v športu kaže5, da je treba bolj jasno opredeliti, da inšpekcija izvaja nadzor nad vsemi izvajalci programov športa in ne zgolj tistimi, ki so prejemniki javnih sredstev, in da je treba povečati obseg in kakovost delovanja inšpekcije, za kar bo potrebno tudi večje število inšpektorjev. Skladno z navedenim nacionalni program športa opredeljuje naslednji ukrep: 1. povečanje obsega delovanja inšpekcije v športu.

110 Zagoršek, H., Jaklič, M., Zoroč, J. (2007). Analize in usmeritve glede primernega obsega ponudbe klasičnih in posebnih iger na srečo v Sloveniji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, Inštitut za preučevanje igralništva.

55

7

RAVNANJE

Ravnanje111 z nacionalnim programom športa temelji na povezovanju vseh upravnih, strokovnih in organizacijskih nalog vseh vpletenih nosilcev posameznih dejavnosti nacionalnega programa.

Za izpeljavo nacionalnega programa športa so soodgovorni vsi nosilci dejavnosti nacionalnega programa (OKS-ZŠZ, lokalne skupnosti, ministrstva idr.) in izvajalci nacionalnega programa (društva, zveze, zavodi, šole, gospodarske družbe idr.).

Slika 2: Ravnanje z nacionalnim programom športa

Nacionalni program športa sprejmeta skupščina OKS-ZŠZ in Državni zbor Republike Slovenije.

Osrednjo vlogo ravnanja z nacionalnim programom športa na državni ravni imata OKS-ZŠZ in Direktorat za šport MIZŠ. Vlada Republike Slovenije mora letno poročati Državnemu zboru in OKS-ZŠZ o uresničevanju nacionalnega programa športa.

OKS-ZŠZ je reprezentativna športna društvena organizacija, ki povezuje nacionalne in občinske športne zveze ter nekatere druge športne organizacije. Odgovoren je za strateško ravnanje z nacionalnim programom športa. Predstavlja partnerja Vladi Republike Slovenije pri pogajanjih o Ravnanje ali ravnateljevanje (ang. management) je proces odločanja, načrtovanja, osmišljanja, usmerjanja, razporejanja organizacijskih virov, vodenja ter nadzora in vrednotenja izvajanja različnih dejavnosti.

111

56

udejanjanju nacionalnega programa športa. Prek svojih predstavnikov pomembno vpliva tudi na delovanje strokovnega sveta in sveta Fundacije za šport, skladno z zakonom o športu pa sodeluje pri usklajevanju in izpeljavi letnih programov športa.

Direktorat za šport je na pristojnem ministrstvu odgovoren za mreženje dejavnosti vseh nosilcev, pri tem pa so mu v pomoč vladne službe. Skrbi za povezovanje nacionalnega programa športa z drugimi nacionalnimi strategijami in politikami. V ta namen Direktorat za šport pripravi izvedbeni načrt za udejanjanje nacionalnega programa športa, s katerim opredeli dejavnosti in nosilce teh dejavnosti za uresničevanje ukrepov nacionalnega programa. Izvedbeni načrt mora biti dinamičen dokument, ki se odziva na ugotovitve o udejanjanju nacionalnega programa na posameznih področjih (spremljanje kazalnikov) in spremembe drugih področnih strategij in politik.

Pristojno ministrstvo tudi vodi in povezuje dejavnosti vseh subjektov, ki sodelujejo pri izvedbi letnih programov športa. Le-tega predstavljajo tiste vsebine nacionalnega programa športa, ki so financirane iz proračunskih postavk za šport na državni in lokalnih ravneh in Fundacije za šport.

Ministrstvo in fundacija sta dolžna pred sprejetjem svojega letnega programa pridobiti o njem mnenje OKS-ZŠZ. Področna ministrstva (npr. Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za okolje in prostor) sodelujejo pri izvajanju posameznih dejavnosti nacionalnega programa športa ali pa so odgovorna za izpeljavo dejavnosti. Njihovo delo s pomočjo vladnih služb usklajuje Direktorat za šport na pristojnem ministrstvu.

Za odločanje o strokovnih zadevah v športu ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov je odgovoren Strokovni svet Vlade Republike Slovenije za šport.

Fundacija za šport je javni financer športa, ki se financira pretežno iz koncesijskih dajatev od iger na srečo in razporeja ta sredstva za programe športa na državni in lokalni ravni. Fundacija je pomemben nosilec dejavnosti nacionalnega programa športa, zato morajo biti pogoji in merila za razporeditev njenih sredstev usklajeni z nacionalnim programom športa. Fundacija poleg MIZŠ uresničuje letne programe športa na državni ravni. Skrbi tudi za stabilno financiranje športa iz iger na srečo ter daje pobude in predloge za urejanje različnih vprašanj v športu.

Organi lokalnih skupnosti za šport vodijo in povezujejo dejavnosti subjektov, ki izvajajo letni program športa na lokalni ravni. V te organe morajo lokalne skupnosti imenovati najmanj polovico športnih strokovnjakov na predlog občinske športne zveze oz. druge športne organizacije, ki predstavlja društveno delovanje na lokalni ravni. Naloge teh organov so predvsem: -

opredeljevanje vsebinskih izhodišč in usmeritev za izpeljavo letnega programa športa na lokalni ravni, opredeljevanje strateške usmeritve športa na lokalni ravni, priprava predloga letnega programa športa na lokalni ravni, razporejanje sredstev za izpeljavo letnega programa športa na lokalni ravni, določanje športnih objektov lokalnega in regijskega pomena, spremljanje in ocenjevanje izpeljave letnega programa športa na lokalni ravni, dajanje pobud in predlogov za urejanje drugih pomembnih vprašanj v športu.

57

Letne programe športa na lokalni ravni sprejemajo občinski sveti. Postopek sprejema poteka tako, da organ lokalne skupnosti za šport pripravi letni program športa, ki je podlaga za umeščanje športa v občinski proračun. Na podlagi sprejetega proračuna organ lokalnih skupnosti za šport ob soglasju občinske športne zveze pripravi razporejanje sredstev za izpeljavo letnega programa športa na lokalni ravni. V primeru, da občinska športna zveza ne obstaja, pa daje soglasje druga reprezentativna civilna športna organizacija.

Izobraževalne oz. raziskovalne institucije na področju športa skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez usklajujejo izvajanje razvojnih nalog za nacionalni program športa in skupaj s strokovnimi sveti nacionalnih športnih zvez pomagajo pri uveljavljanju stroke v praksi.

Inšpektorat za šport opravlja nadzor nad izvajanjem programov športa iz nacionalnega programa športa ter izvajanjem letnih programov športa.

Izvajalci nacionalnega programa so: športna društva in njihova združenja, javni zavodi, povezani s športom, vrtci, šole, gospodarske družbe s področja športa, samostojni podjetniki, zasebni športni delavci in druge športne organizacije. Večina od njih je tudi izvajalcev letnega programa športa po zakonu o športu. Ta status si pridobijo s pogodbo o izpeljavi letnega programa športa, ki jo sklenejo s pristojnim ministrstvom za šport ali Fundacijo za šport na ravni države in z lokalno skupnostjo na lokalni ravni.

Direktorat za šport pristojnega ministrstva je dolžan oblikovati informacijski sistem za potrebe nacionalnega programa športa. Ta mora vsebovati spremljanje kazalnikov za preverjanje učinkov posameznih ukrepov nacionalnega programa športa. Omogočati mora tudi vodenje razvidov, ki so določeni z zakonom o športu. Pri tem je pozoren, da s tem ne birokratizira delovanja športnih organizacij. Za vnos podatkov so odgovorni nosilci dejavnosti in izvajalci nacionalnega programa športa. Odgovornosti izvajalcev se opredelijo s pogodbami za izvajanje letnega programa športa.

58

8

FINANCIRANJE

Eno pomembnejših vprašanj nacionalnega programa športa je obseg programov, ki naj jih ta zagotavlja iz javnih financ. Cilji nacionalnega programa bodo sicer doseženi s pretežnim sofinanciranjem prebivalstva, podjetij in prostovoljnim delom112, vendar pa javne finance in podporni mehanizmi delujejo kot večkratnik teh sredstev, saj spodbujajo razvoj športne dejavnosti. Da bomo dosegli želen vpliv športa na kulturo naroda, bo treba zadržati te vire in povečati javne vire na raven, kot jo imajo v razvitih evropskih državah, t.j. na najmanj 100 € na prebivalca113. Nacionalni program športa se zato sofinancira iz več javnih virov, skladno z opredeljenimi dejavnostmi in njihovimi nosilci.

Sredstva za letni program športa se zagotavljajo iz proračunskih sredstev; -

države

-

MIZŠ MORS MGRT MIP MNZ MDDSZ MF MZ, idr. evropskih strukturnih in socialnih skladov Fundacije za šport Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij lokalnih skupnosti.

Potrebna sredstva za izpeljavo letnih programov športa na državni ravni določita pristojno ministrstvo za šport za državna proračunska sredstva in svet Fundacije za šport za sredstva iz iger na srečo.

Občinski sveti uvrstijo v letni program športa na predlog pristojnih organov lokalnih skupnosti za šport tiste vsebine nacionalnega programa, ki so pomembne za lokalno skupnost in upoštevajo tradicijo in posebnosti športa v lokalni skupnosti.

Izbor programov za izpeljavo letnega programa športa se izpelje po posebnem postopku, ki ga opredeli zakon o športu. Izhaja iz smiselne uporabe zakona o splošnem upravnem postopku (javni razpis, sklep, pritožbeni organ) in podpira zmanjševanje birokratizacije delovanja športnih organizacij (zbirke podatkov, elektronska prijava, sklenitev pogodbe za izvajanje letnega programa športa brez javnega razpisa za izvajalce, ki edini izpolnjujejo pogoje, ipd.).

112 Javne finance za šport zunaj šolskega sistema predstavljajo le 15% vseh izdatkov za šport. Največ za šport prispevajo gospodinjstva. Le-ta namenijo za športne izdelke in športne storitve okoli 308 € na leto ali 1,51% od družinskega proračuna. Podjetja (sponzoriranje, TV pravice) namenijo za šport 18% vseh izdatkov za šport (vir: Bednarik, J., kolar, E., Jurak, G. (2010). Analysis of the sports services market in Slovenia. Kinesiology, 42(1).). Prostovoljno delo v slovenskem športu predstavlja okoli 0,311% BDP (vir: Jurak, G., Bednarik, J. (2006). Economic strength of voluntary work in non-governmental sports organisations in Slovenia. V Abstract book of 11th World sport for all congress. Physical activity: benefits and challenges. Havana: Cuban Olympic Committee.)

113 Javni izdatki za šport (državni in občinski proračun ter loterijska sredstva) v Sloveniji so leta 2011 znašali 75 € na prebivalca, medtem ko v skupini razvitih evropskih držav od 85 € (Belgija) do 304 € (Irska). Trenutno Slovenija zaostaja s tovrstnim financiranjem za nekaterimi državami s primerljivim BDP (npr. Estonija, Ciper)

59

Pogoji in merila za razporeditev sredstev so pogojeni z vrsto programov. Izhodišče za vrednotenje programov tekmovalnega športa je razvrstitev športnih panog v skupine glede na različne kazalnike (npr. mednarodna konkurenčnost oz. razširjenost športne panoge, kakovost športnih dosežkov, razširjenost športne panoge v Sloveniji, pomen športne panoge za okolje, število ustrezno izobraženega in usposobljenega kadra ipd.). Lokalne skupnosti same določijo število razredov in višino vrednotenja kazalnikov. Za druge programe, ki so bolj enkratnega značaja (npr. gradnja športnega objekta, športna prireditev, knjiga), je treba opredeliti pomen programa za uresničevanje ukrepov nacionalnega programa športa, stopnjo realizacije programa oz. zmožnost uresničevanja in kakovostne vidike programa, kot je prispevanje k trajnostnemu razvoju, delež strokovnega kadra ali obseg prostovoljnega dela s strokovno usposobljenimi kadri.

