Jeseniške novice, 19. avgust 2022-12

1Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

OBČINSKE NOVICE

OBČINSKE NOVICE

dnevu Občina Jesenice prvega av gusta praznuje spominski dan. Vsako leto ga zaznamu jejo s polaganjem vencev k spomeniku na Obranci in slovesnostjo v Kolpernu. stran 2

Pomladi so v parku postavi li štiri nove lesene klopce, dva lesena mostička za pre hod čez vodo in en večji le sen podest nad srednjim jezercem. stran 8

jeseniški občini je zaradi dolgotrajne suše v veljavi ukrep racionalne porabe in varčevanja s pitno vodo. Vse uporabnike pozivajo, naj pi tne vode ne uporabljajo za zalivanje vrtov, zelenic in dvorišč, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov ... Spošto vanje ukrepa, ki velja do pre klica, preverja medobčinsko redarstvo.

V jeseniški občini so uredi li prvo ferato, to je zavaro vano plezalno pot. Ferato Dobršnik so zasnovali v so teski potoka Dobršnik nad Hrušico. Visoka je 270 me trov, dolga tisoč metrov, označena je s stopnjo zah tevnosti B, kar pomeni, da je srednje zahtevna, menja vajo se lažji in težji odseki. Čas plezanja so ocenili na uro in 15 minut. Obvezna je uporaba čelade, plezal nega pasu in samovaroval nega kompleta.

Obvezna je uporaba čelade, plezalnega pasu kompleta.samovarovalnegain

V

Jeseniška občina je dobila prvo ferato, in sicer Dobršnik nad Hrušico. Dolga je tisoč metrov in visoka 270 metrov. Je srednje zahtevna, menjavajo se težji in lažji odseki.

sedanja vlaganja občine v obnovo Ruardove graščine. Brez pomoči države pa je na daljevanje projekta zdaj pod velikim vprašajem, pravijo na Občini Jesenice, kjer so doslej v prenovo vložili že 1,8 milijona evrov, v leto šnjem proračunu pa zagoto vili še dodatnih 1,4 milijona, skupaj torej 3,2 milijona. Za zaključek celotne sanacije bi potrebovali še enkrat toliko sredstev, a takšnega pritiska proračun Občine Jesenice ne zmore več, pravi župan Blaž Račič.

Pot jo pelje fizioterapijov Zala Klarič z Jesenic je ena od letošnjih zlatih maturantk poklicne mature na Srednji šoli Jesenice. stran 10

Na lestvici najboljših podjetij Jeseniško podjetje Kovinar, v katerem izdelujejo armatur ne mreže, je lani ustvarilo rekordne prihodke. Lani so izplačali trinajsto in celo šti rinajsto plačo. stran 4 tudiVKULTURAnovemmuzejumeteorit

jeseniške novice

Pri urejanju sta moči združi li Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora, Dobršnik je namreč mejni potok med občinama, ferata je tako geo grafsko v obeh občinah. Ure ditev je stala dobrih štiride set tisoč evrov, stroške sta si delili jeseniška in kranjsko gorska občina. Kot je dejal jeseniški župan Blaž Račič, je to prva ferata v jeseniški občini. »V občini imamo kar nekaj zanimivo sti in veseli smo, da zdaj lahko na obisk povabimo tudi vse aktivne ljubitelje narave,« je dejal in izrazil zadovoljstvo, da so pri ure janju sodelovali z Občino Kranjska Gora.

Na Občini Jesenice so pred kratkim prejeli odločbo mi nistrstva za kulturo, s katero je to zavrnilo vlogo za sofi nanciranje obnove Ruardove graščine na Stari Savi s sred stvi iz načrta za okrevanje in odpornost. Glede na to, da Občina Jesenice obnove tega kulturnega spomenika dr žavnega pomena samo z la stnimi sredstvi ne zmore na daljevati, sta nadaljevanje in zaključek obnove brez po moči države vprašljiva, so sporočili z občine. Na razpisu so se nadejali 1,6 milijona evrov sofinancira nja, a s projektom niso dose gli zadostnega števila točk. Kot so pojasnili, se je izkaza lo, da sta zelo pomembna kriterija lokacija spomenika (na t. i. obmejnem problem skem območju ali na obmo čju TNP) ter uvrščenost spo menika na Unescovem seznamu svetovne dedišči ne; zaradi pogojev razpisa tudi niso bila upoštevana do

brez sofinanciranja

Trak so prerezali: direktor Zavoda za šport Jesenice Almin Gorinjac, predsednik KS Hrušica Janez Marinčič, župan Občine Kranjska Gora Janez Hrovat in župan Občine Jesenice Blaž Račič. / Foto: Urška Peternel

Kr anjskogorski župan Ja nez Hrovat pa je povedal, da je to že peta ferata v nji hovi občini. Zanimanje je veliko, nekateri obiskovalci pridejo prav zaradi krajših plezalnih poti, ki so lahko odprte celo leto. Trak ob odprtju so prereza li župana Račič in Hrovat, predsednik Krajevne sku pnosti Hrušica Janez Ma rinčič in Almin Gorinjac, direktor Zavoda za šport Jesenice.

Država je zavrnila vlogo za sofinanciranje obnove Ruardove graščine v višini 1,6 milijona evrov. Ruardova graščina

/ Foto: Nik Bertoncelj

Urška Peternel

Nova ferata Dobršnik

Spoštljivo spominskemob

Urška Peternel Nadaljevanje obnove Ruardove graščine je zdaj negotovo.

Letno izide dvaindvajset številk www.gorenjskiglas.siJeseniške novice so redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Urša Peternel

Časopis občine Jesenice, 19. avgusta 2022, številka 12 3. stran 4. stran

Urška Peternel

Varčevanje s pitno vodo

Turisti pohodnikipredvsemso Jesenice, mesto jekla in bogate evropskihturistezgodovine,fužinarskeprivabljajoizštevilnihdržav. stran 9

Kljub zapletom z obnovo Bu celleni-Ruardove graščine v Gornjesavskem muzeju Je senice snujejo vsebine za Slovenski železarski muzej in razstavo FeNOMEN. stran 6 parkuNovostiZANIMIVOSTIvZoisovem

Iskreno sem vesel, da so mladi športniki iz naše občine dobili lepo priložnost za pridobivanje novih izkušenj, in želimo si le, da bi se naši mladi tudi v prihodnje udeleževali podobnih prireditev.

budili tudi svoje vrstnike, prijatelje, sošolce, brate in sestre, ki bi podobno prilo žnost lahko dobili v priho dnje. Z udeležbo so jim mla di športniki lahko postali Našazgled. skupna želja je, da mlade spodbujamo k špor tnemu udejstvovanju. Poleg tega, da napredujejo na športnem področju, pridobi vajo tudi prepomembne ži vljenjske izkušnje, obenem skrbijo za dobro zdravje –vsi namreč vemo, kaj pome ni zdrav duh v zdravem tele su; in tudi to, da kar se Janezek nauči, to Janez zna. Če ljudje dobre navade, po vezane s telesno vadbo, pri dobijo v mladosti, obstaja ve lika verjetnost, da bodo takšno navado ohranili in negovali vse Udejstvovanježivljenje.všportu po meni tudi, da mladi gradijo svojo samopodobo, pridobi vajo samozavest, se privajajo delovnih navad ter navajajo na določen red in disciplino, da spoznavajo ekipni duh in se zavedajo pomena vsakega prispevka: vsak posameznik namreč lahko doda kamen ček v mozaik gradnje ekipe (ali skupnosti). Vse našteto in tudi še kaj več prinaša športno udejstvovanje mla dih: na poti v odraslost mla dim ljudem športno udej stvovanje pomaga, da postanejo odgovorni člani Predskupnosti.tekmovanji sem mla dim športnikom zaželel predvsem to, kar želim špor tnikom, za katere sicer sti skam pesti na športnih tek movanjih. Pokažejo naj največ, kar znajo in zmore jo, ter da naj s ponosom za stopajo barve Jesenic. Ko športnik da od sebe vse, kar zmore, si ne more oči tati ničesar: če to pomeni viden dosežek, je to zagoto vo uspeh, če ne, lahko le prizna, da je nasprotnik boljši, kar pa ni neuspeh, ampak le spoznanje o la stnih omejitvah.

Prvi avgust je bil od leta 1954 naprej praznik Občine Jesenice, takrat še skupne, ki je segala od Rateč do Ro din. Leta 1998 so člani ob činskega sveta izglasovali spremembo, da se za občin ski praznik izbere 20. ma rec, dan, ko se je leta 1929 takratni trg preimenoval v mesto, 1. avgust pa ostane spominski dan v spomin na oboroženi spopad Cankarje ve čete z Nemci na Obranci na Mežakli, prvi spopad na Gorenjskem v drugi svetov ni Vsavojni.leta Občina Jesenice s člani borčevske organizacije ohranja spoštljiv spomin na te dogodke iz narodnoosvo bodilne vojne. Najprej so bile slovesnosti z veliko ude ležbo na Obranci na Meža kli, sedaj pa so v dvorani Kolpern na Jesenicah. Tudi letos je pred spomin skim dnevom občinska dele gacija – župan Blaž Račič, predsednik Združenja bor cev za vrednote NOB Jeseni ce Izidor Podgornik ter predsednik borčevske orga nizacije Podmežakla – na Obranci obiskala spominsko obeležje in položila venec in Nacvetje.slovesnosti v dvorani Kolpern na Stari Savi na Je senicah so se ob spomin skem dnevu zbrali pred stavniki borčevskih in v eteranskih organizacij, Občine Jesenice ter drugi občani in občanke. Po poz dravnih besedah predsedni ka Zveze združenj borcev NOB Jesenice - ŽirovnicaKranjska Gora Izidorja Podgornika in župana Ob čine Jesenice Blaža Račiča je v nadaljevanju slavnostni govornik Martin Premk, poslanec državnega zbora republike Slovenije, orisal zgodovino partizanskega boja na Gorenjskem in šir še v Sloveniji, poudaril je večkratno potvarjanje zgo dovinskih dejstev in se za vzel, da se resnica ohrani in Nspoštuje.aslovesnosti so v kultur nem programu pripravili re cital partizanske lirike v iz vedbi Gašperja Stojca in Jana Čelesnika, za glasbeni del je poskrbela harmonika rica Špela Šemrl.

Recital partizanske lirike v izvedbi Gašperja Stojca in Jana Čelesnika / Foto: Nik Bertoncelj Za glasbeni del je poskrbela harmonikarica Špela Šemrl. / Foto: Nik Bertoncelj Župan Blaž Račič

Blaž Račič

Občina Jesenice prvega avgusta praznuje spominski dan. Vsako leto ga zaznamujejo s polaganjem vencev k spomeniku na Obranci in slovesnostjo v Kolpernu.

V Coventryju v Angliji so med 11. in 16. avgustom potekale Mednarodne igre šolske mladine (Internatio nal Children's Games –ICG), ki so se jih (to bese dilo sicer pišem tik pred odhodom delegacije na pot) letos prvič udeležili tudi mladi športniki in športnice z Jesenic. V Angliji so sicer nastopali mladi športniki iz 32 držav, z vseh petih kontinentov, kar je bil zagotovo enkraten in nepozaben dogodek. Mladi športniki so Občino Jesenice zastopali v malem nogometu (osem igralcev), košarki 3 na 3 (štirje igralci), plezanju (trije plezalci) in plavanju (dve plavalki). Vod ja odprave je bil Aleš Ošljak, učitelj športne vzgoje na OŠ Koroška Bela, v spremstvu so bili še trije trenerji, na tekmovanjih sem mlade spodbujal tudi sam. Mladi športniki na teh tek movanjih ne tekmujejo pod državno zastavo, ampak za stopajo posamezno lokalno skupnost. S tem mladi utr jujejo tudi privrženost svo jemu domačemu okolju. Udeležba na mednarodnih športnih igrah šolske mladi ne v Coventryju je bila pri ložnost za mlade športnike, da so se preizkusili na špor tnih terenih in da so spo znavali svoje vrstnike iz raz ličnih držav sveta. Hkrati udeležba na tako velikih igrah predstavlja pomemb no spodbudo za mlade za nadaljnje športno udejstvo vanje. Udeležba na teh igrah je mladim poleg spo znavanja mladih iz drugih dežel omogočila tudi, da so s tem spoznavali njihovo kulturo, izročila, navade, običaje ter jih primerjali s Predvsemsvojimi. pa je pomembno, da je vsak od mladih športni kov z udeležbo pridobil po membno življenjsko izku šnjo, za katero verjamem, da jim bo ostala v lepem spomi nu, da jih bo navdihovala na nadaljnji športni in šolski poti pa tudi sicer v življenju. Hkrati je udeležba na igrah tudi svojevrstna nagrada za mlade športnike za njihovo dosedanje delo, za vložen trud ter stalno prizadevanje in stremljenje k napredku. Na ta način se mladi ne obo gatijo le osebno, prepričan sem, da bodo obogatili tudi našo celotno skupnost. Mor da bodo z udeležbo na igrah k še bolj zavzeti vadbi spod

Osrednja slovesnost v dvorani Kolpern / Foto: Nik Bertoncelj

Občinske novice 2 Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

Polaganje venca k spomeniku na Obranci / Foto: Janko Rabič Slavnostni govornik je bil poslanec Martin Premk. / Foto: Nik Bertoncelj

Spoštljivo spominskemob dnevu Janko Rabič izkušnjeMednarodnezamlade

Občinske novice 3Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

JESENICE51,TITAMARŠALACESTAD.O.O.,JEKO,

Nova ferata Dobršnik

V primeru okvare na glavnih oskrbovalnih cevovodih iz vodnih virov Peričnik ali Završnica lahko popravilo okvare traja dlje časa. Okvaro moramo najprej poiska ti, nato izvedemo izkop materiala nad vo dovodno cevjo in šele nato lahko izvede mo popravilo. Zaloge vode v vodohranih hitro poidejo in motnja vodooskrbe dose že večji del uporabnikov. Pred ponovno vključitvijo v sistem moramo cevovod te meljito sprati, in sicer na najbližji točki za okvaro, in ga po potrebi tudi dezinficirati. Izpraznjeni vodovodni sistem nato po novno napolnimo, s čimer je vodovodna oskrba vzpostavljena. Zaradi zmanjšane izdatnosti vodnih virov polnjenje sistema traja dvakrat toliko časa kot običajno, ko je vode v vodnih virih v izobilju. Tudi upravljavci vodovodnega omrežja si želimo čim manj okvar in s tem poveza nih motenj pri zagotavljanju oskrbe s pi tno vodo občanom. Še naprej si bomo prizadevali za preprečevanje oz. kar naj hitrejšo odpravo motenj. Če zaznate okvaro, nas o tem čim prej obvestite na dežurno telefonsko šte vilko 031 570 977, saj s tem pripomo rete k zmanjšanju izgube vode ter mo rebitne gmotne škode in hitrejši odpravi okvare. Osnovni nasveti za varčevanje s pitno vodo:povsaki uporabi vode dobro zapremo pipo, • redno preverjamo delovanje stranišč nih kotličkov za vodo in vodomernih pomivalništevcev, in pralni stroj uporabljamo samo, ko sta polna posode oziroma pe rila, in uporabljamo varčne programe, • skrajšamo čas prhanja, med umivanjem zob, miljenjem rok in šamponiranjem zapremo pipo, • ponovno uporabimo vodo, ki smo jo uporabili za spiranje zelenjave, sadja in mesa (npr. za zalivanje lončnic, vrta …), dvorišča pometemo, ne pomivamo jih z vodo oz. tlačnimi čistilci …

Ferata je označena s stopnjo B ter ponekod C in je srednje zahtevna. / Foto: Janko Rabič Župan Občine Jesenice Blaž Račič je letošnji dopust sku paj z ženo preživel na poto vanju po Nemčiji, Luksem burgu in Franciji. »Obiskala sva sorodnike in prijatelje ter ga sklenila v Parizu,« je po vedal. Čeprav sta kolesi za razliko od zadnjih let pustila doma, sta tudi letos potovala trajnostno – z vlakom. »Res je, da je takšen način potova nja specifičen, a se mi zdi pomembno, da ob energet ski draginji in stopnjevanju klimatskih sprememb spre menimo tudi svoje potovalne navade.« Med zanimivejšimi postanki je omenil mestece Lauf pri Nürnbergu, kjer sta se udeležila tradicionalne povorke po mestnih ulicah in v živo spoznala bavarsko festivalsko tradicijo na Kuni »Edengundenfestu.odpomembnih ciljev potovanja je bil obisk cerkve v Tübingenu v Nemčiji, v ka teri je 13 let deloval Primož Trubar, ki je Slovencem dal prvo tiskano knjigo v sloven ščini.« Vrhunec potovanja pa sta po njegovih besedah doživela v Longwyju, franco skem mestu ob meji z Belgi jo in Luksemburgom, ki je gostil cilj šeste etape letošnje Dirke po Franciji. »Tam sva k etapni zmagi in prevzemu rumene majice vodilnega pospremila kolesarja Tadeja Pogačarja.«

od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48. WWW.JESENICE.SI 1. stran Do ferate obiskovalca vodijo smerokazi z rumenimi puščicami. / Foto: Urška Peternel Blaž Račič (levo) v Longwyju z ženo in Bernardom Thévenetom, zmagovalcem Toura leta 1975. / Foto: osebni arhiv PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ŽALUZIJE JESENICE, 04/586 33 70 GSM: 040/201 488 KRANJ, 04/236 81 60 GSM: 051/621 085 – za novogradnje – zamenjava starih oken www.oknamba.siJESENICE17,BOKALASTANETAUL.S.P.,OBERŽANANDREJ

kom zemljišč, ki so omogo čili Čezuporabo.zimobo ferata zaprta, uporaba bo dovoljena do 31. oktobra in zatem spet od 1. aprila naprej. Turistična pot že pred stotimi leti Na tem območju je že pred 122 leti potekala turistična pot (ki so jo kasneje opusti li); sotesko Dobršnik na mreč sestavlja največja sku pina slapov v Karavankah. Za predstavitev je na infor mativnih tablah pred vsto pom v ferato poskrbela Ra zvojna agencija Zgornje Gorenjske.

