Notranjsko primorske novice - št. 1 (21. november 2014)

Notranjski park prenavlja poti

Valkarton bo še zaposloval

Igriva košarka v Cerknici

7

6

24

Naslednji izid je 19. 12. 2014 SRZS, Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica

Petek, 21. november 2014, letnik I / št. 1 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Moč narave V preteklih dneh nas je narava spet opozorila na svojo nepredvidljivost in moč. Ujme, ki so se dogajale »drugje«, torej ne v neposredni bližini naših domov, so se bliskovito zvrstili na cerkniškem, loškem, pivškem, bistriškem … Voda, ki je sicer vir življenja, se je v trenutku spremenila v nevarnost. Zatajile so ustrezne strokovne službe na ravni države, ki skrbijo za poplavno varnost, spet pa so izkazali gasilci, vojaki in prostovoljci, ki so ogroženim takoj priskočili na pomoč. Njim gre vsa zahvala.

Sicer pa je pred vami nova številka Novic, delno spremenjena in z nekaterimi novimi vsebinami. Da bomo redno prihajali v vaše domove še aktualnejši, pestrejši in zanimivejši.

2 3

FOTO: ANDREJA JERNEJČIČ

Da se le ne bi ponovilo

Mnogi Notranjci in Primorci ne bodo zlepa pozabili močnih padavin v noči iz četrtka na petek 7. novembra, kako tudi ne, saj so padali dnevni rekordi FOTO: NASTJA ŽUGČIČ

Minevata dva tedna, kar so prebivalce Cerknice in Ilirske Bistrice ponoči zbudile sirene. Aktivirani so bili štabi civilnih zaščit, gasilci so bili na delu nepretrgoma več dni in noči.

Na Cerkniškem je podivjal potok Cerkniščica, ki ni zalival le Cerknice, pač pa tudi Begunje, Dolenjo vas, divjal je tudi višje, saj je poškodoval most med Cajnarji in Kremenco. Gasilce so na pomoč klicali občani tudi z Rakeka, Unca, Bločic in iz Žerovnice ter še iz nekaterih drugih vasi, saj so narasli tudi manjši vodotoki,

FOTO: ANDREJA JERNEJČIČ

težave pa je povzročala meteorna voda.

Narasle vode so težave povzročale tudi v Loški dolini še v Starem trgu in Markovcu, pa na Babni Polici. Zalivalo je tudi na Blokah, poplavilo je več hiš v naselju Velike Bloke, gasilci pa so obiskali tudi Bočkovo in Ravnik in še nekaj drugih naselij.

Na Primorskem je bilo najhuje v občini Ilirska Bistrica, kjer je voda zalila vasi

Bač, Dolenje, Topolc, Koseze, Koritnice in Knežak. Okoliška pobočja so prejela velike količine vode, ki je vdirala proti vasem ter zaliva stanovanjske in druge objekte. Gasilci so s protipoplavnimi vrečami gradili vodne pregrade, črpali podtalne vode in reševali premoženje.

Uprava RS za zaščito in reševanje je sporočila, da je bilo od 6. do 11. novembra

poplavljenih več kot 1.300 objektov; 1.025 individualnih stanovanjskih hiš, 26 blokov, šest vrtcev oz. šol, 143 gospodarskih objektov in 137 drugih zgradb. Poškodovanih je 90 km cest in štirje mostovi. Sprožilo se je 44 pretečih se zemeljskih plazov, evakuiranih pa je bilo 16 oseb.

Več na straneh 2 in 3.

2

Tema meseca

Notranjsko - primorske NOVICE

Nastalo je Loško jezero

FOTO: NASTJA ŽUGČIČ

Loška dolina – V zadnjih nekaj tednih, ko so nad Notranjsko rohnele nevihte in se zlivai smo poleg Cerkniškega dobili še Loško jezero.

Voda, ki je zalila Loško polje, je izoblikovala pravo malo Loško jezero.

Višina vode je za 60 centimetrov presegala višino poplav po žledu letos v začetku leta.

Na Loško polje se je nateklo kar 15 milijonov kubičnih metrov vode, ki se je razlila na površini 4,5 kvadratne kilometre. Voda v Loški dolini je zalila več kot 50 objektov, še več jih je bilo ogroženih. Začasno so izselili 28 ljudi.

Pripadniki civilne zaščite so ob pomoči 50 vojakov slovenske vojske razdelili več kot 10 tisoč protipoplavnih vreč. V vasi Pudob so samo za zavarovanje dveh hiš porabili več kot 2.500 protipoplavnih vreč.

Voda že odteka, a posledice ostajajo. Oceniti škodo je še prezgodaj, številke pa gredo v milijone. Državniki, ki so se v teh dneh obiskali Loško dolino, so marsikaj obljubili, a kar šteje, niso besede, ampak dejanja. In edini, ki so v teh dneh pomagali prizadetim v poplavah, in ne samo govorili, so bili gasilci, pripadniki civilne zaščite in vojaki, ki so reševali, kar se je rešiti dalo. Na pomoč so prišli gasilci od blizu in daleč, tudi z Gorenjske in celo iz sosednje Hrvaške.

Kot bi že ne bi bilo dovolj nevšečnosti, je ob »pomoči« težkih tovornih vozil, na razmočeni zemlji popokal asfalt. Zato so za tovorna vozila zaprli številne ceste, vključno z mejnim prehodom Babno polje. Seveda so bile neprevozne številne ceste za ves promet.

V razliko od poročanj slovenskih televizij o alarmantnem stanju v Loški dolini, so domačini ostajali mirni. Voda ima odteči sama. Na srečo v Loški dolini ni bilo hudournikov, ki so pustošili po Cerknici in Ilirski Bistrici. Loško polje je voda polnila počasi in prebivalci so lahko

Cerkniški gasilci pod vodo.

Sreča v nesreči je bila vsaj, da so se v Loški dolini izognili prekuhavanju vode. Voda je bila pitna ves čas. •Andreja Jernejčič

pravočasno ukrepali, zato tudi oglašanje siren ni bilo potrebno. Kar se je dalo umakniti, so domačini shranili pri prijateljih in sosedih.

Po poplavah še plazovi Ilirska Bistrica – V občini Ilirska Bistrica so bile najbolj prizadete vasi Bač, Koritnice in Knežak. Izredne razmere so štab civilne zaščite prepolovili, del je ostal v Ilirski Bistrici, drugi na Baču. Ob podtalnici in nalivih so na ilirskobistriškem začeli groziti plazovi.

