obcina-zirovnica-novice-november-2016-web

NOVICE

Javni razpis OB^INE @IROVNICA NOVEMBER 2016 Leto XI

[TEVILKA 5

SPREJET PREDLOG PRORA^UNA ZA LETO 2017 VAJA RU[EVINA GORENJSKA 2016 KA[ARSKA DNEVNA SOBA NA SON^NI STRANI KARAVANK ODPRTA MUZEJSKA SOBA AJDNA 1

www.zirovnica.si

Pametno s soncem za Zdravo in mladostno kožo.

STRIPYDENT, D.O.O., ŽIROVNICA, MOSTE 77A WWW.STRIPYDENT.SI Nega z Ocean Miracle peel-off masko 100 % naravne, aktivne učinkovine, kožo revitalizira, učvrsti, navlaži in odpravi znake staranja.

Delovni ~as zobne ordinacije: sreda, petek od 16. - 18. ure ali po naro~ilu Delovni ~as zobotehni~nega laboratorija: od ponedeljka do petka od 8. - 16. ure Informacije in naro~anje po tel.: 580 12 59, Samo Mekina

UGODNO ZANESLJIVO BREZ ^AKANJA

• Nega obraza po metodi Cholley • Hyaluronic mezoterapija (intenzivna vlažilna nega obraza) • Selektivna fototermoliza (IPL - intenziven pulz svetlobe) • pedikura • depilacija nog

Z aparatom Record 618 lahko izvajamo številne aplikacije fototermičnega odstranjevanja: • moteče poraščenosti • madežev • aken • tetovaž • herpesa • fotopomlajevanje kože

Kozmetični salon Andreja Andreja Matučec, s.p., Moste 24a, Žirovnica Tel.: 04/580 17 45 Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek od 15. – 20. ure sreda 8. – 12. in 15. - 20. ure petek od 8. – 14. ure

Javni Aktualno razpis @upan Ob~ine @irovnica

@upan o teko~em dogajanju v ob~ini V septembrskih Novicah smo poro~ali, da bodo v dogovoru z Direkcijo RS za ceste (DRSI) v ob~ini stekle priprave na nadaljevanje rekonstrukcije ceste od mlekarne v Zabreznici do kri`i{~a na Breznici. Kot smo izvedeli, pa je s strani direkcije pri{lo do spremembe dogovora. Kje se je zapletlo?

Na podlagi pobude dr`avnega svetnika Steva [~avni~arja na te­ renski seji Dr`avnega zbora RS v @irovnici, 6. julija letos, me je direktor DRSI Damir Topolko povabil na sestanek v zvezi z rekon­ strukcijo omenjenega odseka regionalne ceste. Pojasnil sem mu, kak{ne so na{e potrebe in `elje, ki izhajajo iz vidika zagotavljanja varnosti v zelo prometnem obmo~ju, kjer se nahajajo cerkev, pokopali{~e, ob~ina, trgovina in drugi objekti, kot tudi v kontek­ stu praznovanja prvega svetovnega dneva ~ebel na Breznici leta 2018. Razlo`il sem tudi, da je Ob~ina @irovnica izpolnila vse ob­ veznosti iz `e podpisanega protokola med ob~ino in dr`avo, ki sicer ni zavezujo~ dokument. Ob~ina je tako zalo`ila sredstva za idejni projekt, za recenzijo projekta, odkupila je zemlji{~a in iz­ delala podrobni prostorski na~rt. Sedaj ~aka Direkcijo, da izpolni svoj del obveznosti. Na sestanku so mi sogovorniki zagotovili, da bodo pristopili k pridobivanju gradbenega dovoljenja in priho­ dnje leto objavili razpis za izvajalca. Odgovor Direkcije je na svoji redni seji 29. septembra obravnaval tudi Dr`avni zbor RS, kot se je izkazalo, pa v dokumentu za pri~etek del ni bilo zapisano prihodnje leto, temve~ pogojno leto 2019, ~e bo v dr`avnem prora~unu dovolj sredstev.

Povod za rekonstrukcijo ceste je deloma pri~akovana razglasitev svetovnega dneva ~ebel, ki bo maja 2018 potekala v @irovnici. Kako potekajo priprave na ta dogodek?

Priprave intenzivno potekajo na nivoju dr`ave, torej v okviru Mi­ nistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ^ebelarske zveze Slovenije, in na lokalnem nivoju. V ob~ini posku{amo iz­ koristiti dogodek za razvoj ~ebelarskega turizma in pode`elja v {ir{em smislu. V ta namen se povezujemo s sosednjimi ob~inami in turisti~nimi organizacijami in i{~emo mo`nosti za skupne produkte, predvsem pa `elimo spodbuditi na{e ob~ane, ki se ukvarjajo s turizmom, ~ebelarstvom, gostinstvom in drugimi de­ javnostmi, da bi se vklju~ili in na{li svojo prilo`nost v mozaiku ukrepov. Eden konkretnej{ih produktov, ki ga na~rtujemo, bo prav gotovo ureditev ~ebeljega parka, ki bo obsegal park me­ dovitih rastlin, ~ebelnjak, pokriti prostor za obiskovalce, manj{o trgovino in oku{evalnico medu in medenih izdelkov. Park se bo nahajal med Breznico in Doslov~ami. Projekt je v fazi pridobiva­ nja idejnih zasnov in odkupa zemlji{~. Sredstva za ~ebelji park smo predvideli v prora~unu za leto 2017, pri ~emer ra~unamo, da bomo glavnino (80 %) pridobili iz evropskih sredstev na raz­ pisu za razvoj pode`elja.

Predlog prora~una za leto 2017 je bil v prvi obravnavi na oktobrski seji soglasno sprejet. Kak{en je va{ komentar k prora~unu?

Uvodoma naj povem, da smo v ~asu mojih `upanskih mandatov prvi~ pripravili prora~un le za eno leto, saj obstaja preve~ ne­ znank, da bi lahko na~rtovali porabo sredstev tudi za leto 2018.

Kot vemo, ves ~as te~ejo pogajanja z dr`avo o vi{ini povpre~nin, ki ne dosegajo zakonsko dolo~ene vi{ine, nejasnosti so glede evropske finan~ne perspektive in posledi~no tudi na lokalnem ni­ voju ne moremo vedeti, katere investicije bomo lahko uresni~ili.

Tako smo s sodelavci pripravili enoletni prora~un, za katerega menim, da je uravnote`en in realen.

Odhodki prora~una, ki zna{ajo slabe 4 milijone evrov, presegajo prihodke, zato se bo ob~ina v prihodnjem letu zadol`ila za nekaj ve~ kot pol milijona evrov. V preteklih letih zadol`evanje ni bilo potrebno, ker so se v vsako naslednje leto prena{ala kar znatna sredstva iz naslova nezaklju~enih investicij. Letos bo ta znesek zanemarljiv, ker so investicije zaklju~ene in popla~ane.

Z zadol`evanjem bomo zgradili kanalizacijo, plo~nik in avtobu­ sna postajali{~a na Bregu in obenem ohranili sredstva za izvaja­ nje programov, transferjev in ostalih postavk na nivoju preteklih let. Zadol`ili se bomo pod ugodnimi pogoji pri Slovenskem re­ gionalnem razvojnem skladu, po zakonu nam pripada tudi okoli 60 tiso~ evrov povratnih sredstev brez obresti in 45 tiso~ evrov v skladu z zakonom o financiranju ob~in.

Prora~un je sicer naravnan razvojno. Zadovoljen sem, da smo poleg investicij v infrastrukturo, kot sta nadaljnja rekonstrukci­ ja ceste Zabreznica–Breznica in izgradnja kanalizacije na Bregu, lahko predvideli tudi sredstva za razvoj turizma. Prora~un na­ mre~ vklju~uje ureditev `e omenjenega ~ebeljega parka in zala­ ganje sredstev za projekt Alpe Adria park.

Obisk poslanke Dr`avnega zbora RS Irene Kotnik na Ob~ini @irovnica, 14. oktober 2016 To vsekakor ni v skladu z dogovorjenim med Ob~ino @irovnica in DRSI, zato sem se obrnil na poslanko Dr`avnega zbora RS Ireno Kotnik (SMC), ki se je odzvala mojemu vabilu in nas obiskala na te­ renu. Ob tej prilo`nosti sem gorenjski poslanki predstavil ob~ino, na{e projekte in na~rte, aktivnosti v zvezi z razglasitvijo svetovne­ ga dneva ~ebel in seveda problematiko rekonstrukcije ceste. Go­ spa Kotnik je pokazala veliko zanimanje in obljubila, da bo na no­ vembrski seji dr`avnega zbora ministru za infrastrukturo postavila konkretno poslansko vpra{anje, kdaj in koliko sredstev bo dr`ava namenila rekonstrukciji ceste Zabreznica–Breznica. Ra~unam tudi na konkreten odgovor, da bomo vedeli pri ~em smo.

Polona Kus

NOVICE OB^INE @IROVNICA Ustanovitelj in izdajatelj: Ob~ina @irovnica, Breznica 3, 4274 @irovnica. Pravice izdajatelja: Medium d.o.o., @irovnica 60c, 4274 @irovnica. Urednica: Polona Kus. Uredni{ki odbor: Helena ^ade`, Mirjam Fain, Samo Mekina, Ur{a Aljan~i~. Tr`enje oglasnega prostora: Miran Dolar. ^asopis izide {estkrat letno v nakladi 1640 izvodov, prejmejo ga vsa gospodinjstva v ob~ini brezpla~no. Naslov uredni{tva: Novice ob~ine @irovnica, @irovnica 60c, 4274 @irovnica. Tel.: 04 580 50 20 ali 040 439 560. E-naslov: novice�medium.si. ISSN: 1854-4932.

3

Aktualno [e vedno pa upravno sodi{~e ni odlo~alo o prito`bi ob~ana gle­ de gradnje kanalizacije na Bregu, o ~emer smo v Novicah `e poro~ali. Ob~ina @irovnica je v zvezi s tem `e ve~krat urgirala pri pristojnih organih, a brez u~inka. Ker se dela splo{na {koda, bodo na sodi{~e poslali zahtevo za prednostno obravnavo. Kot so nam pojasnili, bodo v vsakem primeru decembra razpisali gradbena dela in izbrali izvajalca, da bodo po odlo~itvi sodi{~a dela lahko ~im hitreje stekla.

Prireditve ob 3. decembru, prazniku Ob~ine Žirovnica Sreda, 30. november 2016, ob 18.00 uri Osnovna {ola Žirovnica Odprtje razstave slik s Pre{ernovih slikarskih sre~anj Kulturni program: Osnovna {ola Žirovnica

Polona Kus

Sprejet predlog prora~una za leto 2017

^etrtek, 1. december 2016, ob 18.00 uri Pre{ernova rojstna hi{a Glasbeni nastop Tria D’vaja – glasbena interpretacija Pre{ernovih pesmi Organizatorja: ZTK Žirovnica in Ob~inska knjižnica Jesenice

^lani Ob~inskega sveta Ob~ine @irovnica so se 27. oktobra v polni zasedbi se{li na 13. redni seji, prvi po poletnem premoru. Kot osrednjo to~ko so obravnavali in sprejeli predlog prora~una za leto 2017.

Petek, 2. december 2016, ob 17. uri Pre{ernova rojstna hi{a Zaklju~ek pohoda Smlednik–Vrba, sprejem pohodnikov Organizatorji: VIZ Smlednik, Ob~ina Žirovnica in ZTK Žirovnica

Sobota, 3. december 2016, ob 19.00 Dvorana pod Stolom, Osnovna {ola Žirovnica Osrednja proslava ob prazniku Ob~ine Žirovnica s slavnostno sejo in podelitvijo ob~inskih priznanj Organizator: Ob~ina Žirovnica Kulturni program: Kulturno dru{tvo dr. France Pre{eren Breznica Nedelja, 4. december 2016, ob 18. uri Pre{ernova rojstna hi{a Ve~er doma~ih pesnic Organizatorja: Kulturno dru{tvo dr. France Pre{eren Breznica in ZTK Žirovnica Kulturni program: Kulturno dru{tvo dr. France Pre{eren Breznica

Pred obravnavo predloga prora~una, so se svetniki seznanili s Programom dela Zavoda za turizem in kulturo @irovnica, za katerega je v prora~unu namenjenih 364.000 evrov. Poro~al je direktor ZTK Matja` Koman.

Predlog prora~una Ob~ine @irovnica za leto 2017 na~rtuje prihodke v vi{ini 3.460.229 EUR in odhodke v vi{ini 3.999.041 EUR. Za prora~unski primanjkljaj v vi{ini 560.904 se bo ob~ina zadol`ila in tako zagotovila sredstva za izgradnjo kanalizaci­ je, plo~nika in avtobusnih postajali{~ na Bregu, kar predstavlja najve~jo investicijo v prihodnjem letu. Ve~ji vsoti sta v prora~unu namenjeni {e za rekonstrukcijo ceste Breznica–Zabreznica (103.000 EUR) in za razvoj ~ebelarskega turizma. Za projekt Apiturizem je v prora~unu rezerviranih 186 tiso~akov, ki jih bo ob~ina posku{ala pridobiti s prijavo projekta na razpis LAS za razvoj pode`elja. Podobno so v prora~unu rezervirana sredstva (41.000 EUR) za zalaganje projekta Alpe Adria park, s katerim ZTK @irovnica kandidira na razpisu Interreg Slovenija-Avstrija in vklju~uje ureditev kolesarskih in pohodni{kih poti v ob~ini, Doma pri izviru Zavr{nice in nadgradnjo Rekreacijskega parka Zavr{nica.

Po `upanovi predstavitvi predloga prora~una in kraj{i razpravi so svetniki dokument v 1. obravnavi soglasno sprejeli.

V nadaljevanju seje so bili sprejeti Predlog Odloka o odvajanju in ~i{~enju komunalne in padavinske odpadne vode v ob~ini @irovnica, Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odlo­ ka o gospodarskih javnih slu`bah v ob~ini @irovnica in Predlog sklepa o podelitvi ob~inskih priznanj za leto 2016. Predsednik Nadzornega odbora Ob~ine @irovnica dr. Bo`idar Brudar je po­ dal poro~ilo o nadzoru nad izgradnjo prizidka k Osnovni {oli @irovnica in predstavnika podjetja Energa Tim Ljubljana sta pred­ stavila noveliran Lokalni energetski koncept Ob~ine @irovnica.

Dokumenti so dostopni na spletni strani http://zirovnica.si/.

Gradnja kanalizacije v Mostah v zaklju~ni fazi, na Bregu {e vedno neodlo~eno

Gradnja kanalizacije v Mostah poteka skladno s pogodbo. Nekaj zastojev so povzro~ile objektivne okoli{~ine, ki so zahtevale upo­ rabo posebne tehnologije pri vrtanju pod `eleznico in v bli`ini kipa talca, da ne bi pri{lo do po{kodb. V teh dneh poteka ure­ janje bankin in druga zaklju~na dela. Po opravljenem tehni~nem pregledu, ki bo predvidoma v novembru, bodo ob~ani obve{~eni o mo`nostih priklopa.

Polona Kus

4

Aktualno

Pomanjkanje zdravnikov v Zdravstvenem domu Jesenice

Nove kolesarske oznake V septembru smo v ob~ini lahko opazili nove rde~e table za kolesarske poti, ki kolesarje usmerjajo proti Jesenicam oziroma Kranju. Gre za ozna~itev 109 kilometrov dolgega odseka dr`avne kolesarske povezave od Rate~ do Ljubljane pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo.

Ob~ina @irovnica je Osnovnemu zdravstvu Gorenjske posredovala pobudo, da se v odsotnosti zdravnice v Zdravstveni postaji Selo zagotovi nadomestnega zdravnika.

Pobudo je na seji ob~inskega sveta 30. junija letos podala svetnica Alma Bernik, iz odgovora pa je razvidno, da zaradi pomanjkanja zdravnikov nadome{~anja na Selu ni mogo~e organizirati.

Kot pojasnjujejo v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, je pri zdrav­ nici Alenki Cegnar v splo{ni dru`inski ambulanti na Selu regi­ striranih 2050 oseb, kar presega povpre~no {tevilo oseb na iz­ branega zdravnika na Gorenjskem. Glede na {tevilo pacientov bi morala v @irovnici poleg ene ambulante delovati {e polovica druge. Re{itev problema pa ni povezana s financami, temve~ s pomanjkanjem zdravnikov splo{ne dru`inske medicine na Go­ renjskem in {e posebej prav v Zdravstvenem domu Jesenice, kjer 11 zdravnikov opravlja delo 14-ih. Tak{no stanje povzro~a {te­ vilne organizacijske te`ave, ki se {e stopnjujejo v ~asu dopustov.

V ~asu odsotnosti zdravnice je tako ambulanta na Selu zaprta, pacienti `irovni{ke zdravnice pa so napoteni v Zdravstveni dom Jesenice.

Stanje naj bi se izbolj{alo v obdobju dveh let. V ZD Jesenice namre~ trenutno zaposlujejo {tiri specializante dru`inske medi­ cine, ki bodo v tem ~asu predvidoma zaklju~ili specializacijo in pri~akovati je, da bo problem pomanjkanja zdravnikov vsaj del­ no re{en leta 2018. @upan Ob~ine @irovnica Leopold Poga~ar se bo v zvezi s problematiko in hitrej{im iskanjem re{itve v mesecu novembru sestal z direktorjema ZD Jesenice in OZG Gorenjske.

Ozna~ena kolesarska povezava vodi skozi 11 ob~in od Kranjske Gore do Ljubljane. Poteka po kolesarskih poteh, kjer le-te {e niso urejene, pa po dr`avnih in ob~inskih cestah, ki so z vidika pro­ metne varnosti in prometnih obremenitev za kolesarski promet primernej{e.

Kot poudarjajo na Ob~ini @irovnica, pri tem ne gre za daljin­ sko kolesarsko pot Rate~e–Obre`je, katere mo`ne variante skozi @irovnico so bile predstavljene na javni razgrnitvi marca letos.

Vstopna in izstopna to~ka za daljinsko pot skozi @irovnico se nahajata v Kav~kah oziroma pri gostilni Gala v Lescah in sta do­ govorjeni s sosednjimi ob~inami. Idejna zasnova omenjene poti je sicer v zaklju~ni fazi izdelave.

Polona Kus

Polona Kus

Povabilo podjetnikom na brezpla~ne delavnice – izobra`evanje

zavedali svoje vloge kot odraslega v izobra`evalnem sistemu, svojih pravic in obveznosti; • s podbuditi udele`ence, da spoznajo sistem lastnih vrednot in temeljna na~ela demokrati~nih med~love{kih odnosov; •u sposobiti posameznike za nenehno izbolj{evanje/izpopolnje­ vanje temeljnih zmo`nosti in za samostojno in dejavno opra­ vljanje delovnih nalog ter zahtev, ki jih prina{a razvoj dela in delovnega mesta; • spodbuditi posameznike za ustvarjalno, inovativno in odgovorno opravljanje dela ter skrb za njihov poklicni in osebnostni razvoj.

V sredo, 26. oktobra, je Ob~ina @irovnica skupaj z Ljudsko univerzo Jesenice, ki vodi projekt »Center za pridobivanje temeljnih kompetenc Gorenjske« povabila preko 120 poslovnih subjektov iz ob~ine @irovnica na predstavitev projekta.

Ministrstvo za izobra`evanje, znanost in {port in Evropski social­ ni sklad bosta v letih 2016–2019 sofinancirala izvedbo projekta Center za pridobivanje temeljnih kompetenc Gorenjske. Glavni cilj projekta je s pomo~jo izobra`evalnih programov izbolj{ati te­ meljne in poklicne kompetence zaposlenih, ki so ni`e izobra`eni in manj usposobljeni, s poudarkom na starej{ih od 45 let.