Mateja Rant jeseniške novice Jeseniške novice so priloga Gorenjskega glasa IZDAJATELJ Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj ODGOVORNA UREDNICA Urša Peternel, 041/570 ursa.peternel@g-glas.si942, NAMESTNICA ODGOVORNE UREDNICE Marjana Ahačič, 031/352 marjana.ahacic@g-glas.si514, UREDNIŠKI ODBOR: Ines Dvoršak (predsednica), Urša Peternel, Janko Rabič novice.jesenice@jesenice.si LEKTORIRANJE Maja Stržinar TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik OGLASNO TRŽENJE Jana Triller, 041/279 807, Nejana.triller@g-glas.sinaročenihprispevkov in pisem bralcev ne honoriramo. Jeseniške novice, št. 12/letnik XVII so priloga časopisa Gorenjski glas, št. 66, ki je izšel 19. avgusta 2022. Jeseniške novice so priložene Gorenjskemu glasu in brezplačno poslane v vsa gospodinjstva v občini Jesenice, izšle so v nakladi 25.970 izvodov. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, petek od 8. do 15. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Vikend, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o. / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 2,00 EUR, petek 2,20 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 5 %; naročnina se upošteva

Pri izvajanju oskrbe s pitno vodo se za posleni v podjetju srečujemo z načrtova nimi okvarami ob obnovah in nenačrto vanimi okvarami, kadar pride do loma cevi, ki jih je treba interventno odpraviti. Če popravilo okvare ali prevezavo lahko načrtujemo vnaprej, vas o tem pravočas no in vnaprej obvestimo. V primeru višje sile to storimo takoj, ko je mogoče.

Ferato upravlja Zavod za šport Jesenice in direktor za voda Almin Gorinjac je po vedal, da je pot izjemno sli kovita, ob njej je sedem slapov, ob deževju celo de vet, bogata je s fosili, pester je živalski svet. Izhodišče na Hrušici Izhodišče je na parkirišču na Hrušici (parkiranje je brez plačno), ki je označeno s ta blo Parkirišče ferata Dobr šnik. S parkirišča je približno 15 minut hoje do vstopne točke pod prvim sla pom, kjer so postavljene tudi table z opisom ferate. Celotna pot od parkirišča na prej je označena s smeroka zi z rumenimi puščicami, na skalah ob strugi potoka Dobršnik, kjer poteka pot do ferate, pa so narisane rdeče puščice. Stezica večkrat prečka strugo potoka. Izposoja opreme Obiskovalcem priporočajo uporabo primerne obutve, saj je pot zaradi bližine vode spolzka. Opremo, ki je za obisk ferate obvezna, to je čelade in samovarovalnega pasu, pa si lahko tudi izpo sodijo, in sicer v piceriji Trucker na Hrušici vsak dan med 9. in 22. uro, cena izpo soje je 15 evrov na dan. Za sestopanje s ferate je ob vezna uporaba gozdne poti, sestopanje navzdol po ferati ni dovoljeno. Ob tem se je Gorinjac zahvalil tudi lastni

Dopust z vlakom

Letošnje poletje je eno izmed toplej ših v zadnjih letih. Toplo poletje prine se veliko lepih dogodivščin in žal tudi omejitve. Po Sloveniji se je začelo omejevanje porabe pitne vode že v ju niju. Na Jesenicah je bil izdan ukrep racionalne rabe in varčevanja s pitno vodo šele drugega avgusta. Daljše sušno obdobje je vplivalo na zmanjša no izdatnost vodnih virov, medtem ko se je poraba močno povečala. S pitno vodo je treba ravnati skrbno in varčno. To pomeni, da pitne vode ne uporab ljamo za zalivanje zelenic, potratno zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, dvorišč, polnjenje bazenov in drugo nenamensko rabo. Spoštovanje ome jitve v času izdanega ukrepa preverja tudi medobčinsko redarstvo. V zadnjem obdobju so bile pogostejše motnje oz. prekinitve oskrbe s pitno vodo. V povezavi s tem smo prejeli nekaj sporočil občanov z neosnovanimi naved bami, da izvajamo redukcije vode in ne obveščamo občanov.

Uporabnike o motnjah pri izvajanju vo dooskrbe vedno obveščamo po različnih kanalih: objava obvestila na naši spletni strani, na lokalnem Radiu Triglav, upo rabniki, ki so naročeni na SMS-obvešča nje, obvestilo prejmejo v kratkem sporo čilu na mobilni telefon. Vabimo občane, ki še niste naročeni na brezplačno SMS-obveščanje o moteni oskrbi s pitno vodo, da izkoristite to že dolgoletno možnost obveščanja. Prijavi te se lahko na spletni strani bibostesi/prijava-na-brezplacno-obvescanjehttps://jeko.invprihodnjeomotnjahvvodooskrpravočasnoobveščeni.

OSKRBA S PITNO VODO V POLETNIH MESECIH

Obnova počivališča Lipce

Občinske novice 4 Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

Prejeli smo

O

Obnova počivališča Lipce jug že poteka, še letos naj bi začeli dela tudi na drugi strani avtoceste na počivališču Lipce sever. / Foto: Gorazd Kavčič

Okužba z lesno gobo A največje negativno prese nečenje je šele sledilo: pred dvema letoma so ugotovili, da je celoten objekt okužen z lesno gobo, ki je ena najbolj nevarnih razkrojevalk lesa. Dela so na zahtevo strokov njakov takoj zaustavili, samo odstranitev lesne gobe in iz vedba nosilnih konstrukcij pa naj bi stali dodatnih 1,4 milijona evrov. Manjka še vsaj tri milijone evrov »Za obnovo je Občina Jese nice doslej namenila okrog 1,8 milijona evrov, dodatno ima zagotovljenih še 1,4 mi lijona evrov v letošnjem ob činskem proračunu. Skupaj to pomeni za 3,2 milijona evrov vlaganj iz občinskega proračuna oziroma dobro polovico od trenutno ocenje ne vrednosti celovite preno ve. Za dokončanje prenove bi po zdajšnjih ocenah vre dnosti potrebovali še pribli žno tri milijone evrov, ven dar je tudi ta ocena zlasti v luči razmer na trgih povsem negotova,« so povedali na Občini Jesenice. Kot so poudarili, takšnega pritiska proračun Občine Je senice ne zmore. »Hkrati je bilo iz razprav na zadnji seji ob obravnavi re balansa proračuna mogoče jasno razbrati stališče občin skega sveta Občine Jesenice, iz katerega izhaja, da se lah ko obnova nadaljuje le v pri meru izdatnejše finančne podpore države oziroma EU,« so opozorili. Ogroženo delovanje muzeja »Ustavitev investicije bi po membno ogrozila kulturni spomenik državnega pome na oziroma osrednji objekt na muzejskem območju Sta ra Sava. S tem bi območje iz gubilo spomeniške lastnosti, odprlo bi se vprašanje v zve zi z načrtom upravljanja Sta re Save. Ogroženo bi bilo de lovanje Gornjesavskega muzeja Jesenice, ki ima se dež v Ruardovi graščini. Ogrožene bi bile ambicije muzeja na področju ohra njanja in prezentacije žele zarske dediščine. Pod vpra šajem bi bilo posebno pooblastilo Vlade RS in mi nistrstva za kulturo za opra vljanje državne javne službe muzejev in za kar muzej pri dobiva znatna sredstva na le tni ravni, ogrožena bi bila muzejska dejavnost na splo šno,« so pojasnili. Vabilo ministrici na Jesenice Kot so dodali, si prizadevajo, da bi nujnost zagotovitve fi nančnih sredstev prepoznala tudi država. Župan Račič je zato na obisk že povabil novo ministrico za kulturo Asto Vrečko, zatem pa bodo sprejeli tudi nadaljnje odlo čitve glede obnove.

Ruardova graščina brez sofinanciranja

Obsežno prenovo Ruardove graščine na Stari Savi so za čeli leta 2018. Stavbo iz leta 1538 je leta 2019 vlada raz glasila za kulturni spomenik državnega pomena, po pre novi pa naj bi postala osre dnji objekt muzejskega ob močja, v njej naj bi zaživel Slovenski železarski muzej. Po prvotnih ocenah naj bi celotna investicija stala 2,2 milijona evrov, a se je že kmalu izkazalo, da bodo po trebna bistveno večja vlaga nja. Ko so se lotili del, so na mreč izvajalci naleteli na kar nekaj presenečenj, med dru gim so se pokazale težave s statiko, potrebna je bila za menjava celotnega ostrešja, poleg tega so v notranjosti odkrili nove poslikave, ki jih je bilo treba zaščititi.

Na lestvici najboljših

Oglašam se na članek mag. Jožeta Ostermana v Jeseni ških novicah 24. junija. Podpi ram sklep KS Javornik - Koro ška Bela glede neimenovanja osnovne šole po Pavletu Zidar ju. V prejšnjem sistemu se je imenovala po kurirju Jožetu Zupanu - Ježku. Sedaj pa gre mo zopet v tiste čase! Mislim tudi, da odločanje krajanov ne bi bilo smiselno, saj nekateri prihajajo ali pa odhajajo s Ko roške Bele in jim je vseeno za ime šole. Kar se tiče idiotizma: žalostno za tak izraz izpod peresa magistra. Le kakšna sramota naj bi bila to, kar so izglasovali na seji KS? In se daj bi se po vašem prepričanju p redsednik KS Matej Brus moral opravičiti sokrajanom za to, kar so odločili svetniki? Lepo vas prosim. Če že navija te, da mora imeti šola ime po nekom, pa naj se imenuje po prvem županu Koroške Bele. Tu je potem še dr. Matej Po točnik, Guntr po domače, ro jen 8. septembra 1872, profe sor, zgodovinar, borec za slo venske pravice ob severni meji in častni občan Koroške Bele. M oje osebno mnenje pa je: Šola naj se še naprej imenuje po kraju Koroška Bela! Na koncu pa vprašanje za vas, mag. Osterman: Vam je kaj poznana zgodovina Koroške LepBele? pozdrav, domačin in Blan, malar v penziji Jože Anderle

šoleimenovanju–drugič 1. stran

Urška Peternel

Na mestu starega, dotrajanega počivališča Lipce jug bo zaživelo novo, sodobno avtocestno počivališče. To bo, kot pravijo na Darsu, urbano in moderno urejeno, imelo bo prostor za okrepčevalnico, sanitarni del s toaletnimi prostori, urejeno igrišče in prostor za počitek ter informacijsko točko.

Jeseniško podjetje Kovinar, v katerem izdelujejo armaturne mreže, je lani ustvarilo rekordne prihodke. Podjetje nima niti evra posojil, vse investicije financirajo z lastnimi sredstvi. Lani so izplačali trinajsto in celo štirinajsto plačo.

Urška Peternel

Kovinar Jesenice je največji proizvajalec armaturnih mrež na območju nekdanje Jugoslavije. / Foto: Tiso Gabriele Na avtocestnem počivališču Lipce jug brnijo gradbeni stroji in še letos naj bi na me stu starega in dotrajanega za živelo novo, sodobno avtoce stno počivališče. To bo, kot pravijo na Darsu, urbano in moderno urejeno, imelo bo prostor za okrepčevalnico, sa nitarni del s toaletnimi pro stori, prostor za kadilce s ka dilnico, urejeno igrišče in prostor za počitek ter infor macijsko točko, na kateri bodo obiskovalci imeli dostop do prometnih, turističnih in vremenskih informacij. Po leg tega bodo preplastili asfalt in namestili novo prometno opremo, območje na novo komunalno opremili, name stili pa bodo tudi videonad zor. Na novo počivališče ne bo več dovoljen dostop težkih tovornih vozil. »Pri veliki večini potnikov v tranzitu so mala počivališča prvi in morda tudi edini stik s Slovenijo. Imenovali bi jih lahko tudi ogledalo Sloveni je, zaradi česar je njihova urejenost še pomembnej ša,« poudarjajo na Darsu, kjer bodo na enak način kot Lipce jug obnovili tudi poči vališče Lipce sever, skupaj pa 14 malih počivališč ob slovenskih avtocestah. Na njih ni bencinskih servisov, doslej pa niso imela enotne podobe, oprema je bila stara, tudi uničena, nameščenih je bilo zgolj nekaj miz s klopmi, sanitarije pa so bile večinoma dotrajane. Poleg tega je bila večina površin namenjena zgolj parkiranju osebnih in tovornih vozil. Za izvajalca sta bila izbrana Hidrotehnik in KPL v sku pnem nastopu, pogodbena vrednost del pa je 10,4 mili jona evrov brez DDV.

Jeseniško podjetje Kovinar, ki je največji proizvajalec armaturnih mrež na obmo čju nekdanje Jugoslavije, se je po oceni časopisa Finan ce uvrstilo na dvanajsto me sto na lestvici TOP 101 naj uspešnejših podjetij v Sloveniji. Glavna kriterija sta bila čisti dobiček v za dnjih treh letih in medletna rast prihodkov. Direktor podjetja Matjaž Dolenec ta kšno uvrstitev pripisuje ugodnim razmeram na pro dajnih trgih, pravilni po slovni politiki, predvsem pa pripadnosti in dobremu delu vseh zaposlenih. »V zadnjih letih beležimo rast prodaje, posebej uspe šno pa je bilo leto 2021, ko smo prodali rekordno koli čino armaturnih mrež. Pod jetje je finančno zdravo, brez dolgov, saj nimamo niti enega evra posojil, vse investicije financiramo z la stnimi sredstvi,« je povedal Lanidirektor.soustvarili 52 milijo nov evrov prihodkov, glavni trg je Slovenija, izvozni pa Hrvaška, kjer ustvarijo tretji no Podjetjeprodaje.jeod leta 2007 v ita lijanski lasti, lastnik je sku pina Pittini, ki je ena večjih jeklarskih korporacij v Evro pi s številnimi obrati. »Tuje lastništvo je na sam razvoj in poslovanje vplivalo pozi tivno, odnosi so korektni, predvsem pa je pomembno, da imamo kot eno od podje tij skupine nemoten dostop do surovinskega trga, kar je v trenutnih razmerah strate škega pomena,« je poudaril VDolenec.podjetju je ta čas petdeset zaposlenih, se pa – tako kot v številnih drugih podjetjih – tudi v Kovinarju srečujejo s pomanjkanjem kadra. »Pomanjkanje kadra je pe reč problem ne le sloven skega, temveč tudi evrop skega prostora. Mi iščemo predvsem delavce kovinske stroke za delo v proizvodnji, mehatronike … Nudimo jim stimulativne plače, ki so viš je od slovenske povprečne plače, možnost napredova nja, študijsko pomoč v obli ki sofinanciranja šolnin, po moč v primeru socialnih oziroma zdravstvenih težav … Izplačilo trinajste plače je v našem podjetju že stalnica in je odraz uspešnega po slovanja podjetja, za katere ga so zaslužni vsi zaposleni. Lani pa smo zaradi zelo do brih rezultatov izplačali tudi štirinajsto plačo,« je pove dal direktor. A ker se zavedajo, da je nuj no vlaganje v razvoj in mo dernizacijo tehnologije, ves ustvarjeni dobiček vračajo v podjetje. »Trenutno zaklju čujemo triletni investicijski cikel, v katerem smo inve stirali tri milijone evrov predvsem v avtomatizacijo proizvodnih procesov, za menjavo stare tehnologije, ob novo proizvodnih hal. Načrtujemo pa že tudi nove investicije,« je še pojasnil direktor.