Elementi za opredelitev sofinanciranja letnega programa športa se opredelijo pretežno glede na kvantitativne vidike programa: obseg programa, velikost vadbene skupine, vrednost ure dela strokovnega kadra, vrednost najema športnega objekta, materialnih stroškov za izpeljavo programa ipd. Z vidika spodbujanja kakovostnega strokovnega dela v športu morajo biti ob enakih pogojih programi, vodeni s strokovno bolj izobraženim oz. usposobljenim kadrom, izdatneje sofinancirani.

V pripravo pogojev in meril za razporeditev sredstev letnega programa športa morajo biti na ravni države (MIZŠ - šport in FŠO) vključeni predstavniki OKS-ZŠZ, na lokalnih ravneh pa občinske športne zveze oz. druge športne organizacije, ki predstavlja društveno delovanje na lokalni ravni.

Lokalne skupnosti ali država lahko za izvajanje javne službe114 na področju športa ustanovijo javne zavode ali pa skladno z zakonom, ki ureja javna naročila, sklenejo koncesijske pogodbe z drugimi športnimi organizacijami, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje javne službe.

Preglednica 2: Želena sprememba strukture izdatkov za letne programe športa vsebina PROGRAMI ŠPORTA Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami Obštudijske športne dejavnosti Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Kakovostni šport Vrhunski šport Šport invalidov Športna rekreacija Šport starejših ŠPORTNI OBJEKTI IN NARAVNE POVRŠINE ZA ŠPORT RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU ORGANIZIRANOST V ŠPORTU ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU

2011 (%) 36,85 1,31 0,06 0,05 22,41 3,11 7,35 0,70 1,85 50,34 2,91 5,98 3,79 0,13

2018 (%) 40,00 2,28 0,02 0,10 23,00 2,00 8,00 0,80 3,00 0,80 43,50 4,00 7,00 5,30 0,20

2023 (%) 45,00 3,50 0,04 0,20 23,00 2,20 9,40 0,80 4,36 1,50 35,25 5,00 8,00 6,50 0,25

Javna služba je družbi nujno potrebna dejavnost, preko katere se zadovoljujejo potrebe po javnih dobrinah in storitvah, ki jih v javnem interesu trajno in nemoteno zagotavlja državna oziroma lokalna skupnost, kadar in v kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu, ter pri tem njen prvenstven cilj ni pridobivanje dobička.

114

60

Želena sprememba strukture za letne programe športa (preglednica 2) temelji na dosedanjih javnofinančnih izdatkih za šport. V letu 2011 so javni izdatki dosegali 159.430.852€115. Od tega je bil večji delež namenjen gradnji športnih objektov (82.884.535€) ter športu otrok, mladine in študentov (37.241.239€).

Pričakovati je, da se bodo sredstva, namenjena letnemu programu športa na državni ravni, začela povečevati skladno z rastjo BDP na letni ravni.

Poleg lokalnih skupnosti, pristojnega ministrstva za šport ter Fundacije za šport bodo za izpeljavo programa športa potrebna še proračunska sredstva za izvajanje ukrepov, katerih nosilci so druga področna ministrstva, ter zasebni viri.

115 Med javne izdatke za šport spadajo sredstva lokalnih skupnosti, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter drugih področnih ministrstev, Fundacije za šport, Fundacije za financiranje invalidskih organizacij, Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Evropskega socialnega sklada.

61

9

PREDNOSTNE NALOGE

Nacionalni program športa v celoti bo mogoče uveljaviti postopoma, skladno z uspešnostjo rasti javnih sredstev, ki se namenjajo za šport na državni in lokalni ravni, ter uspešnostjo uveljavljanja drugih ukrepov. V kolikor razpoložljiva sredstva v posameznem letu ne bodo zadoščala za udejanjanje nacionalnega programa športa v celoti, se upošteva prednostni red izvajanja ukrepov, ki se sofinancirajo skozi letne programe športa, razvrščenih v dve skupini.

Prva skupina: -

Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Športni objekti in naravne površine za šport Športna rekreacija Šport starejših Vrhunski šport Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programov Delovanje športnih organizacij Prostovoljno delo v športu Preprečevanje dopinga v športu Šport invalidov Javno obveščanje o športu Trajnostni vidiki v športu

Druga skupina: -

Obštudijske športne dejavnosti Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami Športne prireditve Založništvo v športu Varuh športnikovih pravic Znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa Kakovostni šport Muzejska dejavnost v športu Športno obnašanje Športni turizem

62

Priloga 1: Povezanost temeljnih ciljev z ukrepi

CILJI: 1. povečati delež športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije na 70% 2. v skupnem deležu športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije povečati delež redno športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije za 5 odstotnih točk 3. povečati delež športno dejavnih prebivalcev v strokovno vodenih programih za 3 odstotne točke 4. povečati število športnikov v tekmovalnih sistemih za 3% 5. obdržati število vrhunskih športnikov 6. povečati prepoznavnost športa kot pomembnega družbenega podsistema UKREP

Strateški cilji

Programi športa

1

2

3

4

5

6

1

Povečati količino obveznih ur športne vzgoje

P

P

P

P

P

N

2

Povečati količino izbirnih ur športne vzgoje.

P

P

P

P

P

N

3

Povečati kakovost športne vzgoje

P

P

P

P

P

N

4

Sistemsko spremljati telesni in gibalni razvoj ter druge kazalnike gibalne kompetentnosti na celotni populaciji osnovnošolcev, srednješolcev in študentov.

P

P

P

P

P

N

5

Zagotoviti vsaj eno uro kakovostno vodene športne vadbe dnevno za vse starostne skupine otrok in mladine

P

P

P

P

P

N

6

Posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost obstoječih prostočasnih programov športne vzgoje otrok in mladine

P

P

P

P

P

N

7

Zagotoviti vsaj dve uri brezplačnih kakovostno vodenih športnih prostočasnih dejavnosti tedensko za učence in dijake

P

P

P

P

P

N

8

Posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost cenovno dostopnih obštudijskih športnih dejavnosti.

N

N

N

P

P

N

9

Omogočiti kakovostno športno vzgojo otrok in mladine v tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez.

P

P

P

N

N

N

10 Povečanje konkurenčnosti programov kakovostnega športa

P

P

P

N

N

N

11 Povečanje konkurenčnosti programov vrhunskega športa

P

P

P

N

N

N

Sistemska opredelitev in uveljavitev statusnih pravic vrhunskih športnikov in 12 vrhunskih trenerjev

P

P

P

N

N

N

Spodbuditi povezovanja športnih in invalidskih ter dobrodelnih društev za izpeljavo 13 športnih programov za invalide

N

N

N

N

N

N

14 Dvign konkurenčnosti vrhunskega športa invalidov

P

P

P

N

N

N

15 Zagotavljanje statusnih pravic vrhunskih športnikov invalidov

P

P

P

N

N

N

16 Vzpostavitev modela vključevanja invalidov v šolski oz. študijski šport

N

N

N

P

P

P

17 Povezovanje med posameznimi panožnimi športnimi zvezami in POK

N

N

N

N

N

P

18 Povečati dostopnost do kakovostne športne rekreacije

N

N

N

P

P

N

19 Spodbujanje različnih oblik telesne vadbe v delovnem okolju

N

N

N

P

P

N

20 Športna rekreacija na recept Povečati ozaveščenost vsakega posameznika o pomenu šp. dejavnosti za lastno zdravje v najširšem pomenu besede in o negativnih vplivih športne dejavnosti na naravno 21 okolje.

N

N

N

P

P

N

P

P

P

P

P

N

Okrepiti podobo Slovenije kot turistične destinacije primerne za šp. aktivne počitnice

P

P

P

P

P

N

Zagotoviti vsaj dve uri brezplačnih, kakovostno vodenih športnih dejavnosti tedensko 23 za starostnike.

P

P

P

P

P

N

24 Spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje skozi šport.

P

P

P

P

P

N

SKUPAJ POSREDNO

17

17

17

16

16

2

SKUPAJ NEPOSREDNO

7

7

7

8

8

22

22

63

Strateški cilji

UKREP 1

2

3

4

5

6

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

SKUPAJ POSREDNO

7

7

7

7

7

7

SKUPAJ NEPOSREDNO

0

0

0

0

0

0

Športni objekti in naravne površine za šport 25 26 27 28 29 30 31

Spodbuditi trajnostno in športno tehnološko posodobitev obstoječih javnih športnih objektov ter njihovo učinkovito koriščenje Spodbuditi vključevanje zasebnih športnih objektov v mrežo športnih objektov za uresničevanje javnega interesa na področju športa Povečati kakovost in število javno dostopnih špportnih površin v urbanem in naravnem okolju Povezovanje z drugimi družbenimi področji in zasebnim sektorjem pri gradnji in uporabi športnih objektov Odpraviti obstoječa nesorazmerja v obsegu vadbenih površin med lokalnimi skupnostmi v največjih mestih Izboljšati umeščenost športnih objektov v urbano okolje in poti, ki omogočajo dejaven dostop do njih Vzpostaviti mtržo panožnih športnih centrov na različnih ravneh za kakovostni razvoj tekmovalnega športa

64

Strateški cilji

UKREP Organiziranost v športu

1

2

3

4

5

6

56 Selektivno zagotavljanje osnovnega delovanja nepridobitnih športnih organizacij

N

N

N

N

N

N

57 Promocija prostovoljnega dela v športu

N

N

N

N

N

N

58 Izboljšanje ravnanja s prostovoljci v športnih društvih

P

P

P

P

P

P

59 Spodbujanje preoblikovanja profesionalnega dela športa v gospodarske družbe

P

P

P

P

P

P

60 Spodbujanje solidarnosti med profesionalnimi športniki

P

P

P

P

P

P

61 Podpora mednarodnemu sodelovanju v športu

P

P

P

P

P

N

SKUPAJ POSRENO

4

4

4

4

4

3

SKUPAJ NEPOSREDNO

2

2

2

2

2

3

Strateški cilji

UKREP 1

2

3

4

5

6

N

N

N

P

P

P

P

P

P

P

P

P

N

N

P

P

P

P

65 Vrednotenje zapuščine športnih prireditev

P

P

P

P

P

P

66 Razvoj športnega turizma v Sloveniji Povezava športa s Strategijo razvoja slovenskega turizma in omogočanje kohezije obeh 67 področij

N

N

P

P

P

N

N

N

P

P

P

N

P

P

P

P

P

N

N

N

P

P

P

N

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

SKUPAJ POSRENO

6

6

10

11

11

7

SKUPAJ NEPOSREDNO

5

5

1

0

0

4

Športne prireditve 62 Smotrno odločanje pri podeljevanju soglasij za organiziranje športnih prireditev Spodbujanje organizacije in izvedbe velikih mednarodnih in drugih športnih prireditev, 63 ki upoštevajo trajnostne kriterije 64

68

Oblikovanje blagovne znamke o športnih dogodkih v Sloveniji

Uravnotežen prikaz športa na javni televiziji in radiu

Nacionalna kampanja za spodbujanje rednega ukvarjanja s športom, več gibanja, 69 zdravega prehranjevanja in ohranjanje zdravega življenjskega okolja Dopolniti in zaokrožiti muzejske zbirke različnih športnih panog in njihova 70 predstavitev 71 Vzpostavitev učinkovite muzejske strukture Muzeja športa Organizirati komunikativno nacionalno muzejsko ustanovo, ki bo privlačna za 72 obiskovalce, sponzorje in donatoje

Strateški cilji

UKREP 1

2

3

4

5

6

73 Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja.