Kljub temu, da se razmere tudi na ilirskobistriškem normalizirajo, razmočena zemlja marsikje grozi, da bo zdrsnila. Trenutno je aktivnih več plazišč, težko govorimo o številkah, saj so nekatera plazišča na odročnih območjih in ne ogrožajo naselij. Plaz pri vasi Jasen je ogrožal objekt, ki pa je na srečo neposeljen. V Ilirski Bistrici je plaz grozil, da bo zasul

potok, voda pa bi se lahko razlila po dvorišču hiše ob potoku.

Od začetka nalivov in poplav sta bili neprevozni cesti Knežak – Koritnice in Koritnice – Bač. V štabu Civile zaščite občine Ilirska Bistrica so se zato odločili, da zgradijo začasen most in močno skrajšajo pot intervencijskim vozilom in domačinom. •aj

Samo študije ne bodo pomagale pomoč« je dejal župan Janez Komidar, ki je bil tudi sam večino časa na terenu. »Pomagala Stari trg pri Ložu – Loško dolino nam ne bi nobena protipoplavna študija« je so poplave prizadele letos že tretjič, zadnja prepričan Komidar, »vode je bilo enostavno poplava pa je bila najhujša, saj je januarsko presegla po višini vode za kar 75 centimetrov. preveč.« V Loški dolini so bili tudi aktivisti »Vsa zahvala domačim gasilcem, ki so bili ves Rdečega križa, čeprav se bo njihovo in delo drugih humanitarnih organizacij šele dobro čas na terenu ter gasilcem drugih gasilskih začelo, ko bo voda odtekla. •pet društev in vojakom, ki so nam priskočili na FOTO: TADEJ IAN

Podnevi še vedno pod vodo.

Tema meseca

petek, 21. november 2014

3

Cerkniška občina poplavljena Cerknica - V časih, ko so poletja hladna in zime tople, ko dvoletni suši sledijo leta z rekordnimi količinami padavin, ko so stoletne poplave na vsaki dve leti ali tudi dvakrat na leto, nas vreme le še težko preseneti.

Takšnega vremena ne pomnijo niti najstarejši domačini!

Na Cerkniškem pa v noči na sedmi november ni manjkalo presenečenih. Ob pol štirih zjutraj je bilo najhuje. Več kot pol metra visok hudournik pobesnele Cerkniščice je drl od preplavljenega mosta čez center Cerknice za občinsko stavbo, mimo avtobusne postaje proti Dolenji vasi, kjer je bilo najhuje.

Bliskovito narasli vodotoki in polmetrski poplavni val je preplavil večino objektov cerkniške komunale in gasilski dom, zato je poveljstvo občinske civilne zaščite poiskalo prostor pri cerkniških policistih, ki pa jim je podtalnica prav tako zalila kletne prostore.

Deroča voda je zalila most čez Cerkniščico, tako da je bil promet skozi Cerknico nekaj ur nemogoč. Kjer so v Cerknici nižje ležeči predeli, tam je hiše zalila voda. Poplavljenih je bilo približno dvesto objektov. Največ vode se je nateklo v novo blokovsko naselje Jezero, kjer je podzemno garažo spremenila v jezero. Zvok deroče vode je ob tretji uri zjutraj zbudil Jelko Simičak, ki živi nad frizerskim salonom v samem centru Cerknice. Ko se je spustila v spodnje prostore, ki jih je že zalivala voda, je naletela na pripadnika civilne zaščite, ki sta ji pomagala preprečiti, da bi voda v prostorih povzročila še več škode. Ko se je moč vode povečala, so se morali umakniti.

Kaj pravijo domačini?

Saša Smrketa, ki živi v stavbi nad pošto je malo po četrti uri zbudila soseda in opozorila, naj pred deročo vodo umakne avtomobil. Ker je že zalilo motor in ni vžgal, ga je s pomočjo sosedov porinil na višje ležeči teren.

Prodajalko Ingrid Klobučar so poklicali sredi noči in jo poslali reševat trgovino. Ko je prišla v center Cerknice, se je soočila s silovitim hudournikom in s kolegicami so se lahko vrnile šele okrog šeste ure, ko je voda odtekla. Pri čiščenju jim je pomagala tudi nekdanja delavka v trgovini Anka Petrič, ki je zdaj v pokoju in je povedala, da se v zadnjih petdesetih letih kaj

takega v Cerknici ni zgodilo. Ko je pred kakimi dvajsetimi leti Cerkniščica zamrznila, so na cesto proplavale ledene plošče, toda takšnih poplav ni bilo še nikoli. V sosednji trgovini prodajalka Zdenka Jadrič pokaže meter vode v spodnjem delu trgovine.

Ludvik Martinčič s komunale je povedal, da je okrog druge ure poplavni val pustošil po halah in dvorišču komunale. Jože Turšič, poveljnik cerkniške civilne zaščite pa je pojasnil, da je do 23. ure 130 lokalnih gasilcev in pripadnikov civilne zaščite že pripravljalo protipoplavne vreče s peskom, potem pa so se razmere tako zaostrile, da so se morali reševalci umakniti, saj bi bila v nasprotnem primeru ogrožena njihova življenja. Kasneje se jim je pridružilo še kakih 170 reševalcev iz sosednjih regij, ki so z njimi od jutra dalje čistili razdejanje, reševali premoženje in izčrpavali vodo.

Drugod po občini Voda je prestopala strugo tudi v Cajnarjah, kjer je zalilo gasilski dom in kjer je v občini največ poškodovanih cest, saj je voda odnašala bankine.

Prizadeto je bilo tudi nekaj objektov v Žerovnici in na Gorenjem jezeru. Daleč najbolj žalostno pa je v Dolenji vasi, kjer je objekte, ki se jim je voda ognila, mogoče prešteti na prste obeh ali pa morda celo ene roke.

Pitna voda šele po 48 urah Zadeve so se še enkrat zaostrile zvečer, ko so ob osemnajsti uri in dvajset minut v Cerknici zatulile sirene, temu je sledil nov poplavni val, ki pa je bil k sreči šibkejši. Po novi neprespani noči so se razmere v soboto zjutraj le umirile.

V obeh poplavnih valovih sta bila črpališče in čistilna naprava cerkniškega vodovoda preplavljena in onesnažena z muljem, zato je bila oskrba s pitno vodo v občini normalna šele v nedeljo, torej več kot oseminštirideset ur po začetku poplav. •Tadej Ian

Škode za najmanj 2,4 milijona evrov Cerknica – Cerkniški župan Marko Rupar

je prepričan, da bi voda zalila še večje območje, če ne bi letos z Agencijo RS za okolje zapornice na Cerkniščici zamenjali z mehkim jezom.