Najve~ji poudarek projekta je na razvijanju kompetenc s podro~ja informacijsko-komunikacijskih tehnologij oziroma spodbujanje in razvijanje splo{ne ra~unalni{ke pismenosti ter promoviranje vse`ivljenjskega u~enja. Izvajanje izobra`evalnih programov bo vklju~evalo tudi svetovanje v procesu izobra`evanja.

Za doseganje ciljev bomo v celotnem konzorciju izvajali brezpla~ne ra~unalni{ke programe, programe splo{nega nefor­ malnega izobra`evanja, programe priprav za prijavo v postopek pridobitve kvalifikacij in programe usposabljanja za `ivljenjsko uspe{nost. Ob~ina @irovnica bo zagotovila prostore za izvedbo predavanj v Osnovni {oli @irovnica.

Cilji projekta so: • pridobiti, obnoviti ali nadgraditi klju~ne kompetence; • informirati udele`ence o mo`nosti za nadaljnje izobra`evanje in spodbuditi zavedanje pomena vse`ivljenjskega u~enja; • pove~ati udele`bo pripadnikov ciljne skupine v procesu izobra`evanja in usposabljanja ter vse`ivljenjskega u~enja; • usposobiti udele`ence za iskanje, izbiro in rabo informacij in za uporabo informacijske komunikacijske tehnologije; • pri udele`encih razviti u~ne tehnike, potrebne za lastno izobra`evanje; • usposobiti udele`ence za vklju~evanje v dru`bo kot polno­ pravne dr`avljane socialne skupnosti in poskrbeti, da se bodo

Udele`ba na predstavitvi je bila majhna, pa vendar je na{a `elja skupaj z Ljudsko univerzo Jesenice dobiti vsaj eno skupino za izvedbo programa. V kolikor vas vklju~itev v projekt zanima, pa niste utegnili priti na predstavitev, prosimo kontaktirajte Ljudsko univerzo Jesenice ali Petro @van na Ob~ini @irovnica.

Leopold Poga~ar, iur.

5

Aktualno

O programu dela Zavoda za turizem in kulturo v prihodnjem letu V Zavodu za turizem in kulturo bodo ve~ pozornosti posvetili promociji @irovnice in razvoju ~ebelarskega turizma. Ob dogodkih, ki so stalnica programa zavoda, `elijo popestriti tudi dogajanje v poletnih mesecih. Podrobnosti predstavlja direktor zavoda Matja` Koman.

Kaj na~rtujete na podro~ju investicij?

Najve~ja investicija v prihodnjem letu bo temeljita preno­ va Jan{evega ~ebelnjaka na Breznici. Nujna je ureditev ve`e v ^opovi hi{i, zato na~rtujemo prenovo prostora, kjer bo primerno razstavljen prodajni in promocijski material. Prodajni prostor in galerijo `elimo preurediti tudi v Pre{ernovi hi{i, o ~emer pa se dogovarjamo z Ministrstvom za kulturo.

Katere so glavne zna~ilnosti programa ZTK za leto 2017?

S sodelavci smo se odlo~ili, da bomo ve~ sredstev namenili pro­ mociji. @e v leto{njem letu smo @irovnico pri~eli promovirati pod novo blagovno znamko »@irovnica«. Na{o ponudbo predstavlja­ mo pod tremi naslovi, in sicer Literarna pot, Zelena energija in Zibelka ~ebelarstva. Prav ~ebelarski turizem bo v prihodnjem letu ena sredi{~nih tem, saj `elimo pripraviti teren za doma~e in tuje goste, ki se nam obetajo leta 2018 ob razglasitvi svetovnega dneva ~ebel. Seveda pa ne gre le za enkraten dogodek. V ob~ini se na~rtuje ureditev ~ebeljega parka in produkti, ki bodo obo­ gatili na{o ponudbo in prina{ali korist tudi po 20. maju 2018.

Poleg projekta Apiturizem se nam v prihodnjih dveh letih obeta {e izvedba projekt Alpe Adria park, kjer kandidiramo za evropska sredstva v sodelovanju z Rekreacijskim parkom Zavr{nica, Planin­ skim dru{tvom @irovnica in Kolesarskim klubom Zavr{nica. Izidi razpisa zaenkrat {e niso znani.

Omenim naj {e Ajdno. V ^opovi hi{i smo oktobra odprli mu­ zejsko sobo Ajdna, ki jo bomo v prihodnjem letu {e nadgradili, s ~imer `elimo promovirati ta pomemben kulturni spomenik in spodbuditi obiskovalce k ogledu Ajdne.

Ve`o ^opove hi{e v prihodnjem letu ~aka prenova.

Za delovanje zavoda in izvedbo programa je v ob~inskem prora~unu za leto 2017 namenjenih 364 tiso~ evrov. Program dela Zavoda za turizem in kulturo @irovnica je potrdil svet zavo­ da na redni seji 12. oktobra, predstavljen je bil tudi svetnikom na zadnji seji ob~inskega sveta.

Polona Kus

Paviljon ^ebelji svet

Pohodu po Poti kulturne dedi{~ine ob kulturnem prazniku je namenjenih ve~ sredstev.

Interaktivni paviljon »^ebelji svet« obiskovalcu predstavi življenje ~ebel skozi vsa ~utila – fotografije ~ebel in medovitih rastlin, zvok ~ebel in vonj po panju.

Zasnovalo ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­ hrano v sodelovanju s ^ebelarsko zvezo Slovenije, ^ebelarskim muzejem Radovljica ter Uradom Vlade RS za komuniciranje.

Konstrukcija je plod slovenskega znanja, tehnologije, materiala in dela.

Paviljon je namenjen informiranju o svetovnemu dnevu ~ebel in bo na ogled v razli~nih krajih. Premierno je bil postavljen sep­ tembra ob zasedanju Odbora za kmetijstvo pri FAO v Rimu, kjer je pobuda dobila soglasno podporo vseh 194 ~lanic Odbora za kmetijstvo. Ob robu zasedanja FAO se je minister Dejan Židan udeležil splo{ne avdience papeža Fran~i{ka v Vatikanu in tudi njega seznanil s pobudo za svetovni dan ~ebel.

Kateri bodo osrednji dogodki prihodnjega leta?

Vsekakor je tu najpomembnej{i pohod po Poti kulturne dedi{~ine 8. februarja, ki smo mu tokrat namenili ve~ sredstev. Dogajanje bomo osredoto~ili na Vrbo, seveda pa bo program potekal tudi pri rojstnih hi{ah in ~ebelnjaku. Ve~ sredstev smo namenili tudi za Tek pod svobodnim soncem, kjer je na{ cilj zvi{ati {tevilo teka~ev in gledalcev, in za Pre{erno no~ z Aleksandrom Me`kom in gosti.

V juliju in avgustu bomo pripravili ve~ prireditev s skupnim naslo­ vom Poletje v @irovnici. Gre za 4 do 6 dogodkov, kot so literarni in pravlji~ni ve~eri ter manj{i koncerti, vsi pred Fin`garjevo hi{o v Doslov~ah. S tem `elimo prekiniti poletno mrtvilo v @irovnici in pove~ati obisk Fin`garjeve hi{e. Seveda v programu ohranjamo pustovanje, Liskovo de`elo in druge manj{e prireditve.

Polona Kus

6

Aktualno

20. maj – svetovni dan ~ebel Kako izkoristiti dogodek za promocijo in razvoj ob~ine je vpra{anje, ki se zastavlja v pri~akovanju razglasitve svetovnega dneva ~ebel. Zasnova razvoja ~ebelarskega turizma v @irovnici, ki nastaja v ob~ini ob sodelovanju razli~nih dele`nikov, ponuja nekaj odgovorov.

Svetovni dan ~ebel bo po pri~akovanjih razgla{en ob letu osorej in prvi~ obele`en 20. maja 2018. Po dogovoru vladne delovne skupine in ^ebelarske zveze Slovenije bo razglasitev potekala v ob~ini @irovnica. Da bi dogodek svetovnih razse`nosti ~im bolje izkoristili ob sami razglasitvi maja 2018 in {e zlasti dolgoro~nej{e, je bila v ob~ini imenovana delovna skupina, ki je v sodelovanju s podjetji K&Z, Svetovanje za razvoj d.o.o. in Alohas pripravila zasnovo projekta ^ebelarski turizem v @irovnici.

^lani delovne skupine za svetovni dan ~ebel Sebastijan Zupan (vodja), Petra @van in Matja` Koman, poleg njih Mi{a Novak (Alohas), Slavka Zupan (K&Z) in `upan Leopold Poga~ar na predstavitvi projekta, 10. oktober 2016

Klju~ni element projekta je ureditev ~ebeljega parka s pode`elsko potjo med Breznico in Doslov~ami. Obsegal bo sprejemni objekt, slovenski ~ebelnjak, nadstre{ek – u~ilnico v na­ ravi, ekolo{ki travnik in sadovnjak.

`epnega zemljevida in aplikacij z ozna~enimi lokacijami ter na~rt tr`enja in promocije.

Festival povezan s ~ebelarjenjem, medom in Jan{o je osrednji do­ godek projekta. Po prvem praznovanju svetovnega dneva ~ebel bo potekal vsako leto v dneh okoli 20. maja ter se povezal z osta­ limi podobnimi dogodki in festivali, ki jih organizirajo sosednje ob~ine.

Projekt ^ebelarski turizem v @irovnici kljub imenu presega ob~inske meje. Za uspe{no promocijo in izvedbo pro­ dukta bo nujno potrebno povezovanje s sosednjimi ob~inami in {ir{e. V ta namen je 10. oktobra na Ob~ini @irovnica potekala predstavitev, na kateri so se s projektom seznanili predstavniki ob~in Zgornje Gorenjske, njihovih lokalnih turisti~nih organiza­ cij, ^ebelarskega muzeja Radovljica, ^ebelarskega centra Lesce, BSC Kranj in Ragorja. V razpravi so sodelujo~i poudarili, da je po­ nudba na podro~ju ~ebelarstva `e sedaj mo~na, a razdrobljena, in izrazili pripravljenost za sodelovanje pri nastajanju skupnih produktov.

V sklopu dogodka bo potekala prodaja medu, izdelkov iz medu, api-storitev, izvirnih spominkov, strokovni posveti in dogodki v naravi.

Pod skupnim imenom »Okusi medu« se na~rtuje izdelava mede­ nega kulinari~nega vodnika in oblikovanje nabora medenih jedi in pija~, ki jih bodo ponujali gostinci v @irovnici.

Na povezovanju gorenjskih ob~in prav tako temeljijo »Do`ivetja«, kot so ~ebelarski pohod, kolesarske ture z obiskom ponudni­ kov, medena cesta Gorenjske in hop on-hop off avtobus, ki bo povezoval »~ebelarske« lokacije. Projekt vklju~uje tudi izdelavo

Vrednost projekta ^ebelarski turizem v @irovnici je ocenjena na 280 tiso~ evrov. Zavod za turizem in kulturo bo za del sredstev kandidi­ ral tudi na razpisu za evropska sredstva za razvoj pode`elja (LAS).

Polona Kus

Jan{ev srebrnik 20 ~ebelc Jan{ev srebrnik 20 ~ebelc so septembra v podporo razglasitvi 20. maja za svetovni dan ~ebel zalo`ili v podjetju Medium @irovnica.

Srebrnik s podobo Antona Jan{e na eni in stilizirano ~ebelo s satovjem na drugi strani, je oblikoval Klemen Rodman, izde­ lujejo pa ga v Zlatarni Celje. Kot spominek ali darilo se srebr­ nik pridru`uje naboru izdelkov, ki predstavljajo in promovirajo @irovnico kot zibelko ~ebelarstva. Ob medu, izdelkih iz medu in medenih pija~ah posebnost med njimi `e predstavlja parfum Medena no~, ki ga s Slovenskim medom za ^ebelarstvo No~ izdelujejo v Franciji, prav tako pene~a medica. V znak podpore razglasitvi svetovnega dneva ~ebel je Jan{ev srebrnik 20 ~ebelc protokolarno darilo Ob~ine @irovnica.

Polona Kus

Shranjen je v darilni embalaži s priloženim certifikatom in opisom projekta 20. maj – svetovni dan čebel v slovenskem in angleškem jeziku.

Izdan v podporo projektu 20. MAJ, SVETOVNI DAN ČEBEL

Čistina: 925/000 › Masa: 20 g › Premer: 38 mm › Naklada: 700

Cena:

42 eur

Naročila: miran@medium.si, 04 580 50 20, www.medium.si

7

Aktualno

Ru{evina Gorenjska 2016

Od ReCO pridobi dovoljenje za uporabo frekvence. Na terenu eki­ pe oskrbijo s ~ajem in malico. Okoli 21. ure potaplja~i poro~ajo, da je pregrada nepo{kodovana, zato je evakuacija preklicana.

Stanje se umiri, ~ez no~ na kraju nesre~e ostanejo de`urni gasilci

28. in 29. oktobra je v enajstih ob~inah na Gorenjskem potekala regijska vaja za{~ite, re{evanja in pomo~i.

Namen akcije je bil preveriti usposobljenost ekip in {tabov za posredovanje ob potresu. V ob~ini @irovnica je vaja potekala v dolini Zavr{nice, sodelovalo je 75 ljudi.

V petek, 28. oktobra, ob 16.30 uri je v SZ delu Rebra pri{lo do skal­ nega podora. Skale in drevje so zgrmele na pregrado HE Moste in v jezero tik ob pregradi. Obstaja nevarnost po{kodbe pregrade pod gladino, kar bi lahko povzro~ilo poplavljanje v delu Most in moteno delovanje elektrarne. V ~asu podora je bilo na poti ob jezeru nekaj sprehajalcev. Dva izmed njih sta utrpela po{kodbe, obstaja sum, da je pod podrtim drevjem ujetih {e ve~ oseb.

Re{evalni enoti s psi in ekipa nujne medicinske pomo~i. Pono~i oskrbijo premra`eno `ensko, ki je iz gozda klicala na pomo~. S prijateljem sta se med podorom izgubila, on je {e vedno pogre{an. Zjutraj poveljnik spro`i akcijo iskanja. V ta namen pokli~e vodnike s psi, gorsko re{evalno slu`bo in ponovno potaplja~e, saj obstaja sum utopi­ tve. Pre~e{ejo jezero, pes najde pogre{anca, ki ga GRS transpor­ tira v dolino in preda ekipi prve pomo~i. Akcija je zaklju~ena v soboto ob 11.00.

Gasilci – prvi na kraju nesre~e Opisan scenarij je slu`il za izhodi{~e sodelujo~im v vaji Ru{evina Gorenjske 2016 v ob~ini @irovnica. Regijski center za obve{~anje (ReCO) je sporo~ilo o nesre~i prejel od mimoido~ega, takoj ob­ vestil policijo in gasilce, ki so prvi prispeli na kraj dogodka. Za­ radi ugotovljene razse`nosti nesre~e sta obve{~ena poveljnik CZ Ob~ine @irovnica in `upan. Poveljnik skli~e {tab CZ v prostorih ob~ine, od koder poteka koordinacija re{evanja. Vodenje inter­ vencije na terenu prevzamejo gasilci. Zaradi mo`ne po{kodbe pregrade se izvede evakuacija prebivalcev dela Most, poveljnik pokli~e potaplja~e, ki bodo pregledali pregrado, in predstavnika HE Moste, da zaradi varnosti zaustavi delovanje naprav. Akti­ virani so skavti, ki na parkiri{~u postavijo {otore, in ekipa prve pomo~i, ki oskrbi tri po{kodovance. Kasneje jih re{evalci odpe­ ljejo v Splo{no bolni{nico Jesenice.

V {tabu te`ave povzro~a vzpostavitev radijske zveze, zato povelj­ nik odredi, da se v Rebru postavi repetitor in pred ob~ino antena.

Prenos ponesre~enca z Rebra v oskrbo enote za prvo pomo~ Poveljnik CZ Ob~ine @irovnica Marjan Dobnikar: »Delo na vaji je teklo, kot bi {lo zares. Vsi sodelujo~i so se odzvali v izjemno kratkem ~asu in delo opravile profesionalno. Zaradi po`rtvovalnosti moram {e posebej pohvaliti skavte. Med ak­ cijo se je izkazalo, da bi potrebovali vozilo za prevoz mo{tva, izbolj{ati moramo komunikacijske povezave in priskrbeti nekaj drobnega orodja. Ob koncu lahko re~em, da je vaja v ob~ini @irovnica dosegla svoj namen.« Na vaji so sodelovali: PGD Zabreznica in Smoku~, PP Jesenice, Skavtski steg Breznica, GRS Radovljica, Podvodna re{evalna slu`ba Bled, Enota re{evalnih psov Slovenije in Klub vodnikov re{evalnih psov Kranj, Medob~inski in{pektorat in redarstvo ob~in Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in @irovnica, Savske elek­ trarne, ekipe CZ Ob~ine @irovnica.

Polona Kus

Potaplja~i so pregledali pregrado.

8

Aktualno

Spominska plo{~a na hi{i Antona De`mana

predmetov in upo{tevanja pravil za ve~jo varnost pe{cev. Hkrati je bilo v {otoru predstavljeno, s kak{no silo se ~lovek zaleti pri hi­ trostih 30 km/h, 50 km/h in 90 km/h in kaj se zgodi v primeru, ~e v vozilu nismo pripet z varnostnim pasom. Ob obisku {otora so obiskovalci prejeli tudi odsevne trakove za bolj{o vidnost pe{cev.

Na hi{i Antona De`mana v Zabreznici je bila v zahvalo in spomin na dogodke iz ~asa osamosvajanja Slovenije, 28. oktobra odkrita spominska plo{~a.

Leta 1990 so se mnogi ob~inski {tabi teritorialne obrambe po Sloveniji uprli poskusu razoro`itve s strani JLA. Na tajnih loka­ cijah so bila organizirana skladi{~a oro`ja, ki ga jugoslovanska vojska ni zasegla. V hi{i Antona De`mana v Zabreznici je bilo od jeseni leta 1990 do za~etka osamosvojitvene vojne tajno skladi{~e oro`ja pod imenom Ka{ar.

Kot je v svojem govoru dejal na~elnik General{taba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman, nas odkritje plo{~e spominja na prehojeno pot v samostojno Slovenijo in po­ gumne ljudi, ki so v ~asu osamosvajanja tvegali svoja `ivljenja, med njimi tudi Anton De`man.«

Vidka so preizkusili otroci iz osnovne {ole, tako skupine iz vrt­ ca in podalj{anega bivanja kot u~enci predmetne stopnje, zelo malo odziva pa je bilo s strani star{ev, upokojencev in drugih ob~anov.

Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ob~ine @irovnica

Temo in odsotnost vlomilci lahko spretno izkoristijo Smo v obdobju, ko se hitreje stemni, dnevi so `e bistveno kraj{i, ljudje pa so popoldan in zve~er pogosto zdoma, kar znajo vlomilci zelo spretno izkoristiti.

Manca De`man in generalmajor dr. Andrej Osterman ob odkritju plo{~e

V letu 2014 so jeseni{ki policisti v tem obdobju obravnavali pribli`no tretjino (5/14) vseh vlomov in poskusov vlomov v sta­ novanjske hi{e na obmo~ju ob~ine @irovnica, lani pa je bilo takih dejanj v tem obdobju v primerjavi s celim letom skoraj polovico (7/15). Najve~krat je bilo v hi{e vlomljeno z naviranjem balkonskih vrat in oken, odtujena pa sta bila predvsem zlatnina in denar.

Spominsko plo{~o sta v prisotnosti gardne enote Slovenske voj­ ske odkrila Manca De`man, h~i Antona De`mana, in general­ major dr. Andrej Osterman. V imenu Ob~ine @irovnica je zbrane veterane in ob~ane nagovoril pod`upan Sebastijan Zupan.