Občina Jesenice je z Občino Valjevo pobratena od leta 1975. Eden pomembnejših razlogov za podpis listine je bila povezanost izgnanih občanov Jesenic z občani Valjeva v času druge svetovne vojne.

Srbsko Valjevo je obiskala delegacija z Jesenic, saj želijo okrepiti sodelovanje na različnih področjih. Obisk občinepobrateneValjevo

Občina Jesenice začenja prenovo pokopališkega objekta na Blejski Dobravi. V njem ne bo več gostinskega lokala, uredili pa bodo čajno kuhinjo, prostor za pripravo žar in razstavni prostor krst.

Na fotografiji s srečanja na Občini Valjevo (z leve): Slobodan Kolarević, predstavnik prostovoljnih gasilcev iz Valjeva, Igor Arh, poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Jesenice, Marjan Dobnikar, poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Žirovnica, župan Občine Jesenice Blaž Račič, župan Občine Valjevo Lazar Gojković, Vladislav Milivojević, predstavnik prostovoljnih gasilcev iz Valjeva, ter Nemanja Petrović, namestnik župana Občine Valjevo / Foto: arhiv Občine Jesenice

Urška Peternel Delegacija Občine Jesenice z županom Blažem Račičem na čelu je pred kratkim obi skala pobrateno občino Va ljevo v Srbiji. Srečali so se z županom Lazarjem Gojko vićem in njegovimi sodelav ci, govorili pa o ponovni vzpostavitvi vezi med pred stavniki obeh občin ter o možnostih sodelovanja na različnih področjih.

V krajevni skupnosti Blejska Dobrava je Občina Jesenice namestila svetlobno opozo rilno tablo za merjenje hitro sti na Kočni, na cesti med Sumido in pokopališčem pa je vzpostavila cono 30. V sklopu tega projekta je bila predlagana tudi ureditev jav ne razsvetljave, ki pa jo bo Občina Jesenice izvedla v letu 2023. Na Kočni lahko otroci tudi že uživajo pri uporabi obnovljenega in na novo asfaltiranega igrišča. V krajevni skupnosti Hruši ca je bila urejena dovozna cesta do kulturnega doma, na parkirišču ob progi (na sproti Hrušice 53) pa so bile postavljene talne označbe. V krajevni skupnosti Sloven ski Javornik - Koroška Bela so bila postavljena nova igra la ob domu na Pristavi, hkra ti pa so že začele potekati tudi aktivnosti v sklopu pro jekta preureditve degradira nih teniških igrišč na Kresu. Projekt je sicer za izvedbo predviden v letu 2023, a je bilo v sodelovanju s krajani, predstavniki podjetja SIJ Acroni in Občine Jesenice že letos območje očiščeno, predvidoma jeseni bo prip ravljen nov tampon, spomla di 2023 pa bodo sledila le še druga predvidena dela in as Vfaltiranje.krajevni skupnosti Pod mežakla so bili na Cesti 1. maja drogovi ulične razsvet ljave dopolnjeni s konzolni mi nastavki za zastave, osvetljen je tudi Hermanov most. Občina Jesenice bo v kratkem most tudi primerno označila. Čeprav je izvedba predvidena v letu 2023, pa so se že v letošnjem letu pri čele tudi aktivnosti v sklopu projekta ureditve poti na Špico. V okviru projekta Šport za zabavo je Občina Jesenice že v minuli zimski sezoni ob koncih tedna za gotavljala brezplačno rekrea cijsko drsanje za otroke in mlade do 18. leta starosti, v jesenskem času pa bodo v sodelovanju z Zavodom za šport Jesenice in Športno zvezo Jesenice izvedene pro mocijske dejavnosti, name njene predstavitvi jeseniških športnih društev in možnos ti športnega udejstvovanja Votrok.krajevni skupnosti Sava je bila obnovljena južna fasada Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, v krajevni skup nosti Plavž pa potekajo ak tivnosti v okviru postavitve kolesarskega poligona (t. i. pumptracka) v neposredni bližini balinišča Baza. Izva jalec je izbran, začetek del pa je predviden oktobra. V krajevni skupnosti Planina pod Golico v kratkem načr tujejo tudi asfaltiranje maka damskega odseka na Priho dih iz smeri transformatorja proti Prihodom 32. »Za vedamo se, da so pri sestavljanju občinskega pro računa manjši, a za občane vseeno koristni projekti veli kokrat spregledani, saj zara di vseh zakonskih obvezno sti in obsežnejših projektov ne pridejo na vrsto. In ravno zato smo se v tem mandatu prvič odločili za projekt iz vedbe participativnega pro računa. Na ta način smo del sredstev občinskega prora čuna namreč namenili iz ključno za te projekte, ki jih predlagajo in izglasujejo ob čani. Participativni proračun se mi zdi pomemben dejav nik pri sodelovanju z občani, zato sem prepričan, da ga je nujno ohraniti tudi v prihod nje, hkrati pa si želim, da bi občani v še večji meri pre poznali možnost soodloča nja in bi bila z vsako nasle dnjo izvedbo njihova udeležba še večja,« je pove dal župan Blaž Račič. Preostale projekte bo Obči na Jesenice izvedla v letu 20 23. Potek izvedbe lahko občani spremljajo na sple tni strani Občine Jesenice pod zavihkom Participativ ni proračun.

Občinske novice 5Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

Urška Peternel

Izvedli večino projektov

V krajevni skupnosti Slovenski Javornik - Koroška Bela so ob domu na Pristavi postavili nova igrala. / Foto: Nik Bertoncelj Občina Jesenice bo sep tembra začela obnavljati po kopališki objekt na Blejski Dobravi. Pogodbo za izved bo del sta pred kratkim pod pisala župan Blaž Račič in direktor podjetja Kovinar –Gradnje ST Jernej Mrak. V sklopu del bodo objekt energetsko sanirali, in si cer bodo zamenjali stavbno p ohištvo, izolirali fasado, tlake in podstrešje, zame njali strešno kritino ... Z iz delavo klančine in preure ditvijo stopnic bodo omogočili tudi enostavnej ši dostop funkcionalno ovi ranim osebam. K ot so pojasnili na Občini Jesenice, bodo spremenili tudi namembnost, po no vem bo celoten objekt na menjen le pokopališki de javnosti. Zdaj je namreč v objektu tudi gostinski lo kal, s prenovo pa bodo ure dili čajno kuhinjo, prostor za voznika in pripravo žar, razstavni prostor krst in Pogodbenaarhiv. vrednost del znaša dobrih 686 tisoč evrov, od česar bo nekaj več kot 143 tisoč evrov sofinan cirala EU iz Kohezijskega sklada, preostanek pa Obči na Jesenice iz proračuna. Dela morajo biti zaključena najkasneje do konca junija prihodnje leto.

Pokopališki objekt na Blejski Dobravi bodo celovito prenovili. / Foto: arhiv Občine Jesenice

Poleg župana Račiča so v je seniški delegaciji sodelovali še Igor Arh, poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Jese nice, Robert Prešeren, po veljnik Gasilske zveze Jese nice, in Marjan Dobnikar, poveljnik štaba Civilne zaš čite Občine Žirovnica. Pro stovoljni gasilci iz občin Je senice in Žirovnica, ki so povezani v Gasilski zvezi Je senice, so v zadnjem obdob ju ohranjali prijateljske vezi s prostovoljnimi gasilci iz »PriložnostiValjeva. za prihodnje sodelovanje se ponujajo še na drugih področjih. Na sre čanju z županom Valjeva La zarjem Gojkovićem so bile poudarjene možnosti sode lovanja med obema občina ma, prostovoljnimi gasilci ter okrepitve sodelovanja med različnimi organizacija mi, denimo kulturnimi, športnimi in drugimi društvi, pa tudi med mladi mi,« je povedal župan Blaž ObčinaRačič. Jesenice je z Občino V aljevo pobratena od leta 1975. Eden pomembnejših razlogov za podpis listine je bila povezanost izgnanih ob čanov Jesenic z občani Valje va v času druge svetovne voj ne. Sodobni časi pa prinašajo nove možnosti in priložnosti sodelovanja, je še poudaril župan Račič. Urška Peternel

Jesenice so lani prvič dobile participativni proračun, imenovan JES odločam. V sklopu projekta je bilo izglasovanih 21 predlogov občanov, katerih izvedba je predvidena v letih 2022 in 2023. Večino projektov, predvidenih za letos, je Občina Jesenice že izvedla.

Obnova pokopališkega objekta

Urška

Akvarel hibiskus Janke Jane Kus / Foto: arhiv društva

V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj že od leta 2008 deluje likov na skupina. Ta čas v njej so deluje pet članic: Ana Šter, Janka Jana Kus, Meri Tišler, Milka Jug in Natalija Žitnik Metaj. Vsaka od njih ima drugačno obliko okvare vida, a kot pravi ena od članic Na talija Žitnik Metaj, sta ljube zen do umetnosti in ustvar janja tako močni, da tudi huda okvara vida ni nepre magljiva ovira. Članice zadnji dve leti sode lujejo z akademsko slikarko Ireno Gayatri Horvat, v času epidemije pa so se namesto na delavnicah »srečevale« v spletni učilnici. Letos spomladi so se odloči le, da bodo sodelovale na 2. Likovnem natečaju Branka Čušina, ki ga je razpisalo Farno kulturno društvo Ko roška Bela. Tema natečaja je bila Rože letnih časov. »Lotile smo se risanja rož s tušem, nato pa nadaljevale z navadnimi akvarelnimi bar vami. Ko smo osvojile preli vanje barv na cvetnih listih raznih rož, smo poskusile še s profesionalnimi akvarelni mi barvami. Te imajo več pi gmenta in naše rože so zaža rele na papirju,« je povedala Natalija Žitnik Metaj. Izbrane akvarele so poslale na natečaj in za tri najboljše prejele nagrade: srebrni akvarel Ana Šter za akvarel Pridih miline, bronasti akva rel Milka Jug za akvarel Re grat, posebno nagrado akva rel pa Janka Jana Kus za akvarel Hibiskus.

Klečalnik je eden redkih predmetov, za katere lahko z gotovostjo trdijo, da je bil v lasti družine Ruard. / Foto: Gornjesavski muzej Jesenice

Urška Peternel Kot je povedal direktor Gor njesavskega muzeja Jeseni ce Aljaž Pogačnik, vsebino za novo stalno razstavo Fe NOMEN, ki jo bodo uredili v Slovenskem železarskem muzeju, ki bo zaživel v ob novljeni Bucelleni-Ruardovi graščini na Stari Savi, prip ravljajo trije avtorji. To so dr. Marko Mugerli, ki pokriva področje zgodovine železar stva, Špela Smolej Milat, ki pokriva področje etnologije in bivanjske kulture fužinar jev, ter Aljaž Pogačnik, ki p okriva področje umetno stne zgodovine. Rdeča nit bo železo Pred štirimi leti so graščino, v kateri je bila na ogled stal na razstava o zgodovini žele zarstva in rudarstva, pouda rek je bil na delavskem gibanju, paleontološki zbirki in zbirki kamnin, zaradi za četka celovite prenove izpraznili. V muzeju so se takoj lotili priprave vsebin za novi Slovenski železarski muzej, ki naj bi zaživel v prenovljenem objektu. »Glavna rdeča nit stalne razstave bo seveda železo in njegov pomen za človeško družbo in industrializacijo. S pomočjo klasičnih in di gitalnih igrifikacij ter neprecenljivih muzejskih predmetov bomo opisali tudi življenje v fužinarskih naseljih,« je povedal Aljaž PredstavljenaPogačnik. bo zlata doba fužin v Sloveniji, poudarili bodo izume v času industri alizacije, predstavili bodo tudi laboratorij Kranjske in dustrijske družbe. »Okoli fužin so bila tudi ru dišča in gospodarski gozdo vi. Zato se bomo v tem se gmentu razstave osredotočili tudi na način življenja goz dnih delavcev, oglarjev, ru darjev in tovornikov, ki so s samotežnimi sanmi, vozovi in tudi s pomočjo tovornih žičnic oskrbovali fužine,« je povedal RazstavaPogačnik.sebov drugem delu osredotočila na družbe no življenje fužinarjev. »Razkrili bomo, da naši fu žinarji niso bili zgolj gospo darstveniki. Na razstavi bomo predstavili džinaokoliščinespodarskepolitične,graščinkočdela,umetnostnozgodovinskaštevilnakijihhranimoinsonekrasilasobefužinarskihincerkva.RazličnepredvsempagoingeografskeoziromasamabliBenetksopripomogle,asoseznašlavrokahsavskihfužinarjevlikovnadelanesamokranjskih,ampak tudi beneških umetnikov. Fužinarji so bili torej mece ni kulturnim, znanstvenim in umetniškim ustvarjal cem, bili pa so tudi graditelji sakralnih objektov.« V razstavo bodo vključene tudi ambientalne predstavi tve štirih prostorov v nad stropju graščine. D ragoceni muzejski pred meti so večinoma že prip ravljeni za postavitev na raz stavi, prav tako besedila za razstavne panoje, pripravlje nih pa je tudi že tri četrtine digitalnih vsebin, je povedal »PripravljamoPogačnik. pa tudi raz stavni katalog, ki ga bomo v e-obliki izdali že letos, fizič no, dopolnjenega z dodatni mi vsebinami, pa ob odprtju muzeja.« Razstavljen bo tudi meteorit Veliko pozornosti in časa pa že sedaj namenjajo tudi pripravi spremljevalnega programa k stalni razstavi. Tako na spletu že objavljajo prispevke oziroma filmčke o posameznih predmetih, ki bodo na ogled na razstavi, za katere si prizadevajo, da so zanimivi, poučni in hkrati Inzabavni.šeposebna zanimivost: svoj prostor bo v Slovenije.ladnicivljačunaliastronomiteoritJeseniceplanotorit,našelBucelleni-Ruardoviobnovljenigraščinitudijeseniškimeteokijeleta2009padelnaMežakla.Meteoritješeleenajstimenasvetu,kisomulahkotočnoizraorbito,zatopredstaizjemenpredmetvzakgeološkedediščine

Akvareli slepih in slabovidnih slikark

razstava bo nosila

I n kako je potekalo ustvar »Mentoricajanje? nam je po apli kaciji Zoom predavala in opisovala slike. Povedala je, kako naj naredimo neki iz delek. Nato je vsaka sama naredila sliko in jo fotografi rala in fotografijo po elek tronski pošti poslala mento rici. Na naslednjem spletnem srečanju je mento rica izdelke komentirala. Po vedala je, kaj je treba popra viti, in popravljale smo tako dolgo, da je bil izdelek pra vilno dokončan in je mento rica rekla: 'To sliko spravite v mapo za razstave',« je po vedala Natalija Žitnik Metaj. Kot je dodala, se je izkazalo, da je bil ta način dela zelo koristen. »Prisiljene smo bile, da smo same raziskova le, kako se nariše vsak de lček slike posebej. Ta način dela nas je prisilil, da smo postale samostojne in smo lahko napredovale pri likov nem ustvarjanju.«

Pet članic kranjskega društva slepih in slabovidnih kljub hudi okvari vida likovno ustvarja. Pred kratkim so sodelovale tudi na drugem Likovnem natečaju Branka Čušina na Koroški Beli.

Kljub v Gornjesavskem muzeju Jesenice snujejo vsebine za Slovenski železarski muzej. Nova stalna ime tudi meteorit Peternel Eden od dragocenih predmetov, ki bo na ogled v graščini: klavir iz druge polovice 19. stoletja / Foto: Gornjesavski muzej Jesenice Snemanje promocijskega filma za novi muzej v sklopu projekta Z Valvasorjem po gorenjskih muzejih / Foto: Jernej Rozenberger, IRE Studios

Kultura 6 Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

zapletom z obnovo Bucelleni-Ruardove graščine

FeNOMEN. V novem muzeju

Ime FeNOMEN združuje kemijski znak za železo in besedo nomen, kar v latinščini pomeni ime. Lahko bi rekli, da razstava že v imenu nosi železo ali drugače – »v imenu železa«.

Pri slikanju uporabljajo različne pripomočke, kot so povečevalna stekla, pomembna pa je tudi dobra svetloba. Prav tako jim pride prav nekdo, ki jim pomaga pri mešanju barv.