V Cerknici imajo protipoplavno študijo. Kot pravi Rupar, se že dogovarjajo, kako uresničiti najnujnejše. »Strokovnjaki bodo v najkrajšem možnem času predlagali prve nujne ukrepe za ublažitev poplav v Cerknici in Dolenji vasi, njim pa bodo sledili dolgoročni posegi, ki so bistveno

dražji in jih ne bomo mogli izvesti čez noč.« V Cerknici ocenjujejo škodo po poplavah na 2,4 milijona evrov, s tem da so zajeli škodo tudi v Mineralki in na Brestu, ne pa škode v podzemnih garažah in kleteh ter na avtomobilih.

Za odpravo posledic na cestah in mostovih bo občina morala po prvih ocenah zagotoviti 150 tisočakov. »Država nam do zdaj ni vrnila še ničesar, kljub temu da se je o tem govorilo in smo dajali zahtevke,« dodaja Rupar. •pet

FOTO: TADEJ IAN

4

Lokalne volitve 2014

Notranjsko - primorske NOVICE

Volja volivcev je temeljito premešala karte Od lokalnih volitev, tudi drugega kroga, je naokoli že mesec. Izvoljeni so bili novi in novi stari župani ter občinski sveti. Volja volivcev je temeljito premešala karte. Nam bo bolje? Poročajo naši dopisniki.

V Cerknici le programska koalicija

Prva preizkušnja bo proračun

Na županskem stolčku ostaja Doles

Cerknica – Svoj drugi županski mandat je v Cerknici s slabimi 59

Ilirska Bistrica – Kot v Postojni, so tudi v občini Ilirska Bis-

Nova vas na Blokah – Na Blokah se je

odstotki glasov dobil Marko Rupar (SDS), od drugih pet tekmecev pa se mu je s slabimi 22 odstotki glasov najbolj približal nekdanji biatlonec Janez Ožbolt (Naša Notranjska). Po volitvah se struktura občinskega sveta ni bistveno spremenila. Nova je le stranka Naša Notranjska, ki je dobila pet sedežev, na katerih sedita tudi Anže Bajc in Metka Zalar, ki sta v prejšnjem občinskem svetu zastopala Zares. Stranko je zamenjal tudi Gregor Pokleka (DeSUS), prej svetnik LDS. SDS je pridobila dodaten sedež in ima šest svetnikov, SD, ki jo zastopata dva svetnika, pa je izgubila en mandat. Dva mandata je izgubila tudi Neodvisna lista Notranjske, v svet je uspelo priti le Antonu Lahu. Svetnika NSi Blaža Kneza in Alojza Puntarja so volilci izvolili znova, namesto Nade Skuk pa barve SLS po novem zastopa Bogdan Zevnik, sicer direktor občinske uprave v Loški dolini. Župan Marko Rupar pričakuje, da bo delo občinskega sveta teklo brez težav, uradne koalicije pa ne namerava skleniti. »Gre bolj za programsko koalicijo, mavrično, kot je zdaj moderno, ki bo temeljila na ciljih, ki so nam skupni.« Če bi lahko sodili po zapletu na seji, kjer so svetniki Naše Notranjske in Neodvisne liste Notranjske želeli, da nadomestnega člana občinskega sveta izvolijo šele na drugi seji, lahko sklepamo, da bodo ti svetniki v naslednjih štirih letih opozicija. •pet

trica dobili župana šele v drugem krogu. Kljub tesnemu izidu je dobil ponovljeni mandat dosedanji župan Emil Rojc. Največ, kar šest mandatov v 23-članskem občinskem svetu pa je uspelo zbrati Bistri listi njegove izzivalke Kristine Valenčič, sicer nekdanji poslanki Državljanske liste. Rojčeva SD je osvojila štiri mandate, v občinski svet pa se je prebilo še devet list oz. strank, ki so osvojile po dva oziroma en mandat. Med novoizvoljenimi svetniki je več kot dve tretjini novih obrazov, svetnikov, ki so v občinskem svetu sedeli že prejšnji mandat, pa je le sedem.

Kako udobno večino, če sploh, bo v drugem mandatu svojega vladanja imel Rojc, bo kmalu jasno. Že na seji konec meseca novembra bo moral novi občinski svet namreč ugrizniti v prvo kislo jabolko – v proračun za leto 2014, ki ga občinski svet v prejšnji sestavi zaradi razhajanj med županom Rojcem in tedanjo večinsko opozicijo, ni sprejel. Najkrajšo so zaradi financiranja po dvanajstinah potegnila društva in krajevne skupnosti. Rojc je na konstitutivni seji novega občinskega sveta nakazal, da si bo prizadeval za dialog in doseganje soglasja. Prav tako upa, da bo sodelovanje z novimi člani lažje. •vrž

volitve udeležilo več kot 66 odstotkov volivcev.

Največ glasov so zaupali Jožetu Dolesu, ki vodi občino vse od ustanovitve. Dobil je slabih 53 odstotkov glasov, njegov tekmec Jože Lavrič Cascio pa dobrih 47 odstotkov. Sedem občinskih svetnikov volijo na Blokah po večinskem sistemu. Volilci so ponovno izkazali zaupanje Olgi Doles, Zvonku Govedniku, Ivanu Lahu in Alojziju Maziju, na novo pa so v svet prišli Martina Lah, Anton Drobnič in Danijel Kraševec. Očitno zakonski par Olga in Jože Doles uživata zaupanje Bločanov. Dolesevi so namenili volivci med vsemi kandidati za svetnike največ glasov. Novi stari župan Doles meni, da bo delo občinskega sveta tudi v prihodnje potekalo brez zapletov. »Kljub nekaj novim obrazom, menim, da bodo svetniki kot do zdaj, delovali v dobro občanov in Blok ter, da bodo svoje odločitve sprejemali z razumom.« •pet

Koalicija se še oblikuje

Komidar ima v občinskem svetu večino

Logatec –Na županskem stolčku ostaja Berto Menard, ki je občino vodil zadnja štiri leta.

Zaupalo mu je skoraj 72 odstotka volivcev in je tri tekmece pustil daleč za seboj. V občinskem svetu pa je prišlo do sprememb, saj je kar nekaj svetnikov zamenjalo stranke. SDS je izgubila dve svetniški mesti in ima tri predstavnike, SLS je izgubil tri mesta - v občinski svet je prišel le nekdanji župan Janez Nagode, ki si očitno želi nadaljevati politično kariero. Po en sedež sta izgubila tudi DeSUS in SD, v svetu pa ni več strank LDS, SMS, Zares in liste Koliševka, ki jo je v prejšnjem mandatu zastopal Boris Čičmirko, ki se je letos pomeril tudi v bitki za župana.

NSi je obdržala tri sedeže, na novo pa so poleg svetnikov Neodvisne liste župana Berta Menarda prišli v občinskem svetu še trije iz Naše Notranjske in svetnici Stranke Mira Cerarja.

