Glasnik Občine Divača, št. 2, julij 2011 by Občina Divača

kultura

Foto: BOGDAN MACAROL

Foto: SILVESTER MARINŠEK

Plesno društvo Srebrna se redno udeležuje nastopov, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti. V januarju 2011 smo se pridružili srečanju kraških plesnih skupin v Sežani in se predstavili z irskimi plesi. Nastopale so tri skupine plesnega društva: najmlajši, šolska in mladinska skupina. V aprilu smo bili povabljeni na srečanje primorskih plesnih skupin v Izolo. Predstavile so se naše najmlajše miške in šolska skupina Snežink. Kot vedno je bila naša mentorica Nataša Đukić Vasić deležna pohvale plesnega selektorja za uspešno in ustvarjalno delo z mladimi plesalci na plesnem področju. Dragica Gerželj

V soboto, 11. junija, se je v Sežani zbralo veliko tistih, ki se radi smejijo in nadvse uživajo v pripovedovanju skrivnostnih pravljic. V pravljični svet smo jih za en večer popeljali plesalci Plesnega društva Srebrna iz Senožeč z našo pravljico o senožeški Sneguljčici. »Nekoč sta živela kralj in kraljica …,« je pravljico začela Zala Hreščak, pripovedovalka in solo pevka v naši predstavi. Imela sta ljubko svetlolaso hčerko Senožuljčico (Manca Dekleva), ki sta jo imela neizmerno rada. A sreča ni trajala dolgo, kraljica je namreč hudo zbolela in kmalu nato tudi umrla. Kralj ni hotel, da bi njegova hči odraščala brez mame, zato se je hitro znova poročil, vendar Senožuljčice njena mačeha ni marala in jo je zato ves čas zanemarjala. Sneguljčica je ostala čisto sama in družbo so ji delale le grajske miške, ki so jih nadvse ljubko predstavili naši najmlajši plesalci. Ko pa je miške pregnal dvorni maček, so jo obiskale gozdne vile, ki so jih upodobili naši šolski plesalci. Čas je mineval in Senožuljčica (Lea Ražem) je rasla. Med igro in plesom je postajala vse lepša in lepša. Ko je mačeha ugotovila, da je Sneguljčica postala najlepša v kraljestvu, je iz ljubosumja lovcu naročila, naj jo odpelje v gozd in tam ubije. Dobrosrčni lovec se je Senožuljčice usmilil in jo peljal k palčkom. Naši seniorji plesnega društva, preoblečeni v palčke in palčice, so bili Sneguljčice zelo veseli. Skupaj z njimi je hodila na delo v rudnik, večkrat pa tudi nabirat rožice in na pohode na bližnjo Vremščico in Nanos. Nekega dne je pri vračanju z Vremščice Senožuljčica (Anamarija Čotar) srečala princa (Luka Franetič) in zgodila se je ljubezen na prvi pogled. Tega srečanja Sneguljčica ni mogla pozabiti. Zala Hreščak je ob spremljavi komorne zasedbe zapela skladbo »Zbudi se dobri princ«. Gledalcem v dvorani je med Zalinim petjem zastal dih, nagradili so jo z bučnim aplavzom. Na kresno noč se je Senožuljčica skupaj z vilami odpravila na Predjamski grad in prispela ravno na večer grajskega plesa, kjer si je princ izbiral svojo nevesto. Grajska gospoda, ki so jo predstavili naši mladinci, je na grajskem plesu navdušila s temperamentnim tangom. In kot se za vsako pravljico spodobi, je kmalu sledila poroka, na katero so bili povabljeni vsi palčki, vile, miške … Na svatbi so se v ritmih poskočnih irskih plesov predstavile vse skupine plesnega društva. Še posebno velik aplavz so si, kot vedno, prislužili plesalci in plesalke mladinske skupine. Celo naša plesna mentorica je pripomnila, da so v tej točki prekosili sami sebe. Čestitamo! Princ in Senožuljčica pa sta seveda srečno živela do konca svojih dni. Največ zaslug, da smo Senožuljčico poročili, imajo seveda plesna mentorica Nataša Đukić Vasić, mentor komorne zasedbe Ljubo Vasič in predsednica društva Mirjana Kocen Čamer. Brez pomoči naših mladih in manj mladih plesnih mentorjev seveda ne bi šlo. Nataša Hreščak se je neumorno trudila s šivanjem naših kostumov. Za oblikovanje plakatov in scene pa je poskrbela Jana Pečečnik Žnidarčič. Na dan predstave pa sta naše plesalke polepšali frizerki Mira Plestenjak in Ines Plešnar ter vizažistka Alenka Dubrovič. Prireditev so nam nesebično pomagali oblikovati številni člani društva, starši plesalcev in prijatelji plesnega društva, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Za finančno podporo se zahvaljujemo občini Divača in KS Senožeče. Urška Gerželj

V nedeljo, 14. maja, se je v dvorani Kosovelovega doma odvijala že 7. Baletna revija na Krasu. Letošnjo revijo so obogatile nove koreografije, pester izbor gostujočih plesalcev in ponovno sodelovanje s Konzervatorijem za glasbo in balet Ljubljana ter Društvom baletnih umetnikov Slovenije. Najštevilčnejše so se predstavile skupine društva gostitelja, saj je po desetih letih zavel nov svež veter, ki je v vrste baletk prinesel vse od klasičnega baleta, modernih koreografij in prvih baletnih preizkusov najmlajših članic. V goste so bili povabljeni baletniki iz Komna, Postojne, Sežane, Maribora in Ljubljane. Še posebej smo ponosni na skupno točko z Opero in baletom Ljubljana /Rdeča kapica/, saj smo tako dokazali, da se tudi nabolj vešči lahko približajo uka željnim.

Po nekajletnem premoru so se starši baletk DLBU-ja odločili, da bodo dekleta ponovno preverjala svoje znanje v Ljubljani. 16. junija so tako potekali izpiti na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet. Pred strogo in profesionalno tričlansko komisijo je bilo uspešnih večina deklet. Nekaj pomanjkljivosti bo odpravljenih v jesenskem roku. Ocene so bile nekoliko nižje, saj se pozna, da dekleta lansko leto niso bila pripravljena za tovrstno preizkušnjo in da smo bili prisiljeni opustiti sodelovanje z Ljubljano. V zadnjem letu, po menjavi učiteljice, pa ni bilo moč vsega nadoknaditi. Kljub vsemu smo z rezultati zadovoljni, predvsem pa z dejstvom, da ponovno lahko preverjamo uspešnost deklet pod budnim očesom slovenskega baletnega vrha. Andreja Borovič

Kaj se da s trudom doseči, so pokazali plesalci Opere in baleta Ljubljana, Urša Vidmar in Gregor Guštin ter učenci Visoke šole za balet iz Ljubljane. Še posebno smo bili veseli obiska in nekaj vzpodbudnih besed našega dologletnega spremljevalca, Vojka Vidmarja.

Ob tem pa je potrebno poudariti, da je vse koreografije za domače baletke in scenarij predstave prispevala nova učiteljica Alena Medič, ki naše baletke poučuje od jeseni leta 2010 dalje. Predstavi je sledila tradicionalna pogostitev. Andreja Borovič