Matjaž Klemenc

nji: Urban Avsenik, Antii Karjalainen (Finska), Gašer Panjtar (vratarji), Niki Blom berg (Finska), Miha Logar, D avid Planko, Aljoša Pret nar, Anže Prostor, Ožbej Rep, Luka Ščap, Nik Širov nik, Žiga Urukalo (branil ci), Martin Bohinc, Gašper Glavič, Jaša Jenko, Žan Je zovšek, Lovro Kumanović ( Hrvaška), Tjaš Lesničar, Eric Pance, Rudolfs Polcs (Latvija), Patrik Rajsar, Gašper Seršen, Mark Sojer, Erik Svetina, Luka Ulamec Druga(napadalci).jeseniška ekipa bo igrala v ligi IHL. Že na predstavitvi je glavni trener Gaber Glavič povedal, da no benemu igralcu ni zago tovljeno mesto v ekipi za Alpsko ligo. Igralec se lahko ob slabi formi premakne v drugo ekipo, seveda je mo goče tudi obratno. Trenerju Gabru Glaviču bo pomagal Aleksander Petrov, ki bo skrbel tudi za vratarje.

Kako se je začela tvoja strel ska kariera? Vse se je začelo pred sedmi mi leti, v drugem razredu, z željo, da grem po stopinjah svojega brata Patricka in pri jatelja Matevža. Kasneje se nam je pridružila še tretja članica naše družine, moja sestra Taja. Si se pred tem ukvarjal s kakšnim drugim športom? Streljanje ni bil moj prvi šport, s katerim bi se resno ukvarjal. Najprej sem začel trenirati športno plezanje in to panogo ohranjam še danes. Kako usklajuješ športno ple zanje in streljanje? Brez problema, saj imam podobno kot pri streljanju tudi pri športnem plezanju dva treninga. Razlika je le v tem, da se pri športnem ple zanju ne udeležujem tekem. So bili začetki v športnem streljanju težki? Začetek sploh ni bil težak. Streljanje mi je bilo zanimi vo, nekaj novega zame. Z ve seljem sem se lotil treningov. Kdo so bili tvoji dosedanji trenerji? Že od vsega začetka je moj trener Melvin Babača. V uvodu si streljal z zračno puško s pomočjo naslona, zdaj brez njega. Je bil pre skok težak? Začetni treningi brez naslo na so bili kar težki in nena vadni. Na srečo sem se hitro privadil. Koronavirus je močno pose gel v šport, tudi v streljanje. Se je bilo težko navaditi, da ni bilo skupnih treningov in tekem? Kar težko se je bilo na vse skupaj navaditi. Ko smo spet lahko normalno trenirali, se je videlo, da je forma padla, in močno se je poznalo pri rezultatih na tekmovanjih. Koliko treningov opraviš na teden? Ko ni tekmovanj, imamo dva treninga, in sicer v ponede ljek in četrtek. Pred tekmo op ravimo še kakšen trening več. Imate dobre pogoje za tre ning. Tu se res ne morem prito ževati. Treniramo v dobrih pogojih in imamo dobre trenerje. Kje imaš pri streljanju naj več rezerv? Na treningu imam zelo viso ko koncentracijo in posledič no dobro streljam. Žal kon centracije ne znam prenesti na tekmo. Večkrat zaustavi trema. Ko se bom naučil ob vladovati tremo, bodo prišli tudi vrhunski rezultati.

Luka Potočar je na evropskem prvenstvu osvojil srebrno medaljo. / Foto: Jan Virt, IFSC Jeseniški športni plezalec je osvojil srebrno medaljo na evropskem prvenstvu v Münchnu.

Po Žigi Samarju z velikimi koraki na košarkarsko prizo rišče prihaja še tretji Samar (uspešen košarkar je bil tudi oče Primož), in sicer Žigov mlajši brat Matija. V minuli sezoni je igral v španski eki pi Baloncesto Fuenlabradi, kot član državne selekcije U18 pa je nastopil tudi na evropskem prvenstvu v Iz mirju v Turčiji. Slovenci so se v predtekmovanju srečali s Srbijo, Češko in Grčijo. Za uvod so izgubili s Srbijo s 70 : 52 (Samar 17 točk). Prema gali so Češko z 68 : 58 (Sa mar 6 točk) in Grčijo s 73 : 61 (Samar 10 točk). V osmi ni finala so premagali Hrva ško s 85 : 83 (Samar 5 točk) in v četrtfinalu Francijo z 58 : 57 (Samar 3 točke). Žal se ni izšlo v zadnjih dveh tek mah. V polfinalu so odlično začeli proti gostiteljem tur nirja Turčiji, a na koncu za služeno izgubili z 79 : 64 (Samar 7 točk). Za tretje mesto so se še enkrat pome rili s Srbijo in v izenačeni tekmi izgubili s 70 : 67. Na zadnji tekmi se Samar ni vpisal med strelce. SIJ Alpska liga se začne v soboto, 10. septembra. Matjaž Klemenc Luka Potočar, član Športno plezalnega odseka Radovljica, je postal evropski podprvak v težavnosti na evropskem prvenstvu v Münchnu. Tekmovanje je odprl s 14. mestom v balva nih, a ker vemo, da je njego va primarna disciplina težav nost, so bila pričakovanja visoka. V finale se je podal kot tretji od zadaj. Ko je od vseh, ki so že nastopili pred njim, dosegel najvišjo točko, je bilo že jasno, da ima naj manj bron. Prehitel ga je je Čeh Adam Ondra. Vodilni v polfinalu, Avstrijec Jakob Schubert, je v finalu plezal slabše. Luke ni prehitel in Jeseničan se je zasluženo ve selil srebrne medalje. Zani mivo, da sta Ondra in Poto čar tako v polfinalu kot v finalu imela enak rezultat. Na koncu je zlato pripadlo Čehu, ker je bil boljši v kvali fikacijah. To je nov velik us peh Potočarja, ki je že na lanskem svetovnem prven stvu v težavnosti v Moskvi osvojil srebrno medaljo.

Luka evropskiPotočarpodprvak

Na parketu tudi Matija Samar Hokejisti HDD

Kako si bil zadovoljen z za dnjim državnim prven stvom? Z rezultatom in uvrstitvijo na zadnjem državnem pr venstvu niti približno nisem bil zadovoljen. Še enkrat več me je premagala trema.

Acroni Jesenice se pod vodstvom novega starega trenerja Gabra Glaviča v domači dvorani zavzeto pripravljajo na začetek sezone 2022/2023.

Zavzete priprave na novo hokejsko sezono Lun Regeis z Jesenic, 14-letni član Strelskega društva Triglav Javornik - Koroška Bela Ko ne bo več treme ... JESENICE • LESCE OKULISTIČNA AMBULANTA BERCE LESCE, Železniška cesta 7, tel: 04 531 89 34 JESENICE, Tavčarjeva 6, tel: 04 586 24 16 BREZPLAČNI PREGLEDI VIDA

Jeseničan

Matjaž Klemenc Lun Regeis / Foto: osebni arhiv Julij je postregel z zelo viso kimi temperaturami. V av gustu so te malce padle, a še vedno so poletne. Konec ju lija je bila pripravljena lede na ploskev v dvorani Podme žakla in s tem se je temperatura v dvorani, glede na tiste zunaj, spustila. Vse eno pa je v jeseniškem hra mu hokeja vroče, za kar po skrbi novi stari trener Gaber Glavič. Hokejisti HDD SIJ Acroni Jesenice so se na prvem treningu na ledu zbrali 3. avgusta. Avgusto vski treningi bodo zelo po membni za nadaljevanje se zone 2022/2023. Čim bolj se bodo »baterije napolnile«, lažje bodo vstopili v pomlad, ko se bo odločalo o naslovu državnega prvaka in o zma govalcu Alpske lige. Trenu tno je čas, ko je treba več po zornosti nameniti slednji. Čez slab mesec, natančneje 10. septembra, se bo z do mačo tekmo proti Cortini začel redni del Alpske lige. Poleg Jesenic bo v ligi nasto pilo še 14 ekip. Iz Avstrije prihajajo KAC 2, Kitzbühel, Salzburg 2, Bregenzerwald, Linz 2, Zell am See in Luste nau. Italijanske ekipe so: Vi piteno, Ritten, Cortina, Val Gardena, Merano in Fassa. Iz lanske sezone pogrešamo prvaka Assiago, Feldkirchen in drugo ekipo Dunaja. Sed mi predstavnik Italije je Un terland iz Egna, prvak druge italijanske lige. Dvokrožni sistem igranja Redni del bodo odigrali po dvokrožnem sistemu, kar po meni, da bo vsaka ekipa odi grala 14 tekem doma in 14 v gosteh. Ob napornih trenin gih so dobrodošle tudi prija teljske tekme. Pri teh rezultat ni najpomembnejši. Lepo je sicer zmagati na vsaki tekmi, a te še najbolj služijo odpra vljanju napak, da se vidi, kaj je dobrega, in da trener do lige sestavi peterke. Prva pripravljalna tekma je bila na sporedu v soboto. Jeseničani so gostovali pri Pustertalu, predstavniku lige ICEHL, in izgubili z 2 : 0. Do Alpske lige so predvide ne še naslednje tekme: 19. avgusta v gosteh pri MAC, 26. avgusta na Poletni ho kejski ligi na Bledu s Feren cvarošem in dan kasneje z ekipo Team Jesenice. Doma čemu občinstvu se bodo predstavili 2. septembra pro ti ekipi Linz 2. Sledita še dve tekmi: 4. septembra v gos teh proti Kitzbühelu in 6. septembra doma z ekipo MAC. Prihodi in odhodi Za vsako športno ekipo je normalno, da so v njej priho di in tudi odhodi. Nič druga če ni v ekipi SIJ Acroni Jese nice. Do oddaje članka je bil spisek igralcev SIJ Acroni Je senice za sezono 2022/2023 po igralskih mestih nasled

Matjaž Klemenc

Šport 7Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

Je po tvojem mnenju v obi čajnih sezonah dovolj te kem? Kar se mene tiče, je tekem dovolj. Tekmuješ tudi z malokalibr sko puško? V juliju je bila na sporedu tekma z malokalibrsko pu ško, a se je zaradi zloma roke nisem uspel udeležiti. Kateri uspeh bi postavil na prvo mesto? Na tekmovanju leta 2018 sem dosegel drugo mesto v posamični konkurenci ter prvo mesto z ekipo. Največji uspeh pri športnem plezanju? Zagotovo drugo mesto v Za hodni ligi v hitrosti. Imaš ob streljanju in špor tnem plezanju še kakšen hobi? Trikrat tedensko hodim v glasbeno šolo na vajo bob nov. Zelo aktiven sem tudi pri skavtih. Velikokrat se pre pletajo strelske tekme in skavtski tabori, a se tudi to da s pomočjo staršev uskladiti. Kakšne cilje si si postavil v športnem streljanju? Želim si, da bi mi enkrat us pelo priti v državno repre zentanco. Vem, da bo za ta cilj treba še zelo veliko in kvalitetno trenirati.

»Strogi starši in uporniška duša ne sodijo skupaj. Viso ka pričakovanja so pripeljala do tega, da sem našel napač no družbo, posledično pa se je moj odnos z družino dra stično poslabšal. Vse skupaj je privedlo do hude depresi je, kasneje pa se je sprevrglo v anoreksijo. V pol leta sem izgubil trideset kilogramov, situacija pa se je samo slab šala. Po neuspelem poskusu samomora se je odnos do mačih popolnoma spreme nil. S pomočjo staršev, par tnerke in profesionalne pomoči pa mi je uspelo pre magati svoje težave.«

To je zgodba dvajsetletnega Jožeta, enega od iskrenih in pogumnih ambasadorjev na cionalne kampanje Nisi okej? Povej naprej. Kampa nja poteka pod okriljem NIJZ, pred dnevi pa so jo predstavili na spletnem po govoru, ki sta ga pripravila STA in NIJZ.

Urška Peternel Na Občini Jesenice so pod okriljem projekta Poho dništvo v občini Jesenice, ki ga vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (Ragor), v zadnjem času namenili pozornost tudi Zoisovemu parku. Kot je povedal Am brož Černe z Ragorja, so pomladi v parku postavili štiri nove lesene klopce, dva lesena mostička za prehod čez vodo in en večji lesen podest nad srednjim jezer cem. Pred dnevi so zame njali tudi 27 starih ko vinskih tablic, ki označujejo drevesne vrste. Park obnav ljajo postopoma, nadaljevali bodo tudi prihodnje leto, si cer pa v okviru rednih vsa koletnih vzdrževalnih del za park skrbijo tudi domačini, ki očistijo jezera in polom ljeno drevje, je povedal Čer ne. Edinstvene rastlinske vrste Park je poln edinstvenih ra stlinskih in drevesnih vrst, k n aravni idili pa prispevajo tudi tri jezerca. Park je pred več kot dvesto leti zasnoval botanik Karel Zois (1756–1799), brat Žige Zoisa. Bival je na gradu Brdo pri Kranju in v graščini na Slovenskem Javorniku. V Julijskih in Kamniških Alpah ter Kara vankah je nabiral rastline, da bi bil rastiščem v naravi čim bližje, pa je v Karavan kah pod Medjim dolom zgradil kočo. Velikokrat pa je bival tudi v svoji reziden ci, ki je danes poznana kot Dom Pristava. Ob domu je zasadil park, v katerem so še danes na ogled dvesto let stara drevesa, kot so smre ka, divja češnja, gorski ja vor, jerebika, srebrna smre ka, črni topol, jelka ... Dom Pristava V bližini parka se je mogo če okrepčati v Domu Prista va, ki je stalno odprt in je nekdanja Zoisova pristava z vklesano letnico 1647. V bližini parka je tudi Ku rirčkov dom, kjer je urejen gorskokolesarski učni cen ter. V njem si je mogoče iz posoditi kolesa in opremo za gorsko kolesarstvo, gor ski kolesarji se lahko pre skusijo na poligonu, v ne posredni bližini pa poteka tudi turnokolesarska pot Trans ZoisovKaravanke.parkjedel Naravo slovne in rudarske učne poti, ki je dolga približno enajst kilometrov, opre mljena je z markacijami in tablami na zanimivih toč kah ob poti, kot so rudnik mangana, izviri potoka Ja vornik, najdišče fosilov. Iz hodišče poti je pri CŠOD Trilobit.

Namen kampanje je, kot je povedala njena vodja Nuša Crnkovič z NIJZ, zmanjšati stigmo duševnega zdravja in spodbuditi k iskanju pomo či, tako formalne kot nefor malne, kot so prijatelji in družina. Kampanja je name njena predvsem študentom in mlajšim odraslim, saj so zadnje raziskave pokazale, da je ravno ta skupina v zad njem obdobju, zaznamova nem tudi s pandemijo, poro čala o najvišjih stopnjah duševnih stisk. Mislil, da je depresija del odraščanja Pri Jožetu so se težave zače le ob koncu osnovne šole. Počutil se je drugačnega od vrstnikov, bil je zadržan in tih. Iskanje sebe je prineslo eksperimentiranje z droga mi in težave doma, ves čas pa je upal, da bo v gimnazi ji drugače. A žal ni bilo. »Snov se je nabirala, testi so postajali težki, sošolci ne sramnejši, moj interes pa se

Filip in Ema

Urška Peternel

Jože: »Okej je, če nisi okej ... Res polagam na srce, brez sramu in pogumno poiščite strokovno pomoč. Nič ni narobe, če je kaj narobe ...«

Novosti v Zoisovem parku

Zanimivosti 8 Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

Pred kratkim so zamenjali tudi 27 starih kovinskih tablic, ki označujejo drevesne vrste. / Foto: Ambrož Černe, Ragor Zoisov park z novimi klopcami ob jezercu / Foto: Nik Bertoncelj

Pomladi so v parku postavili štiri nove lesene klopce, dva lesena mostička za prehod čez vodo in en večji lesen podest nad srednjim jezercem. Pred dnevi so zamenjali tudi 27 starih kovinskih tablic, ki označujejo drevesne vrste.

Filip in Ema – to sta najpo gostejši imeni, ki so ju starši dali novorojenčkom v lan skem letu, kažejo podatki Statističnega urada Republi ke Slovenije (Surs). Med najbolj priljubljenimi imeni za dečke Filipu na lestvici sledijo Luka, Nik, Mark in Jakob. Pri deklicah so lani imenu Ema po priljubljeno sti sledila imena Zala, Mia, Julija in Hana. Med priljub ljenimi imeni so še Liam, Lan, Oskar, Tim, Sofija, Ajda, Vita, Lana … V zadnjih letih pa so se po podatkih pojavila tudi številna nova imena, kot so Tian, Tai, Mai, pri deklicah pa Sia, Ronja, Erin, Rubi, Tanaja … Neka tera imena so dokaj nenava dna, tako denimo dvajset dečkov v državi nosi ime Orges, osemnajst Redon, petnajst Šan. Pri deklicah so starši dvajsetim deklicam dali ime Bella, osemnajstim Dua, petnajstim Atena. Na drugi strani pa nekatera imena izginjajo, tako starši v zadnjih štiridesetih letih niso nobenega novorojenč ka poimenovali Vilko ali Hil da. Najpogostejši priimek v Sloveniji ostaja Novak, na lestvici stotih najpogostej ših imen pa še vedno kraljujeta Franc in Marija.