Malo verjetno je, da storilci teme in od­ sotnosti tudi letos ne bodo posku{ali izko­ ristiti sebi v prid, zato je pomembno, da ob~ani izvajajo vsaj osnovne samoza{~itne ukrepe, kot so zakle­ panje vrat, dosledno zapiranje oken, ustre­ zno shranjevanje dragocenosti in denarja, ki naj nikoli ne bodo na vidnem mestu, praznjenje nabiralnika, dodatno pa morda {e vgradnja ~asovnih stikal za samodejno pri`iganje lu~i ali druga vrsta osvetlitve, alarmne naprave in senzorske lu~i. Slednje na­ prave naj bodo name{~eno ~im vi{je, saj so tako za storilce te`je dosegljive.

Dogodek sta v po~astitev dneva suverenosti, ko se spominja­ mo odhoda zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije, pripravila Obmo~no zdru`enje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenj­ ska in Ob~inski odbor veteranov @irovnica. Delegacija veteranov je ob tej prilo`nosti polo`ila venec na grob Albina Mraka, poveljnika pionirske ~ete 22. brigade TO v osamosvojitveni vojni in prvega predsednika Ob~inskega odbora veteranov Ob~ine @irovnica.

Polona Kus

Medgeneracijska preventivna akcija z uporabo programa VIDKO ^lani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ob~ine @irovnica so 18. oktobra izvedli medgeneracijsko preventivno akcijo z uporabo programa VIDKO. Akcija, ki je potekala pred Osnovno {olo @irovnica, je bila namenjena otrokom, star{em in upokojencem.

Veliko k varnosti lahko prispevajo tudi sosedje, zato naj bodo na{i odnosi z njimi dobri. Sume kaznivih dejanj, kot so na primer poti­ kanje neznanih oseb okoli objektov ali kraj{e oz. dalj{e zadr`evanje nepoznanih oseb ali vozil pred objekti ipd., ~im prej prijavimo na {tevilko 113 ali na anonimni telefon policije 080 12 00.

Vidko je napihljiv {otor, v katerem so udele`enci na preprost na~in preizkusili uporabo odsevnih teles v tema~nem okolju.

Na ta na~in so se lahko prepri~ali o pomenu uporabe odsevnih

9

Delo politi~nih strank Kontrole obmo~ij bodo redno izvajali tudi po­ licisti, za ve~ informacij pa so jeseni{ki policisti dosegljivi na telefonski {tevilki (04) 582 13 00 in spletni po{ti pp_jesenice.pukr�policija.si.

Podatke ob~ani lahko pridobijo tudi pri lokal­ nem vodji policijskega okoli{a Zoranu Pleju.

Na slu`bo Tvoja Evropa – nasveti lahko svoja vpra{anja naslovijo posamezniki, ki so dr`avljani Evropske unije, Norve{ke, Islandije ali Lihten{tajna; dr`avljani drugih dr`av – ~e so dru`inski ~lani dr`avljanov EU; podjetja s sede`em v EU. Vpra{anja morajo zadevati: resni~no (in ne hipoteti~ne) situaci­ jo, pa ~eprav gre le za nameravano selitev v drugo dr`avo EU; va{e pravice v eni ali ve~ dr`avah EU in v zvezi z zakonodajo EU. Slu`ba Tvoja Evropa – nasveti pa ne morejo svetovati o zade­ vah, ki so izklju~no v domeni nacionalne zakonodaje; ponuditi poglobljenega pravnega nasveta, analize dokumentov ali oseb­ nega pogovora; nadomestiti pravnega nasveta odvetnika in vas zastopati v postopkih; za~eti postopka v va{em imenu ali uvelja­ vljati va{ih pravic pri podjetjih oziroma dr`avnih organih.

Mag. Bojan Kos, predstavnik za odnose z javnostmi, vi{ji policijski in{pektor

Portal tvoja Evropa

Svoje vpra{anje lahko postavite preko spletnega obrazca: http://ec.europa.eu/eu-rights/enquiry-complaint-form/home? languageCode=sl in odgovor boste prejeli v enem tednu. Po­ membno je, da v vpra{anju navedete ~imbolj resni~ne podatke in institucije, ki so povezane z va{im vpra{anjem.

Ste se pri va{em delu, selitvi, potovanju, upokojitvi ali {tudiju v drugi dr`avi EU sre~ali s te`avami oz. vpra{anji, za katere bi potrebovali brezpla~ni pravni nasvet? Obrnite se na slu`bo Tvoja Evropa – nasveti.

Slu`ba Tvoja Evropa – nasveti je delo skupine neodvisnih pravnih strokovnjakov, ki vam: • ponuja osebne nasvete o va{ih pravicah EU • pojasni predpise EU, ki veljajo v va{em primeru • pojasni, kako lahko uveljavite svoje pravice EU • vas usmeri na organ, ki vam lahko po potrebi dodatno pomaga • odgovori v enem tednu

Primer pravilno postavljenega vpra{anja: Sem slovenski dr`avljan na delu v Avstriji. Ali sem v Avstriji upravi~en do dru`inskih prejemkov, tudi ~e moja `ena in otroci `ivijo v Sloveniji?

Odpiranje podatkov javnega sektorja za ve~jo transparentnost in zmanj{evanje korupcije

itd. Analizirati je mogo~e tako prihodke kot odhodke. http:// www.transparency.si/projekti/proracuni-obcin/ Izdelali so tudi vizualizacije projektov, financiranih iz dr`avnega prora~una za leto 2015. Dve vizualizaciji prikazujeta geografsko porazdeljenost projektov (po statisti~nih regijah in ob~inah), tre­ tja pa ~asovno dimenzijo projektov (kdaj so se za~eli, do kdaj so na~rtovani). Pri vseh treh vizualizacijah lahko projekte filtrirate po vsebinskem podro~ju (politika) ali instituciji, ki financira projekt.

Analiza omogo~a primerjavo med geografskimi enotami po ob­ segu financiranja projektov, identifikacijo podro~nih prioritet ali druge analize. Preko kratkih opisov ciljev posameznih projektov lahko ocenite doseganje zastavljenih u~inkov izvedenih projektov v na{em lokalnem okolju. Projekti so bili izvedeni s pomo~jo Instituta Jozef Stefan. http://www.transparency.si/projekti/drzavni-projekti/

Eldina ^osatovi}, mag. posl. ved Informacijska to~ka Europe Direct Gorenjska

Transparency International Slovenia, ki je nevladna in neprofitna organizacija, se bori za svet, v katerem oblast, politika, gospo­ darstvo, civilna dru`ba in dnevno `ivljenje ljudi ne bo prepleteno s korupcijo, je pred kratkim na podlagi odprtih podatkov javne­ ga sektorja izdelala internetno storitev primerjave prora~unov slovenskih ob~in. Tako lahko med razli~nimi ob~inami za leto 2015 primerjamo razporeditev sredstev. Mo`no je primerjati razli~ne prora~unske postavke ali celotne prora~une. Prikazani podatki se izra~unajo tudi na glavo prebivalcev. Mo`no je raz­ brati, kako ob~ina gospodari s sredstvi, kolik{ne so njene investi­ cije, stro{ki pla~, vlaganja v infrastrukturo, {olstvo, zadol`enost

[tajerski biseri baroka Ob~inska odbora NSi @irovnica in Radovljica sta 15. oktobra organizira­ la izlet na [tajersko. Na poti smo si v Sladki Gori ogledali Marijino cerkev in v Olimju samostansko cerkev, tretjo najstarej{o evropsko lekarno, obiska­ li ~okoladnico in Jelenov greben. Po kosilu na turisti~ni kmetiji v Vir{tanju smo krenili nazaj proti Gorenjski. V [marjah pri Jel{ah smo obiskali {e Mu­ zej slovenskega baroka in se po `elji sprehodili ob znamenitem kri`evem potu do sv. Roka, od koder je prekrasen razgled na »Slom{kovo de`elo. S postankom na Trojanah smo se v poznih popoldanskih urah vrnili domov.

Mag. Jurij Dol`an, predsednik OO NSi @irovnica

10

Ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve pristojno upravno enoto. Ni mi znano, da bi katero izmed pro{enj doslej zavrnili, le lokacija ne sme biti naravovarstveno sporna. Pri raztrosu v naravi ni potrebna prisotnost uradne osebe, s stali{~a urejanja dokumentacije je postopek precej preprost. Ob tem naj {e povem, da slovenska zakonodaja ne dopu{~a, da bi žaro s pepelom pokojnika hranili doma. Sicer danes opravimo okoli 80 % žarnih po­ kopov in 20 % klasi~nih. ~e pogledamo {e cenovno primerjavo med klasi~nim in žarnim pokopom, pridemo do zelo podobnih {tevilk.

Znano je, da so Slovani krasili grobove ob vseh ve~jih praznikih. Danes urejanju grobov, prina{anju cvetja in prižiganju sve~ posebno pozornost namenjamo ob prazniku, ki je v spominu starej{ih ljudi zapisan kot vsi sveti.

Z obiskovanjem grobov se spomnimo preminulih, obenem pokopali{~a v novembrskih dneh postanejo prostor, kjer se sre~ujemo s sorodniki in znanci. Ob dnevu spomina na mrtve smo se pogovarjali z Dunjo Murn, vodjo pogrebne službe v podjetju JEKO-IN. Podjetje JEKO-IN opravlja pogrebno dejavnost v ob~ini Žirovnica in upravlja s pokopali{~ema na Breznici in na Rodinah. »Skrbi­ mo za urejenost pokopali{~, vzdrževalna dela in sklepamo na­ jemne pogodbe. Poleg omenjenih pokopali{~ upravljamo tudi s pokopali{~ema na Blejski Dobravi in v Planini pod Golico. Lahko re~em, da je skrb ljudi za urejenost grobov na va{kih pokopali{~ih zelo velika. Tu se tudi zelo redko sre~amo z opu{~enimi grobovi.

Na Rodinah je mogo~ le pokop v obstoje~e grobove.

Kako je na obeh pokopali{~ih v ob~ini s prostorom? »Na Breznici je prostora dovolj, medtem ko na Rodinah novega groba ni mogo~e najeti, možen je le pokop v že obstoje~e grobove. Razmi{ljali smo že o ureditvi žarnega zidu, a temu nasprotuje Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine, saj je rodinsko pokopali{~e za{~iten kulturni spomenik. Žarni zid že imamo na Blejski Dobravi. Povpra{evanje zanj je zelo veliko in na~rtujemo {iritev. Na Breznici v prihodnjem obdobju na~rtujemo obnovo vežic in ~ajnih kuhinj.«

Za vežice na Breznici je na~rtovana obnova.

Kako ravnate v primeru, ~e za grob vendarle nih~e ne skrbi? »Potem ko se lastnik tri leta ne oglasi, grob lahko vzamemo na­ zaj. V primeru žarnega pokopa žaro prenesemo v temu name­ njen skupni grob na Dobravi, pri klasi~nem pokopu mora miniti desetletna doba mirovanja. V skladu z ob~inskim odlokom je možen tudi raztros. Na brezni{kem pokopali{~u smo v za~etku leto{njega leta uredili posebno zelenico obdano z grmovnicami, kjer je mogo~ pokop pokojnika z raztrosom pepela.«

Temam, povezanim s smrtjo, se v vsakdanjih pogovorih najraje izognemo, dokler v soo~enje nismo primorani. Kot pripoveduje Dunja Murn, se svojci, že tako v stiski, znajdejo {e v položaju, ko se je potrebno odlo~iti, kak{no naj bo slovo. »Kadarkoli se zgodi, smo težko pripravljeni na smrt, a lažje je, ~e se o tem s svojimi bližnjimi kdaj pogovarjamo. Lažje te~e beseda o smrti, pogrebu, grobu, ko smo vsi zdravi in se zdi dale~, kot takrat, ko smo v stre­ su. V težkih trenutkih se ljudje mnogokrat ne znajdejo in ~e ne poznajo želja pokojnega, je odlo~anje {e toliko težje. S pogovo­ rom lahko olaj{amo stisko, zato naj pogovor o smrti ne bo tabu.«

Kak{no je zanimanje za pokop z raztrosom? »V slovenskem merilu je {tevilo tovrstnih pokopov v porastu. Na Breznici smo imeli doslej nekaj povpra{evanj, a odlo~il se ni {e nih~e. Vse ve~ pa je raztrosov v naravi. V tem primeru svojci zaprosijo za raztros na želeni lokaciji

Polona Kus

Premik ure

Danes poletni ~as uporablja ve~ina dr`av sveta, vendar ne pov­ sem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni ~as vse dr`ave ra­ zen Islandije. V Sloveniji se je poletni ~as za~elo uporabljati 27. marca 1983. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je dolo~al prehod s poletnega na standardni ~as zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je `e predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi dr`avami, saj so bili izbrani ~asi prehoda kompromis med dr`avami celinske Evrope in Veliko Britanijo.

S premikom za eno uro nazaj smo, kot vsako leto od 2006 naprej, pre{li na zimski ~as. Uro bomo zopet premaknili naprej zadnjo nedeljo v marcu, 26. marca 2017.

Poletni ~as so dr`ave prevzele z namenom izkori{~anja dnevne svetlobe oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije sonce.

Uradni ~as se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako da se delovne in {olske ure lep{e prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dose`emo prihranke energije, saj se dnevni delovni ~as podjetij in ustanov prilagaja na ve~ji izkoristek dnevne svetlobe ter posledi~no manj{e porabe tako elektri~ne, kot toplotne energije.

Od uvedbe premika ure je minilo `e nekaj desetletij, v tem ~asu pa se je na~in na{ega `ivljenja, ki je tesno prepleten z uporabo elektri~ne energije, spremenil. Pojavlja se vse ve~ dvomov o dejan­ skem prihranku energije zaradi premika ure, zato se je smiselno vpra{ati, ali je povod za premik ure v dana{njem ~asu {e upravi~en.

Mirjam Fain

11

Kultura

V ^opovi hi{i odprta muzejska soba Ajdna 26. oktobra je bila v ^opovi hi{i odprta razstavo o Ajdni.

Zgodba iz preteklosti je na razstavi sodobno prikazana s predmeti, slikami in besedo. Z razstavo `elijo avtorji opozoriti na nenavadno ajdensko dedi{~ino in spodbuditi obiskovalce, da obi{~ejo Ajdno.

kulturne dedi{~ine Kranj s postavitvijo novih panojev zaklju~ena.

O obdobju izkopavanj je ob odprtju spregovoril Milan Sagadin, vodja konservatorskih del na Ajdni in strokovni sodelavec pri nastajanju razstave, ki je pri tem spomnil na pomembno vlogo arheologa, doma~ina Janeza Meterca.

Muzejska soba Ajdna. Foto: Ariana Furlan Prijon

Name{~anje novih panojev na Ajdni, september 2016.

Foto: M. Sagadin

Povabiti `elimo doma~ine, da redno obiskujejo Ajdno in s svojo skrbjo pridonesejo k ohranjanju edinstvene dedi{~inske to~ke, je zapisala avtorica razstave ddr. Verena Perko, arheologinja in ku­ stosinja v Gorenjskem muzeju Kranj. Ajdna ni bogato arheolo{ko najdi{~e, je pojasnila avtorica ob odprtju razstave, a vsak, izje­ mno dragocen ko{~ek, je doprinesel k osvetlitvi preteklosti med propadom Rimskega cesarstva in prihodom slovanskega `ivlja na Ajdni.

Razstava v ^opovi hi{i nam Ajdno pribli`uje in obenem izziva, da arheolo{ko najdi{~e obi{~emo. Kot je dejala avtorica razstave: »Kar zares velja je to, da pride dedi{~ina v kraj, od koder izhaja, saj je vez lokalnega prebivalstva z njegovo preteklostjo.«

Vodja muzeolo{ke postavitve ddr. Verena Perko in strokovni sodelavec Milan Sagadin ob odprtju razstave Muzejska soba Ajdna je nastala v sodelovanju Zavoda za turizem in kulturo @irovnica z Gorenjskim muzejem Kranj in Zavodom za spomeni{ko varstvo Kranj. Projekt je vodil direktor ZTK @irovnica Matja` Koman.

Ptica z Ajdne. Foto: Adrijana Furlan Prijon Razstava, ume{~ena v nekdanjo ~rno kuhinjo v ^opovi hi{i, zgodbo o Ajdni odkriva po ve~ poteh. Svojo zgodbo pripovedu­ jejo predmeti, razstavljeni v vitrinah, nekateri kopije in nekateri originali, med njimi eksponati iz zapu{~ine Janeza Meterca. Vir­ tualna rekonstrukcija najdi{~a obiskovalce preseneti s podobo Ajdne v davni preteklosti. V sredi{~u pred na{imi o~mi o`ivi ptica z razprtimi perutmi, drobna bronasta sponka v hologramu.

Polona Kus

Ogled muzejske sobe Ajdna in rojstnih hi{ na Poti kulturne dedi{~ine ^opova rojstna hi{a in s tem muzejska soba Ajdna sta odprti vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 15.00. Zaradi velikega povpra{evanja po ogledu muzejske sobe Ajdna bo delovni ~as ob ~etrtkih v novembru in decembru podalj{an do 17.30 ure.

Prav tako bodo dodatno odprte Pre{ernova, Fin`garjeva in ^opova rojstna hi{a na Poti kulturne dedi{~ine v soboto, 26. novembra 2016, od 10.00 do 17.00.

Muzejska sobe Ajdna je nastala natanko 40 let po tem, ko so se na vrhu osamelca pri~ela izkopavanja. Prav oktobra leta 1976 je bila na Ajdni najdena cerkev. Vse odtlej so potekala prizadevanja za prezentacijo najdb, ve~krat ovirana s pomanjkanjem financ.

V leto{njem letu so bila dela pod okriljem Zavoda za varstvo

12

Kultura

Ka{arska dnevna soba na son~ni strani Karavank `e prebrali vse knjige s seznama Fin`garjeve bralne zna~ke, se jih je kar velik pu{eljc z vnemo `e lotil Brihtine bralne zna~ke. Cilj in motivacija sta jasna – nahrbtnik in knjiga na koncu projekta. Za otroke organiziramo dve do tri predstave na leto, eno za Brihtin dan, eno ob dnevu splo{nih knji`nic in {e eno ob koncu leta.

V novembru svoj dan »praznujejo« slovenske splo{ne knji`nice. Knji`nica Matije ^opa v @irovnici, podru`nica Ob~inske knji`nice Jesenice, je priljubljen koti~ek bralnih zanesenjakov. Obiskuje jo dobra ~etrtina ob~anov. ^lanom ponuja okoli 20 tiso~ enot gradiva, {tiri ra~unalni{ka mesta s pripadajo~o tehnologijo in raznolik izbor prireditev za odrasle in otroke. ^eprav utesnjena, je knji`nica v zgradbi TVD Partizana prijeten prostor za dru`enje. Knji`ni~arka Mojca Hla­ dnik ji pravi ka{arska dnevna soba na son~ni strani Karavank.

Anglistka Katja poskrbi, da se vsako sredo v malo sobo nagne­ te 10 cicibanov, ki z njo veselo prepevajo, ponavljajo besede v angle{~ini in igrajo bingo. Skratka, fleten uvod v »ta zaresno« angle{~ino, ki bi se ga udele`ilo {e ve~ otrok, pa so kapacitete prostora in zmo`nosti nadzora premajhne.

Z novim vodjo so se pri~ele tudi delavnice za odrasle, katerih sr~ika zasedbe je `e ve~ let enaka (okrog 10 starej{ih deklet), ki so tako zagnane pri ustvarjanju raznega dekorja za dom ipd., da so izrazile `eljo po {e. Dva ~etrtka na mesec po dve uri jim ne zadostuje pri njihovem prijateljevanju in umetni{tvu.