Menard ima v svetu zagotovljenih sedem glasov svetnikov s svoje liste, v koaliciji pa bosta še Nova Slovenija in Socialni demokrati. »Pogovarjamo se tudi z vsemi drugimi strankami, ki so prišle v občinski svet, a zasedaj do končnega dogovora še ni prišlo,« pravi Menard. •pet

Stari trg pri Ložu – Medtem, ko je novi stari župan Janez Komidar z 72 odstotki glasov več kot prepričljivo pustil za seboj tri tekmece, so letošnje lokalne volitve dobro prevetrile občinski svet. V 14 članski organ so volivci ponovno izvolili manj kot polovico svetnikov: Janjo Mlakar in Jakoba Levca (NSi), Branko Palčič (SMC, prej DeSUS), Borisa Hribarja (DeSUS), Stanislava Palčiča (SD) in Zdenka Trudna (Neodvisna lista Skupaj naprej za Loško dolino). V primerjavi z zadnjim občinskim svetom so po enega svetnika izgubile lista Skupaj naprej za Loško dolino, SD in SDS, v njem pa ni več LDS. NSi, iz katere je tudi župan, pa ima tokrat pet, namesto prejšnjih treh svetnikov. Novi v svetu pa so lista Skupaj smo močnejši in Stranka Mira Cerarja. Župan Komidar je po volitvah dejal, da je glede na konkurenco (Milan Jurkovič, Stanislav Pavlič in Zdenko Truden), pričakoval drugi krog. Meni, da ima v občinskem svetu večino, poleg NSi so ga namreč že do zdaj podpirali tudi DeSUS, SDS in lista Skupaj smo močnejši, ki imajo skupaj devet svetnikov. •pet

Marentič še sestavlja koalicijo

Smrdelj brez koalicije, pa tudi brez prave opozicije

Postojna – Potem ko je postojnska občina po večdnevni volilni drami in ponovnem preštevanju glasovnic le dobila novega župana Igorja Marentiča, ki je svojega predhodnika Jerneja Verbiča premagal za dva glasova, se je začelo zahtevno sestavljanje koalicije.

Postojnski volivci so na tokratnih volitvah resda nekoliko premešali karte ter v občinski svet izvolili 13 novih članov in tri nove liste oziroma stranke. Toda razmerje sil med, poenostavljeno rečeno, Marentičevim in Verbičevim taborom, je ostalo približno izenačeno. Že takoj po prvem krogu volitev je bilo jasno, da ne en, ne drugi kandidat nima zagotovljene večine in, da je pričakovati trda povolilna pogajanja. Marentič ima tako za sedaj zagotovljeno podporo 11 svetnikov iz vrst liste Liste za mlade, MI Znamo, SMC in SD. S predstavniki nekaterih drugih list (v občinski svet so bile izvoljene še DeSUS, Lista Skupaj - Poper, Ni nam vseeno, NSi, SDS in TeK za napredek,) se še pogovarja. Kdo bo za dosego večine prispeval odločujoče glasove, ne bo jasno do prihodnje seje, predvidene za konec meseca. Takrat bo jasno tudi, ali bo Marentič imel le dva podžupana, torej enega manj kot Verbič, kot je napovedoval. Eno od podžupanskih mest bo zagotovo zasedel Andrej Berginc iz Liste MI Znamo, ki je bil tudi predlagatelj Marentičeve kandidature, drugo pa naj bi šlo predvidoma svetniku iz stranke SMC. Marentič je glede na sorodnost predvolilnih programov sicer dopustil tudi možnost sklenitve širše koalicije, neuradno z listo Skupaj-Poper. •vrž

Pivka – Novi stari pivški župan Robert Smrdelj, ki je tudi v peto dosegel prepričljivo zmago, je še

ob robu volitev poudaril, da je dobro delovanje občine odvisno ne le od župana, temveč tudi od svetnikov. Vseh 17 pivških svetnikov, od tega devet novih, se je že na prvi, konstitutivni seji zavezalo, da se bodo zavzemali za sodelovanje in konstruktivne razprave, skozi katere bi dosegli čim širše soglasje o temah, pomembnih za razvoj občine. Smrdelj je zaželel, da bi načelo delovanja pivške politike tudi v novem mandatu ostalo enako: če se s čim ne strinjaš, predlagaj boljšo rešitev. Formalne koalicije ne bo, prav tako ne opozicije. Še najbolj opozicijsko držo bi utegnile zavzeti Demokratična stranka dela, ki je novinka v občinskem svetu, in ji je pripadel en mandat ter Lista neodvisnih kandidatov, ki je obdržala enako število svetnikov oz. dva mandata. Dva svetnika imajo tudi stranka SMC, ki se je prebila na novo v občinski svet, NSi, ki je pridobila en mandat ter SDS, ki je največja poraženka volitev v Pivki, saj je imela v prejšnjem mandatu kar pet svetnikov. SD je obdržala enega svetnika. Najmočnejša stranka ostaja županova SLS s štirimi svetniki (enim manj kot v prejšnjem mandatu), sledi pa ji DeSUS s tremi svetniki. V Pivki se je tako v občinski svet uspelo uvrstiti vsem osmim listam, ki so kandidirale. Pivški svetniki so se sešli že na drugi, kadrovsko obarvani seji, na kateri so si brez zapletov razdelili sedeže v odborih, komisijah in drugih organih. •vrž

Lokalne volitve 2014

petek, 21. november 2014

Razdelitev sedežev

5

Bloke – 7 članov

Cerknica – 19 članov

Logatec – 21 članov

      

       

SDS 6 NaNo - 5 NSI 2 SD 2 DeSUS 2 SLS 1 NEODVISNA LISTA NOTRANJSKE 1

NEODVISNA LISTA ŽUPANA BERTA MENARDA 7 SDS 3 NaNo 3 NSI 3 SMC 2 SD 1 DeSUS 1 SLS 1

Postojna – 23 članov

Ilirska Bistrica – 23 članov

         

          

LISTA SKUPAJ - POPER 4 MI ZNAMO 4 SMC 4 SDS 3 LISTA ZA MLADE 2 TeK za NAPREDEK 2 DeSUS 1 SD 1 LISTA NNV 1 NSi 1

BISTRA LISTA 6 SD 4 DeSUS 2 SDS 2 ZZP 2 SMC 2 ŠOK 1 SLS 1 SZV 1 LISTA VOJKA TOMŠIČA 1 LISTA NEODVISNIH OBČANOV KS 1

Novi postonjski župan Igor Marentič.

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

Novi občinski svet občine Pivka.