Nisi okej? Povej naprej.

Kampanja Nisi okej? Povej naprej. želi zmanjšati stigmatizacijo na področju duševnega zdravja ter izboljšati poznavanje in razumevanje težav. Ambasador je tudi Jože, ki je iskreno spregovoril o svojih težavah, iskanju pomoči in okrevanju.

V bližini parka se je mogoče okrepčati v Domu Pristava, ki je stalno odprt in je nekdanja Zoisova pristava z vklesano letnico 1647. Nedaleč stran je tudi Kurirčkov dom, kjer je urejen gorskokolesarski učni center, ki je namenjen vsem navdušencem nad gorskim kolesarstvom. V centru si je mogoče izposoditi kolesa in opremo za gorsko kolesarstvo, gorski kolesarji se lahko preskusijo na poligonu, v neposredni bližini pa poteka tudi turnokolesarska pot Trans Karavanke.

je zmanjševal  ...« Kot pravi, je mislil, da je depresija del odraščanja, a se je vse sku paj samo stopnjevalo. »Naša družina je zelo kon servativna in duševno zdravje je bilo tabu tema. Veljalo je, da če imaš dušev ne motnje, si za v psihiatrič no bolnišnico ...« Svoje te žave je dolgo zanikal, dokler n i bilo skoraj prepozno, prišlo je do popolne otope losti in poskusa samomora, ki ga je preprečila mama. Takrat so se vsi skupaj zave deli, da morajo poiskati strokovno pomoč, in počasi se je začel proces okrevanja. Kot priznava Jože, so na tej poti vzponi in padci, a sta nje se mu je izboljšalo in s terapijami je zaključil, psi hiatra pokliče le občasno, ko se znajde v stiski. Pri tem pa mu je v velikansko podporo tudi dekle. »Žal mi je, da se nisem prej zavedal, da iskanje profesio nalne pomoči ni sramotno, da človek ni nor, čeprav re dno hodi na terapije. Odlo čitev za to ne pomeni, da smo šibki, temveč naspro tno, da smo dovolj pogu mni, da izberemo to pot, ki nam lahko olajša ali celo reši življenje.« Odprt pogovor in podpora In kaj bi svetoval staršem, kako naj pomagajo svojemu otroku, če se ta znajde v du ševni stiski? Obvezno mu je treba prisluhniti, treba je biti odprt, depresija ni enaka le nobi. Otroka je strah, da ga bodo starši obsojali, zato sta nujna odprt pogovor in pod pora, poudarja Jože, ki bo oktobra začel študirati medi Kotcino.še dodaja, mu je danes precej lažje govoriti o svoji poti, ob tem pa upa, da se bodo tudi drugi mladi s po dobnimi težavami lahko po istovetili z njim in na osnovi njegove izkušnje tudi sami poiskali pomoč. Tudi vodja kampanje Nuša Crnkovič ob tem poudarja, da so včasih stiske tako moč ne, da enostavno potrebuje mo strokovno pomoč. »To narekuje naše telo, to ne po meni, da smo šibki,« dodaja. Še več iskrenih osebnih zgodb, tudi Brigite Lan gerholc Žager, Dese Muck in Aljoše Bagole, in veliko ključnih informacij o tem, kako pomagati sebi in dru gim, je na voljo na spletni strani projekta Nisi okej? Po vej naprej.

Nizozemska družina čaka naslednji vlak, na katerega bodo lahko spravili tudi kolesa. / Foto: Tina Dokl

Zanimivosti 9Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022 V turbulentnih letih, ki so za nami, si oddiha želimo še bolj kot običajno. Upamo, da nam bo kratek pobeg na morje, v gore, drug kraj ali drugo državo prinesel oddih in odmik od »ponorelega sveta«. Želimo si spremem be in tistih nekaj dni, ko po zabimo na skrbi, pritiske okolice, medije, urnike, zah teve in 14-dnevnemdoživljamotneAvkjeralipotrebujemo,dan,srečni.moradostibrezčasju,Hrepenimopričakovanja.poodklopu,občutkuveselja,inlahkotnosti.ŽelisespetpočutitiživiinVseletočakamonakospakiramovse,karsedemovavtoletaloinseodpravimotja,bomovsajzanekajdnisebiobčutilipomirjenost.čedobropomislimo,prijeobčutke,kijihobičajnonapoletnemoddihu,doži vljamo tudi med prazniki, p raznovanjih rojstnih dni, rojstev, sobotnem sponta nem druženju ... Dobro se počutimo vedno, ko lepe tre nutke in občutke delimo s svojimi bližnjimi, družino in prijatelji. Takrat čutimo, da ima naše življenje smisel. Občutimo oddih in želimo, da se ta trenutek razpotegne v neskončnost in da »back to reality« pride čim kasneje. Kakovost takšnega odmika od vsakodnevne rutine in skrbi je običajno povezana, prepletena s kakovostjo od nosov z ljudmi, ki nam po menijo največ. Stiske in pri tiski zadnjih dveh let so v marsikaterem odnosu pov zročili razpoke, nesoglasja in prepire, saj smo bili kot posamezniki na veliki preiz kušnji. Na eni strani povsem nov način vsakodnevne ruti ne (šolanje in delo od doma, omejitve gibanja in s tem svobode ...) in na drugi te žnja, da čim bolj normalno nadaljujemo svoja življenja. Prej dokaj harmonično ži vljenje je bilo postavljeno pod vprašaj, ko iznenada ni bilo več občutka varnosti in predvidljivosti. En dan vna prej nismo vedeli, kaj bo, kaj šele čez teden dni ali leto. Živeli smo v krču strahu in negotovosti, ki je v posame zniku dan za dnem utrdil občutke skrbi, nemira, raz draženosti, jeze, upora, žalo sti in apatije. Zato zdaj, bolj kot kdaj prej, potrebujemo oddih. Oddih od občutka, da ne držimo va jeti življenja več v svojih ro kah in da – medtem ko se svet okoli nas podira – ne močno stojimo in zremo v prepad. In ta oddih je tukaj, čisto Vabimblizu. vas, da se spomnite praznovanja, počitnic, spro ščenega popoldneva, glasbe, filma ali dobre družbe, v ka teri ste se počutili tako, kot se želite počutiti zdaj. Izberite trenutek, ko ste se počutili ljubljeni, sprejeti, dobrodošli, ko ste bili mirni, zadovoljni, srečni. Podružite se nekaj minut s spominom in opa zujte, kako občutek lahkotno sti v vas nezadržno raste in kotički ustnic kar sami od sebe silijo proti ušesom. Kako preprosto, kajne? Aaah, ta oddih. Kdo bi si mi slil, da se skriva tako blizu in da zanj ni treba prepotovati na tisoče kilometrov. Niti ne sto ali pet. Za oddih od skrbi in teže življenja se nam ni treba premakniti niti za en meter in zapraviti niti enega evra, kajti ta najlepši prostor oddiha je v nas. Oddih je lahko kavica ali čaj v čarobni tišini jutra, dnevni sprehod v bližnjem gozdu, posedanje ob potoku, zave stno dihanje, sladek spomin ali pogovor z osebo, ki ji zau pamo. Včasih je prav ta pre prostost in bližina oddiha v nas lahko izziv, da ga ne znamo najti in izkoristiti. Čutiš tudi ti tako? Se sprašu ješ, zakaj kar ne najdeš nači na, ki bi bil pravšnji zate za vsakodnevni oddih od hite nja, težkih dni, izzivov, ki se kar ne končajo, in ljudi, ki te ne razumejo in ne slišijo? Velikokrat se zgodi, da rav no v pogovoru z zaupanja v redno osebo v prijetnem vzdušju dobimo odgovore na vsa svoja vprašanja, zato ne rečemo zaman, da pogo vor zdravi.

Poljakinja Karolina je v TIC prišla po informacije o Karavankah. / Foto: Tina Dokl

Aaah, ta oddih! Čakal sem ga vse leto

Turisti se z Jesenic razpršijo po okoliških hribih in krajih. / Foto: Tina Dokl

Katja Medja in pojasnila, da imajo izletniki večinoma že izdelane načrte, kaj si želijo ogledati. Jesenice, mesto jekla in bogate fužinarske zgodovine, privabljajo turiste iz številnih evropskih držav, ki se v gorenjsko hokejsko prestolnico odpravljajo po različna kulturna, zgodovinska in športna doživetja.

Turisti so predvsem pohodniki

Nika Toporiš

Podatki TIC-a kažejo, da Je senice največkrat obiščejo Slovenci. Od začetka leto šnjega leta pa do konca julija je v TIC po informacije pri šlo 1368 obiskovalcev, od tega je bilo kar 1037 sloven skih državljanov. Drugi obi skovalci pa so večinoma Nemci, Avstrijci, Čehi, Bel gijci, Italijani … Katja Medja iz počitniške hiše Viktorija je pojasnila, da je do konca junija, ko so še veljali turistični boni, nji hovo nastanitev obiskalo 90 odstotkov Slovencev. Trenu tno pa je situacija obrnjena, Slovenci predstavljajo zgolj 10 odstotkov, preostali obi skovalci pa so večinoma evropski turisti. »K nam v Planino pod Golico primar no zahajajo pohodniki, veli ko je družin in parov z žival mi, saj smo ljubljenčkom prijazna namestitev. Najpo gosteje se turisti odločajo za izlete na Golico in Španov vrh, medtem ko so vodeni ogledi po Jesenicah in okoli ci v manjšini.« je povedala

Andreja predavateljica,Sirk, NLP coach in mojster Sprehodili smo se po Jeseni cah in pogovori s turisti ka žejo, da je mesto predvsem pomembno križišče, od ko der se mnogi razpršijo po okoliških hribih in prilju bljenih krajih. Roland iz Nemčije nam je povedal, da sta z ženo nasta njena v Žirovnici, vendar sta se zaradi bogate zgodovine odločila za izlet na Jesenice. »Zelo naju zanima zgodovi na železarstva, nastanka ru dnikov in podobno, zato sva se sprehodila po Stari Savi in si ogledala plavž,« je po vedal in pojasnil, da je sicer prvotni namen njunih poči tnic aktivno preživljanje pro stega časa, da se nameravata odpraviti še na okoliške hri be, veliko kolesarita in uživa ta v odkrivanju Jesenic in okolice. Povedala sta, da jima je mesto všeč, saj ohra nja starinsko podobo, kar po njunih besedah ustvarja po seben Srečaliobčutek.smotudi Poljakinjo Karolino, ki je Jesenice obi skala z očetom. Malo zadrža no je razložila, da z očetom rada hodita v hribe, ker pa je Poljska pretežno ravninska država, se na vsakih počitni cah odločita tudi za kakšen Vvzpon.TIC-u Jesenice nam je Nena Koljanin potrdila, da se obiskovalci na Jesenicah ustavljajo zlasti zaradi špor tnih aktivnosti, ki jih ponu jajo Jesenice. » TIC največ krat obiščejo pohodniki, ki od tu začnejo svoje pohode bodisi v Julijske Alpe ali v Karavanke,« je pojasnila in hkrati poudarila, da so Jese nice v obeh poletnih mese cih priljubljene tudi za ljubi telje kolesarstva, ki se odpravijo po kolesarski poti v smeri Mojstrane ali Kranj ske Gore. Domači obiskoval ci pa največkrat obiščejo muzejsko območje Stara Sava ali pa se sprehodijo po tematski poti Spomini starih ŽelezniškaJesenic. postaja, kjer bi pričakovali več turistov, je ob našem obisku precej same vala. Nizozemec Jan je z družino čakal na naslednji vlak in je povedal: »Nekaj dni smo preživeli na Bledu, zdaj čakamo vlak, ki bo spre jel naša kolesa. Slovenija je lepa, tudi Jesenice smo pre kolesarili, lepo je tu, prije tno. Ampak … informacije o vlakih, na katere lahko spra vimo tudi kolesa, so kata strofalne. Čakali bomo vsaj še pet ur, utrujeni smo in tudi malo naveličani.«

4. Merila za dodeljevanje sredstev Merila za vrednotenje programov in področij letnega programa športa v občini Jesenice so sestavni del Odloka, in sicer se nahajajo v VII. poglavju.

7. Rok in način oddaje vlog Vlagatelji se morajo registrirati na spletni strani v aplikaciji za pripravo vlog za tekoče javne razpise, ki je na voljo na spletni strani https:// jesenice.e-razpisi.si/. Vlogo za posamezni program izpolnijo v ap likaciji za pripravo vlog za tekoče javne razpise. Tehnična navodila za uporabo in registracijo se nahajajo na spletni strani. Vloga mora biti izpolnjena in oddana v spletni aplikaciji na spletnem naslovu https://jesenice.e-razpisi.si/. Za oddano vlogo se šteje vloga s statusom zaključeno najkasneje do vključno ponedeljka, 5. 9. 2022. Po oddaji vloge v aplikaciji je treba zaključeno vlogo natisniti, podpi sati in žigosati ter jo z vsemi potrebnimi prilogami poslati na naslov Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice, ali osebno oddati v sprejemni pisarni Občine Jesenice najkasneje do vključno pone deljka, 5. 9. 2022. Vloga, ki je oddana samo v aplikaciji, in ne tudi v tiskani obliki, se šteje kot neoddana, zato je komisija ne bo obravnavala in bo s sklepom zavržena. Enako velja za vloge, ki so oddane zgolj v fizični obliki, ne pa tudi v aplikaciji. Prav tako bo vloga, ki ne bo pravočasna ali je ne bo vložila upravičena oseba, s sklepom zavržena. Natisnjena prijava (vloga) mora biti oddana v zaprti ovojnici, na kateri mora biti navedeno naslednje besedilo: »Javni razpis za dodelitev sredstev za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu v letu 2022 – sklic 410 – 13 / 2022 – ne odpiraj!« . Na ovojnici mora biti naveden tudi vlagatelj, njegov naziv in naslov (sedež).

6. Obdobje porabljenih sredstev Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2022.

Urška Peternel

5. Obseg javnih sredstev za sofinanciranje Višina razpisanih sredstev je 2.000,00 EUR. Sredstva za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu se dodelijo po postopku, ki je določen z Odlokom o sofinanciranju let nega programa športa v občini Jesenice (Ur. list RS, št. 94/2021 z dne 11. 6. 2021).

Je pa res, da sem včasih za kakšen predmet porabila več časa. Bolj sem se potrudila pri strokovnih predmetih, ker menim, da mi bo to znanje prišlo bolj prav v poklicu in nadaljnjem življenju.« / Foto: Nik Bertoncelj »Poškodbe pri odbojki pa so me pripeljale do prvega srečanja s fizioterapijo. Takoj mi je bila všeč in vedela sem, da je to nekaj zame. Zato sem se tudi odločila za zdravstveno šolo, vedela pa sem tudi, da bom dobila ogromno podlage za študij.«

Za pravilno oddajo tiskane prijave (vloge) je v pomoč priložena že iz delana naslovnica, ki jo vlagatelji lahko prilepite na kuverto za oddajo vloge na javni razpis. Šteje se, da je tiskana prijava (vloga) prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali oddana v sprejemni pisarni Občine Jesenice (pritličje) do 14.30 8. Informacije o javnem razpisu Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dajejo vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure: Občina Jesenice, Oddelek za družbene dejavnosti ni splošne zadeve Barbara Toman Tel.: 04 5869 212, elektronska pošta: barbara.toman@jesenice.si Zavodin za šport Jesenice Gaber Šorn Tel.: 04 5884 665, elektronska pošta: zsj.programi@siol.net 9. Datum obravnavanja vlog za dodelitev sredstev Komisija za vodenje postopka javnega razpisa na področju športa za obdobje 2020–2024 (v nadaljevanju: komisija) bo vloge začela odpira ti 6. 9. 2022 in bo odprla samo v roku oddane vloge v spletni aplikaciji in v roku dostavljene ter pravilno označene ovojnice z natiskanimi vlo gami. Odpiranje prejetih vlog ne bo javno. 10. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa Vsi vlagatelji bodo v 30 dneh po sprejeti odločitvi komisije obveščeni o izidu javnega razpisa. Na podlagi končnega predloga komisije izva jalec javnega razpisa izda odločbo o izbiri ter o obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja LPŠ. Vlagatelj la hko zoper odločbo vloži ugovor v 8 (osmih) dneh od vročitve odločbe. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. Številka: 410 – 13 / 2022 – 2 Datum: 27. 7. 2022 BlažŽUPANRačič

3. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji za kan didiranje na javnem razpisu ter pogoji za pridobitev sredstev Za uvrstitev na to področje mora vlagatelj: - imeti v tekočem koledarskem letu status izvajalca LPŠ*, - predložiti dokazilo, da strokovni delavec pri njem opravlja dela najmanj eno leto, kar izkazuje z izjavo v prijavnem obrazcu, in - predložiti fotokopijo originalnega razpisa strokovnega usposa bljanja ali potrdilo izvajalca, da bo izobraževanje organizirano.