Bralna zna~ka za odrasle Ta veseli knji`ni svet se nam letos po­ nuja v li~ni modri bro{urici, kjer je predstavljen cvetober stotih naslovov, ki jih vsako leto pripravi osebje knji`nice; letos ste izbor pomagali sestaviti tudi bralci. Teh zvestih sledilcev ima `iron{ka knji`nica okrog 10, so pa toliko bolj zagreti in jih preberejo krep­ ko ve~ od sedem predpisanih.

Žirovni{ko knjižnico obiskuje ~etrtina ob~anov.

V ^opovo knji`nico res ni treba posebej vabiti, tja stopimo vsi kar samodejno; nekateri zaradi ljubezni do knjig, drugi zaradi {olskih obveznosti, spet drugi zaradi dejavnosti, ki jih knji`nica izvaja, v~asih pa kdo smukne noter samo, da se umakne iz vsak­ danjika. Namen knji`ni~nega prostora ni prisiliti ljudi, da bi ho­ dili vanj iz dol`nosti, pa~ pa iz veselja in gole potrebe po branju, za~asnem pobegu v »drugo `ivljenje«, tudi kak klepet vmes do­ bro dene.

Mir vam knji`nica (`al?) malokdaj nudi, saj je njen urnik natr­ pan. To pomeni, da se od pribli`no 16-ih dni v mesecu, koli­ kor je odprta, 10 dni zmerom kaj dogaja. Oktobra so se spet za~ele ustvarjalne delavnice za otroke in ura pravljic, na katere na{a Zala privabi kar nekaj stalnih obiskoval~kov, veliko interesa po`anje tudi uganka meseca, ki jo Nina z Jesenic skrbno, te­ matsko pripravi, otroci na koncu meseca pa mrzli~no ~akajo na `rebanje in seveda nagrado, ki sledi. Ker so osnovno{olci o~itno

Ustvarjalne delavnice za otroke Vsa hvala okrog ugodja in komfortnosti knji`nice se zatakne pri zanimanju za predavanja, ki jih pripravimo en ponedeljek v me­ secu. Za te, razen kadar ni na seznamu kak{en novodobni guru, preprosto ni povpra{evanja. Kar je po razmisleku precej razu­ mljivo; ljudje imajo po sedmi uri raje ~as zase, najbr` s knjigo v roki, ki so si jo pravkar sposodili.

Manj so zadnje ~ase obiskani {tirje uporabni{ki ra~unalniki, kdaj pride kdo pisat pro{nje za slu`bo, {e najve~ se uporablja tiskal­ nik. Vse drugo se danes mladina po vsej verjetnosti zmeni preko pametnih telefonov ali doma~ih ra~unalnikov.

Kot je razvidno iz opisa (statistika verjetno ka`e podobne ugoto­ vitve), je prete`ni del ~lanov knji`nice otrok, nato sledijo bralke, kakopak `enskega spola, pubertetnikom pa misli uhajajo pro~ od vseh stvari, ne samo od knjig. Rariteta so mo{ki, tisti, ki pa so, so dosledni izposojevalci in imajo na svojem koledarju pove~ini obele`ene dneve za obisk knji`nice. Sposojajo si bolj »mo{ko« li­ teraturo, to je vojne romane, kriminalke, strokovno literaturo ali vsaj romane, ki po naslovnici ne nakazujejo, da so izrazito »`en­

Utesnjene police so dobro založene.

13

Kultura ski«. Za razliko imamo imamo pri `enskah ve~ tipov bralk, od lahkotnih romanc, do duhovnih priro~nikov, zahtevnej{ega bra­ nja starinskih romanov, slovenske kme~ke pripovedi, kuharic in drugih priro~nikov za zdravo `ivljenje, biografije pa berejo oboji.

Top lestvica je {e vedno top lestica »mora{prebratromanov«, prav tako si skoraj vse generacije rade sposojajo devedeje. Kadar kak{en od avtorjev po`anje katero od literarnih nagrad, je tudi ta na ~akalni listi rezervacij. Dale~ najdlje ~asa izposojena knjiga je Miklav~i~eva Ogenj, rit in ka~e niso za igra~e, poleti pa knjige Jojo Moyes.

Andra` Tolar V `irovni{ko knji`nico se velikokrat odpra­ vim pe{ in s tem poskrbim za rekreacijo telesa, v knji`nici pa mi prijazno ponudijo »pripomo~ke« za rekreacijo duha. Ponudba je res pestra in raznolika, tudi filmoteka nudi kakovosten izbor filmov razli~nih `anrov.

Knji`ni~arke s svojim poznavanjem knjig in prijaznostjo prikrijejo dejstvo, da se knji`nica nahaja v neprimernih in zastarelih prostorih, ki pa so kljub temu prijetni in urejeni. V knji`nico zahaja vsa moja dru`ina, saj meni­ mo, da je branje ena od pomembnih stvari, ki oblikujejo ~loveka.

Da zadostimo slovenski folklori ali pa splo{ni te`nji po vedno bolj{em, si tudi v knji`nici `elimo ve~jega prostora tako za de­ javnosti kot tudi koti~kov za mirno branje ali pogovor ter prav tako la`jega dostopa za gibalno ovirane. In spet ve~ prostora in polic ... pa knjig in tako spet od za~etka. Veliko uporabnikov (in zaposlena/i) izra`a `eljo po dalj{em obratovalnem ~asu in {e ve~ jih poro~a o zadregi zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov.

Polona Kus

Bralni namig iz knji`nice Matije ^opa Natalia Sanmartin Fenollera:

Prebujenje gospodi~ne Prim

Na{a ljuba knji`nica je dokaz, da tudi pametni telefoni {e niso spodkopali navadne papirnate knjige, vsaj va{a {tevil~nost ka`e na to, da se ~as za listanje s poslinjenim prstom {e zmerom naj­ de! No, tega se ne dela, kajneda 

Dru`ina, 2016

Dru`beni roman. Ameri{ki The Huffington Post je delo ozna~il za odo malim `ivljenj­ skim radostim.

Roman je zgodba o gospodi~ni Prim, ki `eli pobegniti od hitrega tempa `ivljenja, povr{inskosti, egoizma, hladnosti medo­ sebnih odnosov. Zato se javi na oglas za zasebno knji`ni~arko v malem mestecu Sv. Ireneju pri Arnoisu. Gre za idili~no vasico, kjer ~as te~e po~asneje, kot je bila vajena `iveti prej, ljudje spo{tujejo stare manire, cenijo tradicijo.

Kmalu spozna, da se nahaja v kraju, ki so ga naselili ube`niki iz sodobnega sveta, da v njem ponovno najdejo vrednote, ki smo jih v preteklosti pozabili. Tudi gospodi~ni Prim poma­ gajo pri osebnostni rasti, pomagajo pri odkrivanju lepote v majhnih stvareh.

Kaj menite o `irovni{ki knji`nici?

Maja Ramu{ Menim, da je na{a knji`nica na splo{no zelo dobro zalo`ena. Vsaj kar se novega leposlov­ ja ti~e, je ta ve~inoma dokaj hitro na voljo.

Zdi pa se mi, da ima dokaj omejen izbor fil­ mov in revij. Knji`nica je urejena in prijetna, a se vidi, da po~asi zmanjkuje prostora. Seveda pa k dobremu vzdu{ju veliko prispeva vedno nasmejana in prijazna knji`ni~arka.

Jo`ica Murnik @irovni{ka knji`nica je v srcu stara, kar pa ne pomeni, da ne sledi potrebam bralcev vseh starosti. Rada prebiram vse vrste tematik, za izbor pa mi ni potrebno nikoli skrbeti, saj Mojca zelo dobro pozna vse `elje in okuse ka{arskih bralcev. Ni potrebno imeti moder­ ne knji`nice, da bi bila ta prijetna, uporabna in dobro obiskana, zadostuje `e tak{na in s tak{no knji`ni~arko, kot je na{a.

November v Knji`nici Matije ^opa @irovnica V ponedeljek, 14. 11. ob 19. uri vabimo na zanimiv in pou~en ve~er. O preventivnih zdravstvenih programih in krepitvi zdravja posameznika nam bo predavala prim. Alenka Hafner, dr.med. spec. javnega zdravja in soc. med. Go­ vorili bomo o krepitvi zdravja posameznika, pri ~emer igra po­ membno vlogo predvsem zdrav `ivljenjski slog, pa tudi zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja ter zgodnjih, za~etnih stopenj bolezni. Tekom predavanja bodo predstavljeni preventivni zdra­ vstveni programi za odrasle.

An`e Koselj Knji`nica mi je v{e~, ker je zelo blizu mojega doma, tako da grem lahko tja, kadarkoli si `elim. Tudi knji`ni~arki sta zelo prijazni ter radi svetujeta pri izbiri knjig. Zelo mi je v{e~ tudi to, da so knjige razporejene po razli~nih vedah in starostih, da jih lahko vedno naj­ dem. Najve~ si izposodim pou~nih knjig in stripov.

Ob dnevu slovenskih splo{nih knjižnic bomo za otroke pripravili predstavo Zimske radosti, Grofica pripoveduje. Na sporedu bo v ponedeljek, 21. novembra, ob 17.00.

Jerca Vov~ak Sem redna obiskovalka knji`nice. Obo`ujem zgodovinske knjige in dobre kriminalke. Po­ nudba knjig je dobra, ~e pa v @irovnici ~esa ni, knji`ni~arke prijazno priskrbijo. ^isto ni~ ne pogre{am, le prostora je premalo, {e po­ sebej, kadar so na programu zanimiva pre­ davanja. Potreben pa bi bil tudi dostop za invalide.

Otroci ste vabljeni tudi k obisku rednih dejavnosti. Za odrasle obiskovalce knji`nice pripravljamo ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale zadnja dva ~etrtka v mesecu, od 18. do 20. ure.

Otroke in odrasle pa vabimo tudi med knji`ne police in k sodelo­ vanju v projektih Berem z Brihto in Ta veseli knji`ni svet.

Lepo vabljeni v knji`nico, na dru`enje ob knjigah!

Zala Hrast

14

Izobra`evanje

Dan po`arne varnosti v {oli Leto{nji oktober – mesec varstva pred po`ari – je potekal pod geslom »Delujmo preventivno«. Ustreznemu ravnanju v izogib nezgodam in pravilnemu ukrepanju v primeru nezgod so v osnovni {oli posvetili poseben naravoslovno tehni{ki dan in izvedli vajo evakuacije.

Naravoslovno tehni{ki dan na temo po`arne varnosti je na {oli potekal 21. oktobra. U~enci razredne stopnje so se z u~iteljicami pogovarjali o preventivnem ravnanju in prepre~evanju razli~nih nesre~ ter o pravilnem ukrepanju, ~e do njih kljub vsemu pride.

Ustvarjali so likovne izdelke na temo Pozor, nevarne snovi. Prvi in drugi razred so obiskali gasilci in predstavili opremo, ki jo upora­ bljajo pri svojem delu. Tretje{olce in ~etrto{olce je s svojimi spre­ tnostmi, poslu{nostjo in ubogljivostjo navdu{il pes pomo~nik pri re{evanju iz ru{evin, ~etrto{olci so obiskali gasilski dom v Zabre­ znici in peto{olci gasilski dom na Jesenicah.

Gasilec v 1. razredu. S svojo opremo je `el ob~udovanje med fanti in dekleti.

^lan Dru{tva za re{evanje s psi Kranj s svojim pomo~nikom

Vaja iz temeljnih postopkov o`ivljanja

Starej{i u~enci so se seznanili z uporabo defibrilatorja in s te­ meljnimi postopki o`ivljanja, z osnovami nudenja prve pomo~i, prena{anja ponesre~encev in imobilizacije. V posameznih razre­ dih so prisluhnili predavanjem o nevarnosti po`arov v naravi in njihovih ekolo{kih posledicah, o ravnanju z nevarnimi snovmi, spremljali so prakti~ne prikaze gorenja in ga{enja in se u~ili pra­ vilne uporabe gasilnikov. Svoje delo so jim predstavili tudi ~lani Gorske re{evalne slu`be Radovljica.

Svoje vtise sta strnili osmo{olki Pia Zalokar in Lara Repe.

Osmi razred je imel razli~na predavanja o prvi pomo~i. Prvo uro smo {li v kabinet za telovadbo, kjer nam je gospod Matja` razla­ gal o prvi pomo~i. Gospa Suzana nam je predavala o tem, kako oskrbovati rane s povoji. Drug drugemu smo morali obvezati dlani, kolena in celo o~i. Po malici nam je gospa Irena govorila o ranah, ~eprav je polovica u~encev gledala skozi okno, saj so deveti razredi ravno takrat gasili ogenj. Zadnjo uro pa je ena polovica skupine od{la pisat spise h gospe Knafelj, na{a polovica pa h gospe Zuljan v likovno u~ilnico. Tam je potekal ustvarjalni del dneva po`arne varnosti.

Pri izvedbi vseh na{tetih dejavnosti so poleg u~iteljev sodelo­ vali ~lani prostovoljnih gasilskih dru{tev Smoku~ in Zabreznica, poklicni gasilci z Jesenic, ~lani GRS Radovljica, Zdravstveni dom Jesenice in redarska slu`ba. U~enci so imeli ob naravoslovno tehni{kem dnevu prilo`nost pridobiti in preizkusiti uporabno znanje, potrebno za pravilno ravnanje v vsakdanjem `ivljenju tako za lastno kot splo{no varnost.

Po`arna varnost je bil eden zabavnej{ih {olskih dni, zato upava, da bo takih {e ~im ve~.

Polona Kus

Gibanje zdru`uje Teden med 10. in 16. oktobrom je bil v Sloveniji ponovno namenjen medgeneracijskemu povezovanju. Simbioza je z gibanjem modrost in mladost povezovala tudi v @irovnici. ^lani Dru{tva upokojencev @irovnica so se v sklopu projekta Sim­ bioza pridru`ili u~encem osnovne {ole @irovnica pri igranju na­ miznega tenisa, pri vadbi joge, igranju odbojke in kolesarjenju.

Vse dejavnosti so potekale pod mentorstvom u~iteljev {porta na {oli in se zaklju~ile z obojestranskim zadovoljstvom. Kot so predlagali udele`enci, bi program dejavnosti v tednu Simbioze lahko dopolnili {e z nekaterimi {porti, kot na primer badminton.

Medgeneracijsko sodelovanje se je tudi tokrat izkazalo kot do­ bra izku{nja, zato ga bodo tako v {oli kot v dru{tvu upokojencev na~rtovali tudi v prihodnje.

Polona Kus

15

Izobra`evanje

Pevski zbor Osnovne {ole @irovnica nastopil v Kri`ankah

Sre~anje ~etrto{olcev iz @irovnice in Bistrice

[olski pevski zbor pod vodstvom Slavice Magdi~ je 10. septembra nastopil na koncertu Mance in Benjamina Izmajlova v ljubljanskih Kri`ankah. Pevci so bili nad nastopom na gala prireditvi navdu{eni in zelo ponosni.

13. oktobra so Osnovno {olo @irovnica, natan~neje u~ence 4. b, obiskali u~enci iz 4. razreda Ljudske {ole Bistrica v Ro`u.

Za ~etrto{olce obeh {ol to ni bilo prvo sre~anje, saj so @irovni~ani partnersko {olo onkraj Karavank obiskali `e v 3. razredu, koro{ki vrstniki pa so se jim lani pridru`ili tudi v {oli v naravi. Tokrat so si skupaj ogledali na{o {olo, raziskovali bli`njo okolico, sedli h kosilu in ob tem mimogrede ujeli besedo, dve v nem{kem oz. slovenskem jeziku.

Pevci otro{kega in mladin­ skega zbora O[ @irovnica so z Manco in Benjaminom sodelovali `e v lanskem letu na njunem koncertu v Dvo­ rani pod Stolom in nato pri snemanju zgo{~enke Pesmi na{ih krajev, za katerega so posneli pesem Domovina.

Uspe{no delo pevcev je bilo nagrajeno z vabilom, da z Manco Domovino Benjamina Ipavca za­ pojejo {e na koncertu v Kri`ankah, ki je bil posve~en 25-letnici sa­ mostojne Slovenije, udele`il pa se ga je tudi predsednik Miro Cerar. »Sprejeli so nas, kot da smo najve~je zvezde,« so po nasto­ pu poro~ali pevci. »Pred koncertom smo spremljali vajo vseh nastopajo~ih – bilo nas je veliko – in nato tudi sami prvi~ zapeli ob spremljavi orkestra in komornega zbora Ave, pod dirigent­ sko pali~ico Benjamina Izmajlova. Zadnje minute pred za~etkom smo se posedli na vrhu prizori{~a in zamaknjeni spremljali do­ gajanje. Kon~no je pri{el na{ veliki trenutek! @e smo na odru, v nas svetijo lu~i, orkester igra … Ko odpojemo, vidimo stoje~e ovacije, vsi nas slikajo, do nas pride sam predsednik vlade in pohvali na{e petje!«

Ana: »@e je zvonilo, vsi smo bili vznemirjeni, saj bodo pri{li Av­ strijci. Najprej smo jim zapeli in oni so se nam predstavili v slo­ venskem jeziku. Bilo jih je samo 9. Po malici smo se v knji`nici razdelili v {tiri skupine.« Matija: »Zunaj smo po skupinah {li na lov za zakladom. Pridru`ili so se nam tudi u~enci 4. a razreda, ki hodijo k nem{~ini. [li smo do Glence in jim pokazali vse, kar je bilo napisano na listu. Oni so povedali nem{ko ime za te stvari.« Ema: »Maksim in Rafael sta bila malo poredna, druga~e je bilo pa fino. Na {olskem vrtu smo tekali sem ter tja in na{li zaklad – roladice.

Andra`: »Po igri na igralih smo {li na kosilo. V knji`nici smo se poslovili. Od njih smo dobili {e lepa pisma, ~okoladico in bon­ bone. To je bil zame super dan. Upam, da bo na obisku pri njih tudi tako dobro.«

»V preteklih letih smo nastopali z Mo{kim pevskim zborom Triglav Lesce-Bled na Blejskem otoku in Blejskem gradu, v radovlji{ki Baro~ni dvorani, v razli~nih cerkvah na Gorenjskem in na proslavi ob ob~inskem prazniku. Pred dvema letoma smo nastopili tudi na koncertu Tanje @agar. Koncert v Kri`ankah je zagotovo na{ najve~ji in najbolj odmeven nastop, na katerega smo zelo ponosni,« pove Slavica Magdi~, ki na `irovni{ki {oli vodi otro{ki in mladinski pevski zbor. Njihov repertoar obsega slovenske in tuje ljudske ter umetne pesmi, prav tako pa tudi pesmi iz zabavne in duhovne glasbe.

Zboroma pod vodstvom Slavice Magdi~ in najmlaj{im pevcem v {oli in vrtcu pod vodstvom Ma{e Hribernik lahko prisluhnete 2. de­ cembra na novoletnem koncertu v Dvorani pod Stolom. Vabljeni!

Sodelovanje partnerskih {ol iz Bistrice in @irovnice, ki poteka `e drugo desetletje, se bo nadaljevalo pozimi s skupnim {portnim dnevom na Koro{kem.

Polona Kus

Kako je nastala gora Stol Nek velikan, po imenu Jure, je zelo rad hodil v gore. Nekega dne je Jure zagledal neko goro nad @irovnico. Odlo~il se je, da bo {el na to goro. Na njo je lezel 4 ure, to pa zato, ker je bil tako te`ak. Ko je pri{el do vrha, se je na vrh gore usedel.