    ALOJZIJ MODEC IN SKUPINA VOLIVCEV ZA LISTO PODJETNI ZA PRIHODNOST 3 SLS 2 LISTA EMILA ZABUKOVCA IN SKUPINE VOLIVCEV 1 DeSUS 1

Loška dolina – 14 članov

       NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 5 SMC 2 SD 2 DeSUS 2 SKUPAJ SMO MOČNEJŠI 1 SKUPAJ NAPREJ ZA LOŠKO DOLINO 1 SDS 1

Pivka – 17 članov

        SLS 4 DeSUS 3 SDS 2 SMC 2 LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV 2 NSi 2 SD 1 DSD 1

6

Utrip Notranjske

Notranjsko - primorske NOVICE

Notranjski regijski park se predstavlja V Notranjskem parku so do zdaj prenovili že 7 kilometrov poti v Rakovem Škocjanu Cerknica - Devet sodelavcev Notranjskega parka je v minulih mesecih v Rakovem Škocjanu odstranjevalo s poti polomljeno drevje in vejevje, da so poti postale prehodne. Nato so se spopadli s težjim delom naloge. Vse veje, približno 200 kubičnih metrov, so zmleli v sekance in z njimi obnovili naravoslovno učno pot v tem drugem najstarejšem slovenskem zavarovanem območju.

Delo ni bilo lahko, večino sekancev so naložili ročno in jo nato po 2,5 kilometra dolgi slikoviti gozdnati dolini reke Rak razvozili s samokolnicami. Ker so bile količine polomljenega vejevja velike, je Notranjski park v delovni akciji Vabilo parka, sodeloval z Zavodom za varstvo narave in cerkniško občino. Vabilu se je odzvalo 40 prostovoljcev, ki so zavihali rokave in prispevali svoj delež k prenovi učne poti. Začasno so odstranili tudi usmerjevalne table ob poti, ki so bile že načete, dodatno pa jih je poškodoval še žled. Table prenavljajo, nazaj naj bi jih postavili spomladi.

Podobnega dela so se sodelavci parka lotili pred dnevi tudi na Cerkniškem jezeru. Ob cesti Dolenje Jezero – Otok so pričeli obnavljati razgledna okna in pospravljati ob žledolomu polomljeno drevje in vejevje.

Novo vodstvo parka Notranjski park je meseca septembra dobil novo vodstvo, dolgoletnega direktorja Valentina Scheina je nasledil Matevž Podjed. Podjed pravi, da so naravne vrednote v Notranjskem parku izjemen naravni biser, ki ga je na vsak način

potrebno ohranjati vsaj takega kot je danes. Park bo v prihodnjih letih vložil veliko energije v sodelovanje z domačini. Pomembno je namreč slišati želje ljudi, kaj pravzaprav pričakujejo od parka. Prav tako bo potrebno obuditi sodelovanje z notranjskimi osnovnimi šolami in vrtci. Vzgoja otrok je ena temeljnih nalog parka.

Razvoj turizma Dolgoročen cilj je nedvomno razvoj turizma. Možnosti na Notranjskem so izjemne, je prepričan novi direktor parka. Prva naloga bo ustanovitev Info centra pri parkirišču ob Cerkniškem

Bilo je lepo in spet je lepo.

jezeru, ki naj bi deloval kot točka, kjer se bosta srečevala celostna turistična ponudba in povpraševanje. To se ne bo zgodilo čez noč, pa tudi naslednje leto še ne, v nekaj letih pa je oblikovanje osnovne turistične infrastrukture, ki je zdaj v Cerknici ni, nujno. •jz

Prostovoljci so obnovili učno pot v Rakovem Škocjanu Cerknica – Ministrica za delo Anja Kopač Mrak in direktor Zavoda za varstvo

narave Darij Krajčič sta si v Rakovem Škocjanu ogledala, kako so prostovoljci očistili posledice žledu ob učni poti in jo uredili. »Projekt je plod dobrega sodelovanja različnih institucij,« je dejala ministrica.

Pri delih v Rakovem Škocjanu sodelujejo Zavod za varstvo narave, Notranjski regijski park društvo Dondes in cerkniška občina. V zadnjih štirih letih so postavili 300 metrov novih ograj in sanirali drevored. »Želimo, da bi ta naravni biser postal protokolaren objekt, primeren tudi za obiske na najvišji državni ravni, saj je blizu Ljubljane, predvsem pa je naraven,« je dejal Krajčič. Z urejanjem parka je zadovoljen tudi župan Marko Rupar, ki si želi, da bi v prihodnje v parku »pobirali vstopnino ali pa vsaj parkirnino in zaposlili redarja, ki bi skrbel za red in čistočo«. •pt Iz vej so sekance delali kar na licu mesta.

Vabilo na predavanje Notranjski regijski park pripravlja v sredo, 3. decembra 2014 ob 19. uri v Kulturnem domu v Cerknici večer z meteorologom Branetom Gregorčičem. Tema predavanja bo

Zakaj so Cerknico prizadele tako silovite poplave?

Brane Gregorčič bo pojasnil kaj se je dogajalo 6. in 7. novembra v Cerknici in v zaledju. Kaj so pokazale uradne meritve padavin? Je res padel rekord? Kaj pravi zgodovina? So dandanes poplave res pogostnejše kot pred desetletji, stoletji? So za poplave res krivi izključno neočiščeni vodotoki? Drži, da na vreme vplivajo sledi letal visoko na nebu? Se res cikloni danes gibljejo drugače kot pred desetletji?

Odgovoriti pa bo seveda skušal tudi na vprašanje publike.

Notranjski park Matevž Podjed, direktor

FOTO: petra trček

Utrip Notranjske

7

petek, 21. november 2014

Konec prekuhavanja vode Več pozornosti varovanju zaledja in zmanjšanju onsnaževanja Potem ko je Kovod v vodarni v Malnih v začetku tedna dezinficiral vodarno in celoten 300-kilometrski vodovodni sistem ter opravil dve vzorčenji, bo v primeru pričakovanih skladnih rezultatov, predvidoma danes preklical prekuhavanje.

Postojna, Pivka –

nosti, dodatne analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pa so opozorile še na pristotnost parazitov, zaradi katerih so uporabniki že leta 2012 prekuhavali vodo.

Občani Postojne in Pivke, ki se oskrbujejo z vodo iz vodnega zajetja v Malni, so zaradi onesnaženja, ki so ga povzročile poplave na Cerkniškem, morali zadnja dva tedna prekuhavati vodo. Sprva V Kovodu so po takratni izkušnji vgradili napravo za zaradi močno povečane mot-

UV dezinfekcijo, ki se je zdaj izkazala za dobrodošlo. Po obdelavi vode z UV svetlobo se paraziti ne razmnožujejo več, vendar so bili v Kovodu kljub UV dezinfekciji previdni.