*Status izvajalca LPŠ v letu 2022 imajo vlagatelji, ki so upravičeni do sofinan ciranja programov na podlagi odločbe, izdane v postopku izbire in sofinan ciranja izvajanja LPŠ v občini Jesenice v letu 2022. Ste pričakovali tako dober uspeh na poklicni maturi? Tako dobrega rezultata res nisem pričakovala. Vedela sem da bom pisala dobro, saj sem po vsakem preizku su imela dober občutek. Ko sem izvedela za rezultate, sem bila zelo prijetno prese nečena. Bili ste tudi odlični vsa štiri leta, kajne? Tako je, vsa štiri leta. Želela sem ponoviti in nadaljevati uspeh iz osnovne šole. Vse skupaj se je tudi splačalo, saj bom sprejeta na fakulteto, na katero sem si želela. Koliko truda ste vsa štiri leta vlagali v učenje? Z učenjem nikoli nisem imela preveč težav, snov sem si kar hitro zapomnila. Je pa res, da sem včasih za kakšen predmet porabila več časa. Bolj sem se potrudila pri strokovnih predmetih, ker menim, da mi bo to zna nje prišlo bolj prav v poklicu in nadaljnjem življenju. Kako sicer gledate na štiri srednješolska leta? Ste se imeli lepo? Srednješolska leta so mi bila zelo všeč. Navezala sem veli ko novih stikov. Imela sem občutek, da se mi je odprlo veliko priložnosti in da sem zakorakala v svet odraslih. Bilo je veliko lepih trenut kov, po katerih si bom ta leta zapomnila za vedno. Zelo zanimiv del šolanja pa je bil tudi praktični pouk po bolni šnicah. Kakšni so vaši načrti zdaj po maturi? Boste nadaljevali študij? Seveda, moja poklicna pot me pelje v fizioterapijo. Sprejeta sem bila na fakulte to – Univerza v Ljubljani, smer fizioterapija. Vesela sem, da se je moj trud obre stoval in sem prišla tja, ka mor sem si želela. Kakšni so sicer vaši cilji v poklicu in na splošno v ži vljenju? Za zdaj si želim, da bi uspe šno zaključila fakulteto, mal ce se nagibam tudi k magi steriju. Kje bi svoj prihodnji poklic tudi opravljala, pa za zdaj še ne vem. Možnosti si bom pustila odprte. Glede življenja pa bom videla, kam me bo zanesla pot. S čim se še ukvarjate, men da ste tudi športnica? Zamenjala sem kar nekaj športov, dva pa sta najbolj zaznamovala moje življe nje, in to sta akrobatika in odbojka. Pri prvem sem do segla kar nekaj izjemnih re zultatov, a na koncu sem se odločila, da nadaljujem samo še odbojko. Začela sem jo trenirati v drugem razredu osnovne šole. Ta športna pot je trajala kar 12 let. Sedaj pa sem jo zaklju čila, saj se oktobra odpra vljam v Ljubljano zaradi študija. Odločili ste se za zdravstveno nego, lep, a zahteven poklic. Zakaj ste se odločili zanj? Dolgo nisem vedela, kam naj se vpišem, saj nisem bila prepričana, kakšen poklic si želim opravljati. Poškodbe pri odbojki pa so me pripe ljale do prvega srečanja s fi zioterapijo. Takoj mi je bila všeč in vedela sem, da je to nekaj zame. Zato sem se tudi odločila za zdravstveno šolo, vedela pa sem tudi, da bom dobila ogromno podla ge za študij. Kako gledate na trenutne razmere, ko primanjkuje ka dra v zdravstvu, plače so sla be, mnoge medicinske se stre odhajajo drugam … Menim, da se to ne bi smelo dogajati. Zdi se mi grozno, da morajo biti oddelki zapr ti, ker ni dovolj kadra. Posle dično ljudje zaradi čakalnih vrst ne pridejo do oskrbe, nekateri tudi do obravnave ne. Upam in verjamem, da bodo tisti, ki so odgovorni za to, to nekako popravili in se bodo razmere izboljšale. Kako pa preživljate najdaljše počitnice? Prek študentskega servisa delam v trgovini na Jeseni cah. Tako kot vsi mladi bi rada malce zaslužila. Nekaj dni sem preživela tudi ob morju. Doma pa prosti čas preživljam s prijatelji, druži no in seveda tudi s psom.

OBČINA JESENICE Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice T: 04 58 69 200 E: www.jesenice.siobcina.jesenice@jesenice.si

Mladi 10 Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

Pot jo pelje v fizioterapijo

Zala Klarič: »Z učenjem nikoli nisem imela preveč težav, snov sem si kar hitro zapomnila.

Zala Klarič z Jesenic je ena od letošnjih zlatih maturantk poklicne mature na Srednji šoli Jesenice. Odličnjakinja na programu zdravstvena nega in športnica se je odločila za študij fizioterapije v Ljubljani. »Vesela sem, da se je moj trud obrestoval in sem prišla tja, kamor sem si želela,« pravi.

Na podlagi 13. člena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Jesenice (Ur. list RS, št. 94/2021, z dne 11. 6. 2021 – v nadaljevanju: Odlok), objavljam naslednji Javni razpis za dodelitev sredstev za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu v letu 2022 1. Naziv in sedež izvajalca javnega razpisa Naročnik javnega razpisa je Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice. 2. Predmet javnega razpisa (nameni, za katere se dodeljujejo sredstva) Sredstva so namenjena za izobraževanje, usposabljanje in izpopoln jevanje strokovnih kadrov v športu v letu 2022. Sofinancira se: - iz vajanje s strani Strokovnega sveta RS za šport potrjenih pro gramov usposabljanja strokovnih in drugih delavcev, povezanih s špor tom, in - programe usposabljanja strokovnih delavcev v športu na prvi in drugi stopnji. Formalno izobraževanje (izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe) ni predmet sofinanciranja. Pri vrednotenju se upoštevajo samo stroški šolnine (ne upoštevajo se prevozni stroški, stroški prenočitve in ostali stroški, ki nastanejo zaradi izobraževanja, usposabljanja oz. izpopolnjevanja). Upravičeni stroški šolnine se nanašajo na obdobje od oktobra 2021 do oktobra 2022.

Hrušica pa je tokrat pristala še nekoliko nižje. Turnir je bil tudi lep špor tno-družabni dogodek. Sre čali so se člani ekip z različ nih koncev Slovenije, ki se desetletja radi odzovejo vabi lu Jeseničanov, saj je turnir ede n najstarejših športnih tekmovanj v občini Jesenice. Gobov golaž za udeležence Kot vsako leto so vse pogos tili z gobovim golažem in z marsikatero drugo dobroto. Pri tem se je posebej izkazal član ekipe Milan Rijavec, ki je v teh sicer gobarjem ne najbolj naklonjenih časih prispeval največ gob. Celotno izvedbo turnirja je izpeljala izkušena ekipa Ba linarskega kluba Jesenice, pri delitvi pravice na igriščih sodnica Tatjana Čepon k sreči ni imela hujših težav, vse druge niti so bile uspeš no v rokah predsednika Mi loša Nikolića.

Člani Balinarskega kluba Jesenice so ob spominskem dnevu Občine Jesenice iz vedli jubilejni, šestdeseti turnir trojk. Na baliniščih v Bazi je nastopilo 14 ekip go renjskih balinarskih klubov ter ekipe balinarskih klu bov iz Ljubljane, Velenja in Grahovega. V finalu Velenjčanepremagali

www.gorenjskiglas.si

K spominskemu obeležju na Zakopih sta venec položila Alma Rekić in Aleksander Jernejc. / Foto: Janko Rabič

Jubilejni turnir domači ekipi balinarjev

Priljubljeni pisatelj Ivan Sivec je knjigo posvetil Sloveniji, ki jo ima neizmerno rad in ji želi vse najboljše. Prebrali boste zgodbe o dveh zdravnikih,mladihkipovsodnaletitanaovire,oeniodštevilnihradijskihpostajnanašihtleh,opasjemprijatelju,kateregadružbajevelikokratboljšaodčloveške,ozakoncih,kisejimašelevčasucovida-19odprejooči…

petek, 19. avgusta 2022

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. poštnina

Prvo mesto je zasedla ekipa domačega kluba, ki je v fina lu premagala ekipo Velenja. Nastopila je v postavi Jože Domevščik, Grega Noč, Sašo Ozebek in Milan Rija vec. Druga ekipa Jesenic je zasedla deveto mesto, tretja ekipa iz občine Jesenice

Milan Rijavec je v teh gobarjem naklonjenihne časih prispeval največ gob. Še do konca meseca je mogoče oddati predloge v akciji Naj lepša cvetlična zasaditev v občini Jesenice v letu 2022, ki jo vodijo na Občini Jesenice. Ocenjevali bodo cvetlične zasadi tve na balkonih, cvetlične vrtove, nageljne, okolice poslov nih objektov (terase gostinskih objektov, izložbe) in zele njavne zasaditve. Predloge zbirajo po krajevnih skupnostih, občani pa jih lahko sporočijo tudi po elektronski pošti na naslov metka.zalokar@jesenice.si, in sicer najkasneje do 31. avgusta. Predlogu je treba priložiti tudi fotografijo cvetlične oziroma zelenjavne zasaditve. Predlogi za najlepše cvetlične zasaditve

Janko Rabič Na Hrušici se vsako leto 27. julija spomnijo tragičnega dogodka leta 1942, ko so Nemci na Belem polju ustrelili 45 talcev. Letos je dežna ploha onemogočila izvedbo svečanosti pri spo meniku na Belem polju, zato so jo prestavili pred stavbo krajevne skupnosti na Hrušici. Glavni govor nik predsednik Zveze zdru ženj borcev za vrednote NOB Jesenice Izidor Pod gornik je ob letošnji osem deseti obletnici spomnil na ta dogodek in narodnoosvo bodilni boj, med drugim pa tudi opozoril na pojave no vih idej fašizma in razvred notenja narodnoosvobodil nega boja. V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Je senice - Kranjska Gora, So nja Srna je prebrala dve svo ji pesmi v spomin na ustreljene talce in o zgodovi ni karavanškega železniške ga predora na Hrušici.

+

Zmagovalna ekipa balinarskega turnirja / Foto: Janko Rabič

15

200 strani, trda vezava EUR Člani sveta krajevne skup nosti Podmežakla so vrsto let 10. avgusta organizirali srečanje krajanov na Zako pih na Mežakli, kjer je leta 1944 začel delovati okrožni odbor Osvobodilne fronte za jeseniško-radovljiški okoliš.

Janko Rabič Dežna ploha je onemogočila izvedbo svečanosti pri spomeniku na Belem polju, zato so jo prestavili pred stavbo krajevne skupnosti na Hrušici. / Foto: Janko Rabič Na Belem polju na Hrušici so se spomnili dogodka iz leta 1942. Osemdeset let od streljanja talcev

Zanimivosti novice,

11Jeseniške

Ker zaradi neprimerne ma kadamske ceste letos ni bil možen prevoz z avtobusi do Zakopov, so srečanje pripra vili v Športnem parku Pod mežakla na Cesti 1. maja. Ob vseh lepih in vročih pole tnih dnevih pa jim je ravno na dan ponagajalo vreme. Naliv na začetku srečanja jim je sicer krojil izvedbo programa, ni pa posebej vplival na razpoloženje in dobro voljo zbranih. Pihalni orkester JeseniceKranjska Gora je zaigral kljub nadležnim deževnim kapljam, saj je vajen vseh vremenskih situacij. Zbranim je ob spominih na pogumna dejanja branilcev domovine v revolucionarnih časih veliko optimističnih besed namenila predsednica sveta KS Podmežakla Alma »ČeRekić.bomo našli v sebi vsaj nekaj teh plemenitih zna čajskih lastnosti, kot so jih i meli naši borci, če jih bomo hranili in jih vsako dnevno negovali in nesebič no delili, ohranjali pokonč nost, iskren srčni pogum in požrtvovalnost, se bomo re šili strahu in jadikovanja in bomo obstali. Nujno je spo štovanje in sodelovanje med nami, državljani Slovenije, našimi sosedi in z drugimi narodi; le strpnost med ljudmi in jasna vizija sku pnega napredka imata vred nost in smisel. Želimo si, da bi naši otroci postali sa mozavestni, odločni, pogu mni ljudje, ki znajo razmi šljati s svojo glavo in po svoji vesti, pri tem pa seve da ohranili spoštovanje do lastnega jezika in kulture,« je med drugim poudarila. Predsednik krajevne bor čevske organizacije Aleksan der Jernejc je orisal dogodke med Zakopih.spominskemupraznikuDelegacijanišniceobnovljenečjubojemnarodnoosvobodilnimnanjihovemobmotervsepovabilnaogledpartizanskebolnaMežakli.svetaKSjeobpoložilaveneckobeležjuna

Praznik KS Podmežakla z nalivom Janko Rabič

Prvo mesto je zasedla ekipa domačega kluba, ki je v finalu premagala Velenje. Sestavljali so jo Jože Domevščik, Grega Noč, Sašo Ozebek in Milan Rijavec.

Zanimivosti 12 Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

Violina, klavir, abeceda vasi Film Sava slavi mogočnost reke Save. V priročniku je nazorno prikazana pot lesa od hloda do izdelka. Poleg vseh postopkov obdelave in zaščite lesa ter potrebnega orodja so dodani natančni načrti za izdelavo nekaterih najbolj izdelkov.uporabnihPriročnik je namenjen vsem, ki se bodo sami lotili obdelave lesa in si za dom in vrt izdelali kaj praktičnega. Koristil bo tudi študentom in dijakom lesarstva.ZALOŽBA KMEČKI GLAS Vladimir Stegne, Boštjan Bračič + načrti za izdelavo različnih izdelkovlesUporabimoBračičBoštjanStegne,Vladimir Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. www.gorenjskiglas.si 144 strani, 200x 230 mm, SPIRALNA VEZAVA Cena priročnika je + poštninaEUR 8 Sodelujoči fotografi, člani Fotografskega društva Jesenice / Foto: Matic Vidmar Violinistka Maja Horvat in pianist Roelof Temmingh / Foto: Nik Bertoncelj Čušinova »abeceda« je vsebovala tako čustvene kot humorističnetudivložke.

Pripoved fotografij Fotografska razstava, ki so jo poleg koncerta lahko občudo vali obiskovalci, je izvirala iz glasbene tematike. Obisko valce so navdušile tehnike, s aj so avtorji raznoliko predstavili glasbeno pripoved fotografij. Predstavljene foto grafije so odsevale različne stile, vse od abstraktnih in detajlnih fotografij pa do ulične in studijske umetno sti. Opaziti je bilo namreč mogoče tako fotografije glas benikov, ki so razkrivale nji hova čustva, kot tudi načrtno in premišljeno postavljene podobe, s katerimi so foto grafi ujeli podrobnosti. Ob koncu koncerta sta sledi la druženje in pogostitev, ki jo je pripravilo Društvo po deželskih žena.

Letos mineva 105. leto od le talskega napada na Koroško Belo, dogodka, ki je v lokal nem okolju ostal zapisan kot velika nesreča in pred stavlja pomemben del sku pne zgodovine. Ob tej pri ložnosti je Farno kulturno društvo Koroška Bela ob cerkvi sv. Albuina in Inge nuina že peto leto zapored organiziralo kulturni dogo dek V mozaiku spomina, na katerem sta letos nastopila violinistka Maja Horvat in pianist Roelof Temmingh. Mlada umetnika je spre mljala fotografska razstava članov Fotografskega društva Jesenice Barbare Toman, Nika Bertonclja, Staneta Vidmarja in Janija ter Sandija Novaka. »Prireditev združuje več društev, ki so omogočila, da jo sploh izvedemo. Sodeluje jo Farno kulturno društvo, Društvo podeželskih žena, možnaristi, gasilci, Občina Jesenice, cel kup prostovolj cev in tudi drugi. Brez njih izvedba sploh ne bi bila mo goča,« je povedala Marija Palovšnik, predsednica Far nega kulturnega društva. Abeceda vasi Uvertura v nedeljski večer je pripadala streljanju z mož narji, nato pa je zbrane na govoril dramski igralec in pi satelj Gregor Čušin, ki je v okviru svojega nagovora pripravil nostalgičen poskus vrnitve k prvotnemu jeziku Koroške Bele. »Jezik potre buje besede in besede so sestavljene iz črk, tako da vam ponujam abecedo svoje vasi,« je uvodoma povedal in skozi vse črke abecede predstavil spomine Koroške Bele, ki združujejo lokalno prebivalstvo. Čušinova »abe ceda« je vsebovala tako ču stvene kot tudi humoristične vložke, s katerimi so se lah ko poistovetili domačini.