P

P

P

P

P

N

74 Delovanje ambasadorja za šport, strpnost in fair play

P

P

P

P

P

P

75 Dopinška testiranja na nacionalni ravni

P

P

P

P

P

P

76 Preprečevanje distribucije prepovedanih snovi in postopkov v celotnem športu Umeščenost vsebin o zlorabah dopinga v programih ozaveščanja športnikov in 77 izobraževanja ter usposabljanja strokovnih delavcev v športu

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

78 Nacionalna kampanja o zlorabi dopinga v tekmovalnem in rekreativnem športu

P

P

P

P

P

N

79 Delovanje varuha športnikovih pravic

P

P

P

P

P

N

80 Povezovanje z drugimi strategijami trajnostnega razvoja

P

P

P

P

P

N

81 Nacionalna kampanja za usposabljanje in spodbujanje trajnostnega ravnanja v športu

P

P

P

P

P

N

SKUPAJ POSRENO

9

9

9

9

9

4

SKUPAJ NEPOSREDNO

0

0

0

0

0

5

Družbena in okoljska odgovornost v športu

65

Strateški cilji

UKREP 1

2

3

4

5

6

82 Debirokratizacija športa

P

P

P

P

P

P

83 Preprečevanje zlorab pri športnih stavah

P

P

P

P

P

P

84 Povečanje delovanja inšpekcije v športu

P

P

P

P

P

P

SKUPAJ POSRENO

3

3

3

3

3

3

SKUPAJ NEPOSREDNO

0

0

0

0

0

0

Strateški cilji 1 2 3 4 5

6

Podporni mehanizmi za šport

UKREPI PROGRAMI ŠPORTA Posredno Neposredno Športni objekti in naravne površine za šport Posredno Neposredno Razvojne dejavnosti v športu Posredno Neposredno Organiziranost v športu Posredno Neposredno Športne prireditve Posredno Neposredno Družbena in okoljska odgovornost v športu Posredno Neposredno Podporni mehanizmi za šport Posredno Neposredno SKUPAJ POSREDNO SKUPAJ NEPOSREDNO

17 7

17 7

17 7

16 8

16 8

2 22

7 0

7 0

7 0

7 0

7 0

7 0

20 4

20 4

20 4

21 3

20 4

19 5

4 2

4 2

4 2

4 2

4 2

3 3

6 5

6 5

10 1

11 0

11 0

7 4

9 0

9 0

9 0

9 0

9 0

4 5

3 3 3 3 3 3 0 0 0 0 0 0 66 66 70 71 70 45 18 18 14 13 14 39

66

Priloga 2:

Povzetek ciljev Nacionalnega programa športa 2014-2023

CILJI

2023

STANJE

TEMELJNI CILJI povečati delež športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije na 70% v skupnem deležu športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije povečati delež redno športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije za 5 odstotnih točk povečati delež športno dejavnih prebivalcev v strokovno vodenih programih za 3 odstotne točke povečati število športnikov v tekmovalnih sistemih za 3% obdržati število vrhunskih športnikov povečati prepoznavnost športa kot pomembnega družbenega podsistema

70%

64% (2009)

38%

33% (2009)

28%

25% (2008)

125.713

122.052 (2012)

1.051

1.051 (2012)

/

/

STRATEŠKI CILJI PROGRAMI ŠPORTA S kakovostno in redno športno vzgojo (najmanj 180 minutno tedensko) povečati gibalno zmogljivost malčkov / učencev / dijakov / študentov za 5% Pri malčkih / učencih / dijakih / študentih oblikovati trajne navade za redno ukvarjanje s športom in privzemanje zdravega življenjskega sloga Povečati delež dnevno športno dejavnih otrok in mladine za 10 odstotnih točk Izboljšati gibalno zmogljivost otrok in mladine S športno vadbo pomagati določenim otrokom in mladostnikom (otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, socialno izključeni idr.) k pridobivanju socialnih kompetenc in zdravemu razvoju Zagotoviti pogoje, da se bo v prostem času redno ukvarjalo s športom 50% študentov Izboljšati gibalno zmogljivost študentov za 10%

Športno-vzgojni karton

Športno-vzgojni karton

/

/

49%

39% (2007)

Športno-vzgojni karton

Športno-vzgojni karton

/

/

/

/

Športno-vzgojni karton

Športno-vzgojni karton

67

Povečati število študentov v športnih programih za 20% Povečati število otrok in mladine v tekmovalnih sistemih za 5% Povečati število športnikov mladinskega razreda za 5% Ohranjanje števila športnikov z državnim razredom Ohranjanje števila vrhunskih športnikov Ohranjanje števila osvojenih medalj na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih, evropskih prvenstvih in končnih razvrstitvah svetovnih pokalov Vsestranski razvoj vrhunskih športnikov v času njihove športne kariere in po njej Zboljšati povezave med športnimi društvi in dobrodelnimi društvi, ki izvajajo programe za osebe s posebnimi potrebami Vzpostaviti šport invalidov na lokalni ravni Povečati število športno dejavnih invalidov, vključenih v športne programe na področju športne rekreacije in tekmovalnega športa za 200% Povečati delež redno športno dejavnih odraslih na 70% Povečati delež športno dejavnih v strokovno vodenih športnih programih za 3 odstotne točke Povečati delež športno dejavnih turistov Povečati delež športno dejavnih starejših v strokovno vodenih programih za 10 odstotnih točk Delež športno dejavnih starejših

13.680

11.400 (2012)

45.930

43.743 (2012)

2.135

2.034 (2012)

2.210

2.210 (2012)

1.051

1.051 (2012)

288

288 (2012)

/

/

/

/

/

/

3.366

1.122 (2012)

70%

64% (2009)

28%

25% (2008)

50%

38% (2012)

ŠPORTNI OBJEKTI IN NARAVNE POVRŠINE ZA ŠPORT Kakovostno izkoriščanje in učinkovito ravnanje s športnimi objekti in naravnimi površinami za šport Zagotavljanje 0,35 m2 pokritih in 3,2 m2 nepokritih športnih površin na prebivalca, ki bodo ustrezno prostorsko umeščene Zagotavljanje športnih objektov in naravnih površin za šport, ki bodo zgrajeni, posodobljeni in upravljani po načelih trajnostnega razvoja

/

0,35m² in 3,2m²

0,33m² in 3,18m² (2010)

/

/

68

Izboljšanje učinkovitosti uporabe javnih športnih objektov Vključitev zasebnih športnih objektov v mrežo športnih objektov za uresničevanje javnega interesa na področju /športa Zagotoviti ustrezno kakovostno mrežo športnih objektov in površin za celostno programsko podstrukturo športa

/

/

/

/

/

/

/

/

/

/

/

/

68

68 (2013)

RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU Dvigniti raven splošnega in strokovnega znanja delavcev v športu Kakovostno izboljšati obstoječe programe usposabljanja in izpopolnjevanja Poskrbeti za ustrezno število kakovostno izobraženega in usposobljenega kadra za delo na področju športa Obdržati število športnih oddelkov v gimnazijah in povečati kakovost njihovega dela Ustanoviti športne oddelke na najmanj petih srednjetehniških oz. poklicnih programih Povečati osnovno višino štipendij za dijake in študente nadarjene in vrhunske športnike za 20 % v primerjavi s sedanjimi plačnimi razmerji Povečati število vrhunskih športnikov, ki zaključijo srednješolsko ali visokošolsko izobraževanje Izboljšanje vrednotenja procesov športne vadbe Izboljšanje kakovosti in koordinacije strokovne podpore programov Povečanje uporabe diagnostike v športu za 20 odstotkov Poskrbeti za zdravje športnikov s povečanjem pozornosti na vključevanje v ustrezne preventivne vadbe, ki zmanjšuje pogostost pojava negativnih posledic športne vadbe v programe športnikov Izboljšati povezavo in koordinacijo med zdravstveno podporo športnikov in športnimi programi Povečati ozaveščenost

5

817.411€

681.176€

/

/

/

/

bo cenjeno

/

/

/

/

/

/

69

športnikov o pomembnosti preventivnih pregledov za njihovo zdravje Zaposlitev stopetdesetih športnikov in trenerjev v javni upravi do leta 2023 Ohranitev letnega obsega novo izdane športne strokovne in znanstvene literature Povečanje kakovosti in privlačnosti izdane športne strokovne in znanstvene literature Zagotovitev 30 FTE raziskovalne dejavnosti v športu letno Povečanje obsega aplikativnih raziskav na področju športa S pomočjo uporabe IKT v športu povečati konkurenčnost športa na trgu prostočasne industrije S pomočjo IKT učinkovito pridobivati, spremljati, analizirati in posredovati informacije v podporo odločanju in ugotavljanju stanja na različnih ravneh in področjih

150

115 (2013)

70

70 (2008)

/

/

30 FTE

14,91 (2009)

7 /

/

/

/

/

/

44ur/100članov (2006)

44ur/100članov (2006)

ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Zagotovitev osnovnega delovanja nepridobitnih športnih organizacij Ohranitev obsega prostovoljnega dela ob povečanju kakovosti dela prostovoljcev Prenos poslovanja društev s profesionalnimi športniki v športno gospodarske družbe in povečanje njihovih prihodkov Ohranitev obstoječega števila in kakovosti mednarodnega sodelovanja v športu

/

4 dejavnosti letno

4 dejavnosti letno

ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Organizacija športnih prireditev, ki temeljijo na ustrezni študiji izvedljivosti in potencialne uspešnosti ter oceni negativnih vplivov na okolje in družbo z načrtovanimi ukrepi za njihovo zmanjšanje.

Povečanje organiziranja športnih prireditev na lokalni ravni (mednarodna tekmovanja, nacionalna tekmovanja, druga območna tekmovanja, druge množične športne prireditve).

Povečati delež športno-dejavnih turistov med domačimi turisti za

/

/

/

/

14%

9% (2009)

70

5% Povečati delež tujih turistov, ki prihajajo v Slovenijo zaradi športa (prireditev, aktivnosti, ogledov..)