Letošnji primer je ponovno opozoril na občutljivost

sicer obilnega vodnega vira v Malni in nujnost za čimprejšnjo celovito obnovo vodovodnega sistema in dotrajane vodarne z vgradnjo sistema ultrafiltracije, saj v izrednih razmerah obstoječa ni dovolj zmogljiva. Projekti so pripravljeni in izvajalci izbrani, a se je zapletalo z vladno odobritvijo.

Obe občini in Kovod zdaj upajo, da bo nova vlada dejansko podprla prednostno izvedbo projekta in v kratkem izdala odločbe o dodelitvi evropskih sredstev.

V okviru prvega sklopa projekta

Kovod Postojna od septembra kot vršilec dolžnosti direktorja vodi David Penko. Na podlagi ponovljenega javnega razpisa naj bi na predlog nadzornega sveta imenoval za dobo enega leta skupni organ upravljanja oz. župana obeh občin. Penko je dobil soglasje le pivškega, ne pa (še) tudi postojnskega občinskega sveta.

Penko je bil v Kovodu zaposlen že doslej kot vodja delovne enote odvajanje in čiščenje.

v Postojni. Prva bo začela poskusno obratovati meseca decembra, druga pa predvidoma aprila prihodnje leto. •vrž

Čista Ljubljanica že potekata novogradnja čistilne naprave v Pivki ter obnova in nadgradnja dotrajane čistilne naprave

Valkarton zaposluje dolgoročno Franci Mivšek, generalni direktor družbe, je z opravljenim delom zadovoljen, družba pa tudi v teh težkih časih smelo zre v prihodnost

FOTO: Damijana Škrlj

Podjetje Valkarton Rakek, d. o. o., deluje v okviru grupe Duropack.

Je eno uspešnejših podjetij na Cerkniškem. Podjetje, ki izdeluje offset potiskano in kaširano embalažo zaposluje 130 ljudi, v prihodnjem letu pa namerava število zaposlenih še povečati. Od leta 2012, ko se je takratna matična družba Valkarton Logatec, d. d., odločila, da program komercialne embalaže loči od programa proizvodnje valovitega kartona ter transportne embalaže, ga vodi Franci Mivšek.

Gospod direktor, kako ocenjujete delo preteklih let in s kakšnimi izzivi se srečujete za v naprej?

Poleg posodabljanja proizvodnje, v njeno nadgradnjo nameravamo investirati tudi v letu 2015, smo v zadnjem četrtletju letos začeli usposabljati tudi novo ekipo. Ta bo prevzela krmiljenje proizvodnje in oskrbne verige ter s tem pomagala voditi podjetje, ki v zadnjih letih beleži tako rast proizvodnje kot rast prihodkov. Rasti nameravamo tudi v letu 2015, saj planiramo 2,8-odstotno

rast proizvodnje in prihodkov, razvoj podjetja pa izpeljati v enaki višini kot v minulih treh letih. K rasti in pozitivnim spremembam v podjetju so z raznimi projekti, ki se med drugim nanašajo tudi na program varstva in zdravja pri delu ter program racionalizacije stroškov in prihrankov v naših proizvodnih procesih, so pripomogli tudi lastniki. Seveda niso spremembe vedno lahke, je pa pomembno prepoznavati pozitivne učinke, kar nam je z ožjo ekipo sodelavcev do sedaj tudi uspevalo.

Zaposleni so kapital podjetja. Kako skrbite zanje?

Zaposlovanje je dolgoročna strategija.

Danes smo eno maloštevilnih podjetij v branži, ki nima težav s strokovno usposobljenimi delavci. Zaposlenci prihajajo večinoma iz lokalnega okolja: z Rakeka, Cerknice, Logatca, nekaj pa se jih vozi iz Ljubljane. Ker želimo dajati možnost zaposlitve domačinom, ne zaposlujemo tujih delavcev. Zdi se nam prav, da so delavci za svoje delo pošteno plačani, zato jim poleg razmeroma solidnega plačila za opravljeno delo redno izplačujemo najvišji zakonsko odobren regres, konec leta pa jih nameravamo presenetiti tudi z božičnico. Ker menimo, da je pomembno skrbeti za vezi med zaposlenimi in upravo, pripravljamo neformalna druženja za vse zaposlene, kot so to srečanja, pikniki in podobno.

Franci Mivšek Kako pa sodelujete z lokalno skupnostjo?

Zelo dobro sodelujemo s Prostovoljnim gasilskim društvom Rakek, s katerim imamo sklenjeno pogodbo za zagotavljanje požarne varnosti, donirali pa smo jim tudi defibrilator. Sodelujemo še z OŠ Rakek, vrtcem in drugimi, seveda v okviru razpoložljivih sredstev. •Damijana Škrlj

Referendum ni potreben Na pravosodnem ministrstvu pravijo, da prostori v Zapolju niso primerni za zapor Logatec – Medtem, ko logaška civilna iniciativa že hiti zbirat podpise za razpis referenduma o umestitvi zaporov v industrijsko cono Zapolje, na logaški občini pravijo, da pobudniki aktivnosti v zvezi z referendumom prehitevajo dogodke in, da gre zgolj za nepotrebno trošenje proračunskega denarja. Pa tudi iz pojasnila pravosodnega ministrstva gre sklepati, da zaporov v Logatcu ne bo.

»Odločitve glede možne lokacije novega zavoda za prestajanje kazni - zapora v Ljubljani ni.

Odločitev o lokaciji bo sprejeta šele s potrditvijo investicijske dokumentacije. Sicer pa prostori v Zapolju niso bili zgrajeni za zapor, zato kot so, niso primerni v ta namen,« so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.

Del logaške javnosti pa zamisli o zaporu v Zapolju kljub temu že v naprej odločno nasprotuje, zato je logaška civilna iniciativa

konec oktobra začela z zbiranjem podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma o uveljavitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec. Do 28. novembra morajo zbrati najmanj 500 podpisov. Pobudnica referenduma Jelka Lorenčič Kožman, pričakuje, da jih bodo zbrali dovolj, čakajo pa tudi na odgovor pristojnega ministrstva oz.

Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.

Če bodo dobili jasno zagotovilo, da zaporov ne bo, bodo od referenduma odstopili, pravi Lorenčič Kožmanova.

Na logaški občini so prepričani, da je pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma sicer legitimna, toda preuranjena in zato nepotrebna. Toda, če bi se aktivnosti dejansko odvijale v smer umestitve teh objektov, bi župan oz. občina Logatec pravočasno dala pobudo za javno razpravo, še zagotavljajo. •vrž

8

Utrip Notranjske

Notranjsko - primorske NOVICE

Pomagajmo Katji

Kako lahko pomagamo Katji?