Nika Toporiš

Zbrane sta pozdravila tudi podžupan Občine Jesenice Miha Rezar in župnik Peter Nastran. Maja in Roelof Maja Horvat in Roelof Tem mingh, zvezdi večera, oba diplomanta Royal College of Music (Kraljevi glasbeni ko lidž) v Londonu in prejemni ka številnih prestižnih na grad, sta zbranim odigrala dela štirih skladateljev: Fran cisa Poulenca, Fritza Krei slerja, Johna Williamsa in Ludwiga van Beethovna.

mi, ki delijo svoje spomine, sanje in vizije o prihodnosti. Po besedah režiserja je film »ljubezensko pismo Balka nu, Savi in Miri Furlan«. »Živimo v svetu, ki krepi sile sovraštva, strahu in vojnega hujskaštva. V takšnem svetu projekt, kot je Sava, predsta vlja žarek upanja. Spominja nas na moč narave, ki je ljudje in njihova politika na silja ne morejo ukrotiti. Kot državljanka nekdanje Jugo slavije, države, ki jo je uniči la morilska politika, vidim ta projekt kot del nujno potreb nega procesa zdravljenja re gije in tudi širše,« je o filmu povedala Mira Furlan. Turneja s projekcijami filma bo potekala vzdolž toka reke Save od izvira do izliva.

Film Sava v Kolpernu

Ob zaznamovanju spomina na dogodke leta 1917 je pri cerkvi sv. Albuina in Ingenuina na Koroški Beli potekala prireditev V mozaiku spomina, na kateri sta nastopila violinistka Maja Horvat in pianist Roelof Temmingh.

Urška Peternel V soboto, 3. septembra, bo v Kolpernu na Jesenicah na ogled dokumentarni film Sava.

Gregor Čušin je pripravil nostalgičen poskus vrnitve k prvotnemu jeziku Koroške Bele / Foto: Nik Bertoncelj Gornjesavski muzej Jeseni ce v začetku septembra prip ravlja dve brezplačni projek ciji dokumentarnega filma Sava. Premierno bo predva jan 2. septembra ob 20. uri v sklopu Filmov pod lipo na dvorišču Liznjekove domači je, dan pozneje pa bo prav tako ob 20. uri na sporedu v Kolpernu na Stari Savi na Je senicah. Gre za igralkamepogovarjadolgisenvilla,režiserjadokumentarec«»meditativnibritanskegaMatthewaSomerkijenastallani.NekočajdaljšarekavJugoslavijinasvoji990kilometrovpotipotokunavzdol–njenglaspovzanedavnopreminulaMiraFurlan–zljud

V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah tudi v pole tnem času omogočajo ogled likovnih razstav. Do 24. av gusta se predstavlja slikarka Tanja Eržen Rotar iz Lesc. Že v mladosti jo je osvojilo likovno upodabljanje. Po za četnem šolanju in pridobi vanju izkušenj je nadaljeva la študij na Oddelku za likovno pedagogiko Pedago ške fakultete v Ljubljani. Pri razstavljenih delih je v po dobah, predvsem konjev in ženskih aktov, prisotna ab straktnost, ki prevladuje v njenem ustvarjanju. Poleg tega so na razstavi na ogled dela udeleženk likovne šole, ki jo Tanja Eržen Rotar or ganizira v svojem ateljeju v Lescah. Na odprtju je avtori ca predstavila svoje ustvarja nje, posebej je pohvalila dela udeleženk tečajev, kjer vsaka razvija svojo umetni ško pot. Za prijetnejši ton in vzdušje je poskrbel pevec Tomaž Eržen. Janko Rabič

DemšarMatiasFoto:JESENICE4,ULICALEDARSKAJESENICE,DRUŠTVOHD

V Planinskem društvu Jese nice v nedeljo, 28. avgusta, pripravljajo tradicionalni Dan Jeseničanov na Golici. Med obsežnimi dejavnostmi skrb namenjajo tudi spodbu janju zdravega gibanja v gor ski naravi, tako članov kot vseh občanov, je pa na sreča nju dobrodošel vsak ljubitelj gora od blizu in daleč. V jut ranjih urah se bodo lahko vsi na Golico podali iz različnih smeri. Ob 11. uri bo pri pri ljubljeni društveni postojanki krajši pozdrav, nadaljevanje pa bo namenjeno prijetnemu druženju. V društvu so vese li, da se spet povečuje število članov, in tudi na tem sreča nju bodo povabili nove zain teresirane planince, da se včlanijo. Lahko bodo tudi iz vedeli vse o dejavnostih in možnostih, kje se lahko vključijo v odseke ali kako drugače pomagajo pri izved bi večjih društvenih akcij.

Hokejisti HDD SIJ Acroni Jesenice so s prvim av gustom uradno začeli priprave na tekmovalno sezono 2022/23, ki prinaša številne nove izzive. Pod vodstvom novega trenerja Gabra Glaviča se je moštvo že zbralo pred dvorano Podmežakla in začelo prve treninge pred novo sezono. V njej bodo železarji znova nastopali v Alpski ligi in v regionalnem tekmovanju skušali osvojiti svoj krstni naslov prvaka, ki se jim v zadnjih letih vztrajno izmika. Jesenice bodo tudi v sezoni 2022/23 po lanski uvrstitvi v finale sodile v ožji krog favoritov lige, ki je v svoj sistem uvedla ne kaj sprememb. V Alpski ligi bo v njeni sedmi izvedbi nastopalo 15 ekip. Vse bodo v rednem delu med seboj igrale dvakrat, najboljših pet pa se bo uvrstilo v tako imenovani master round. Vsi krogi končni ce se bodo tokrat igrali na štiri zmage. Edini slo venski predstavniki bodo svoje nastope v Alpski ligi začeli 10. septembra. Do takrat moštvo čaka še veliko zahtevnih tre ningov in pripravljalnih tekem. Teh bodo pred začetkom sezone železarji odigrali kar osem. Prva je bila na sporedu že 12. avgusta, ko so go stovali pri Pustertalu. Sledi gostovanje v Budim pešti proti ekipi MAC, s katero so se Jeseničani že srečali v lanskem letu. Na Bledu bo 25. avgu sta na sporedu tradicionalna poletna liga. Do začetka sezone pa se bodo lanski finalisti Alp ske lige pomerili še z drugo ekipo Linza, Ki tzbühlom in štiri dni pred začetkom nove sezo ne znova z ekipo MAC. Po dolgo pričakovani združitvi obeh jeseniških moštev bo ekipa Jesenic letos videti precej dru gače. V klubu je vseeno ostalo kar nekaj ključ nih hokejistov lanske sezone, vključno s kapeta nom Gašperjem Glavičem, najboljšim strelcem Ericom Pancetom in drugimi. Obenem pa so se ekipi pridružili številni mladi talenti slovenske ga hokeja, ki bodo svoj potencial poskušali do kazati v kakovostnejšem tekmovanju. Prav tako ne smemo pozabiti na nove obraze, ki so na Jesenice prispeli iz tujine. Iz Latvije je mo štvo okrepil napadalec Rudolfs Polcs, iz Finske pa branilec Niki Blomberg ter vratar Antti Karja lainen. Klub sicer še naprej vztrajno išče hokejis te, ki bi moštvo pred prihodnjo sezono lahko še okrepili. Tudi v tekmovalnem letu 2022/23 pa bodo železarji odkrito napadali obe domači lo voriki. PRIPRAVLJENI

V Medobčinskem društvu invalidov Jesenice med raz ličnimi dejavnostmi veliko pozornosti namenjajo špor tu in rekreaciji, izvajajo letovanja za ohranjanje zdravja, organizirajo izlete in sreča nja. V poletnem času lahko člani uporabljajo balinišče Podmežakla, kjer najbolj zagreti ljubitelji tega športa redno igrajo. Za ohranjanje telesne aktivnosti imajo v društvenem domu na voljo športna orodja, plavajo lahko v bazenu hotela Špik v Goz duDvajsetegaMartuljku.julija so v Gozdu - Martuljku organizirali po letno srečanje za člane, ki so se ga udeležili tudi predstav niki gorenjskih društev inva lidov in pobratenega društva Mežiške doline, podružnice Ravne na Koroškem. Zbrani so prisluhnili pozdravnim besedam predsednice društva Marine Kalan, za po pestritev so pripravili špor tne in družabne igre, za do datno razpoloženje je z glasbenim programom pos krbel Hajni Blagne. Janko Rabič Moderni stekleni mozaiki, ki so jih izdelale udeleženke programa Socialna aktivacija, so na ogled v avli Upravne enote Jesenice. Razstava mozaikovsteklenih

Zanimivosti 13Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

Urška Peternel

Tanja Eržen Rotar razstavlja v Doliku. / Foto: Janko Rabič

Tanje Eržen Rotar

Za ohranjanje telesne aktivnosti imajo v društvenem domu na voljo športna orodja, plavajo lahko v bazenu hotela Špik v Gozdu - Martuljku.

ŽELEZARJI

Abstraktnost slik

NA NOVO SEZONO

Udeleženke programa Soci alna aktivacija pri Ljudski univerzi Jesenice – gre za ženske različnih narodnosti – so pripravile novo razsta vo, tokrat v avli Upravne enote Jesenice. Na ogled so postavile mozaike, ki so jih ustvarjale pod mentorstvom Urške Ambrožič Potočnik. Kot so povedale ustvarjalke, so ponovno iskale možnosti za zmanjšanje količine od padkov, tako so stare stvari, ki jih je uporabljajo več, pre delale v lepe izdelke, pri če mer so uporabile tehniko Razstavamozaika. je na ogled še do 25. avgusta.

Nastale so tudi namizne lučke v tehniki mozaik. / Foto: arhiv LUJ

V poletnem času lahko člani uporabljajo balinišče Podmežakla. V objektiv smo ujeli skupino najbolj zagretih ljubiteljev tega športa. / Foto: Janko Rabič

Poletne aktivnosti društva invalidov

Dan Jeseničanov na Golici Janko Rabič VEČ NA WWW.HDDJESENICE.SI

Ana Šubic Na kmetiji prevladujejo konji, o katerih se otroci veliko naučijo, jih hranijo, češejo, še posebej pa se veselijo jahanja in voženj s kočijo.

/ Foto: arhiv Kmetije Smolej Sestavil: Cveto Erman

zaliv v

morju, ESTER: spojina alkohola s kislino, DURAK: stara igra s 32 kartami,

igralec (Boris Vasiljevič).

SUDOKUJAREŠITEVVPIŠETETUKAJ OKLEPNOVOZILO AM. PISATELJ IN(EDGARPESNIKALLAN) ALKOHOLASPOJINASKISLINO CIRIL TAVČAR SVETINAIZTOKS.P. KIDRIČEVA 26A JAVORNIKSLOV. IGRA KARTAMIS IMEGRAFKESCENOLIKAR OZKA ZAJEDA RDEČEGA MORJA SINAJEMMEDIN SAU.ARABIJO DEL ZAPESTJEMKOMOLCEMMEDROKEIN AVTO SVETINA IZTOK SVETINA S.P. KIDRIČEVA 26 A ŽELEZNA PAST LOVLJENJEZA ŽIVALI 7 MADRIDSKI NOG. KLUB SLO. (VENCESLAV)FIZIK 18 1 13 ŠPORTNICAZLOKOM 15 2 14 TELESNO MOČNO RAZVIT ČLOVEK ESKIMSKI ČOLN ZUNANJAPLASTKRUHA 8 3 15 SPODNJIPOSODEDEL ESTONCI PREBIVALECANTIČNI GR. POKRA JINE BEOTIJE TELOVADBABERILIJOBGLASBI 4 16 ŽENSKA, KI IZDELUJEKIPE NEM(GEORGE)PISECFILOZ. LOŠČILO 5 10 ŽGANI APNENEC 13 KRAJ PRI SEŽANI IZUMETŽENSKANIČENA 3 KOSOVSKO ALBANSKI PISATELJPOLITIKIN(SINAN) 6 16 VRSTA POLŽA NARODNO ANSAMBELZABAVNI. SLPRAVOPISATELJ(ROK)IMEDRAGO DRUŠKOVIČ 7 2 TUDIIFORMACIJESVETINAAVTONATEL.041639288 TKALSKOORODJE PREBIVALEC PRAGE RASTLINATRNATA S ČRNIMI PLODOVI LEKŠETAJDA SKANDINAVSKI DROBIŽ IME DANJEGANEKTVVODITELJAAUERJA SKUPNO IME ZA MONGOL SKA IN TURŠKA LJUDSTVA KI JIH JE DŽINGISKANZDRUŽIL SMUČARSKA OLIMPIJSKEDISCIPLINAIGRE 5 PRODAJALECJESENKOFRANIZDELKOVIZZLATA NIČVREDNODOMAČAŽIVAL OKRASJE 89 SKREGANOST 11 MOŠKORUSKOIMEMIŠI PODOBEN SESALEC ZNAMENJE,SIMBOLIVER,TRŠĆICA 17 MOŠKINIZEKGLASIGRAZ32KARTAMI 9 17 KAPITALIZMURAZREDDELAVSKIV 10 14 4 SPODNJI NAŠAPROSTORADELPEVKA(NECA) MIRNO SOŽITJE GORA JULIJCIHV 12 10 12 OTOK JADRANUV ČASOPISNI PAPIRIRSKI BRINOVEC DIŠEČA HLAPLJIVASNOVVOHALNIORGAN SOV. IGRALEC VASILJEVIČBORIS OSKARLANGE 16 11 18 DROBEN DELEC GOREČE SNOVI NASTOPANJEPRED PUBLIKO 1 REKA V PANDŽABU JANEZ ROHAČEK 2 12 14 STRUPENENAŠE KAČE NOVINARKANEKDANJANAŠATEVE(ALENKA) 9 ALKALIJSKIHHIDROKSID LUŽNINAKOVIN, 6 GORENJSKI GLAS JESENIŠKE NOVICE 12 / 2022 PP. 124, 4001 KRANJ GENERALNISEKRETAROZN(KOFI) OTOK OB SUMATRI INDONEZIJIV STROKOVNAUREDITEV OB NAKUPU ALI VOZILPRODAJI RIMSKICESAR VSTOLETJUTRETJEM VELIK OTOK V JADRANU SLOVARČEK: NIAS: otok ob Sumatri v Indoneziji, OER: skandinavski drobiž, SPROGA: tkalsko orodje, AKABSKI

Geslo je LEPE MODNE PRIČESKE PRI STANKI. Sponzor križanke je STUDIO STANKA – FRIZERSTVO, Stanka Urbas, s. p., Cesta maršala Tita 7, 4270 Jesenice, tel.: 041 317 735, ki podarja tri nagrade: 1. nagrado, popust v vrednosti 20 evrov, prejme Zoja Šporn, Blejska Dobrava; 2. nagrado, po pust v vrednosti 20 evrov, Mirjam Kristan Medja, Jesenice; 3. nagrado, popust v vrednosti 10 evrov, pa Stane Berguš, Jesenice. Za nagrade pokličite Studio Stanka. Veljajo 90 dni. Nagrajenci križanke iz prejšnje številke Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do pone deljka, 12. septembra 2022, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4001 Kranj, p. p. 124, ali vrzite v naš poštni nabiralnik. MAŠČOBEMLEČNE ZALIV: Rdečem UMIAK: eskimski čoln, ŠČUKIN: sovjetski Sponzor križanke AVTO SVETINA, Iztok Svetina, s. p., Cesta Borisa Kidriča 26a, Slovenski Javornik. Ukvarjajo se z gotovinskim odku pom vozil, prodajo in prepisi, vse uredite na enem mestu. Strokovno svetovanje glede nakupa. Informacije tudi na www.avto svetina. com in telefonu 041 639 288. Poleg tega se ukvarjajo tudi s pranjem in čiščenjem vozil. Podarjajo tri nagrade: 1. pranje osebnega avtomobila, majica z logotipom, 2. pranje osebnega avtomobila, okvirčki za registrsko tablico, 3. pranje avtomobila. Mrežo izpolnite tako, da bodo vsaka vrstica, vsak stolpec in vsak manjši kvadrat vsebovali številke od 1 do 9. Ob pravilni rešitvi boste v označeni vrstici, če zamenjate številke s črkami (1=K, 2=P, 3=T, 4=L, 5=N, 6=O, 7=I, 8=U, 9=G), od leve proti desni prebrali rešitev. Rešitev iz prejšnje številke je STRIŽENJE. Sudoku s končno rešitvijo

AVTOR:CVETOERMAN IZDELEK IZ

Ob našem obisku so nam otroci zaupali, da so vsako jutro zapeli himno in da so se najbolj veselili druženja s konji pa tudi z drugimi ži valmi, med katerimi so tudi pavi, zajci, maček in dva psa. Zabavno je bilo tudi skaka nje in popoldanski počitek na balah, poleg tega so se odpravili na pohod, na lov na skriti zaklad, nabirali so meto in meliso za sirup pa tudi kamne, ki so jih nato poslikali in sedaj krasijo kmetijo.