Povečati število nočitev turistov v Sloveniji na račun velikih športnih prireditev Razviti ponudbo s športom povezanih objektov in naravnih površin kot turističnih znamenitosti Vzpostaviti redno uravnoteženo obveščanje o športu na javni televiziji in radiu Vzpostavljanje pogojev za nadaljnji razvoj muzejske dejavnosti v športu Stalna razstava Zgodovina telesne kulture in športa na Slovenskem

bo ocenjeno

1%

/

/

/

/

/

/

/

/

DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU Vzpostaviti pojmovanje športnega obnašanja kot najvišjo vrednoto pri športnem udejstvovanju Zagotavljanje temeljne pravice športnikov za treniranje in tekmovanje v športu brez dopinga Institucionalno zaščititi pravice športnikov in športnih delavcev Razvoj športa, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju družbe (pozitivna zapuščina športa)

/

/

/

/

/

/

/

/

/

/

/

/

/

/

266

133 nadzorov (2012)

PODPORNI MEHANIZMI ZA ŠPORT Zmanjšati obseg birokratskih opravil za športne organizacije Preprečiti prirejanje športnih rezultatov Preprečiti oglaševanje in prirejanje nezakonitih športnih stav ter udeležbo v nezakonito organiziranih športnih stavah Povečati pregled nad vsebinskim in organizacijskim izvajanjem nacionalnega programa športa za 100%

71

Ljubljana, 2.12.2013 Št. dokumenta : 31099-1-14/13 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Celovška 25, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel..: +386 1 230 60 00 Fax.: +386 1 230 60 20 http://www.olympic.si

MNENJE OKS-ZŠZ na predlog NPŠ 2014 - 2023 OKS-ZŠZ pri snovanju novega NPŠ za 2014 – 2023 podpira usmeritve MIZŠ in pri tem ugotavlja, da je bila narejena zelo kvalitetna analiza prejšnjega NPŠ, ki je v zadnjem desetletju v veliki meri vplival na zelo spodbuden razvoj športa v Sloveniji.

Upoštevajoč zaključke strokovne analize in spremenjenih okoliščin predstavlja predlog NPŠ zelo kvalitetno podlago za nadaljnji razvoj športa, pri tem pa bi veljalo upoštevati tehtne predloge za dopolnitev dokumenta, ki so bili izraženi v javni razpravi. OKS-ZŠZ se je skupaj s članicami aktivno vključil in 11. In 12.10.2013 organiziral posvet v Zrečah. Ob tem naj se zlasti upoštevajo naslednji predlogi: -

Odbora za šport na za vse in športa na lokalni ravni, zdravstveni vidik športa je potrebno izpostaviti še v večji meri, zlasti ob upoštevanju učinkov, ki jih ima športno udejstvovanje na zdravje državljanov, ureditev obštudijske športne dejavnosti, (dopolnitve v podpoglavju 6.1.3.), dopolnitve, ki se nanašajo na študij na daljavo, (v poglavju 6.3.2.,) ustreznejša ureditev volonterskega dela, ki predstavlja osnovo dejavnosti v športnih organizacijah, dodati je treba večji pomen davčnim spodbudam za gospodarske subjekte, da se še aktivneje vključijo v šport, povečanje vloge športa v turistični dejavnosti, definiranje normativov in standardov izgradnje, uporabe in vzdrževanja športnih objektov,

OKS-ZŠZ pričakuje, da se v akcijskem načrtu predvidijo konkretni ukrepi in naloge, kar bo omogočilo uresničitev ciljev, ki jih zasleduje NPŠ.

OKS- ZŠZ prav tako ocenjuje, da je potrebno upoštevati soobstoj dveh zelo pomembnih dokumentov, ki predstavljata osnovo za nadaljnji razvoj slovenskega športa. NPŠ kot temeljni razvojni dokument države in Strategija delovanja OKS-ZŠZ kot najpomembnejši strateški dokument civilne športne sfere morata na sinergičen in komplementaren način prispevati k uresničevanju vizije, da Slovenija dejansko postane športni narod. Pri tem se je potrebno prizadevati za implementacijo dogovora o sodelovanju med MIZŠ in OKS-ZŠZ, sklenjenega junija 2013, ki uresničuje skupne cilje javne in civilne športne sfere ob

nespornem upoštevanju vloge, pooblastil, odgovornosti in suverenosti obeh strani, kar je predpogoj za skladno partnerko sodelovanje na način, kot je uveljavljen tudi v drugih razvitih državah EU. Priloge: -

Pisne pripombe, ki jih je prejel OKS-ZŠZ

generalni sekretar dr.Tone Jagodic

Ljubljana, 2.12.2013 Št. dokumenta : 31099-1-15/13 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Celovška 25, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel..: +386 1 230 60 00 Fax.: +386 1 230 60 20 http://www.olympic.si

Pripombe in dopolnila predlogu NPŠ 2014-2023 1.) RENATO KUZMAN ( II. Gimnazija Maribor) V poglavju 6.3.2 Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programov predlagam, če bi lahko k STRATEŠKIM CILJEM dodali: - Prilagoditi koncept športnih oddelkov dejanskim potrebam športne sfere ob upoštevanju zahtev gimnazijskega programa z oblikovanjem skupine - Omogočiti nadaljevanje projekta e- izobraževanja za športnike- vrhunske športnike (projekt Jazon) kot nove paradigme na področju izobraževanja in urediti sistematizacijo dela učiteljev na daljavo v tem projektu In še dodatek pri KAZALNIKIH : - Število vrhunskih športnikov, ki se izobražujejo na daljavo

2.) TOMISLAV LEVOVNIK Na osnovi objavljene javne obravnave o predlogu Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji na spletni strani e-demokracija, podpisani Tomo Levovnik posredujem nekaj razmišljanj, pripomb, pobud in predlogov. Že na začetku moram poudariti, da so moja razmišljanja, pripombe, pobude in predlogi plod mene in nimajo ambicije biti zveličavna, ampak le doprinesti razmišljanju in ustvarjanju boljših podlag za razvoj in delovanje slovenskega športa.

Prepričan sem, da tako pomembne akte za slovenski šport lahko pripravljajo samo interdisciplinarne skupine strokovnjakov z veliko ljubeznijo do športa in visokimi moralnimi in etičnimi normami in bogatim praktičnim in teoretičnim znanjem.

Ker mi ni dano aktivno sodelovati pri analizah, konceptih, posameznih strategijah in gradivih ter aktih, obiram pot preko javni predstavitev.

Z ozirom na skrajno neprimerno obnašanje predsednika OKS in v.d. direktorja direktorata na posvetu OKS-a v Zrečah, do mojih stališč in mene osebno pričakujem, da mi je v dobi demokracije dovoljeno vsaj javno razmišljati in predlagati.

Kot prvo moram izpostaviti dejstvo, da javna obravnava ne poteka transparentno in konsistentno z ozirom na različne predloge gradiva (24.092013 in oktober 2013) in s tem povezanimi posameznimi sklepi Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in Olimpijskega komiteja Slovenije ter posameznih resornih ministrstev in mnenji ustreznih služb.

Prav tako mi ni jasno ali gre vsebinsko za nov predlog ali predlog iz leta 2010, ki je bil z analizo NPŠRS že obravnavan in tudi plačan.

Sicer je Strokovni svet Republike Slovenije za šport na svoji 11. redni seji, z dne 17.9.2013, s sklepom št.11/160 potrdil predlog »novega« (ali tudi plačanega?) Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014-2023 in pozval Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da ga posreduje v medresorsko usklajevanje, v objavo na spletne strani e-demokracija in v vsaj 30 dnevno javno obravnavo Olimpijskemu komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez ter zainteresirani športni javnosti Med drugim je v.d. generalni direktor Direktorata za šport dr. Edvard Kolar oziroma po pooblastilu ministra ( ne v.d. direktorja) državni uradnik gospod mag. Darko Repenšek (šele ali že ???) dne 2.10.2013 poslal Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2014-2023 (EVA 2013-3330-0149) oktober 2013, v medresorsko usklajevanje z rokom do 17.10.2013.

Na posvetu OKS-ZŠZ v Termah Zreče od 10. do 11.10.2013, (vabilo z dne 4.10.2013 št.: 31199-4-9/13) je tekla razprava o predlogu Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014-2023, verzija z dne 24.09.2013.

Izvršni odbor OKS je na svoji seji 15.10.2013, dal pozitivno mnenje predlogu Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014-2023, (verzija z dne ?). Že na samem začetku se moram vprašati, komu je namenjen Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji?

Moj osebni vtis je, da še najmanj tistim, ki se in bi se radi aktivno udejstvovali v množici športnih aktivnosti, ampak na žalost športnim birokratom in oblastnikom, da lahko s takim dokumentom sprejetim po večinski politični logiki celo v parlamentu, mahajo in manipulirajo na račun športa in športno aktivnega prebivalstva.

Dokument, ki vsem vse omogoča in nikogar ne zavezuje, da bo dejansko zagotavljal boljše pogoje za aktivno udejstvovanje, delovanje in razvoj posameznika in športnih organizacij je produkt politikantstva in ne izvirne želje pomagati športu.

To dokazuje seznam avtorjev in piscev posameznih tekstov, med katerimi ni vrhunskih strokovnjakov s posameznih področij športne stroke in sorodnih področij.

Posebej manjkajo strokovnjaki s področja teorije športa, terminologije športa, medicine športa (preventiva, kurativa, fiziologija športa), zdrave nutricionistike, teorije treniranja, razvojne psihologije, športnih objektov in naprav, …)

Ob tem ta dokument kaže na to, kako zagotoviti boljše in trajne pogoje za delovanje Olimpijskemu komiteju Slovenije in podjetju Olimp d.o.o., Fakulteti za šport, Javnemu

zavodu RS za šport-Planica, ne pa športnikom in njihovim izvirnim športnim organizacijam društvom in zvezam.

Iz dokumenta ni razvidno, da želimo bolje in več slovenskemu športu.

Ampak ravno obratno, neposrednim proizvajalcem in izvajalcem postavlja vse večje in bolj medijsko atraktivne praktično neuresničljive cilje in naloge.

Predlog Nacionalnega programa ni odraz strategije razvoja in delovanja športa celotnega slovenskega športa ( od včeraj je v javni obravnavi predlog strategije OKS-a ne pa celotnega in celovitega slovenskega športa).

Ob tem pa tudi država in Olimpijski komite Slovenije še nista jasno definirala in opredelila, kaj je javni interes v športu.

Zato je ob tem tudi v teh težkih gospodarskih in finančnih časih nesmiselno pripravljati akt, ki naj bi veljal do leta 2023, ko pa ima slovenska vlada težave s programom, kako in kaj bo v Sloveniji do leta 2015.

Prav gotovo je eden velikih problemov, da temelji predlog Nacionalnega programa na analizi, ki je zajela podatke do leta 2010 in prej, ko Slovenija in slovenski šport še nista bila v tako globoki finančni, gospodarski in moralni krizi. Zato je na zastareli in neaktualni statistični analizi nemogoče graditi strategijo razvoja in delovanja večine področij športa.

Sprašujem se, ali je obvezna analiza NPŠ strokovno ali znanstveno delo in izdelek znanstvena monografija, sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada, kot so opredelili »analitiki«?

Ali je res mogoče, da je naročena in plačana analiza javnih podatkov avtorko delo in kot je zapisano na tretji strani: Citat »brez pisnega dovoljenja urednikov je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah«.

Ali ni posledično zato tudi naklada samo 150 izvodov ob dejstvu da je registriranih športnih društev in zvez v Sloveniji kar nekaj tisoč, ki se jih neposredno dotika omejena analiza in podatki za snovanje novih državnih in lokalnih dokumentov in aktov?

Ali gre pri tem ne gre za nekorektno potezo tako z vidika možnosti informiranja in tudi aktivnega sodelovanja kot »dvomljivega« zaslužkarstva avtorjev?