Katja je prijazna osemnajstletnica, po duši rokerica, ki obožuje skupino Big Foot Mama Katjo zanima marsikaj: od igranja bobnov, petja, poslušanja in uživanja v glasbi, oblikovanja, do druženja s prijatelji …, kar je zanjo vse težko dosegljivo, saj ji obporodna okvara možganov močno omejuje kvaliteto življenja. Že od svojega 6. leta obiskuje CIRIUS v Kamniku (Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje), kjer sedaj obiskuje srednjo šolo – smer ekonomski tehnik. Njena prihodnost je negotova, a bi si vendar želela nekoč postati knjižničarka, saj goji do knjig posebno ljubezen.

Katja se je rodila z diagnozo cerebralna paraliza, zato jo od rojstva spremljajo različne zdravstvene težave, ki so jo prikovale na voziček. Nekatere od njih blaži s terapijami, ene s plavanjem in podobni športi, druge s pripomočki, za tretje pa za sedaj (še) ni pomoči.

Katji je ob starših, dveh sestricah in osebju v CIRIUS Kamnik, v oporo in pomoč domača

kobila Dolly, ki omogoča Katji še najboljšo terapijo. Jahanje je namreč podobno človekovi hoji in gibanju. Katja je res odvisna od drugih, saj se lahko premika le po kolenih, zaradi manj razločnega in težje razumljivega govora pa se tudi težko sporazumeva. Pri komunikaciji ji je v veliko pomoč prenosni računalnik, ki pa ga je zaradi Katjinih specifičnih težav potrebno pogosto menjavati.

Katji, njeno stisko je prepoznalo tudi humanitarno Društvo Vesele nogice, Celjska cesta 43, 3270 Laško (GSM 041/610 284), lahko pomagate z donacijo na TRR društva Vesele nogice: SI56 0600 0010 0254 067; namen: Donacija za Katjo Zalar, sklic: 00 15011996.

Ali na njen naslov: Katja Zalar, Begunje 122, 1382 Begunje pri Cerknici, TRR SI56 0202 9365 0749 526.

Več info na GSM 031/719 792-Tatjana.

Katja je hvaležna vsem, ki ji pomagajo do lepšega življenja.

Kljub temu, da sta starša zaposlena in veliko postorita sama (adaptacija različnih Katjinih pripomočkov ipd.), to žal ne zadostuje za nujno potrebno, toda drago opremo, ki bi družini, ki živi v mansardnem stanovanju, občutno olajšala življenje. Katjo, ki je že odraslo dekle, namreč nosita starša po stopnicah na hrbtu, zato bi jim stopniščni vzpenjalec prišel še kako prav. Na nakup večjega vozila, ki bi bil prilagojen za prevažanje električnega vozička in imel tudi zadosti prostora za potnike, si družina Zalar ne upa niti pomisliti.

•Damijana Škrlj Katja Zalar.

Nižja realna gimnazija Z odlokom predsedstva SNOS 5. novembra 1944. leta je bila v Starem trgu pri Ložu ustanovljena nižja realna gimnazija V Starem trgu so ustanovili nižjo gimnazijo, da bi omogočili

Stari trg pri Ložu - Sredi vojne je Slovenski narodno začetek šolanja tudi podeželskim otrokom. Le redki, samo osvobodilni svet na ozemlju, ki so ga obvladovale otroci premožnejših, so se lahko vpisali na nižjo gimnazijo, partizanska enote, ustanovil nižjo realno gimnazijo. saj je bila najbližja v Ljubljani in v Kočevju. Pogoj za vpis je bil sprejemni izpit po opravljenem petem razredu osnovne Popolna gimnazija je takrat in še nekaj let po šole. Tudi za vpis na nižjo gimnazijo v Starem trgu je bil končani vojni trajala osem let, od tega štiri leta nižja. Opravljena mala matura je bila po končanem potreben sprejemni izpit za vpis v prvi razred. Starejši učenci s končanim šestim razredom osnovne šole, pa za vpis v drugi štiriletnem šolanju pogoj za vpis v peti razred razred gimnazije. Izpiti so bili, po pripravah na osnovni šoli v gimnazije, na višjo štiriletno gimnazijo in za vpis Iga vasi in v Starem trgu,od 26. do 29. oktobra leta 1944. v srednje strokovne šole. Velika matura pa je bila

Profesorski zbor gim zaključek osemletne gimnazije in pogoj za vpis na nazije ni bil številen univerzo.

Za ravnateljico je bila imenovana prof.

Zora Janežič, ki je tudi poučevala, prof Zmago Bufon, predmetni učitelj Viktor Mivšek, učiteljica Justi Krajc in župni upravitelj Franc Presetnik, ki naj bi poučeval verouk.

Na prvi seji so sklenili, da se začne pouk, za 21 dijakov v prvem in za 35 dijakov v dveh drugih razredih, v ponedeljek 13. novembra. Pouk se je res začel 13. novembra, vendar ne za dolgo. Že 24. novembra so vdrli iz Rakeka v Stari trg domobranci, samo z namenom da bi prekinili s šolanjem.

Učenci so se razbežali, profesorji pa so se poskrili po bližnjih hišah. Ujeli so le profesorja Zmaga Bufona. So pa iz osnovne šole odpeljali učiteljico

Marijo Benčina in učiteljico, upraviteljico osnovne šole Stari trg Štefanijo Prešeren, ki si je najbolj prizadevala za ustanovitev gimnazije. Nedaleč stran, pri Sveti Ani, so jo ustrelili.

Pouk na komaj ustanovljeni gimnaziji je bil prekinjen. Začel se je spet po končani vojni. Nižja realna gimnazija v Starem trgu je delovala do reorganizacije šolstva leta 1958. Do takrat je opravilo malo maturo približno 500 dijakov, ki so dobili temeljno izobrazbo za nadaljevanje študija.

Namen ustanovitve gimnazije je bil dosežen Tudi otroci iz odročnih, takrat nerazvitih krajev, so lahko začeli šolanje. Kar nekaj jih je doseglo najvišjo akademsko izobrazbo, tudi doktorat znanosti. Nižja gimnazija, ustanovljena med vojno, je omogočila začetek šolanja mnogim nadarjenim otrokom iz Loške doline in iz bližnjih krajev, ki šolanja sicer ne bi niti začeli.