Na kmetiji Smolej v Planini pod Golico otroci tudi to poletje spoznavajo kmečko življenje.

Zanimivosti 14 Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022

Počitnice na kmetiji

Na kmetiji Smolej v Planini pod Golico že dobro desetle tje otrokom omogočajo aktiv ne počitnice ob spoznavanju kmečkega življenja. Kot je pojasnil gospodar Miha Smolej, se bo v tem poletju na petdnevnih taborih zvrsti lo okoli 150 otrok ne le z Go renjske, pač pa tudi s Pri morske, Koroške, iz Celja, poleg tega pa se jim nekateri pridružijo na posameznih dejavnostih. Spoznavajo av tohtone živali na kmetiji; imajo posavskega konja, šta jersko kokoš, cikasto govedo, krškopoljskega prašiča, dre žniško kozo, je našteval. Na kmetiji sicer prevladujejo ko nji, o katerih se otroci veliko naučijo, jih hranijo, češejo, še posebej pa se veselijo ja hanja in voženj s kočijo. Le tos je posebne pozornosti de ležna kobila Montana. »Gre za mojo prvo kobilo, ki se je rodila na tej kmetiji in je le tos stara 20 let,« nam je zau pal Smolej in pristavil, da je Montana kraljica kmetije, za nameček pa je letos dobila še žrebička Mistrala. Otroci seveda pomagajo skr beti tudi za druge živali na kmetiji in poprimejo za mar sikatero kmečko opravilo, po leg tega pa raziskujejo okoli co, ustvarjajo, se zabavajo ob različnih igrah … Kot je pove dal Smolej, so letos uvedli še dežurstvo, tako da otroci skr bijo tudi za urejenost jedilni ce in skupnih prostorov ter čiščenje konjskih boksov. Po leg tega pomagajo pri pripra vi obrokov iz domačih sesta vin. Dnevi so pestri, saj imajo otroci od jutra do veče ra različne obveznosti in ak tivnosti, ob katerih spoznava jo kmečki vsakdan, pri čemer pa mobilne telefone pravilo ma pustijo doma.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. + poštnina 27148 strani, mere: 20 x 24 cm EUR

zpekeStrokovnjakinjakruhaPoloncanamidelisvojeznanje,receptureinnapotke,kakobrezkvasaspečiodličendomačkruh,narejenizrazličnihvrstmokinzrazličnimivzhajalnimisredstvi–droži,soda,vinskikameninpecilniprašek.www.gorenjskiglas.si

Janko Rabič Upokojenci v poletnem ritmu

Trčila otrok na skiroju in voznik avtomobila Na Jesenicah sta trčila otrok z električnim skirojem in voznik avtomobila. Policisti opozarjajo, da za električne skiroje ve ljajo posebna pravila. »Ta prevozna sredstva niso igrača in dosegajo hitrost, ki v primeru nesreče lahko povzroči tudi hude poškodbe. Za ravnanja otrok v prometu so odgovorni starši,« poudarjajo. Zasegli so mu vozilo in drogo Na Jesenicah so policisti vozniku neregistriranega osebnega avtomobila s ponarejeno registrsko tablico vozilo zasegli. Voznik je odklonil tudi strokovni pregled zaradi suma vo žnje pod vplivom prepovedanih drog. V istem vozilu so po licisti obravnavali še potnika z manjšo količino prepovedane droge. Drogo so zasegli. Proti obema vodijo postopke.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 208 strani, trda vezava

V Društvu upokojencev Je senice nadaljujejo različne aktivnosti, ki so prilagojene poletnemu času. Pohodniki osvajajo vrhove po Sloveniji in sosednjih deželah, kole sarji marljivo nabirajo kilo metre po gorenjskih krajih. Vključili so se v akcijo Zve ze društev diabetikov Slove nije Nabiram kilometre s poudarkom na ozaveščanju o sladkorni bolezni. Pred društvenim domom so v av gustu izvedli tradicionalni Dan društva, ki je name njen predvsem prijetnemu druženju. Zbranim je več optimističnih besed name nil predsednik društva Ste vo Ščavničar, za veliko do bre volje in smeha pa je poskrbel Ivan Berlot - Tau bi, ki se je odločil, da bo k andidiral za predsednika države.

V

+ poštnina 15

Policijska kronika

Prireditve 15Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022 Dogodki od 19. avgusta do 16. septembra Torek, 23. avgust E-obisk muzeja iz domačega naslanjača: Naše Jesenice, promo film www.gmj.si, po 18. uri Poletje na Stari Savi, Torkova kinoteka: Tekművanje, projekcija dokumentarca in pogovor z avtorjem Mihom Mohoričem Banketna dvorana Kolpern, ob 20. uri Četrtek, 25. avgust Praznovanje krajevnega praznika KS Blejska Dobrava: Nogometni turnir na Lipcah Nogometno igrišče Lipce, ob 18. uri E-obisk muzeja iz domačega naslanjača www.gmj.si, po 18. uri Petek, 26. avgust Praznovanje krajevnega praznika KS Blejska Dobrava: Polaganje vencev k spominskim obeležjem Spominska obeležja v KS Blejska Dobrava, ob 18. uri Sobota, 27. avgust Praznovanje krajevnega praznika KS Blejska Dobrava: Športno igrišče na Kočni – pohod na Obranco; ob 8.30 Železniška postaja Vintgar – tek – kros za otroke do 14. leta, ob 15. uri Vaško jedro Blejska Dobrava – kulturni program ob krajevnem prazniku, ob 16.30 Po zaključku sledi Večer na vasi. V primeru slabega vremena prireditve odpadejo, razen kulturnega programa, ki bo v tem primeru potekal v kulturnem domu na Blejski Dobravi. Torek, 30. avgust E-obisk muzeja iz domačega naslanjača: Ko nastaja FeNOMEN – Beneški procesijski križ www.gmj.si, po 18. uri Četrtek, 1. september E-obisk muzeja iz domačega naslanjača www.gmj.si, po 18. uri Sobota, 3. september Turnir v balinanju v okviru praznika Krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela Dom Društva upokojencev Javornik - Koroška Bela, ob 8. uri Srečanje krajank in krajanov. starejših od 80 let, v okviru praznika Krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela. Dom Društva upokojencev Javornik - Koroška Bela, ob 16. uri Poletje na Stari Savi, novinarska konferenca: Sava v soorganizaciji GMJ, DOKUDOC in SAVA films Banketna dvorana Kolpern, ob 19. uri

www.gorenjskiglas.si

Obveščamo, da je Občina Jesenice ponovno objavila Razpis za dodelitev sredstev za tradicionalne prireditve in okrogle obletnice delovanja društev v občini Jesenice v letu 2022. Nepovratna sredstva v skupni višini 3.000 EUR so namenjena za sofinanciranje:prireditevob praznovanju okroglih obletnic delovanja društev in neprofitnih organizacij (10, 20, 30, 40, 50 … let) v občini Jesenice ter tradicionalnih prireditev, ki se izvajajo najmanj 25 let zaporedoma in je po njih občina Jesenice prepoznavna v širši javnosti. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu, kriteriji za dodel itev sredstev, postopek obravnavanja vlog ter oblika in način oddaje prijav so objavljeni na spletni strani Občine Jesenice www.jesenice.si. Župan Blaž Račič Zaradi povečanja števila okužb v Splošni bolnišnici Jesenice začasno niso dovoljeni obiski na internih in kirurških oddel kih. Izjemoma so dovoljeni pri kritično bolnih, vendar iz ključno po predhodnem dogovoru s predstojnikom. Na ostalih oddelkih so obiski dovoljeni, vendar so omejeni na eno zdravo osebo maksimalno petnajst minut, so sporočili iz bolnišnice. Omejitev obiskov v jeseniški bolnišnici

Sedem zgodb izpod grenkihSivca.pisateljapriljubljenegaperesaIvanaSedemusodstoplimižarkisvetlobe:VojkoGašperut,JožeOkoren,DarkoĐurić,AnkaVesel,DamjanPeklar,DavidRazboršekinBenjaminŽnidaršič.Preberitenjihovezgodbeinspoznaliboste,dasonaševsakdanjetežavevresnicitakomajhne.

Poletje na Stari Savi, kinoteka: Sava, filmska projekcija v soorganizaciji GMJ, DOKUDOC in SAVA films; po projekciji sledi pogovor z ustvarjalci. Banketna dvorana Kolpern, ob 20. uri Nedelja, 4. september Praznovanje krajevnega praznika KS Slovenski JavornikKoroška Bela Dom na Pristavi, od 12. ure dalje Torek, 6. september E-obisk muzeja iz domačega naslanjača www.gmj.si, po 18. uri Sreda, 7. september Srečanje članic in članov Društva upokojencev JavornikKoroška Bela. Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, ob 11. uri Četrtek, 8. september Mere in merilni pripomočki od antike do danes, odprtje muzejske razstave Muzej Kosova graščina, ob 19. uri E-obisk muzeja iz domačega naslanjača www.gmj.si, po 18. uri Ponedeljek, 12. september Srečanje z znanimi ljudmi iz našega okolja Dom DU Jesenice, ob 17. uri Torek, 13. september E-obisk muzeja iz domačega naslanjača www.gmj.si, po 18. uri Četrtek, 15. september Muzejski večer Muzejskega društva Jesenice Banketna dvorana Kolpern ali Muzej Kosova graščina, ob 18. uri

EUR Za smeh je poskrbel Ivan Berlot - Taubi. / Foto: Janko Rabič www.jesenice.si Aktivnosti Mladinskega centra MLADINSKI CENTER JESENICE Vsako nedeljo, dopoldan/popoldan: JOGA ZA VSAKOGAR s Tanjo; prijave in informacije: 041 860 989 in tanja.pristov@gmail.com Vsak petek in soboto ob 17. uri: MAGIC THE GATERING druženje ob kartanju; informacije: Žiga 040 912 618 Od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure: ogled razstave fotografij SUMMER VIBE mladinska pobuda Aktivnosti centra Žarek času poletnih počitnic je dnevni center odprt od 8. do 14. ure, in sicer od ponedeljka do petka. S 1. septembrom bo dnevni center zopet odprt v popoldanskem času, od 13. do 19. ure. Od 13. do 16. ure bo potekala učna pomoč, po 16. uri pa navedene aktivnosti: – vsak ponedeljek in petek: kuharske delavnice, družabne igre – vsak torek in četrtek: ustvarjalne delavnice z različnimi materiali, družabne igre – vsako sredo: različne delavnice, ogled filma, družabne igre

Gornjesavski muzej Jeseni ce pripravlja novo muzejsko razstavo z naslovom Mere in merilni pripomočki od antike do danes. Na ogled bo od četrtka, 8. septembra, naprej v Kosovi graščini na Jesenicah. Kot so povedali v muzeju, bodo na ogled red ki, zanimivi muzejski pred meti, kot so rimske sončne ure in uteži, srednjeveške in novoveške tehtnice na fun te, unče, hišne in namizne ure, merila na palce in celo merilec pretoka reke Save Dolinke. Predstavljene bodo nekdanje dolžinske, žitne in vinske mere, kot so merniki, vatli, čampi, čevlji, klaftre, kobali in bokali. »Muzejski čas bomo povezali z najbolj točno uro pri nas – z atom sko uro na SIQ Slovenskem institutu za kakovost in me roslovje,« so povedali v mu zeju, kjer hranijo tudi foto grafije tehtanja in pakiranja elektrod v elektrodnem od delku Železarne Jesenice leta 1975 in testiranja z mer jenjem višine in tehtanjem delavcev v Železarni Jeseni ce leta 1970. Razstava bo v Kosovi graščini na ogled vse do 15. januarja 2023. Mere in dopripomočkimerilniodantikedanes 88 info@avtotehna-vis.siopel.avtotehna-vis.si82 toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Po lanski uspešni premieri avtomobilističnega tekmova nja na zaprti gorski cesti na M alo Mežaklo Hillclimb Hrušica so letos organiza torji iz Kulturno-športnega društva Hrušica še bolj vne to zavihali rokave. Lansko tekmovanje je izzvenelo kot velika in zanimiva novost v občini Jesenice in širše na Gorenjskem, z atraktivnimi vožnjami avtomobilov raz ličnih znamk, starosti in konjskih moči. Zagreti gle dalci ob progi niso skoparili s pohvalami. Letošnji dogo dek Hillclimb Hrušica 2022 bo v soboto, 10. septembra, od 9. ure naprej na cesti od priključka na kolesarsko ste zo na Hrušici proti deponiji Mala Mežakla, in sicer v dol žini 2,6 kilometra. Zanima nje amaterskih voznikov za preizkus zmogljivosti njiho vih jeklenih »mrcin« je ob prijavah spet preseglo zmo žnosti izvedbe, tako da jih bo lahko na podlagi izbora najatraktivnejših, posebnih in raznolikih nastopilo osemdeset. Tekmovali bodo s športnimi vozili in drugi mi svetovno znanimi znam kami dirkalnih vozil. Po za ključenem tekmovanju bodo lastniki vse avtomobile pri peljali na Plac na Hrušici, kjer se obeta zabavni in glas beni program za vse obisko valce, za odličen zaključek d neva pa bodo za vzdušje poskrbeli člani skupine Rock Partyzani. Za organizatorje je celotna izvedba velik zalogaj, v času priprav na sam dan tekmo vanja bo v različnih vlogah sodelovalo okoli 150 članov društva, ljubiteljev avtomo bilizma in drugih prostovolj cev. Vstopnine ne bo, za gle dalce pa velja resno opozorilo, naj bodo ob progi previdni in naj upoštevajo vsa navodila redarjev. To ve lja tudi za kolesarje, ki se bodo vozili mimo starta po tamkajšnji stezi, ko bo zanje sproščen promet po krajših popolnih zaporah. Prireditev sofinancira Občina Jesenice. Janko Rabič Hillclimb Hrušica bo letos potekal drugič. / Foto: arhiv organizatorja

ODLOČITEV JE LAŽJA Največja zaloga Hitra Fiksnadobavaobrestna mera

Zanimivo tekmovanjeavtomobilističnonaHrušici www.jesenice.si

080

BONUS STARO ZA NOVO velja za modele Corsa, Crossland, Mokka, Astra in Grandland z motorjem z notranjim izgorevanjem in iz zaloge ter znaša vsaj 800 EUR - odvisno od modela in stopnje opreme vozila. Opel financiranje je na voljo s fiksno obrestno mero. Kupcem pa je na voljo tudi financiranje s spremenljivo obrestno mero. Pridržujemo si pravico do spremembe ponudbe. Slika je simbolna. Na sliki je lahko prikazana oprema za doplačilo. Več informacij je na voljo na www.opel.avtotehna-vis.si in v salonih Opel Avtotehne VIS.

16 Jeseniške novice, petek, 19. avgusta 2022 jeseniške novice

PE LJUBLJANA 01 58 18 510 PE KRANJ 04 281 71 70 PE ŠKOFJA LOKA 04 502 40 00HVALA KE R NAM ZAUPATE ! Kombinirana poraba goriva (po WLTP ciklu): 4,0–6,4 l/100 km, izpusti CO : 107–146 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Specifične emisije dušikovih oksidov (NO ): 0,0116–0,0582 g/km. Trdi delci: 0,0003-0,0010 g/km in število delcev 0,04 -0,90 * 10 pri dizelskih motorjih. Ogljikov dioksid (CO ) je najpomembnejši

Letošnje drugo tekmovanje Hillclimb Hrušica 2022 bo v soboto, 10. septembra, od 9. ure naprej na cesti pri priključku na kolesarsko stezo na Hrušici proti deponiji Mala Mežakla, in sicer v dolžini 2,6 kilometra.