Postavlja se vprašanje, kje so državni organi in službe, ki so edini, ki bi ob zunanjih sodelavcih in strokovnih institucijah morali biti nosilci in izvajalci analize NPŠ in s tem povezanimi pripravami ustreznih gradiv, dokumentov in aktov.

Vsekakor pri pripravi take analize ni mogoče pozabiti ali odmisliti: Ali je po vsem naštetem, res mogoče, da Zveza za šport otrok in mladine Slovenije te naloge in dela opravlja na osnovi njenega osnovnega poslanstva in delokroga ali je pri tem tudi kaj prikritih interesov in namenov, klientelizma, kolizije interesov, korupcije in še česa?

Ali ni opravljena analiza premetavanje samo kvantitativnih podatkov brez podlag v kvantitativnih, kvalitativnih, organizacijskih in finančnih analizah in ocenah neposrednih akterjev v športu, to je lokalnih skupnosti, civilne športne sfere od športnih društev njihovih zvez do OKS-ZŠZ kot krovne športne asociacije, gospodarskih družb in drugih organizacij in institucij?

Zakaj analiza NPŠ nima analiz in ocen vseh dejavnikov na področju športa še posebej interesnega dela to je društev in zvez?

Analiza NPŠ ni primerna za kvalitetno strokovno vsebinsko , organizacijsko in finančno razpravo, ker ne obravnava vseh elementov športne zgradbe, ampak samo del dejanskega stanja, ki je vezan na državo in delno lokalne skupnosti. Zato lahko ocenjujem, da je to analiza NPŠ samo za »državni del« športa in ne tudi lokalnega in civilnega.

Posamezne analize, ocene in predlogi ne odražajo dejanskega stanja na terenu in so plod teoretične obdelave posameznih področij brez realne vrednosti.

Analiza je žal naravnana na metodološko obdelavo različnih podatkov z vprašljivimi realnimi vrednostmi in aktualnostjo.

Analiza vsebuje nesmiselne in nekorektne primerjave kategoriziranih in vrhunskih športnikov v različnih obdobjih, ob dejstvu, da so se kriteriji spreminjali.

Ne vsebuje pa statistične in kvalitativne analize rezultatov (uvrstitev) slovenskih športnikov, klubskih ekip in reprezentanc skozi daljše obdobje.

Analiza ne zajema kritičnosti obdobja svetovne gospodarske krize in s tem bistvenih ekonomskih sprememb tudi na področju športa.

To še posebej velja pri javnofinančnih virih, davčni politiki, volonterskem delu, usposabljanju in licenciranju strokovnih kadrov, statusu športnikov in trenerjev, zaposlovanju športnikov v javni upravi….

Zakaj ni podrobne vsebinske analize delovanja športnih društev in zvez ter navedene pereče problematike?

Prav tako ni zaslediti vsebinske, kadrovske in finančne analize vodenja in upravljana športnih društev in zvez ter ločeno civilnega dela športa od državnega.

Ni analize organiziranosti slovenskega športa z vidika učinkovitosti, racionalnosti oziroma ekonomičnosti.

Analiza volonterskega dela ni korektna in odraz dejanskega stanja v slovenskem športu.

V analizi ni jasne razmejitve obveznim vzgojno izobraževalnim delom športa in interesnim prostovoljnim delom, to je med obvezno športno vzgojo (športom-telesno vzgojo-kulturo), in telesno športno vzgojo v vrtcih in šolah ter športom vseh pojavnih oblik v športnih društvih in zvezah.

Ni ustrezne analize vsebine dela, učinkovitosti in ekonomičnosti javnih zavodov na ravni države in v občinah.

Ni analize vsebine dela, organiziranosti in vloge Športnih zvez v občinah.

Manjka analiza regionalnih olimpijskih pisarn z vsebinskega vidika kot podvajanja del in nalog z športnimi zvezami občin.

Analizi manjkajo vsebinske, organizacijske, kadrovske in finančne analize posameznih akterjev v športu to je predstavnikov malih, srednjih in velikih športnih društev individualnih in ekipnih športov, nacionalnih panožnih športnih zvez, občinskih športnih zvez, javnih zavodov, Olimpijskega komiteja Slovenije, Fakultete za šport, in drugih.

V analizi ni posebej izpostavljena problematika delovanja in razvoja društev v kolektivnih oziroma ekipnih športnih panogah, ki tekmujejo v poklicnih-profesionalnih domačih in mednarodnih tekmovalnih sistemih.

Analiza ne vsebuje vsebinske, organizacijske, finančne in kadrovske problematike delovanja državnih reprezentanc na vseh starostnih in kvalitetnih nivojih.

Analiza ne vsebuje problematike socialnega statusa in s tem povezanimi obveznostmi in pravicami poklicnih profesionalnih športnikov v Sloveniji.

Analiza ne vsebuje problematike statusa trenerjev v državnih reprezentancah.

Analiza ne vsebuje slabih elementov delovanja in razvoja slovenskega športa na vseh nivojih.

Predlog Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014-2023 (verzija oktober 2013- prepisana) je napisan v obliki populističnih želja, ciljev in prekritih interesov posameznikov, skupin in institucij. Že iz kazala je razvidno, da ni dan vsebinski in strateški poudarek vitalnim elementom prihodnosti ali celo usode slovenskih športnikov in športa na sploh ( brezplačne športne aktivnosti otrokom in mladini, materialna in finančna podpora športnim društvom in zvezam, športni objekti, status poklicnega profesionalnega športa, komercialne športne dejavnosti, urejeno zdravstveno varstvo,Inštitut za šport…).

Zakaj in kako spadajo za nikogar zavezujoče opredelitve o statusnih pravicah športnikov in trenerjev v področje razvojnih dejavnosti v športu enako kot zdravstveno varstvo športnikov ter zaposlovanje športnikov in trenerjev v javni upravi. Športni programi so od 63. strani predloga NPŠS napisani na borih 11 (15-26).

Sicer pa je dovolj, da se v prvi fazi ustavimo samo na uvodu. Že v četrtem odstavku so navedene »pomanjkljivosti« v športu med katerimi pa upam ni naključno navedenih nič grehov funkcionarjev in športnih delavcev (politikanstvo, klientelizem, korupcija, nesposobnost, …)

Ali je res Nacionalni program namenjen predvsem javnim, državnim in lokalnim institucijam ter je načelne, orientacijske in politične narave, kot piše v petem odstavku uvoda. Pa imamo odgovor na prvo moje zastavljeno vprašanje. Upam, da so tekstopisci in še posebej

funkcionarji Olimpijskega komiteja Slovenije ta uvod prebrali, ker ga tako zavzeto branijo. Že vedo zakaj.

Kronski pa je prav gotovo zadnji odstavek uvoda, ki govori, da je šport pravica vsakega človeka, tako otroka, mladostnika, odraslega človeka, starostnika, znotraj teh skupin pa tudi vseh oseb s posebnimi potrebami. Kako, do te pravice priti in kdo zagotavlja in na kak način to pravico pa so pisci pozabili napisati ali pa so zavestno zamolčali. Bilo bi humano in etično, če bi ob vseh hvalospevih športu napisali eno zavezujočo besedo, da je šport brezplačna pravica vsakega človeka.

Zadnjega stavka uvoda pa sploh ni vredno komentirati saj so avtorji pred tem podprli samo prednostno »vsebino« športne dejavnosti otrok in mladine (kaj pa materialni, finančni, kadrovski in organizacijski vidiki…) v NPŠRS ter opredelili redno športno rekreativno dejavnost odraslih, da ne sme podleči diskriminaciji na podlagi socialno ekonomskega status.

Upam lahko, da se je uvodničarjem to samo »zareklo« oziroma nerodno zapisalo.

3.) SLOVENSKA UNIVERZITETNA ŠPORTNA ZVEZA

Gre za enega najpomembnejših strateških dokumentov za slovenski šport, ki ga bo determiniral v naslednjem devetletnem obdobju. Nacionalni program športa v RS (NPŠ) opredeljuje strategijo razvoja športa v RS ter strateške cilje, ki naj bi jih država, skupaj z izvajalci letnega programa športa, tudi zasledovala. Osnutek predloženega dokumenta je celosten, kakovosten in zajema vsa področja športnega življenja in delovanja v RS. Težko mu odrečemo strokovnost in razvojno naravnanost.

Kljub navedenemu pa sem dolžan, v imenu slovenskega študentskega športa, opozoriti na določene pomanjkljivosti, ki jih predloženi osnutek NPŠ vsebuje. Predlogi za dopolnitev osnutka NPŠ, ki ji predlagam v nadaljevanju, zasledujejo cilje, ki jih je predlagatelj opredelil poglavju 5.

PREDLOG ZA SPREMEMBO V POGLAVJU 9 (PREDNOSTNE NALOGE) V osnutku devetega poglavja je podan prednostni vrstni red sofinanciranja ukrepov opredeljenih v NPŠ. Obštudijska dejavnost študentov je postavljena na prvo mesto v drugi skupini programov. Predlagam, da Izvršni odbor OKS-ZŠZ podpre predlog Slovenske univerzitetne športne zveze, da se »Obštudijska dejavnost študentov« postavi na drugo mesto v prvi skupini športnih programov takoj za programom »Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine«. Če naj NPŠ zasleduje cilj opredeljene v 5. poglavju potem je nujna postavitev Obštudijske športne dejavnosti takoj za Prostočasno športno vzgoja otrok in mladine. V Poglavju 6.1. (Športni progami) predlagatelj celovito in analitično predstavlja sestavo športnih programov in njihovo povezanost. Predlagatelj v zadnjem odstavku poglavja 6.1. zapiše: »Glede na želeno kakovostno športno udejstvovanje prebivalcev v športnih programih in zunaj njih predstavlja športna rekreacija tisto pojavno obliko športa, ki odraža usvojenost navad za zdrav življenjski slog in pozitivno življenjsko naravnanost. Te navade si ljudje pridobimo skozi druge različne pojavne oblike organizirane športne dejavnosti, ki imajo vpliv na različne ciljne skupine in se med seboj povezujejo in prepletajo.« Iz grafične ponazoritve sestave športnih programov in

njihove povezanosti v RS izhaja, da se seznanjanje s športno gibalno aktivnostjo ter »vzgojo« posameznika v duhu usvojevanja navad za zdrav življenjski slog in pozitivno življenjsko naravnanost začne na osnovnošolski ravni, da se nadaljuje na srednješolski ravni ter na visokošolski ravni. Avtorji NPŠ so zelo jasno ponazorili pomembnost vertikale prostočasne športne vzgoje otrok, mladine in študentov in pomen, ki jih ima vsaka izmed pojavnih oblik te dejavnosti na poti od osnovne šole do »športne zrelosti«, ki jo programsko ponazarja športna rekreacija. Iz predstavljenega izhaja, da če zanemarimo kateri koli programski korak na poti do t.i. »športne zrelosti« bodo cilji, ki jih zastavlja NPŠ ne dosegljivi.

Naše mnenje je, da je obštudijska športna dejavnost enako pomembna, kot prostočasna športna vzgoja otrok v osnovni šoli in mladine v srednji šoli. Je del celostnega sistema »športne vzgoje« na poti do športne zrelosti. Zanemarjanje obštudijske športne dejavnosti bo zagotovo negativno vplivalo na odnos do športno gibalne aktivnosti, ki so ga mladi ki nadaljujejo šolanje na visokih šolah, vzpostavili v osnovni in srednjih šoli oziroma v programih prostočasne športe vzgoje otrok in mladine.