Zaradi te`e je ta gora dobila malo udrtino na vrhu. Jure je rekel, da je ta udrtina kot stol.

Zato jo je tudi poimenoval gora Stol.

An`e Debenjak, 7. a

Ona

Polona Kus

Ko se nasmeje, vse je druga~e, ko te pogleda, se polula{ v hla~e.

Papirna akcija pri Osnovni {oli @irovnica V tednu od 3. do 7. oktobra je pred Osnovno {olo @irovnica potekala papirna akcija. Zbrali smo 21,3 tone papirja, za katerega smo v {olski sklad prejeli 1.799 evrov.

Na zbirnem mestu pred {olo je v popol­ danskem ~asu de`urala ekipa u~encev, star{ev in u~iteljev, ki so imeli s sortira­ njem in tehtanjem papirja vse dni polne roke dela. Celoten izkupi~ek akcije je bil kot vsako leto namenjen {olskemu skla­ du. S sredstvi sklada se v {oli omogo~a izvajanje dejavnosti in potreb iz programa

Misli{ nanjo, dneve in no~i, ko pride do tebe izgubi{ vse mo~i.

Komaj ~aka{, da jo sre~a{ spet, sline se ti cedijo, kot da bi jedel med.

Bor Ravnik, 6. a

16

Izobra`evanje vzgojno izobra`evalnega dela, ki niso financirane iz javnih sred­ stev, ter za pomo~ otrokom iz socialno {ibkej{ih dru`in.

Vsem star{em, starim star{em, ob~anom, otrokom, u~iteljem, u~iteljicam in vzgojiteljicam, ki ste kakorkoli pomagali pri zbiranju in tehtanju papirja, se iskreno zahvaljujemo. Papirno akcijo bomo ponovno organizirali spo­ mladi in `e vnaprej vas vabimo k udele`bi.

ki so zaklju~ili svojo aktivno skavtsko pot. Na prehodih, ki so potekali v bli`ini Drn~e, je sodelovala tudi brezni{ka bratov{~ina (odrasli skavti) s pripravo okusnega gola`a za kosilo. Letos ima­ mo poleg vol~i~ev in volkuljic (3.–5. razred), izvidnikov in vodnic (6. razred–1. letnik) ter popotnikov in popotnic (2. letnik–21 let) prvi~ {e najmlaj{o skavtsko starostno skupino, bobre in bobrov­ ke (1. in 2. razred).

Upravni odbor {olskega sklada O[ @irovnica

V sredini oktobra smo v dvorani na Breznici priredili menjalni­ co obla~il in opreme. Vsak je prinesel nekaj, ~esar ne potrebuje ve~, ter lahko odnesel kaj uporabnega zase. Konec oktobra smo skavti sodelovali na vajah civilne za{~ite in v novembru bomo organizirali papirno akcijo.

Veselimo se dogodiv{~in in izzivov, ki nam nam jih prina{a novo skavtsko leto.

Kostanjev piknik v Zavr{nici V soboto, 8. oktobra, smo vodi~i DPM @irovnica in DPM Javornik-Koro{ka Bela v Zavr{nici organizirali kostanjev piknik. Leto{nje toplo jesensko vreme nam je bilo naklonjeno in dru`ili smo se vse popoldne.

Katja ^op

Sejem rabljene otro{ke opreme, obla~il in igra~ Kaj: Sejem rabljene opreme, obla~il in igra~, ki jih sami ne potre­ bujete ve~, a bi lahko pri{le prav drugemu uporabniku.

Kje: Kulturna dvorana na Breznici Kdaj: Petek, 18. 11., 15.00–19.00 Sobota, 19. 11., 9.00–18.00 Nedelja, 20. 11., 9.00–12.00 Info: Nik Hlade, 031 547 037

Skavtska papirna akcija

David in Miha sta napekla dovolj za vse.

Parkiri{~e med Breznico in Vrbo Petek, 11. 11., od 16.00–18.00 Sobota, 12. 11., od 9.00–18.00 Nedelja, 13. 11., od 8.00–10.00 Za predhodni odvoz papirja pokli~ite 040 615 252.

Vabljeni!

Med prvimi obiskovalci so bili pohodniki, ki obiskujejo planinski kro`ek v `irovni{kem vrtcu in {oli, nedolgo za njimi pa so v Zavrh prispeli {e planinci s Koro{ke Bele. Vsi nadebudni planinci so pred kostanjevo malico naredili starosti primerno turo v okolici.

Pri lupljenju pe~enega kostanja so se jim kasneje pridru`ili {e drugi otroci in tudi star{i, nabralo se nas je kar okoli sto. Neka­ teri so se {li med dvema ognjema, nekateri pa so se igrali svoje {portne igre in u`ivali v dru`enju s prijatelji – tudi vodi~i. Zahva­ ljujemo se vsem za tako mno`i~en obisk in komaj ~akamo, da se vidimo na na{i naslednji prireditvi. Vabljeni!

Dragi mali {kratki, leto{nja sezona [kra­ tovanja se je za~ela. V oktobru ste spoznali va{e nove prijatelje iz [kratovske de`ele. Da­ nes vas {e enkrat poz­ dravlja stara ekipa in vam `eli, da se z na{imi prijatelji lepo zabavate, re{ite vse uganke zan­ ke, pridno telovadite, skrbite za svoje zdravje ter {e naprej prav tako lepo skrbite za naravo.

V dru`bo na{ih {kratov in ~arodeja Romana vas vabimo spet v nedeljo, 20. novembra, ob 17h v kulturno dvorano na Breznici.

Lepe jesenske dni, veli­ ko prijaznih vragolij in nasmejanih trenutkov vam `elijo

Vodi~i DPM

Za~etek novega skavtskega leta Skavti smo v za~etku novega skavtskega leta po{teno zavihali rokave.

Za za~etek smo se voditelji lotili urejanja na{e opreme. Uspe{en delovni dan smo zaklju~ili z bivakiranjem, privo{~ili pa smo si tudi »savnanje«, in to v gozdni savni, ki smo jo sami izdelali.

Nadaljevali smo s pripravo prvega stegovskega dogodka – pre­ hodov. Nekateri izmed nas, ki so `e prerasli svojo starostno sku­ pino, so vstopili v starej{o. Poslovili smo se tudi od voditeljev,

va{i {krati

17

Upokojenci

Na{i turisti~ni izleti Leto{nja sezona izletov se bli`a koncu. Za november pripravljamo {e izlet na vinorodno podro~je, kot se za »Martina« spodobi, v decembru pa nas ~aka izlet v neznano.

Bera na{ih leto{njih izletov je pestra. Obiskali smo …

Hrva{ko Zagorje; v vasi Klanjec smo si ogledali galerijo svetovno znanega kiparja Antuna Avgustin~i~a – njegov konj stoji pred pala~o Zdru`enih narodov v New Yorku.

V Stubici smo se kopali v Termah Jezer~ice, nato pa smo si ogledali Muzej kme~kih uporov in v parku veli~astni kip Matije Gubca. Izlet smo zaklju~ili v Mariji Bistrici, najve~jem romarskem sredi{~u na Hrva{kem.

V Gorjanskem je pokopanih preko 10.000 avstro-ogrskih vojakov, padlih na So{ki fronti. Tu le`i tudi precej sloven­ skih fantov iz {tajerskega 87. pe{polka, ki se je boril v 12. ofenzivi na Doberdobski planoti. V knjigi »Doberdob, slo­ venskih fantov grob« razberemo vso krutost vojne: »Za­ boga, samo osemdeset mo`? … Ostanek bataljona, ki je neko~ {tel 1200 mo`, odkoraka.« Kostnica v Sredipolju pa je postavljena v spomin preko 100.000 padlim italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni.

V vedno lepih Gori{kih Brdih smo obiskali vasice iz TV serije Ena `lahtna {torija Gradi~ in Biljano in se sprehodili skozi [martno, najlep{o vas v Brdih.

V septembru smo bili v Narodnem parku Plitvice.

U`ivali smo na sprehodu skozi bujno rastje mimo ~udovi­ tih slapov, kaskad in jezer. Med potjo smo se ustavili {e v manj{em kraju Slunj, znanem po slapovih in starem mlinu na vodi.

V Prekmurju smo si privo{~ili kopanje v Termah Vivat.

Obiskali smo ~okoladnico, kjer polnijo praline tudi z bu~nim oljem in bu~nimi semeni, v Bogojini smo si ogle­ dali Ple~nikovo cerkev, v Lendavi pa smo se povzpeli na znameniti stolp Vinarium.

Skupinska pri spomeniku Matije Gubca

Z vsakega izleta pridemo bogatej{i. Imamo se lepo in u`ivamo. U`ivamo ob naravnih lepotah in zanimivostih krajev, po katerih se potepamo. Med potjo vedno najde­ mo ~as za prijateljski pogovor, zaupen pomenek, za spod­ budne besede. Znamo se poveseliti, znamo pa biti tudi radovedni. ^e ne verjamete, se nam pridru`ite.

Nata{a Mali

Hrva{ko Istro; v Puli so nas pritegnile mestne znamenito­ sti, ki izvirajo predvsem iz rimskega obdobja: rimsko are­ no, vhodna mestna vrata, slavolok dru`ine Sergi, mestni trg in mestno hi{o ter znamenito tr`nico. Vodnica nas je z avtobusom popeljala tudi po dana{nji Puli, ki z leti iz­ gublja svoj ~ar. Obiskali smo arheolo{ko najdi{~e Nezakcij oz. Viza~e. Nezakcij je bilo vse do leta 177 p.n.{t. utrjeno anti~no glavno mesto Histrov, starodavnih prebivalcev, ki naj bi se naselili v Istri v 9. stoletju p.n.{t. Rimljani so leta 177 mesto zavzeli, ga poru{ili in na njegovih temeljih zgradili novega, z razvojem Pule pa je za~elo izgubljati na veljavi. Vra~ali smo se po vzhodni obali Istre in se ustavili {e v Labinu, simpati~nem in zanimivem starem mestu, ki le`i na hribu nad Rabcem.

Padovo; to italijansko mesto se pona{a z najstarej{o uni­ verzo v Evropi. Tu je v 13. stoletju `ivel sv. Anton Pado­ vanski. [e posebej je na{o pozornost pritegnila okolica Padove z Euganejskimi gri~i. Gri~i so sto`~aste oblike in so nastali zaradi vulkanskih izbruhov pod morjem, na njiho­ vih pobo~jih pa se razprostirajo {tevilni vinogradi. Obiskali smo tudi vasico Arqua Petrarca, kjer je pesnik in humanist Francesco Petrarca pre`ivel zadnja leta svojega `ivljenja.

Na izletu v juniju Po poteh so{ke fronte in Ene `lahtne {torije smo se ob obisku najve~jega pokopali{~a avstro­ -ogrskih vojakov v Gorjanskem na Krasu in kostnice v Sre­ dipolju (Doberdob) zavedli krutosti in nesmiselnosti vojn.

Predavanja in prireditve V ponedeljek, 14. 11. 2016, ob 18.00 bo v dvorani Gosti{~a Osvald predavanje Lokalna skupnost za ob~ane na primeru ob~ine @irovnica.

Predavanje bo razdeljeno v pet sklopov: Zgodovina ob~ine in njene pristojnosti Predstavitev organov ob~ine Viri financiranja Izvedene investicije v povezavi z razvojnim na~rtom Kaj nas ~aka v prihodnje Skozi predavanje nas bo vodil predavatelj Leopold Poga~ar, `upan Ob~ine @irovnica.

V ponedeljek, 17. 12. 2016, ob 18.00 bo v dvorani Gosti{~a Osvald zdravstveno predavanje Infekcija dihal. Predavala bo Tanja Leskovar, dr. med. spec.

V petek, 23. 12. 2016, DU@ organizira ogled bo`i~no novoletne predstave in prazni~no okra{ene prestolnice.

V SNG Opera in balet Ljubljana si bomo ogledali balet skladatelja Petra Ilji}a ^ajkovskega Hresta~.

Odhod avtobusa ob 15. uri z Brega. Avtobus bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Begunj.

Ferdo Kikelj, kulturno-izobra`evalna sekcija

18

Upokojenci

Prednovoletno silvestrovanje

se nam je tudi predsednik DU@ Zdravko Malnar. V prije­ tnem vzdu{ju smo poklepetali, med drugim je beseda te­ kla o obnovitvi oz. ureditvi balini{~ in postavitvi naprav za kegljanje z nihajno kroglo. Upamo, da bo do izvedbe `elenega pri{lo prihodnje leto.

V dru{tvu bomo kot vsako leto za ~lane organizirali prednovoletno silvestrovanje. Letos bomo silvestrovali v torek, 27. decembra, v hotelu Krek v Lescah.

Vabilo z roki za prijavo ter drugimi podrobnostmi bo pravo~asno objavljeno na oglasnih deskah in na spletni strani dru{tva. @e vnaprej vabljeni!

Matev` ^ema`ar, sekcija za {port in rekreacijo

Vo{~ili smo

Zdravko Malnar, predsednik DU@

Na Bregu je 28. oktobra dopolnil 94 let gospod Leo­pold Toman. Na svojem domu me je sprejel v dru`bi `ene Jelke ter h~erk Danice in Zdenke. Za rojstni dan sem mu vo{~ila in ga obdarila v imenu dru{tva upokojencev.

Gospod Leopold je prijeten sogovornik z dobrim spomi­ nom. Ima tri vnuke in tri vnukinje ter {est pravnukinj. Rad pripoveduje zanimive zgodbe iz svojega `ivljenja, {e po­ sebno o svojih bogatih ~ebelarskih izku{njah. Z dobrovolj­ nostjo uspe{no premaguje tudi te`ave, ki mu jih povzro~a zdravje. Dobrega razpolo`enja in po~utja mu `elimo tudi v prihodnje.

Vabljeni na prstomet Bli`a se zima in nekaterih iger na prostem ne bo ve~ mo~ igrati, zato vas vabimo k igranju prstometa – balin~kanju.

V dru{tvu smo se odlo~ili, da pri~nemo z igranjem prsto­ meta, torej z metanjem gumijstih plo{~kov, kar lahko iz­ vajamo tudi v zaprtem prostoru. Ta zabavna tekmovalna igra izvira iz Istre, kjer jo imenujejo {kuljanje. Poznana in priljubljena je po vsej Sloveniji, a ne le kot po~itni{ka zaba­ va, temve~ tudi bolj zares. @e dve leti je namre~ vklju~ena v redni program {portnih tekmovanj dru{tev upokojencev pri PZDU Gorenjske.

Vse zainteresirane ~lane na{ega dru{tva vabimo, da se nam pridru`ite pri ustanavljanju sekcije za prstomet pri DU @irovnica. Prijavite se lahko na sede`u dru{tva ali pri Matev`u ^ema`arju na telefonski {tevilki 040 453 605 do 15. novembra. Po zaklju~ku sprejemanja prijav so bomo sestali in se dogovorili o dejavnosti sekcije ter izbrali vodjo.

Jerca Ti~ar

Matev` ^ema`ar, sekcija za {port in rekreacijo

Turnir trojk TVD Partizan @irovnica je v sodelovanju z Dru{tvom upokojencev @irovnica 8. oktobra priredil tradicionalno tekmovanje trojk na balini{~u pri Osvaldu. Med petimi ekipami je slavila trojka Breg 1.

Ekipa Breg 1 v sestavi Martin Pazlar, Franc Za­ lokar in Slavko Kolman je 1. mesto osvojila v finalni tekmi proti eki­ pi Selo v sestavi Ivanka V elementu – Dani Pintar, ekipa Ko{elnik, Helena [kantar Breg 2 in Angela Kokalj z rezul­ tatom 3 : 10. Na 3. mesto se je uvrstila ekipa @irovnica, v kateri so nastopile Marija Slamnik, Slavka Legat in Helena Leban. Poleg zmagovalnih treh sta nastopili {e trojki Bre­ znica in Breg 2.

Tekmovanje je z otvoritvenim metom otvoril predstavnik TVD Partizan Bo{tjan Siko{ek. Tekmovalnemu delu turnirja je sledila podelitev medalj v Gosti{~u Osvald. Upravljalec gosti{~a je udele`ence pogostil z okusno malico. Pridru`il

Leopolda Tomana so ob osebnem prazniku obiskali predstavniki ^ebelarske zveze Slovenije Barba­ ra Dimc, Marko Alauf in Bo{tjan No~ ter predsednik ^D Antona Jan{e Franc Pfajfar. Gospod Leopold namre~ sodi med 10 najstarej{ih ~lanov ^ZS. Tudi pri svoji ~astitljivi sta­ rosti samostojno ~ebelari s {estimi A@ panji. Gostje so mu za`eleli {e veliko zdravja in uspeha pri delu s ~ebelami.

Obisk pri prijateljih iz pobratenega Dru{tva upokojencev [alek iz Velenja ^lani DU@ smo 15. septembra obiskali na{e prijatelje iz pobratenega Dru{tva upokojencev [alek iz Velenja, ki so nas medse povabili v po~astitev praznika Mestne ob~ine Velenje in praznika Mestne ~etrti levi breg vzhod.

Po kratkem govornem in kulturnem programu smo se v prijetnem, prijateljskem vzdu{ju udele`ili tekmovanja v pi­ kadu in kegljanju z nihajno kroglo. ^lani DU [alek se z organizacijo teh tekmovanj pridru`ijo praznovanju praz­ nika ob~ine in mestne ~etrti. Med desetimi sodelujo~imi ekipami smo @irovni~ani zasedli skupno peto mesto.

Po tekmovanju so nas prijatelji iz [aleka popeljali {e na 19

Upokojenci / Gasilci

Slovensko dru{tvo hospic Gorenjska v sodelovanju z Ob~ino Žirovnica vabi na dobrodelni otro{ki koncert z naslovom

»OTROCI ZA OTROKE« Koncert bo v petek, 18. 11. 2016, ob 18. uri v Dvorani pod Stolom pri OŠ Žirovnica.

Nastopajo~i: otro{ki pevski zbor in folklora iz @irovnice, pevka Ta{a Mihel~i~, pevec Albinini, plesalke Mojega kluba, violistka Hana Julija Pav{i~ in drugi

voden ogled centra Velenja. Sre~anje smo zaklju~ili s pri­ jetnim dru`enjem.

Za lep sprejem in dru`enje se na tem mestu zahvaljujemo Dru{tvu upokojencev [alek iz Velenja z `eljo po nadaljeva­ nju tovrstnega sodelovanja.

Zbrana denarna sredstva – va{i prostovoljni prispevki – bodo namenjena Taboru levjesr~ni za žalujo~e otroke in mladostnike.

Zdravko Malnar, predsednik DU@

Vabljeni!

Novi~ke iz PGD Zabreznica V poletnih in jesenskih mesecih smo ~lani PGD Zabreznica kar {tirikrat od{li na intervencijo. Posebno aktiven je bil za gasilce mesec po`arne varnosti. Uspe{ni nastopi ekip na tekmovanjih.

Svojo opremo v dru{tvu redno pregledujemo vsak prvi ~etrtek v mesecu, ko se med drugim dogovorimo tudi o nadaljnjem delu.

Na{a stalnica je sodelovanje na prireditvah v ob~ini z urejanjem prometa in po`arno stra`o. Ne izogibamo se niti te`kih {portnih udejstvovanj in tekmovanj, kot sta npr. Red Bull Planica in FCC, prav tako se redno izobra`ujemo.

»Gasilska«

Pregled hidrantov v mesecu po`arne varnosti

V juliju smo posredovali ob mo~nem vetru, ki je v Zavrhu podrl {otor. Pomagali smo pri urejanju posledic in pri selitvi otrok v TVD Partizan @irovnica. Le nekaj dni za tem smo prejeli klic za posredovanje v Vrbi, kjer je pod naseljem zagorela sila`na bala.

Po mirnem avgustu smo bili `e v za~etku septembra obve{~eni o po`aru v naravnem okolju, in sicer v Zavrhu, na poti od Jezerc proti Sanka{ki ko~i. Zadnja, in hkrati najzahtevnej{a od {tirih in­ tervencij, je bil po`ar 12. oktobra na Breznici. Zgorela je lopa, pri ~emer je ena oseba izgubila `ivljenje.

In za konec {e najslaj{e. Po junijskem zelo uspe{nem nastopu ~lanske 1A desetine v sestavi Ga{per Anderle, Andra` Jane`i~ in Grega Slatnar na dr`avnem prvenstvu v Kopru, se uspehi na tekmovalnem podro~ju {e naprej vrstijo. Tako smo na septembr­ skem tekmovanju GZ Jesenice dosegli izredno lepe rezultate, saj so ~lani A, ~lani B in kategorija starej{i gasilci osvojili 1. mesto, ~lanice A 2. mesto in mladinci 3. mesto.

Vse zgoraj napisano ter pomo~ drugim, sodelovanje, tovari{tvo pa tudi dru`enje in dobra volja so med nas v septembru privabili zelo lepo {tevilo novih ~lanov. Podmladek nam daje {e dodatne volje in veselja za nadaljnje delo v dru{tvu.

Posebno intenzivne so bile na{e aktivnosti v oktobru – mesecu po`arne varnosti. Tudi letos smo opravili pregled hidrantnega omre`ja v ob~ini, za `irovni{ki vrtec pripravili ogled gasilskega doma in opreme, sodelovali s predavanji in prikazom ga{enja ob naravoslovnem dnevu v O[, za ob~ane pripravili pregled gasilni­ kov in se konec meseca udele`ili vaje Ru{evina Gorenjska 2016 v Zavrhu.

^e `elite biti sproti obve{~eni o dogajanju v PGD Zabreznica, se nam pridru`ite na https://www.facebook.com/pgdzabreznica/ Z gasilskim pozdravom Na pomo~!

20

PGD Zabreznica

Novi~ke iz vasi

Sre~anje Smoku~anov

opravil in obi~ajev. Zahvaliti se `elim vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi tega prijetnega sre~anja.«

V nedeljo, 16. oktobra, je Va{ki odbor Smoku~ organiziral sre~anje va{~anov pri brunarici nad vasjo. Dru`enje so popestrili s prikazom starih kme~kih opravil.

Smoku~anom se je pridru`il tudi `upan Leopold Poga~ar, ki je va{~anom izrekel vse pohvale za dobro pripravljeno in izvedeno sre~anje. S predsednikom va{kega odbora sta simboli~no posa­ dila pravi kostanj, in sicer na mestu, kjer je `e neko~ rastel.

Kako se kme~kim opravilom stre`e, so pokazali va{~ani sami.

Kaj`nov Fronc je klepal kose, Klemenov Peter je naribal zelje, No­ vakov Boris je rofkal koruzo in Grosova dva, Jo`a in Lenart, sta ostrigla ovco.

Predsednik in `upan sta posadila kostanj.

Seveda pa na tovrstnih dru`enjih ne gre brez kulinari~ne ponud­ be. Tu se je izkazal Bavahov Drago z odli~nim gola`em, Kleme­ nov Peter pa ja za povrh pekel kostanj in koruzo. Stregli so tudi sve`e spre{an mo{t, ki pa je od`ejal le najmlaj{e.

Klemenov Peter pri ribanju zelja Pri vsem delu so se lahko preizkusili tudi ostali va{~ani, ki se jih je na travniku nad vasjo nabralo okoli 100. Kot je dejal predsednik va{kega odbora Sa{o Bohinc, je {e posebej razveseljivo, da je na sre~anje pri{lo veliko dru`in z najmlaj{imi ~lani. »Prav med mladimi `elimo ohraniti spomin na opravila, ki so bila del vsakdana v mladosti na{ih o~etov in starih star{ev. Zato bomo v prihodnjem letu nadaljevali s prikazovanjem starih kme~kih

Na koncu ne smemo pozabiti na Novakovo Nejo, ki je iskrivo povezovala sre~anje, in ~isto na koncu {e posebno obvestilo za smoku{ke otroke … Bo`i~ek jim namre~ sporo~a, da je `e zavihal rokava in se za~el ogledovati za primernimi darilci. V Smoku~u se bo oglasil v petek, 16. decembra, ob 18 uri, ko bodo zagorele tudi lu~ke na bo`i~ni smreki pri koritu. Vabljene vse va{~anke in va{~ani.

Do sv. Lovrenca po varnej{i poti

@aganje, su{enje in obdelava lesa, priprava 200-tih stopnic, cevi, sider … vse to je terjalo kar nekaj ~asa ter obrtni{kih in prosto­ voljnih ur. Stane Rakar: »Ograja sedaj stoji, manjka {e jeklenica kot dodatno varovalo pod macesnovimi latami. Pot je po no­ vem tudi varnej{a, saj smo se izognili nevarni, podirajo~i se skali nad bli`njico tik pod vrhom. Neverjetno veliko mladih dru`in z mal~ki obiskuje ta na{ biser, pa {olarji in otroci iz vrtca hodijo gor. Na{ trud je s tem popla~an.«

Polona Kus

V poletnih mesecih je skupina prostovoljcev poskrbela za novo ograjo ob poti z Velikih Selc do cerkvice sv. Lovrenca nad Zabreznico.

Cerkvica sv. Lovrenca je bila s prostovoljnim delom doma~inov obnovljena v za~etku 90. let prej{njega stoletja. Takrat je bila postavljena tudi lesena ograja in narejene stopnice. Oboje je v 25 letih odslu`ilo svojemu namenu. Potem ko so ograjo dolgo le »flikali«, kot pove klju~ar pri sv. Lovrencu in pobudnik del Stane Rakar, je napo~il ~as, da postavijo novo. Pred dvema letoma so zamenjali ograjo ob prepadnem robu pri cerkvi, letos je pri{la na vrsto {e ograjo ob poti z Velikih Selc do vrha skupaj s stopnica­ mi. Agrarna skupnost Selo-Zabreznica je v ta namen prispevala macesnov les, ki so ga posekali na Brin vrhu.

Stro{ke nove ograje in stopnic v vi{ini 6000 evrov bo ve~inoma pokrila @upnija Breznica, ki je del sredstev pridobila iz ob~inskega prora~una (sklada za ohranjanje kulturne dedi{~ine), prispevali so tudi donatorji in z delom prostovoljci Mohor in Florjan Koz­ mus, Andrej Poga~ar, Jani Markelj, Klemen Er`en, Jo`e Marolt, Andrej Tav~ar ter Maru{a, Bla`, Miha in Stane Rakar.

Polona Kus

21

Novi~ke iz vasi

Pr' Ovsenek so li~kali koruzo

Semenj na Breznici

[lo je bolj za dru`enje in zabavo, a kljub temu so kar nekaj zli~kali, saj pridnih rok ni manjkalo.

Na nedeljo po 15. septembru je na Breznici potekala slovesnost v ~ast `upnijski zavetnici @alostni Materi Bo`ji – semenj.

@upnik Marjan Lampret je nedeljski ma{i zdru`il v eno prazni~no.

S prej{njim `upnikom Cirilom Brglezom, ki je ob tej priliki obha­ jal ponovitev zlate ma{e, sta pripravila nepozabno slovesnost, `upljani pa so pripravili sedaj `e tradicionalno praznovanje pod lipo. Organizacija dogodka je bila v rokah ~lanov NSi, ki so za to prilo`nost skuhali do sedaj najbolj{i gola` in ga z veseljem raz­ delili do zadnje zajemalke. @upnik je poskrbel, da je bilo mogo~e dati kaj v lonec in kozarec, gospodinje za ~esen, ~ebulo, kruh in pecivo. Skavti so nudili vso pomo~ pri logisti~nih podvigih in postavitvi miz, ki jih je posodil Trim tim, Pivovarna Carniola pa je udele`ence, kot `e lansko leto, razveselila z darilom iz svo­ je pivovarne. Semenj na Breznici je dokaz, da lahko stvari lepo uspevajo, ~e vsak nesebi~no, po svojih mo~eh prispeva k sku­ pnemu dobremu v zadovoljstvo vseh, zato prihodnje leto zopet vsi prisr~no vabljeni k sodelovanju.

Li~kanje koruze so na sobotni oktobrski ve~er pri ^opovi hi{i uprizorili ~lani KUD Triglav Javornik. Na pomo~ so jim prisko~ili otroci iz folklorne skupine Mali Triglav in Otro{ke folklorne sku­ pine Breznica.

Koruze so pripeljali cel voz in tudi po{teno poprijeli za delo. No, vmes so utegnili zaigrati na in{trumente najrazli~nej{ih vrst, se zraven zavrteti, zvrniti kupico …

Pobudnik dogodka je bil Primo` Ko{ir z namenom, da bi pripravili prilo`nost za dru`enje in zraven prikazali {e staro kme~ko opravilo. »Glede na odzive mislim, da je bil ve~er pri­ jeten. Nastopajo~i smo vsi zadovoljni in bomo sodelovali tudi v bodo~e. Gledalcev je bilo nekoliko manj, a prav'jo da dober glas se`e celo v Ka{arsko vas, tako da jih bo naslednji~ gotovo ve~.

Mogo~e pa dogodek postane celo tradicionalen.« Polona Kus

Jurij Dol`an

Zagotavljanje ~ebeljih pa{ in sajenje medovitih rastlin

facelijo, katere cvetovi so modre barve, saj je njena vegetacijska doba kratka. ^ebelam ponuja veliko medi~ine in cvetnega pra­ hu. Po cvetenju rastlino preprosto podorjemo in s tem oboga­ timo tla s humusom. Prav tako lahko sejemo vse vrste detelj, ki so zelo medovite rastline. Tudi te lahko po cvetenju podorjemo in na ta na~in obogatimo prst predvsem z du{ikom, lahko pa jih pokosimo in uporabimo za krmo `ivalim. Zelo koristne so bu~e, ki dajejo veliko cvetnega prahu zlasti jeseni, ko ga ~ebele najbolj potrebujejo. Semena bu~ lahko pozneje uporabimo za izdelavo olja. Koristne so tudi son~nice, saj ~ebelam ponujajo cvetni prah in nektar, po cvetenju pa precej izbolj{ajo strukturo tal in jih obogatijo s humusom. Sejemo lahko {e oljno ogr{~ico ali mak, kajti obe rastlini dajeta ~ebelam hrano. Najve~je mo`nosti vse­ kakor ponuja ajda, ki smo jo v zadnjem obdobju kar nekoliko zapostavili, vendar se v zadnjih letih to spreminja. Ajdo seje­ mo poleti, in ko zacveti, ~ebele na njej nabirajo nektar in cvetni prah. Ko dozori, jo lahko po`anjemo in zmeljemo v moko. Njive morajo biti vedno zelene, saj za vse letne ~ase obstajajo rastline, ki so koristne za tla, ~ebelo in ne nazadnje tudi za kmeta.

(Nadaljevanje iz prej{nje {tevilke) Katere medovite rastline lahko posadimo na ve~jih kmetijskih povr{inah, denimo na njivah?

Kaj lahko naredijo tisti, ki imajo zgolj kako cvetli~no korito?

V cvetli~na korita in lon~ke lahko sadimo vse vrste za~imbnic in di{avnic ter najrazli~nej{e cvetje. Naj jih navedemo le nekaj: nizka son~nica, limonski o`ep, poletna astra, okrasna facelija, ameri{ki slamnik, di{e~i grah, kapucinka, limonska monarda, mehi{ka cinija, bore~, zlati {eboj, dalija, kana, verbena, ognji~, kozmeja in seveda {e {tevilne druge.

Po mnenju ^ebelarske zveze Slovenije je nujno razglasiti ~ebelo

Na ve~jih povr{inah je {e precej neizrabljenih mo`nosti. Rastlin, ki jih lahko zasadimo na njih, je precej, vse pa so poleg tega, da ~ebelam omogo~ajo pa{o, koristne tudi za tla, saj izbolj{ujejo rodovitnost. Navadno je v poletnem obdobju precej njiv praznih, vendar jih lahko zasejemo. Tako lahko kadar koli v letu sejemo

22

Vrtnarski koti~ek za ogro`eno `ivalsko vrsto ter sprejeti vse potrebne ukrepe za njeno za{~ito.

Glede na to je treba spreje­ ti zakonodajo, ki bo spod­ bujala sajenje avtohtonih medovitih rastlin, saj bodo te ~ebelam omogo~ale pa{o, hkrati pa bomo na ta na~in ohranjali avtohtono rastlinje in s tem tudi biotsko pe­ strost. Ne nazadnje se moramo vsi zavedati vsestranskega po­ mena ~ebel, {e posebej njihove vloge pri opra{evanju, saj brez ~ebel ne bo hrane, pa tudi vloge ~ebeljih pridelkov kot zdrave in varne hrane. Podrobnej{i seznam medovitih rastlin je na voljo na ^ZS. Zakoni, ki veljajo v ~ebelji dru`ini, so lahko zgled za vse nas. Spo{tovanje, pripadnost, odgovornost do svojih in skupnih nalog so temelji za njihovo pre`ivetje, pa tudi temelji za pre`ivetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, ve~ja je mo`nost, da re{imo ta na{ svet.

Jure Justinek, ^ZS info: jure.justinek�czs.si

Kmetija Devetak & Zavodnik, Breg pri @irovnici

Jesenski pol`i V tem obdobju je zelo ve­ liko vlage in razmeroma visoke minimalne tem­ perature, ki spodbujajo razvoj vseh vrst pol`ev.

Sprehajajo se po vrtu in se hranijo z na{o zelenjavo. V nekaterih primerih lahko predsta­ vljajo nevarnost tudi za jesensko zeleno gnojenje. V manj rodo­ vitni zemlji bodo prevladovali pol`i lazarji, medtem ko bodo v bolj rodovitni zemlji prevladovali pol`i (s hi{ico). Za omejitev nji­ hove prisotnosti lahko naredimo macerat, da ulovimo dolo~eno {tevilo pol`ev pred mrakom ali ob son~nem vzhodu. Za to ob­ staja ve~ na~inov.

Lubadar uni~uje na{e gozdove Zeleni smrekovi gozdovi Zgornje Gorenjske postajajo vedno bolj rjavi. Smreko `e drugo leto z neverjetno silo uni~uje lubadar. Strokovnjaki napovedujejo, da to uni~evanje lahko traja {e dve ali celo ve~ let.

Na Zgornjem Gorenjskem je bilo letos zaradi lubadarja ozna~enih za posek `e 210.000 m3, posekanih pa 160.000 m3. Gospodar­ ska {koda, ki jo bodo samo letos imeli lastniki gozdov, zna{a `e okoli 8 milijonov evrov. V Slovenskem merilu so {tevilke {e bolj grozljive, saj je bilo letos za posek ozna~enih 1.400.000 m3 lubadark, posekanih 1.150.000 m3, {koda pa zna{a `e okoli 60 milijonov evrov.

V ob~ini @irovnica in bli`nji okolici je lubadar v leto{njem letu najve~ {kode povzro~il v gozdovih v dolini Zavr{nice, v trikotni­ ku med Valvazorjem, Poto{ko planino in Potoki ter pod Svetim Petrom. Za sanitarni posek je bilo evidentiranih okoli 5000 m3 smreke, kar v primerjavi s sosednjimi ob~inami ni tako ekstremna koli~ina. Velika jedra lubadark so se pojavila `e v za~etku julija in v avgustu. Posledi~no je bilo najve~ sanacijskih se~enj eviden­ tiranih v avgustu in septembru. Skupaj je bilo doslej saniranih okoli 80 % napadenih dreves. Najve~ te`av pri zagotavljanju sa­ nitarnega poseka je v primerih, kjer je potrebno najprej zgraditi vlako, a so solastniki gozda sprti med seboj, in v primerih, ko se izvajalec ne dr`i dogovora in odla{a s posekom.

V dana{nji situaciji, ko je lubadar v gradaciji, ga ni mogo~e ustaviti. Kako pa lahko napad lubadarja upo~asnimo in {kodo omilimo ?

Zavod za gozdove vse mo~i usmerja v ~imprej{nje odkrivanje lubadark in obve{~anje lastnikov gozdov. Ozna~ene lubadarke je potrebno v ~im kraj{em roku posekati in odpeljati iz gozda.

V primeru prepozne sanacije razvije lubadar za lubjem nasle­ dnjo generacijo, ki izleti in takoj napade okoli{ke zdrave smreke.

Iz vsakega hro{~a lubadarja se v nekaj tednih razvije naslednja generacija z 30 do 100 novih uni~evalcev gozda. Zato je v se­ danji alarmantni situaciji pravo~asna sanacija `ivih lubadark najpomembnej{i in osnovni varstveni ukrep. Lastnikom gozda priporo~amo, da le-ti svoje gozdove redno pregledujejo. ^e opazijo intenzivno odpadanje {e zelenih iglic, smoljenje lubja ali `e rjavenje iglic in odpadajo~e lubje, naj takoj pokli~ejo svojega revirnega gozdarja na Zavod za gozdove.

Primer: 1. Namakamo 20–30 pol`ev v 1 litru vode (posodo pokrijemo z desko ali ~im podobnim), 2. maceriramo (namakamo) en teden, 3. precedimo.

Priprava {kropiva: 1. 300 ml pol`evega macerata vme{amo v 30 litrov vode, do­ damo gnoj po Mariji Thun in preparat 500 ter dinamiziramo 15 minut (izmeni~no me{amo, najprej v desno, da ustvarimo v posodi lijak, pustimo da se voda vrtin~i nekaj sekund, nato za~nemo me{ati v levo smer). ali 2. 300 ml pol`evega macerata vme{amo v 30 litrov tople neklori­ rane vode (37 °C) in dinamiziramo 15 minut. (Neklorirano vodo dobimo tako, da vodo iz pipe nato~imo in pustimo stati 2 dni.)

Macerat damo v {kropilnico in {kropimo kaplji~no v treh zaporednih ve~erih. [kropimo na tla ali neposredno na rastlino. Pri vrtninah, ki jih nameravamo nabirati, moramo {kropljenje prelo`iti za 7 dni. Vr­ tnine moramo v vsakem primeru pred uporabo dobro oprati.

Macerat razvije zelo mo~an vonj, zato je potrebno z njim ravnati previdno in z uporabo rokavic, tudi maska ne bi bila odve~.

Za sanacijo so dol`ni poskrbeti lastniki gozdov. Na Zavodu sve­ tujemo o na~inu spravila, pripravljamo elaborate gradnje vlak, jih trasiramo na terenu, svetujemo izvajalce, zahtevamo izvedbo gozdnega reda, sanacijo gozdnih prometnic po zaklju~ku dela in takoj{en odvoz lesa z gozdnih skladi{~. Ocenjujemo, da le {e dobrih 20 % lastnikov samih sanira lubadarke, vsem drugim

Elvira Devetak

23

[port to opravijo profesionalni izvajalci gozdarskih del, ki imajo nava­ dno v navezi tudi stalne odkupovalce. Lastnikom svetujemo, da z izvajalci sklepajo pisne pogodbe in njihovo delo in odvoz lesa nadzirajo. Sanacija lubadark je bolj zahtevna od redne se~nje, zato naj se jo sami lotijo le lastniki gozdov, ki so gozdarskih del resni~no ve{~i.