Opustitev odgovornega odnosa do programov obštudijske športne dejavnosti lahko zelo negativno vpliva na odnos družbe do športa v RS. Dejstvo je, da visoko izobraženi kadri zasedajo delovna mesta na višjih upravljavskih nivojih, kjer se odloča o strateških ciljih tako na nivoju organizacij, kot na nivoju družbenih podsistemov in družbe nasploh. Odsotnost dostopa do prostočasne športne dejavnosti v času študija lahko povzroči odsotnost pozitivnega odnosa in empatije do športa s strani tistih, ki bodo šli skozi visokošolski izobraževalni sistem in bodo nato odločali o prihodnosti slovenskega športa. Najverjetneje si ne želimo direktorje podjetij, župane, občinske svetnike, poslance in minister, ki imajo indiferenten ali odklonilen odnos do športa.

PREDLOG ZA DOPOLNITEV PODPOGLAVJA 6.1.3 (OBŠTUDIJSKE ŠPORTNE DEJAVNOSIT) Avtorji NPŠ v podpoglavju opredeljujejo obštudijsko športno dejavnost ter cilje na tem področju. Menim, da je potrebno opis in opredelitev obštudijske športne dejavnosti ustrezno dopolniti. Menim tudi, da je obštudijska športa dejavnost študentov izjemnega pomena za razvoja mladega človeka enako, kot je to prostočasna športna dejavnost otrok in mladine.

Pretežno sedeči način življenja študentov negativno vpliva na življenjske navade oz, razvade v času študija. Zadnje raziskave na temo življenjskih slogov študentov v preteklih petih letih od uvedbe bolonjske reforme kažejo odklon študentov od športno gibalne aktivnosti ter poslabšanje splošnega fizičnega stanja. Če želimo doseči, da mladostnik postane gibalno kompetentna oziroma gibalno izobražena osebnost moramo ustrezno ovrednotiti in podpreti tudi programe obštudijske športne dejavnosti študentov. Nenazadnje je to cilj snovalcev osnutka NPŠ.

Skladno z navedenim predlagam, da Izvršni odbor OKS-ZŠZ podpre predlog Slovenske univerzitetne športne zveze, da se dopolnijo ukrepi v podpoglavju 6.1.3, kot sledi: 1. Posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost obštudijskih športnih programov za študente visokošolskih zavodov.

2. Zagotoviti vsaj dve uri brezplačnih, kakovostno vodenih obštudijskih športnih programov tedensko za študente visokošolskih zavodov.

PREDLOG ZA SPREMEMBO V POGLAVJU 8 (FINANCIRANJE) V osmem poglavju snovalci NPŠ opredeljujejo obseg sofinanciranja programov iz javnih financ. Avtorji zapišejo, da bo treba povečati javne vire na raven, kot jo imajo v razvitih evropskih državah, t.j. na najmanj 100 € na prebivalca.

V preglednici 2 na 61. strani osnutka NPŠ nato avtorji podajo želene spremembe strukture izdatkov za letne programe športa. Iz podatkov za leto 2011 je razvidno, da je Direktorat za šport za obštudijske športne dejavnosti študentov v okviru LPŠ na državni ravni namenil 0,05 % vseh sredstev namenjenih za programe športa. Za prostočasno športno vzgojo otrok in mladine pa je Direktorat v letu 2011 namenil 1,36 % vseh sredstev namenjenih za programe športa. Primerjava razmerja med sredstvi namenjenimi za prostočasno športno dejavnost otrok in mladine in prostočasno športno dejavnost študentov z razmerjem števila vseh učencev in dijakov s številom vseh študentov v RS kaže škodljivo odstopanje. Razmerje sredstev namenjenih za prostočasno športno dejavnost otrok in mladine in prostočasno športno dejavnost študentov v okviru LPŠ 2011 znaša 27,2. Razmerje med številom vseh učencev in dijakov v letu 2011 (239.602) in številom vseh študentov v RS (104.003) znaša 2,3. Razmerje med finančno podporo iz naslova LPŠ na državni ravni je bilo še leta 2011 izrazito nenaklonjeno prostočasni športni dejavnosti študentov. Stanje se je od leta 2012 naprej le še poslabšalo saj je Direktorat za šport iz LPŠ v celoti izločil Obštudijsko dejavnost študentov na kar smo že nekajkrat opozorili. Sredstva, ki jih je Direktorat za šport v letu 2011 namenil obštudijski športni dejavnosti so sramotna: znašala so 82.500 €. Če od tega zneska odštejemo 20.500 € namenjenih za programe univerzijad, ki sodijo med kakovostni oz. vrhunski šport, za obštudijske športne programe ostane 62.000 € oziroma 0,6 € na študenta.

Avtorji osnutka NPŠ predlagajo le še poslabšanje odnosa do prostočasne športne dejavnosti študentov: v letu 2018 naj razmerje med prostočasno dejavnostjo otrok in mladine ter študentov znašalo 38, v letu 2023 pa 55,2.

Predlagam, da Izvršni odbor OKS-ZŠZ podpre predlog Slovenske univerzitetne športne zveze, da se razmerje med sredstvi v LPŠ na državni ravni namenjenimi za prostočasno športno vzgojo otrok in mladine ter sredstvi namenjenimi za obštudijske športne dejavnosti do leta 2018 zniža na 10 ter do leta 2023 na 3. Le s podporo predlogu Slovenske univerzitetne športne zveze bomo lahko, kot država in družba uspešno zasledovali cilje opredeljene v pričujočem osnutku LPŠ.

Brez ustreznega sofinanciranja ne bo mogoče doseči strateške cilje, ki jih je predlagatelj opredelil v podpoglavju 6.1.3: Izboljšati gibalno zmogljivost študentov za 10%, Povečati število študentov v športnih programih za 20%.

4.) OBRAVNAVA PREDLOGA NPŠ 2014-2023 Zapisnik 14. seje obora športa na lokalni ravni in 7. seje odbora športa za vse 14. seja Odbora športa na lokalni ravni in 7. seja Odbora športa za vse v mandatnem obdobju 2010 - 2014 je potekala v ponedeljek, 7.10 2013 s pričetkom ob 13.00 uri v sejni sobi s Zavoda Tivoli.

Na seji so bili prisotni: Člani odbora športa na lokalni ravni: predsednik Branko Žnidarič, mag. Janez Sodržnik, Primož Sulič, Tomo Tiringer, Ivan Gerjevič, Hasan Ibrič, Sonja Poljšak,

Člani odbora športa za vse: predsednik Rafko Križman, Marjan Kosi, Branko Recek, Janez Matoh, Gorazd Kogoj, Matjaž Štibelj, mag. Klemen Bedenik Strokovna služba OKS: Mitko Ribičič, strokovni sodelavec Komisije za organiziranost, Gorazd Cvelbar, sekretar odbora športa za vse Gosti: dr. Edvard Kolar, direktor direktorata za šport, mag. Poljanka Pavletič Samardžija, strokovna sodelavka SSŠRS Odsotni člani odbora športa na lokalni ravni: Peter Kavzer, mag. Miran Kos, Igor Rakuša, Andrej Cevc, Branko Jeršin Odsotni člani odbora športa za vse: Aleksander Škraban, Ignac Polajnar, Marko Tekavec, Slavko Sakelšek DNEVNI RED: 1. Pregled dela v obdobju med sejama 2. Nacionalni program športa 2014-2023 3. Pravila OKS-ZŠZ 4. Razno

AD2 Dr. Edvard Kolar je predstavil bistvene poudarke predloga novega nacionalnega programa, ki je v javni razpravi. Bistvena sprememba glede na prejšnji NPŠ je v večjem povezovanju z nosilci v civilni športni sferi, kar bo razvidno tudi iz NPŠ izpeljanega akcijskega načrta z definiranimi odgovornimi nosilci. Prednostna športna dejavnost bo šport otrok in mladine.

Predvideva se večanje deleža športno dejavnih za 6 odstotnih točk, iz 64%, ugotovljenih v zadnji javni raziskavi v letu 2008, porast na 70% športno dejavnih. V strukturi se predvideva povečanje redno športno dejavnih v organiziranih sredinah. Za izvajanje NPŠ bosta odgovorna predvsem OKS in MIZŠ. Na lokalni ravni je predvideno, da se v organe, ki odločajo o razvoju športa in posledično delitvi sredstev imenuje vsaj polovica predstavnikov civilnih športnih organizacij. Do leta 2023 je cilj dvigniti javna sredstva namenjena športni dejavnosti na 100 EUR na prebivalca, s čimer bi se približalo povprečju v EU. Cilj novega NPŠ je tudi zmanjšanje birokratizacije pri prijavah na razpise in poročanju za civilne športne organizacije.

Za objekte in investicije v infrastrukturo je predvideno predvsem črpanje iz EU sredstev. NPŠ bo predvidoma v državnem zboru sprejet v marcu 2014.

B. Žnidarič je podprl razpravo in podal nekaj iztočnic. Dosedanje sodelovanje s strokovnim svetom za šport in direktoratom za šport je potekalo zelo dobro. V novem NPŠ je dan večji poudarek športu na lokalni ravni, saj je financiranje na občinskem nivoju proporcionalno večinsko. Občinske športne zveze se vključujejo v odločanje. Žal bodo letošnji občinski proračuni sprejeti še pred sprejemom novega NPŠ. Dobro je, da so jasno opredeljeni cilji in predpisan minimum, na OŠZ pa je, da to uveljavijo v svojih lokalnih sredinah. Sprejem NPŠZ bo osnova, na kateri bo OKS pripravil svojo strategijo, s katero želi še naprej ohranjati svojo avtonomnost. Kljub posamičnim kritikam, obdobje NPŠ do 2010 ni bilo zgrešeno, o čemer pričajo tudi doseženi rezultati, tako na področju vrhunskega, kot tudi množičnega športa.

P. Sulič je postavil vprašanje, kako je v novem predlogu opredeljeno področje panožnih športnih šol. Ali obstaja analiza, koliko občin ima urejeno sofinanciranje (sedaj 30%

prispevajo občine in 70% MIZŠ), koliko je zaposlenih. Predlaga, da se v prihodnje financira 50% iz občinskih sredstev in 50% iz sredstev ministrstva.

Kolar: V širši verziji NPŠ je to natančneje opredeljeno, poudarja, da ne gre za sofinanciranje občin in ministrstva, ampak panožnim šolam 70% sredstev namenjajo nacionalne panožne zveze, ki sredstva pridobijo na razpisih ministrstva in fundacije, na občinskem nivoju pa jih financirajo društva, ki dobijo sredstva na razpisih občine. NPŠZ odločajo, kje bodo kadri zaposleni; s ponderiranjem na razpisih se nagradi razpršenost po Sloveniji, vendar je od NPŠ odvisno v katerih in koliko občinah bo ta kader zaposlen. V prihodnje naj bi bil ta projekt sofinanciran iz EU sredstev namenjenih večanju zaposlovanja. Predlog bo tudi del akcijskega načrta.

M. Kosi: Program je dober. Želi ponovno poudariti problematiko zdravniških pregledov. Še vedno veliko otrok, ki se vključujejo v šport, teh nima zagotovljenih. Predlaga rešitev v okviru obveznih pregledov v osnovni šoli, ki se jih dopolni z dodatnimi testi, potrebnimi za oceno primernosti otroka za določen šport. Sedanja razporeditev centrov s koncesijo za te preglede je neprimerna in ne pokriva vse Slovenije.