Nepravo~asna sanacije lubadark pomeni neposredno gro`njo za okoli{ke smrekove gozdove, zato je Zavod za gozdove pri rokih zelo dosleden. V letu 2016 smo izdali `e 126 sklepov o izvr{bi s finan~no prisilitvijo. Ve~ina lastnikov je nato v nakna­ dnem zelo kratkem roku opravila sanacijo. Kazen zna{a od 200 do 800 EUR. Zaradi zasi~enosti tr`i{~a z lesom se ob cestah pogosto za~ne nabirati hlodovina. V koliko to traja teden in ve~, svetujemo upo­ rabo z insekticidom prepojene mre`e Storanet, ki prepre~ijo izlet nove generacija podlubnikov. Mre`e se lahko name{~a le izven zavarovanih obmo~ij, vodnih zajetij in certicifiranih gozdov.

Kljub temu da se bli`amo zimi, ko lubadar obmiruje, bo potreb­ no v tem ~asu gozdove v ~im ve~ji meri sanirati. Na Zavodu za gozdove bomo tudi v zimskem ~asu izdajali lastnikom gozdov kratke roke za sanacijo lubadark.

2. promocijski tek gorenjskih bolni{nic

Valvazorju drugi~ naziv naj ko~a

Vida Papler-Lampe, Zavod za gozdove, OE Bled

V poletni akciji Planinske zveze Slovenije in spletnega portala Siol.net Naj planinska ko~a 2016 so planinci za najbolj priljubljenega izbrali Valvasorjev dom pod Stolom, ki je laskavi naslov osvojil `e drugi~.

Med 66 ko~ami, ki so se potegovale za naslov najbolj{e planinske ko~e v Sloveniji, je Valvazor prepri~ljivo zmagal s 70 tiso~ prejetimi glasovi pred drugouvr{~enim Roblekovim domom na Begunj{~ici.

Z obema ko~ama upravlja Planinsko dru{tvo Radovljica.

V petek, 30. septembra, je potekal 2. tek gorenjskih bolni{nic, imenovan Povezani s srcem za Gorenjsko. Tek je namenjen promociji zdravega na~ina `ivljenja z zgledom, na poti od Begunj do Jesenic so teka~e spodbujali tudi `irovni{ki {olarji.

Teka v organizaciji Psihiatri~ne bolni{nice Begunje se je udele`ilo 191 sr~nih teka~ev, zaposlenih v bolni{nicah Jesenice, Begunje in Golnik, zdravstvenih domovih Jesenice in Kranj, na ministrstvu za zdravje, v gorenjskih lekarnah, ob~inskih upravah ob~in Jesenice, Radovljica in Tr`i~, domovih upokojencev Tr`i~ in Radovljica, pri­ padniki policije, vojske, Nato Centra odli~nosti za gorsko bojeva­ nje, gasilcev in gorske re{evalne slu`be ter predstavniki Vzajemne in Infoneta. Na{tetim so se pridru`ili tudi znani {portniki, med nji­ mi Matic Osovnikar, Robert in Vesna Ker{tajn, Miha Pirih, Gregor Sra~njek, Roman Perko in ~lani Hokejsko drsalnega dru{tva Jese­ nice. Ekipe teka~ev so tekle {tafetno z menjavo na vsakih 5–6 km, 19 najvzdr`ljivej{ih pa je 40 kilometrsko traso preteklo v celoti.

Oskrbni{ka ekipa v Valvasorjevem domu pod Stolom ^emu na Valvasorju pripisujejo ponovno zmago? Oskrbnik Ale{ [tefe: »O uvrstitvi so odlo~ali glasovalci. Seveda smo vsi ~lani na{e ekipe zelo veseli tega rezultata. To je potrditev, da smo tudi v preteklem obdobju delali dobro, na na~in, ki je planincem blizu. Poleg same ponudbe v domu, se trudimo biti na{im obiskovalcem tudi sicer v pomo~ in oporo pri odlo~anju o turah v na{i okolici. Dana{nji obiskovalci gora, ki jih je vsako leto ve~, to vsekakor potrebujejo in pri~akujejo. Tudi dejstvo, da smo odprti vse dni v letu je prav gotovo dodalo svoj kamen~ek v mozaiku ponovitve uspeha iz leta 2014. @e drugi laskavi naziv je dobra »motivacijska injekcija« za delo v prihodnje.«

Tek pozitivno vpliva na telesno in du{evno zdravje, kar je odra`alo tudi vzdu{je na trasi in ob njej. Teka~e so pozdravili {tevilni navija~i, {e posebej glasni so bili otroci iz vrtca in {ole v Begunjah, ki so jih pospremili na {tartu. Ob poti skozi Zabreznico so teka~e dodatno motivirali `irovni{ki {olarji, Ob~ina @irovnica pa je poskrbela za pogostitev in okrep~ilo na vmesni postaji na parkiri{~u na Breznici.

Planinsko postojanko pod Stolom Ale{ s svojo ekipo upravlja peto leto. Obiskujejo jo pohodniki, kolesarji, nedeljski izletni­ ki, pozimi sanka~i, nemalo se jih do izhodi{~a za Stol pripelje z avtom. Mesec dni po razglasitvi rezultatov akcije je med obi­ skovalci opaziti vrsto novih obrazov, ki se na lastne o~i pridejo prepri~at, kak{na je naj ko~a.

Vsi udele`enci so sre~no prispeli na cilj na vrtu Psihiatri~ne bolni{nice Begunje. Obljubili so ponovno dru`enje ob letu osorej, ko bo potekal 3. promocijski tek Povezani s srcem za Gorenjsko.

Zadnji septembrski petek je bila Gorenjska zagotovo povezana.

P. K.

24

[port Luka Tav~ar (22:05), Bo{tjan Hribov{ek (22:35) in Rok Nagli~ (23:01), so zasedli tudi prva tri mesta v skupni mo{ki konku­ renci. Med `enskami je bila najhitrej{a [pela [krajnar (29:00), 2. mesto je osvojila Irena [ubic Jelo~nik (38:54) in 3. ~lanica KK Zavr{nica Matejka Pre{eren (40:49).

Ste `e {tartali za osvojitev naslova naj ko~a 2017? »Leto{nja druga zmaga nas izklju~uje iz konkurence izbora v naslednjem letu. Osebno sem zelo vesel leto{nje uvrstitve Ro­ blekovega doma na drugo mesto, za kar oskrbnikoma Zdenki in Roku ter vsem, ki so jima pri tem pomagali, iskreno ~estitam.

Vem, da tudi na Roblekovem domu trdo in odli~no delajo, zato upam in `elim, da naziv naj ko~a tudi v prihajajo~em letu osta­ ne v pogorju Karavank.«

Vodstvo KK Zavr{nica se ob zaklju~ku sezone zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspe{nemu in `ivahnemu delovanju kluba.

Polona Kus

Jaka Marolt najmlaj{i na Vr{i~u

Vzpon na Valvazor 2016

Jaka Marolt, ~lan KK Zavr{nica, je bil najmlaj{i udele`enec leto{njega Vzpona na Vr{i~. Gorski prelaz je osvojil s ~asom 55:16 in si kot najmlaj{i kolesar prislu`il posebno nagrado.

V Kolesarskem klubu Zavr{nica kolesarsko sezono tradicionalno zaklju~ijo s tekmovanjem Vzpon na Valvazor. Leto{nji vzpon 8. oktobra je postregel s smetano najbolj{ih gorskih kolesarjev v Sloveniji ta hip.

Jaka trenira gorsko ko­ lesarjenje, za kar ga je navdu{il ati. Ati Jo`ef je Jaka in Tima Marklja, oba tekmovalca v ka­ tegoriji U13, tudi spre­ mljal na dirki na Vr{i~.

To je bil Jakov prvi vzpon na simbol slovenskega kolesarstva. S Timom sta letos kot dvojica nastopila na Duatlonu Zavr{nica in osvojila 3. mesto, v vzponu na Val­ vazor pa je bil Jaka v svoji kategoriji drugi.

Kljub zelo klavrnem vremenu in skromnih temperaturah – v doli­ ni je bilo samo 7 stopinj in na Valvazorju pi~le 4 stopinje – se je na {tartu zbralo kar 65 tekmovalcev, ki so se pomerili na 5,1 km dolgi progi. Izjema so bili tekmovalci v dobro zastopanih kate­ gorijah do 13 let, ki so premagovali kraj{e razdalje, pri ~emer naj omenimo, da je najmlaj{i {tel komaj {est let.

Jaka na kolesarski dirki Zavr{nica 2016

Jaka: » Moja trenerja sta Žiga Blatnik in Rok Grilc.

Treniramo v Zavr{nici, na progi pri Glenci, v Grofiji, v Radovni in drugod. Pri xc kolesarjenju je pomembno, da si dobro pripra­ vljen in da se ne boji{ spustov. Mene je na za~etku bilo malo strah, zdaj pa pri spustu najbolj u`ivam.«

Rekreativca med tekmovalci Jo`ica Meseri~ in Jani Legat Predsednik KK Zavr{nica @iga Blatnik: »Sama dirka je uspe­ la super. Vsako leto nekaj dodamo, izbolj{amo in tekmovalci radi prihajajo v prelepo dolino Zavr{nice. Za rekord proge smo ponovno razpisali nagrado 200 evrov, vendar ga tudi ta trenu­ tek najbolj{i hribolazec v gorskem kolesarjenju Luka Tav~ar ni podrl. Ura se je ustavila pri 22:05 in tako rekord Roka Grilca iz leta 2006, 21:23, {e vedno dr`i. V prihodnje si `eli­ mo privabiti {e nekaj tujih tekmovalcev, ki bi tekmo dodatno popestrili, trudi­ mo se tudi, da bi Valvazor {tel za dr`avno prvenstvo v vzponih. @e sedaj pa lahko napovem, da bo priho­ dnji~ nagrada za rekord v mo{ki kategoriji zna{ala `e kar 300 evrov, razpisali pa bomo tudi nagrado v vi{ini 150 evrov za izbolj{an `en­ ski rekord.«

Jakova kolesarska `elja je postati dr`avni prvak. Letos se je med 30 tekmovalci v svoji kategoriji uvrstil na 11. mesto.

4/24/13

8:08:46 PM

Polona Kus

marko Ëerne s.p.

Relief_90x87_0513_TISK.pdf

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

Najbolj {tevil~ni udele`enci vzpona so bili seveda tekmovalci v barvah KK Zavr{nica, sledili so jim ~lani kamni{kega Calcit bike teama. Kamni~ani K

Vsi dru`inski ~lani osvojili medalje – Iztok Dog{a, Tadej Dog{a in [pela [krajnar

Marko »erne s.p.

Blejska Dobrava 26 c G 031 558 001 E info@laserska-gravura.com W laserska-gravura.com

25

[port

Duatlon Zavr{nica 2016: De` ni ovira

Foto in rezultati: Facebook�dompriizviruzavrsnice, www.pla­ ninsko-drustvo-zirovnica.si

V soboto, 17. septembra 2016, je v Zavr{nici potekal `e tretji Duatlon Zavr{nica, ki ga prireja Planinsko dru{tvo @irovnica v sodelovanju s Kolesarskim klubom Zavr{nica in TVD Partizan @irovnica. Kljub temu da vremenska napoved ni bila ravno obetavna, je na {tartni ~rti stalo kar 32 kolesarjev in teka~ev, za katere de` ni predstavljal ovire. Ob poku {tartne pi{tole so se tekmovalci podali na novo, razgibano progo.

Asi na cilju – Martin Mlakar, Ale{ Udovi~, Toma` Pirc in Toma` Dolar Organizacijska ekipa Duatlona Zavr{nica se zahvaljuje ~lanom KK Zavr{nica, TVD Partizan @irovnica in vsem prostovoljcem, ki so pomagali pri pripravah in izvedbi tekmovanja, ter spon­ zorjem, ki so omogo~ili uspe{no izvedbo tekmovanja: Medium @irovnica, Napisi Bernik, Ob~ina @irovnica, Kmetija in bar Br{ca, Iglu {port Lesce, Zupan sport, Koala sport, Mizarstvo Oblak, Ko­ lesarski center Lesce, Kolo Radovljica, Top tapetni{tvo, VPD Bled/ Ice power, Mili, d.o.o, Gostinstvo Gregor, Bar Zavrh, AB, trgo­ vina in storitve.

[tart Kolesarski del preizku{nje od jezera do Tin~kove ko~e je potekal po ustaljeni trasi, teka{ka proga pa je bila letos delno spelja­ na po gozdni poti proti Robleku, pri odcepu za Dom pri izviru Zavr{nice pa so tekmovalci pot nadaljevali proti Zelenici. Po be­ sedah nekaterih tekmovalcev je bila proga bolj{a in zanimivej{a kot prej{nji dve leti.

Maru{a Oblak

Planinsko dru{tvo @irovnica v soboto, 17. decembra 2016, vabi na zaklju~ek sezone v Domu pri izviru Zavr{nice. Zbor za pohodnike bo na parkiri{~u v Zavr{nici ob 8. uri.

V Domu bo poskrbljeno za toplo malico. Vabljeni!

Dom pri izviru Zavr{nice bo odprt od 16. do 18. decem­ bra in od 29. decembra do 2. januarja. Ostale decembrske vikende in v ~asu novoletnih po~itnic bomo obratovanje prilagajali vremenu. Aktualne informacije lahko spremljate na spletni strani PD @irovnica http:// www.planinsko-drustvo-zirovnica.si, fb strani https://www.fa­ cebook.com/PDZirovnica/ ali pokli~ete 041 366 179.

info@zavrh.si www.zavrh.si

Predaja pri Jagrskih v de`ju Po kon~anem merjenju mo~i so se tekmovalci in tudi lepo {tevilo navija~ev zbrali v Domu pri izviru Zavr{nice na okrep~ilu in razgla­ sitvi rezultatov. Med mo{kimi je prvi v cilj ponovno pri{el lanski zmagovalec duatlona Martin Mlakar, TK Utrip, s ~asom 43:10, pred drugouvr{~enim doma~inom Toma`em Dolarjem (43:20).

Med `enskimi predstavnicami je bila najhitrej{a Tina Per{e, Calcit Bike Team, s ~asom 53:56 in med dvojicami sta slavila ~lana KK Sava Kranj Matej Razinger in Tadej Logar s ~asom 40:26.

Razglasitvi je sledil ~as za dru`enje in kovanje na~rtov za priho­ dnje leto. Organizatorji so bili veseli ob dejstvu, da so nekateri tekmovalci postali `e redni udele`enci tekmovanja v Zelenici, vse­ kakor pa se bodo v prihodnje trudili za ve~jo gne~o na {tartni ~rti.

Jesensko-zimski delovni čcˇas pon. – pet. 15h-24h, sob. 9h-24h, ned. 9h-22h

26

[port

Smu~arski skoki

Na{i skakalci so tekmovali tudi na regijskih tekmovanjih, kjer so dosegli odli~na skupna mesta:

Konec oktobra pomeni tudi zaklju~ek poletne sezone za smu~arje skakalce. Z dvakratno organizacijo tekmovanj v na{em skakalnem centru Glenca in z nastopi skakalcev na{ega kluba smo vsekakor lahko ve~ kot zadovoljni.

D – 9 let: Alexei Urevc– 2. mesto, Jan Maj Novak– 18., O`bej Lu`nik – 33.; De – 9 let: Veronika Lu`nik – 1. mesto, Katarina Lu`nik 9. ; D – 10 let: Ambro` Peternel – 4., @an An`i~ – 6., Vid Berlot – 10., Nik Jagodic – 11.; D – 11 let: @an Kr`i{nik– 3., Domen Lu`nik - 7., Jaka Horvat – 8., Andra` Vere{ – 12., Nejc Jan{a – 20., Lovro Jelenc – 21., Matev` Poljanec– 23.; De – 11 let: Ana Krmelj – 4.mesto, Tiffani Bergel – 9., Taja Sitar – 11.; D – 12 let: Alja` Zupan – 2., Nik Heberle – 5.; D – 13 let: Tone Petek – 5., Matic Krmelj – 8., Maj Pagon – 15.; De – 13 let: Ta{a Gregorec – 2.

V slovenskem pokalu cockta skupno:

D – 9 let: Alexei Urevc– 1.mesto ; De – 9 let: Veronika Lu`nik – 3.; D – 10 let: Ambro` Peternel – 5. mesto, D – 11 let: @an Kr`i{nik – 3.; D – 12 let: Nik Heberle – 11., Alja` Zupan– 12.; D – 13 let: Tone Pe­ tek – 5.; De – 13 let: Ta{a Gregorec – 8.; D – 15 let: Marcel Rep – 4.; Mladinci – 16: Tja{ Grilc – 7., O`bej Modrijan – 13.; Mladinci – 18: Vid Petek – 25., Urh Nagode – 39.; Mladinci – 20: [tefan Sever – 35.

Uspehe smo nizali tudi na poletnih dr`avnih prvenstvih.

V vseh starostnih kategorijah od devetletnikov do ~lanov so na stopni~kah za zmagovalce stali Alexei Urevc – 1.; @an Kr`i{nik – 3.; ekipno: Urevc, Lu`nik D., Kr`i{nik, Peternel – 3. mesto, med petnajst najbolj{ih pa so se uvrstili tudi Veronika in Domen Lu`nik, Ambro` Peternel, Alja` Zupan, Tone Petek, Matic Krmelj, Ta{a Gregorec, Marcel Rep, O`bej Modrijan, Tja{ Grilc in Rok Justin.

Ekipa SSD Stol v Planici Na obeh tekmah se je zopet predstavilo rekordno {tevilo tekmo­ valcev. Zagotovo je eden izmed razlogov prenovljen izgled na{ih skakalnic, vsekakor pa ne gre prezreti kvalitetne organizacije preteklih tekmovanj in dobre postre`be v prijetnem ambientu.

Ob tem se zopet lahko pohvalimo, da je bilo za slehernega tek­ movalca pripravljena prakti~na nagrada, za katere se moramo zahvaliti donatorjem iz bli`nje in daljne okolice.

Za »piko na i« pa {e utrinki z mednarodnih tekmovanj, kjer je na{ reprezentant Rok Justin enkrat stal na stopni~kah – 3. mesto, enkrat je bil ~etrti in trikrat med dobitniki to~k. ^estitke vsem tekmovalcem!

Za zaklju~ek sezone smo tudi tokrat organizirali »team building« oz. skupno sre~anje tekmovalcev in njihovih star{ev v dolini pod Poncami. Fantasti~na kulisa in vreme sta mlade`i, star{em in tre­ nerjem izvabila nasmehe na obraze. Za skoraj vse tekmovalce bo ta dan za vedno ostal v spominu, najmlaj{im zaradi prvih skokov v Pla­ nici, starej{im pa zaradi prvih skokov na ve~jih napravah od 45- do 120-metrske skakalnice. Tudi za star{e je bilo poskrbljeno; nekateri so se zavihteli na vrh velikanke, drugi so se podali v Tamar, tretji so si raje ogledali trening na skakalnici. Kot se ob takih prilo`nostih spodobi, smo skupno dru`enje zaklju~ili s prijetnim kosilom, krat­ kim klepetom in pripravo okvirnih na~rtov za delo vnaprej.

Pri nizanju rezultatov v posameznih sklopih tekmovanj pri~nimo z mednarodnimi tekmovanji Alpe Adria. V celo­ tnem nizu {tirih tekmovanj na razli~nih lokacijah (Italija, Avstrija, Slovenija) tekmujejo skakalci in skakalke od 7 do 12 let starosti.

V skupnem se{tevku so na{i »orli~i« zasedli fantasti~no 2. mesto, zopet so zaostali le za skakalci iz Meng{a. V posameznih katego­ rijah so bili skupno najbolj{i: Tibor Bergel – 9. mesto, Veronika Lu`nik – 6. mesto, Taja Sitar– 10. mesto, Alexei Urevc – 3. mesto, Ambro` Peternel – 2. mesto, @an An`i~ – 10. mesto, @an Kr`i{nik – 10. mesto, Nik Heberle – 2. mesto in Alja` Zupan – 1. mesto.

OTROČJE LAHEK IZRAČUN

= 8.800 € 1 % = 88 € / MESEC FABIA EASY

NOV AVTO ZA 1 % NA MESEC

INTEGRAL AVTO d.o.o., C. maršala Tita 67, Jesenice, tel.: 04 583 33 50 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO 2: 4,7 l/100 km in 106 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0168x10 11 g/km, trdi delci: 0,00 g/km, število delcev: 0,00. Ogljikov dioksid (CO 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov.

Cena vozila že vključuje bonus v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti 1000 EUR z DDV in velja za financiranje v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu pri Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana in zavarovanju vozila preko Porsche Zavarovalnega Zastopništva d.o.o. pod pogoji akcije SK1%+BON, ki so razvidni iz ponudbe na strani www.hudobro.si in ww.porscheleasing.si.

27

1%+

FINANCIRANJE 1% NA MESEC + ŠKODA BON

[port

Zgornja Gorenjska novo sezono za~ela spodbudno

V upanju, da na{e kraje ~imprej pobeli sneg, nas ~aka malce skakalnega premora. Vsekakor to ne pomeni po~itka, ampak znojenje v telovadnici v prizadevanju za ~im bolj{o motori~no pripravo na prihajajo~o zimsko sezono.

Projekt treh klubov, Bled, Jesenice, @irovnica, ki se je za~el pred petimi sezonami z namenom igranja `enske odbojke na visokem nivoju, je {e vedno dokaj uspe{en, a na `alost mu manjka nadgradnja.

Bo{tjan Modrijan

Kros v Zavr{nici: poletno vreme, 100 teka~ev in …

Leto{nji kros je tradicionalno uspel, {tevilo teka~ev je potrdilo, da je »na vas'« dovolj teka{kih navdu{encev.

V organizaciji TVD Partizan @irovnica je potekal 23. septembra v Rekreacijskem parku Zavr{nica.

Ekipa Zgornje Gorenjske se je namre~ v vseh teh sezonah ve~inoma borila za obstanek v dru`bi najbolj{ih, kar je dekletom uspevalo, za vi{je uvrstitve pa venomer nekaj (z)manjka. V prvi vrsti je to odliv igralk, ki nove izzive i{~ejo predvsem pri obeh najbolj{ih slovenskih klubih, Calcit Volleybal in nova KMB Branik Maribor, na drugem mestu pa so zagotovo finan~na sredstva.

A navkljub temu je ekipa konkuren~na vsem svojim tekmicam, svoje delo so varovanke Iztoka K{ele opravile ve~ kot odli~no in ~e bodo sezono nadaljevale v tak{nem tempu, potem bo boj za obstanek precej la`ji. V prvih treh krogih so namre~ gorenjske »teenagerke« delo opravile za ~isto »desetko«.

V 1. in 3. krogu proti Mislinji in Kopru so osvojile {est to~k, v drugem krogu proti podprvakinjam iz Maribora pa so po pri~akovanju ostale praznih rok. »Od deklet ne moremo pri~akovati naslova dr`avnih prvakinj, od deklet ne moremo zahtevati, da morajo na vsaki tekmi zmagati, to je nerealno, na{a vizija, je da bi dekleta spo{tovala tisto, kar se dogovorimo, da na igri{~u poka`ejo voljo, `eljo, da so dovolj motivirane in da so `eljne igre, zmag in da so pripravljene spre­ jemati kritiko in poraz. Na{i cilji niso povezani le s tekmovalnimi uspehi, ki morajo biti seveda visoki, a hkrati realni, na{ cilj je pomagati dekletom k osebnostnemu razvoju, napredku v od­ bojkarski igri, prilagajanju kolektivu in graditvi ekipnega duha.

Seveda je to pogojeno deloma tudi z dose`ki na igri{~u, zato bomo s skupnimi mo~mi to sku{ali dose~i in se na koncu uspe­ li obdr`ati v prvoliga{ki konkurenci,'« glavni trener Iztok K{ela ocenjuje stanje duha v ekipi in razkriva `elje v sezoni 2016/17. [tajercu, ki je na trenerskem stol~ku Zgornje Gorenjske `e ~etr­ to sezono, bo kot pomo~nik pomagal Valentin Avsenik, ekipo na parketu pa sestavljajo Nina ^uk (kapetanka), Meta Avsenik, Taja Tu~en, [pela Lu`ovec, Zala Ko{ak, Eva Poga~ar, Ema Burja, Manca Rotar, Mojca Klinar, Hana Marzidov{ek, Hana Langus, Anja Zorman in Zoja Humerca. ^eprav so po lanski sezoni ekipo zapustile tri vidne igralke, pa je tudi v novo sestavljenem mo{tvu veliko talentiranih odbojkaric, ki so sposobne osvojiti zastavljeni cilj. Dokaz za to so vsekakor igre na prvih treh, `e omenjenih tekmah, na katerih je Zgornja Gorenjska navkljub svoji mladosti in neizku{enosti pokazala veliko kvalitet. S tak{no igro bodo v Dvorano pod Stolom zagotovo privabile {e kak{nega ljubitelja odbojke ve~.

Nedvomno dr`i, da je navdu{enje za tek mo~nej{e pri otrocih do konca prve triade, nato pa za~ne upadati. Krivulja se obrne, ko se ~lovek zave, da je dobra splo{na telesna pripravljenost nujna za u~inkovito soo~anje z izzivi, ki jih prina{a `ivljenje.

Leto{nji Partizanov jesenski kros pravzaprav zanika uvodno trdi­ tev. Najve~ teka~ev in teka~ic je bilo v kategoriji sedmih in devetih razredov – v vsaki skupaj 15 deklet in fantov. Kje se skriva moti­ vacija za omenjeno dejstvo, nismo ugotavljali. Trdimo lahko le, da je kompleksna ter ni nujno povezana s {portnim podro~jem.

Dokaz za tako trditev je tek u~encev 9. razredov. Pred tekmova­ njem so se fantje v ve~ini dogovorili, da bodo tekli skupaj in tako tudi pritekli v cilj. G. Andrej Stare bi tak kros nedvomno ozna~il za takti~en tek. Koliko je v takem dejanju {portnega obna{anja, prepustimo vsakemu posamezniku. Nikakor pa ne gre skupaj {portno obna{anje in prihod fantov 9. razredov v cilj na ukaze »en«, »dva« in na »tri« vseh {est tekmovalcev skupaj z nogo ~ez ciljno ~rto. Fantje so pozabili na ve~ dejavnikov – vrstni red se dolo~a po prehodu prsi tekmovalca ~ez navidezno ciljno ~rto; na tekmovanju niso bili sami, to so videli star{i in mlaj{i otroci, ka­ terim so lahko tudi zgled; spo{tovanje organizatorja, ki je vlo`il trud, da je prireditev uspela. @al je njihova poteza pokvarila celo­ ten vtis, nikakor pa ne razpolo`enja vseh ostalih, ki so popoldne pre`iveli v ~udoviti kulisi skoraj poletne Zavr{nice.

Zadnjih nekaj let bele`imo majhno udele`bo tekmovalk in tek­ movalcev, ki so `e zaklju~ili z drgnjenjem osnovno{olskega in­ ventarja. Letos samo tri teka~ice in dva teka~a. Eden od njiju se je udele`il tudi medob~inskega krosa, ki je bil 28. septembra v [portnem parku Podme`akla in, tako kot u~enke in u~enci v skupnem se{tevku, zmagal v svoji kategoriji. U~enke, u~enci, Toma`, iskrene ~estitke za udele`bo in dose`ke. Prav slednji so najbolj{e vodilo. Ali kot pravi Einstein: »Edini razumni na~in vzgoje je zgled.«

Zoran Ra~i~

Ale{ O{ljak

28

[port

Kralj in kraljica Smolnika – ~etrti~

pa za pripravo tekmovanja je `e dobro uigrana, tako da nas te`ko kaj preseneti. Glede udele`be smo upali, da bo sicer ve~ja. Na{a `elja je, da se pribli`amo {tevilki 100.

Razveseljiva je bila udele`ba v ka­ tegoriji pod 18 let. Po rezultatih sode~ bodo ti mladci kmalu krojili rezultate pri vrhu oz. gre med nji­ mi iskati prihodnjega kralja Smol­ nika. @e sedaj pa smo sklenili, da bo naslednje leto prireditev na sporedu vsaj dva tedna prej.«

16. oktobra sta bila v dolini Zavr{nice ~etrti~ zapored okronana kralj in kraljica Smolnika. Na smolni{ki prestol bo organizator, TVD Partizan @irovnica, za leto 2016 vrezal imeni Tina Klinar in Jure ^eba{ek. Med doma~ini sta naslov kraljice in kralja osvojila Tanja Tajnikar in Toma` Dolar.

Prvouvr{~eni Jure ^eba{ek, Top­ fitTeam, je strmino premagal s ~asom 13:36 pred Toma`em Do­ larjem, PGD Smoku~ (14:09) in Ka{arska kraljica SmolniGregom Arhom (14:19). V `enski ka 2016 Tanja Tajnikar konkurenci so prva tri mesta osvo­ jile Tina Klinar (17:02), Klara Megli~ (18:54) in Tanja Tajnikar (21:16), ki je z rezultatom osvojila naslov ka{arske kraljice Smol­ nika. Kralj med Ka{arji je tretji~ postal Toma` Dolar (le leta 2014 je bil hitrej{i Luka [turm). Imeni kralja in kraljice Smolnika bo­ sta vpisani na prestol poleg dosedanjih okronanih zmagovalcev Drage @bontar, Laure [imenc in Karmen Klan~nik ter Toma`a Dolarja in Mirana Cveta(rekord proge 12:08).

Trenutek oddiha za Toma`a Dolarja Tekmovanje, sprva napovedano za soboto, 15. oktobra, in nato prestavljeno na nedeljo, sta spremljala megla in rosenje. Kljub temu se je v dolini zbralo 55 tekmovalcev, letos prvi~ tudi mlaj{i od 18 let. Najmlaj{i so se na progo podali prvi, takoj za Miho Kosma~em, ki si je pred tremi leti izmislil tekmovanje, in nato ostali tekmovalci v vrstnem redu, ki je stopnjeval napetost do zadnjega dotika klopce na vrhu Smolnika.

Kralj in kraljica Smolnika 2016, Jure ^eba{ek in Tina Klinar Vsi udele`enci so bili letos dele`ni zavarovanja za eno leto pri Vza­ jemni, ki je pokrila tudi del stro{kov tekmovanja, za kar se organi­ zatorji najlep{e zahvaljujejo Nini. Za topli obrok po razglasitvi rezul­ tatov na prireditvenem prostoru v Zavr{nici je poskrbela Gostilna Knafel iz @irovnice. TVD Partizan se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki so s prakti~nimi nagradami podprli prireditev.

»Folkorni« prihod v cilj  – Primo` Ko{ir Jani Koselj, TVD Partizan @irovnica: »@al je bilo letos prvi~ potreb­ no prireditev prestaviti zaradi slabe vremenske napovedi. Temu je sledilo tudi nekaj odpovedi `e prijavljenih tekmovalcev. A eki­

Polona Kus

Prihodnja {tevilka Novic NOVICE ob~ine @irovnica bo iz{la konec decembra.

T 04/5801240

OB^INE @IROVNICA

Ob~ane vabimo, da uredni{tvu posredujejo informacije o svo­ jem delovanju, zanimivostih v okolici in prispevke za rubrike Hvalimo/Grajamo, Mnenja bralcev, Mali oglasi ter vo{~ila.

Moste 31a 4274 @irovnica

Kontaktni podatki uredni{tva: Medium d.o.o., @irovnica 60c, 4274 @irovnica novice�medium.si, 04 580 50 20, 040 439 560

29

Kri`anka

JELEN S SLOVENSKI AVTOR: PO ŠTIRIMI PODSTAVEK, NOVINAR LJUBITELJ, IN CIMA, BOŠTJAN ODRASTKI PODNOŽJE ALI SATIRIK POGANJEK NEPROFEOVSENEK NA VSAKEM (KIPA SIONALEC STEBRA) JURIČ ROGU

ROBERT REDFORD

AMERIŠKA SMEŠNA FILMSKA ZGODBICA IGRALKA O ZNANI (PATRICIA) OSEBI

MERILNIK PREHITRE VOŽNJE

LASTNIK OPEKARNE OČESNA BOLEZEN, KATARAKTA GRŠKI ANTIČNI RAPSOD NADAV, AVANS

VREMENSKI POJAV UJETNICA TERORISTOV AMERIŠKI IGRALEC (EDWARD)

MESTO V SREDNJI NIZOZEMSKI SL. ATLET (ROBERT) GRAFIČNI FORMAT, KVART

DAVID RODMAN KRALJ ŽIVALI LESEN PLUG ZDRAVNIK ZA NOVOTVORBE

NOVICE

VRH ORGANA

VLOŽEN DENAR V BANKO

BARVA KOŽE, POLT

OSNOVNA ŠOLA

ANJA RUPEL

PREDSTOJNIK UNIVERZE LASTNIK MESARIJE

SLOVENSKI SLIKAR ŠUBIC

SEDMA GRŠKA ČRKA OCTAR

STARINAR SAMODEJNI STROJ

SLOVENSKI PEVEC PESTNER

AMERIŠKI FILM NAGRAJEN Z OSKARJEM LETA 1990

SNOV, IZ KATERE ŠKODLJIVA LAHKO PRIPADAVINA DOBIVAMO ENERGIJO SLOVENSKI PISATELJ (JAKOB)

STOLETJE

SEVERNOAMERIŠKI PLES PASTIR NA LLANIH

VLAČUGA ANGLEŠKI PISATELJ (LEWIS)

KILOGRAM

ANTIČNI DRUGA NAJVEČJA BOJOTIJCI NAŠA REKA JUŽNE AMERIKE SMUČARKA DREV (4264 km)

TOŽITELJ MANJŠI LOPAR

SATIRIČNI PISEC

TOK, ETUI TURŠKI BOJNI NOŽ

OTON POLAK

DANSKI OTOK

PREDEL MARIBORA

LJUBLJANSKO POKOPALIŠČE ANG. SVETLO PIVO GRŠKI BOG GOZDOV, POLJ IN PASTIRJEV

KRAMP, KI IMA SAMO SEKALO

TOLKAČ, KIJ UMBERTO NOBILE KAMNITA PRISTAJALNA OBALA

HRV. OTOK (ANT. ARBA) STADION V BUDIMPEŠTI

GIULIO NATTA GRŠKA MATI OLIMPSKIH BOGOV

ENOCELIČNI ORGANIZEM

ŠVEDSKO SMUČIŠČE

ANTONIO STRADIVARI

IVAN TAVČAR

POLITIČNA ALI VOJAŠKA ZVEZA DRŽAV

UPORNEŽ, TRMOGLAVEC

ZASEDBA ŠESTIH PEVCEV

PREDSTOJNIK OPATIJE

TILEN ARTAČ

EDEN OD STARŠEV, OČE

JATAGAN: turški bojni nož, CARROLL: ang. pisatelj, NORTON: am. igralec, AED: grški rapsod, RENNER: naš atlet, AONI: antični Bojotijci

Geslo prej{nje kri`anke: Duatlon Zavr{nica Nagrade prejmejo: • Ana Bohinec, Breg 96a • Florjan Svetina, @irovnica 94 • Nu{a Poga~ar, Breznica 36 Nagrade prejmete v Domu pri izviru Zavr{nice.

NAGRADNA KRI@ANKA Geslo kri`anke po{ljite do 15. decembra 2016 na naslov Novice ob~ine @irovnica, @irovnica 60c, 4274 @irovnica.

Nagrade prispeva Medium @irovnica: 1. nagrada: stenski, namizni koledar in dnevnik 2. nagrada: stenski in namizni koledar 3. nagrada: stenski koledar

30

MEDENA NOČ parfum s slovenskim medom Nova ženska dišava MEDENA NOČ je prvi parfum z vonjem slovenskega medu.

Ekskluzivno ga za Čebelarstvo Noč polnijo v Franciji.

Njegova nežna sestava prikliče spomin na najžlahtnejše rože, na tople zgodnje poletne večere in na nežen podton medu.

MEDENA NOČ je parfum za samozavestno in sodobno žensko.

Pri ženskah hodita samozavest in urejenost z roko v roki, na to pa vpliva tudi izbira prave dišave.

MEDENA NOČ je čudovito darilo ob prihajajočih praznikih.

Naročila: parfum.noc@gmail.com

T: 04/53 53 610, F: 04/53 53 621 E: info@kgz-sava.si www.kgs-sava.si Pon - Pet 9.00 − 17.00

Trgovina Lesce T: 04/53 53 623 04/53 53 619 • • • • • • • • • • •

Sob 9.00 − 12.00

velik izbor pirotehnike (od 1. 12. dalje) sveže novoletne jelke (v decembru) sok in kis pridelan iz lastnih jabolk jabolka za ozimnico iz Sadovnjaka Resje ajdova moka iz lastne proizvodnje sončnice, hrana za zunanje ptice, ptičje hišice vrhunski peleti za kurjavo slovenskega in avstrijskega proizvajalca velik izbor sadik sadnega drevja in grmovnic velik izbor mesarske opreme, pripomočkov za izdelavo kolin, svežih in umetnih črev suhi jabolčni krhlji iz lastne proizvodnje dnevno sveže mleko

jabolka za ozimnico!

Prodaja T: 04/53 09 250, 04/53 09 251, 04/53 53 623 E: resje@kgz-sava.si Veleprodaja T: 04/53 53 619 E: tadeja.kuncic@kgz-sava.si

ODLIČNO DARILO ZA VAŠE NAJMLAJŠE Hiška buri domišljijo in spodbuja ustvarjalnost. Otroci skozi igro spoznavajo življenje čebel.

KOLEDARJI 2017

Vsebina: 5 sestavnih delov iz kompaktnega valkartona, enostavno sestavljanje, komplet nalepk za barvanje, v nosilnem kartonu Dimenzije hiške: 105 x 76 x 117 cm

24,00 eur + 22% DDV

www.medium.si T: 580 50 20

Kupon ne velja za akcijske artikle.

Popusti se med seboj ne seštevajo.

Rožna dolina 50, 4248 Lesce

23.12.2016 in 30.12.2016

Parfum lahko za ceno 25 eur dobite v BISTRO NOČ.

NOVI SUV*

PEUGEOT

3008

www.peugeot.si

SUV, KOT GA ŠE NI BILO

*SUV - SPORT UTILITY VEHICLE, ŠPORTNI MESTNI TERENEC

Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 6,0 l/100 km. Izpuh CO2: od 109 do 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0282 do 0,0663 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00008 do 0,00203 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,36. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

NOVI SUV PEUGEOT 3008

AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 66 60

JESENICE - LESCE OKULISTI^NA AMBULANTA BERCE Imate v kratkem obletnico, rojstni dan, poro~no slavje, predstavitev v podjetju in bi radi pripravili odli~no pogostitev?

Restavracija “Ejga” vam z veseljem prisko~i na pomo~.

Za vas organiziramo in pripravimo pogostitev na va{i željeni lokaciji ali v Restavraciji Ejga, kjer se nahaja tudi lo~eni prostor za zaklju~ene družbe do 70 oseb.

zbiramo rezervacije za prednovoletna sre~anja

Jesenice, C. Mar{ala Tita 50, T: 04 586 24 16 EUR ZA ŽE89OD Lesce, @elezni{ka cestaLIBERTY 7, T: 04 531 34 69 www.optika-berce.si

- velika izbira progresivnih stekel vseh cenovnih razredov - brezpla~no dolo~anje dioptrije - specialisti~ni okulisti~ni pregledi - pregledi za vozni{ke izpite