Kolar: Zdravstveno varstvo je bilo slabost prejšnjega obdobja. 120.000 športnikov v tekmovalnih sistemih bi moralo biti pregledano, vendar pri zdravstvu nikoli ni bilo posluha za rešitev tega problema. V novem NPŠ so na tem področju predvideni trije ukrepi. Več koncesij je predvidenih tudi na doslej deficitarnih področjih države.

J. Matoh: NPŠ je najširša zgodba. Že doslej je imel veliko pripomb, z njimi je seznanil tako direktorja direktorata, kot predsednika in posamezne člane strokovnega sveta za šport.

Poudaril je nujno povezovanje športa in medicine, kljub izpostavljenemu dejstvu, da je zdravstvo oz. ministrstvo za zdravje največji »sovražnik« športa. Potrebno je generiranje prioritet, sistemsko je zelo problematično dejstvo, da se 70% denarja namenjenega športu zagotavlja iz občinskih proračunov. Potrebno je aktivirati mrežo civilne športne sfere na lokalni ravni – možnost funkcioniranja teh enot v soglasju z župani. Akcijski načrt mora biti narejen po področnih prioritetah - kot orodje za razrez kasneje poznanih sredstev. Nikjer ni opredeljeno odpravljanje sivih lis posameznih športnih panog po Sloveniji. V naslov dokumenta naj se doda: Šport prvina kakovosti življenja prebivalcev Slovenija. V celoti je izostalo samostojno poglavje »Šport in zdravje«! Nikjer ni opredeljen delež prostovoljstva v skupni pogači sredstev. Bilo bi prav, da se to kvalificira v NPŠ. Narava kot največji športni objekt, ni nikjer opredeljena. Vredno bi bilo opredeliti tudi vlogo društev, kot matičnih sredin iz katerih prihajajo bodoči šampioni in opredeliti način povrnitve vloženega društvom.

Kolar: Glede sivih lis, v absolutnem smislu na srečo teh ni, ker se povsod v Sloveniji goji vsaj nekaj športnih panog. Za odpravljanje sivih lis posamezne panoge pa so odgovorne NPŠZ in žal nikogar ne moreš prisiliti, da nekaj stori. Glede sodelovanja z zdravstvom je dobro, da ima ministrstvo – direktorat za šport svoje predstavnike v njihovih skupinah, ki pripravljajo nacionalne programe na področju gibanja. Prostovoljstvo se bo vključilo v akcijski načrt kot možnost uveljavljanja deleža svojih resursov pri prijavah na razpise in poročanju. Doslej so morala društva svoj delež dokazovati zgolj z računi. Nacionalna promocija športa, kot prvine kakovosti življenja, je v program vključena. Narava kot največji športni objekt, je vključena v NPŠ prek trajnostnih vidikov športa. Glede valorizacije vložkov v športnike in povračila društvom bi bilo potrebno najti konsenz predvsem društvene športne sfere. Vzvodov, da bi to rešili enotno ni, ker so tudi primeri zelo različni.

R. Križman: Ocenil je, da je predlog dokumenta dober, ugotavlja, da so štirje od šestih opredeljenih ciljev vezani tudi na športno rekreacijo, vendar se v finančni pogači podpore športni rekreaciji s strani države to odraža veliko skromneje (2%). Vložek v ta segment bi se moral proporcionalno povečati.

Kolar: V celoti sredstev je to sicer malo, vendar je potrebno ta sredstva iskati tudi v drugih postavkah, od financiranja športnih objektov, do interesne dejavnosti otrok in mladine. Je pa športno rekreativna dejavnost gotovo vzvod za vsa ostala področja.

R. Križman: Med vsemi predvidenimi viri financiranja športa je potrebno tozadevno v dokumentu navesti tudi ministrstvo za infrastrukturo in prostor (primer kolesarskih poti).

H. Ibrič: Problem bo v implementaciji. Obstaja bojazen, da se bomo zapletli z ostalimi deležniki. V NPŠ pozdravlja večji poudarek turizmu in pomoči turizmu s strani športa.

Predlaga, da ne bi v NPŠ navajali nominalnih zneskov ampak procente. Večji poudarek naj bi bil dan obnovi objektov in ne novogradnjam.

Kolar: Sodelovanje z MG in turizmom je dobro, del sredstev iz turizma naj bi se namenil tudi promociji športnih dogodkov. V dosedanjih razpravah je bilo ugotovljeno, da je nominalna opredelitev sredstev boljša. Gre za priporočilo – športni minimum!

B. Žnidarič: Nek minimum je dobro imeti.

T. Tiringen: Bolje, da je minimum opredeljen.

J. Sodržnik: Vse teme, ki so bile danes odprte so bile že velikokrat prediskutirane. Potrebno je biti pragmatičen, čeprav je dokument kompromis in je samo deklaracija, bo v perspektivi osnova za sprejem novega zakona. Lahko ga ponovno »razstavimo«, vendar potem v doglednem času ne bo sprejet. OKS bi moral biti zadolžen, da vzpostavi močno mrežo lokalnih športnih organizacij. To nalogo OKS se lahko opredeli tudi v NPŠ. Potrebno bi bilo vzpostaviti profesionalno osebje v regijskih pisarnah OKS. Kolar: Ukrep mreženja je predviden in bi se še dal dopolniti.

G. Kogoj: Pozdravlja NPŠ in sprašuje, ali obstaja podatek, kolikšen delež BDP predstavlja šport.

Kolar: V Nemčiji 4% BDP, v EU 2,4% BDP po zadnjih raziskavah.

M. Štibelj: Izpostavil je problem neustrezno izobraženega poslovodečega kadra v civilnih športnih organizacijah. Primanjkuje managerskega znanja. Potrebno je opredeliti reševanje te problematike tudi v NPŠ. Med nesistemskimi viri financiranja športa ni opredeljeno financiranje podjetij v večinski državni lasti. Potrebno je zagotoviti normative pri financiranju iz teh virov, ker dosedanja praksa kaže, da gre velikokrat za sponzorstva, ki niso podvržena pravičnemu tržnemu mehanizmu.

Kolar: Sistem izobraževanja in usposabljanja je v Sloveniji vzpostavljen. Z vidika podajanja znanj. V NPŠ to področje ni posebej ločeno. Normativno urejanje sponzorstva državnih podjetij kmalu ne bo potrebno. Iz osebnih izkušenj pa trdi, da na ravni poznanstev tudi sedaj iz državnih podjetij ni več možno dobiti sponzorskih sredstev.

S. Poljšak: Operativci so nad predlogom novega NPŠ navdušeni, izpostavila pa bi zgodovino športa in promocijo športnikov. Premalo je temu namenjenega. Imenovanje športnih objektov

in ulic po športnikih. Premalo poudarjamo uspehe našega športa, premalo sredstev je namenjeno temu področju, ni opredeljena vloga in pomen ambasadorja športa.

Kolar: Muzej športa bo v okviru hiše slavnih. Pozdravlja pobudo za imenovanje ulic po zaslužnih športnikih, vendar mora ta priti iz OKS, oz. civilne športne sfere. Ambasador športa je del akcijskega plana. Ambasadorji športa naj bi v perspektivi postali vsi vrhunski športniki.

Ambasadorji tako doma kot tudi v tujini.

J. Matoh: Smiselno bi bilo zagotoviti sredstva za oblikovanje lokalnih depojev, saj veliko pomembnih športnih obeležij/artefaktov izgine.

B. Žnidarič se je zahvalil gostoma in razpravljavcem. Zaključil je razpravo in povabil vse k tvornemu sodelovanju na posvetu OKS s članicami, ki bo tej temi posvečen 11. in 12. 10. v Zrečah.

5.). ZDRUŽENJE ŠPORTNIH CENTROV Predlog nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014 - 2020 1. Program je izdelal Gregor Jurak s svojo standardno ekipo iz Fakultete za šport! Upravljavci infrastrukture za šport in prosti čas pri pripravi programa nismo sodelovali.

2. Metodologija zbiranja dokumentacijskega gradiva, obdelava in analiza podatkov, ki so avtorjem služile za oblikovanje programa, niso predstavljene oziroma so neznane. Nekatere trditve v programu temeljijo na neobstoječih bazah podatkov. Avtorji projekta kot referenčne dokumente, navajajo sami sebe.

3. Sektor infrastrukture za šport in prosti čas je nestrokovno in neustrezno prikazan na treh straneh v dokumentu, ki ima 68 strani. V poglavju 6.2 Športni objekti in naravne površine za šport, so nanizane posplošene deklarativne izjave, ki se ne dotikajo temeljnih vprašanj prihodnjega razvoja infrastrukture za šport in prosti čas. V poglavju so navedene trditve proti katerim nekateri avtorji in institucije, ki jih predstavljajo, odkrito nasprotujejo oziroma jih zavračajo (strokovno usposabljanje upravljavcev infrastrukture, standardi in normativi).

Strateški cilji in kazalniki so nestrokovno opredeljeni, predvsem pa ni urejenih baz podatkov, ki bodo omogočali izračune in analizo kazalnikov.

4. Načrtovani ukrepi na področju športnih objektov in naravnih površin za šport so skupek deklarativnih izjav, ki ne rešujejo temeljnih vprašanj prihodnjega razvoja infrastrukture za šport in prosti čas, kot so: statusna razmerja, socialno upravljanje, financiranje, strokovno usposabljanje upravljavcev in uporabnikov, uvajanje novih tehnoloških sistemov ter razvoj inovativnih programov za vse ljudi.

5. Financiranje zasebnih športnih objektov z javnimi sredstvi je eden izmed predstavljenih načrtovanih ukrepov! Ali ima kdo v načrtu izgradnjo športnega objekta, ki bi ga financiral iz javnih sredstev? Ali je tak ukrep predviden, da se legalizira že utečena praksa, ki se dogaja že danes?

6. Financiranje javnih športnih objektov se bo od 2011 do 2023 zmanjšalo za okoli 40%! V poglavju 8: Financiranje, avtorji programa načrtujejo drastično zmanjšanje javnih sredstev za financiranje športnih objektov, ki bo uničilo infrastrukturo za šport in prosti čas v lokalnih skupnostih. Menimo, da občine sploh ne vedo kaj se pripravlja.

7. Predlog nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014 – 2020 je neprimeren dokument za nadaljno obravnavo. Zasnova je arhaična. Ne vključuje oblikovanje nove filozofije športa, prostega časa ter infrastrukture. Področja prostega časa ne vključuje, kot pomemben element prihodnjega razvoja. Infrastrukture za šport in prosti čas ne opredeljuje kot bistven sektor trajnostnega razvoja, ampak govori o »posamičnih športnih objektih«, ki v bistvu potrebujejo le hišnike. Za izdelavo dobrega razvojnega programa bo poleg učiteljev iz Fakultete za šport, potrebno vključiti precej širši krog managerjev in strokovnjakov iz različnih področij. In to ne samo v hitri in navidezni javni obravnavi predloga programa.

IZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE SKUPŠČINE ZDRUŽENJA ŠPORTNIH CENTROV: Sklep 9 Skupščina združenja se je seznanila s predlogom Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji in potrdila sklepe komisije za objekte pri OKS – ZŠZ, z dne 3.10.2013. Sklepi so: 1. Pri poglavju 3. STANJE pri Preglednici 1. Slovenski šport v številkah je potrebno preglednici dodati tudi podatke o številu zaposlenih v okviru športnih objektov v Sloveniji. Pri tem naj se upoštevajo tako redno zaposleni, kot tudi zaposleni v okviru pogodbenih razmerij in tudi tisti, ki dela opravljajo v okviru javnih del.

2. Pri istem poglavju na str. 9 – prvi odstavek: Strinjamo se, da je velika pomanjkljivost v tem, da nimamo učinkovitega razvida športnih objektov. Zato bi bilo potrebno združiti vse, ki razpolagajo z ustreznimi podatki in dokončati ta projekt, saj je to predpogoj za kakršnokoli kvalitetno načrtovanje oz. izpopolnjevanje mreže športnih objektov.

3. V tretjem odstavku na str.9 kjer se govori o sistemu izobraževanja, izpopolnjevanja in napredovanja strokovnih kadrov, je potrebno dodati tudi problematiko izobraževanja, izpopolnjevanja in tudi napredovanja strokovnega kadra v okviru upravljanja in vzdrževanja športnih objektov.

4. Poglavje 6.2. Športni objekti in naravne površine za šport (str. 28-30): Predlagamo, da se namesto navedenega naslova uporablja termin »Infrastruktura za šport in prosti čas« 5. Na strani 29. naj se pri poglavju »Strateški cilji« doda: - Vzpostaviti takšno mrežo športnih objektov, ki bo zagotavljala enakomerno pokritost. Mrežo naj se pripravi v okviru regionalnih projektov, kar bo omogočilo pridobivanje evropskih sredstev.

- Kakovostno izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov na področju športnih objektov.

- Zagotoviti sredstva za rekonstrukcijo, obnovo in posodobitev obstoječih športnih objektov, ne glede na lastništvo, če je vključen javni interes.

6. Na strani 30. - ukrepi: - Pri točki 5. naj se izpusti navedbo mest v oklepaju.

- Izdelati in sprejeti je potrebno Normative (in standarde ?) za upravljanje športnih objektov.

7. Na strani 61. - Preglednica 2: Želena sprememba strukture izdatkov za letne programe športa.

- Glede na dejstvo, da so športni objekti ključni pri vseh segmentih športa apeliramo na odgovorne, da se sredstva, namenjena športnim objektom ne zmanjšajo tako drastično kot predvideva preglednica 2 – Želena sprememba strukture izdatkov za letne programe športa.

Slovensko zdravniško društvo Združenje medicine športa Gregorčičeva 5 3000 Celje Celje, 4. 12. 2013 Olimpijski komite Slovenije Celovška 25 1000 Ljubljana Gradivo za 32. Sejo skupščine OKS Nacionalni program športa 2014 – 2023 Zadeva: Pripombe; Zdravstveno varstvo športnikov , alineja 6.3.2.3, str. 35 Strateški cilji Bistveno je realizirati vse predpise. Spoštovati sprejete zakone in navodila, našo Deklaracijo o zdravstvenem varstvu športnikov (31. Seja IO OKS 27.11.2006) in mednarodne kodekse, konvencije ter priporočila.

Sprejeti Zakon o športu še danes nima sprejetih treh podzakonskih aktov (preventivni pregledi, dežurna služba, zdravljenje športnikov). Zakonski rok za sprejetje podzakonskih aktov je šest mesecev, mi jih pa čakamo že dvajset let. Sprejeta Navodila o preventivnih zdravstvenih pregledih na primarni ravni (preventivni pregledi se izvajajo na primarni ravni – osnovno zdravstvo) se ne realizirajo. Zakon o športu in Navodila predvidevajo, da je plačnik preventivnih pregledov ZZZS. Zaznavamo tudi tendenco po organizaciji Nacionalnega centra za šport. Za področje zdravstvenega varstva je realni cilj organizacija akreditacijskih centrov medicine športa. To ponujajo mednarodne organizacije medicine športa (FIMS, UEMS). Predpogoj za akreditacijo je združevanje medicine športa na primarni ravni (dispanzer ali center medicine športa) kateri se po vertikali povezujejo z bolnišnicami ali Kliničnim centrom. Upoštevajoč delitev dela na sekundarni in terciarni ravni ponujajo ostale konzilijarne preglede, storitve in posege. Za akreditacijo obstajajo predpisani normativi (kadri z licencami, prostori, oprema in storitve ter nadzori).

Uporabljena literatura: Medicina športa; Rudi Čajavec in sodelavci, Celje, 2012

Predsednik Rudi Čajavec, dr. med., Specialist medicine dela, prometa in športa

Ljubljana, 28.11.2013 Št. dokumenta : 414-5-11/13 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ

KOMISIJA ZA ORGANIZIRANOST IN PRAVNE ZADEVE OKS-ZŠZ

Celovška 25, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel..: +386 1 230 60 00 Fax.: +386 1 230 60 20 http://www.olympic.si

ZADEVA: PREDLOG SPREJEMA NOVIH ČLANIC V OKS-ZŠZ

Komisija za organiziranost OKS-ZŠZ je na svoji 7. seji dne 28.11.2013 obravnavala vloge za sprejem novih članic v OKS-ZŠZ. Komisija predlaga izvršnemu odboru in skupščini OKS-ZŠZ, da se v primeru sprejema novih pravil, v članstvo OKS-ZŠZ sprejme naslednje kandidate: 1. ŠPORTNA CHEERLEADIG ZVEZA SLOVENIJE Športna cheerleading zveza Slovenije izpolnjuje osnovne pogoje za članstvo in je posredovala tudi ustrezna dokazila in zahtevane dokumente, kot je opredeljeno v 13. členu novih Pravil OKS-ZŠZ. Izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev statusa nacionalne panožne športne zveze, saj je članica mednarodne športne zveze, ki je včlanjena v SPORT ACCORD (15. člen Pravil).

Predlog: Športno cheerleading zvezo Slovenije se sprejme v članstvo OKS-ZŠZ. Uvrsti se v skupino Nacionalnih panožnih športnih zvez.

2. ZVEZA JOGA DRUŠTEV SLOVENIJE Zveza joga društev Slovenije izpolnjuje pogoje za članstvo. Posredovala je zahtevano dokumentacijo, ki ustreza določilom iz 13. člena novih Pravil.

Predlog: Zvezo joga društev Slovenije se sprejme v članstvo OKS-ZŠZ. Uvrsti se jo v skupino športne zveze in združenja.

3. ZVEZA ZA HITROSTNO ROLANJE SLOVENIJE

Zveza za hitrostno rolanje Slovenije je ob vlogi za članstvo posredovala tudi zahtevano dokumentacijo iz 13. člena novih Pravil in izpolnjuje pogoje za članstvo.

Predlog: Zvezo za hitrostno rolanje Slovenije se sprejme v članstvo OKS-ZŠZ. Uvrsti se jo v skupino športne zveze in združenja.

4. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH CENTROV SLOVENIJE

Združenje športnih centrov Slovenije je ob vlogi za včlanitev v OKS-ZŠZ posredovala ustrezno dokumentacijo, navedeno v 13. členu novih Pravil in izpolnjuje pogoje za članstvo.

Predlog; Združenje športnih centrov Slovenije se sprejme v članstvo OKS-ZŠZ. Uvrsti se ga v skupino športne zveze in združenja.

5. SPEED BADMINTON ZVEZA SLOVENIJE Speed badminton zveza Slovenije je ob vlogi za članstvo v OKS-ZŠZ posredovala ustrezno dokumentacijo v skladu s 13. členom Pravil.

Sprejemu Speed badminton zveze Slovenije v OKS-ZŠZ je nasprotovala Badminton zveza Slovenije predvsem zaradi besede badminton v imenu zveze. Vendar je Speed badminton zveza Slovenije registrirana v skladu z veljavno zakonodajo, na njeno registracijo pa c zakonskem roku ni bilo pripomb.

Predlog: Speed badminton zveza Slovenije se sprejme v članstvo OKS-ZŠZ. Uvrsti se jo v skupino športne zveze in združenja.

6. MARŽORETNA IN TWIRLING ZVEZA SLOVENIJE

Maržoretna in twirling zveza Slovenije si že dolgo prizadeva postati članica OKS-ZŠZ. Z novimi Pravili bi to možnost tudi imeli vendar pod pogojem, da bi bila njena glavna registrirana dejavnost športna dejavnost ozirom da je v registru društev razvrščena v skupino športnih in rekreativnih društev. Ostale pogoje za včlanitev zveza izpolnjuje.

Predlog: Maržoretno in twirling zvezo Slovenije se sprejme v članstvo OKS-ZŠZ pod pogojem, da najkasneje do 10.12.2013 posreduje dokazila o registraciji svoje dejavnosti, ki ustreza zahtevam iz 13. člena novih Pravil. Uvrsti se jo v skupino športnih zvez in združenj.

7. ŠPORTNA ZVEZA TRIATLON MOČI Športna zveza Triatlon moči Slovenije je posredovala vlogo za članstvo v OKS-ZŠZ. Vloga je sicer popolna vendar pa glede na zahteve iz 13. člena novih Pravil ne izpolnjujejo pogoja, da je registrirana najmanj dve leti, saj je bila ustanovljena v letu 2012.

Predlog: Vlogo Športne zveze Triatlon moči Slovenije za članstvo v OKS-ZŠZ se zavrne.

8. TWIRLING ZVEZA SLOVENIJE

Članstvo Twirling zveze Slovenije v OKS-ZŠZ je zamrznjeno že od septembra 2012.

Obvestilo o sklepu IO OKS-ZŠZ o zamrznitvi članstva v OKS-ZŠZ je bilo Twirling zvezi Slovenije prvič priporočeno posredovano 26.9.2012. Ker pošta s strani naslovnika ni bila prevzeta, je bilo 12.2.2013 Twirling zvezi Slovenije ponovno pisno in priporočeno posredovano obvestilo o sklepu IO OKS-ZŠZ, sklep pa je bil objavljen tudi na spletni strani OKS-ZŠZ. Vsa navedena dokumentacija je bila Twirling zvezi Slovenije posredovana tudi po elektronski pošti, neuspešni pa so bili poskusi komuniciranja po telefonu. Tudi drugič pošta s strani naslovnika ni bila prevzeta.

Dne 3.5.2013 je Twirling zveza Slovenije posredovala odgovor-pritožbo na sklep o zamrznitvi članstva. Iz odgovora - pritožbe, je razvidno, da je bila vsa priporočena in e-pošta posredovana na prave naslove.

Ker pritožbo na sklep o zamrznitvi članstva ni podpisala pooblaščena oseba Twirling zveze Slovenije, komisija pritožbe ni obravnavala.

Sicer pa Twirling zveza Slovenije že več kot leto dni ne izkazuje nobene aktivnosti. Na spletni strani ni sprememb že več kot leto dni. Kot nosilec izobraževanja za športno panogo twirling za izobraževanje strokovnih kadrov niso prijavili nikogar in tudi ne odgovarjajo niti na pošto niti telefonsko.

Predlog: Na podlagi 19. člena pravil OKS-ZŠZ se zaradi zanemarjanja vloge članice v športu Twirling zvezo Slovenije izključi iz članstva OKS-ZŠZ.

Komisija za organiziranost In pravne zadeve OKS-ZŠZ Predsednica Tjaša Andree Prosenc