Prvo malo maturo je leta 1947 opravilo šestnajst dijakinj in devet dijakov. Vsi so šolanje nadaljevali. Visoko izobrazbo jih je doseglo šest, nekaj višjo izobrazbo, največ pa jih je končalo srednje strokovne šole. Šest od petindvajsetih, skoraj četrtina je dosegla univerzitetno izobrazbo. Od teh dipl. ing. gozdarstva, dipl. ing. agronomije, dipl. pravnik - odvetnik, polkovnik JLA. Na gimnaziji je leta 1944 začel šolanje tudi k Florjanov Mire, končal medicino in postal vrhunski zdravnik - kirurg dr. Bogomir Hrabar. Njega dolina najbolj pozna.

Vedno je rad pomagal sokrajanom. Če ni mogel pomagati sam, je svetoval in pomagal do ustreznega zdravnika.

Nižja gimnazija, imenovana tudi »partizanska«, ustanovljena med vojno, je dosegla namen. Omogočila je šolanje tudi nadarjenim iz Loške doline.

•Tone Premk

Utrip Notranjske

9

petek, 21. november 2014

Logatec z novim reševalnim vozilom Na nujno vožnjo oddrvelo takoj po uradni predaji ključev FOTO:

V zdravstvenem domu Logatec so z lastnimi sredstvi nabavili novo, že četrto reševalno vozilo, s katerim so nadomestili devet let staro, ki je bilo že dotrajano.

Logatec – »Ker stremimo, da je nujna medicinska pomoč dosegljiva vsem in ob vsakem času, moramo imeti ob dobro strokovno usposobljenih zaposlenih, tudi ustrezno vozilo. Število reševalnih prevozov se iz leta v leto povečuje, saj je število prebivalcev v občini vse večje, z nudenjem nujne medicinske pomoči pa pokrivamo tudi del primorske avtoceste s počivališčem Lom«, je o pridobitvi povedala direktorica zdravstvenega doma Mateja Kunc. Vodja nujne medicinske pomoči Logatec dr. Andrea Turk Šverko, v okviru katere deluje ekipa trideset ljudi s posebnimi znanji s področja nujne medicinske pomoči, je dodala, da bo vozilo namenjeno predvsem za prevoze nepokretnih in bolnih pacientov na dogovorjene

preglede k specialistom, hkrati pa je sodobno opremljeno tudi za posredovanje na nujnih intervencijah. Ob udobni postelji premore avto še sedež več kot običajni reanimobili. Kot pomembno tehnično zanimivost je Turk Šverkova izpostavila, da so sedeži med seboj različni po obliki in namembnosti. Goseničar je na primer sedež za enostavno drsenje po stopnicah v blokih in večjih stanovanjskih hišah, drugega iz karbona na kolesih pa v avto porinejo kar po klančini. »S sedežem več bomo lahko delali še več in še bolje. Dnevno namreč povprečno posredujemo pri vsaj treh nujnih intervencijah in prepeljemo več kot 10 nenujnih pacientov,« je še dodala Turk Šverkova. •vrž

Novo reševalno vozilo bo uporabnikom zagotovilo boljšo kakovost storitev, večjo varnost, pa tudi reševalci bodo imeli boljše pogoje za delo.

Bodi mlad in radoveden!

Logatec - Dve desetletji sta že minili, kar smo dali v Logatcu prve skavtske obljube. Ob tej obletnici smo se zbrali vsi skavti, ki so bili ali pa smo še aktivni v našem stegu.

Kot se za kraj spodobi (vsako leto organiziramo največje skavtsko orientacijsko tekmovanje v Sloveniji, pod imenom JAKEC), smo na začetku praznovanja za udeležence pripravili kratek orientacijski pohod po Logatcu. Tako smo povezali logaške znamenitosti in zgodovino našega stega skozi 20 let.

Tačas pa so lahko drugi udeleženci prisostvovali različnim delavnicam v Jožefovi dvorani medgeneracijskega doma (vozli, bomba, oddaj svoj prstni odtis, oblikuj nove majice, puloverje ...), ali pa si ogledali fotografije, gradiva in izdelke logaškega stega. Vsak udeleženec je prinesel s seboj tudi košček sestavljanke, ki jo je prejel z vabilom. Tega je zamenjal s koščkom prave sestavljanke, ki smo na koncu zložili s skupnimi močmi.

Na sestavljanki so bile fotografije srečanj in projektov skozi vseh 20 let delovanja.

Po tem, bolj zabavnem delu, je sledil uradni del, ko smo predstavili nekaj ključnih projektov, ki so zaznamovali naš steg skozi leta. En od ustanoviteljev stega, nam je na kratko povedal, kako je sploh prišlo, da so začeli s skavti v Logatcu.

Sledila je zahvala vsem, ki so bili in so še voditelji. Cilj vsakega vodje je vzgojiti mladega v aktivnega in odgovornega državljana. V zahvalo je vsak voditelj prejel vrč s simbolom stega (polhom) in plaketo.

Ob koncu nas je pozdravil tudi župan Berto Menard in povedal nekaj spodbudnih besed.

•Logaški skavti

10

Utrip Notranjske

Notranjsko - primorske NOVICE

Največja Jubova naložba v tem desetletju Ohranili 54 delovnih mest, obljubljajo še nova Nova vas na Blokah – Konec oktobra je družba Jub-H na javni dražbi za slabih 3,1 milijona evrov kupila del Novolita v stečaju in tako 54 delavcem, ki po stečaju delajo v Jubovi hčerinski družbi EPS Izolacije, ohranila delovna mesta. Kot pravi predsednik družbe JUB-H Sašo Kokalj, bodo v obrat v Novi vasi še vlagali in odpirali nova delovna mesta. Začeli naj bi izdelovati tudi Jubove nizkoenergijske hiške.

JUB-H še vedno pa nima v lasti celotnega obrata v Novi vasi, saj je pomemben lastnik tudi NLB Leasing. Kot je pojasnil Kokalj, so od njih kupili celotno opremo in stroje, v začetku decembra pa bodo odkupili še nepremičnine, za katere imajo sklenjeno predkupno pogodbo. Kokalj dodaja, da bodo v naslednjih letih za dolgoročno uspešno poslovanje v Novi vasi še veliko vložili. »Proizvodni obrat v Novi vasi bo tako daleč največja Jubova naložba v tem desetletju,« pravi

Kokalj.

Z razpletom je zadovoljen tudi bloški župan Jože Doles. »Novi lastnik je znana in gospodarsko stabilna družba, ki je ohranila proizvodnjo in delovna mesta tudi med stečajnim postopkom.« Doles verjame, da bo Jub na Bloke prinesel nove programe, predvsem pa delovna mesta. »Svojo priložnost bodo v sodelovanju z Jubom zagotovo dobili tudi manjši podjetniki, ki so prej sodelovali z Novolitom.«

Nekdanji Novolitovi delavci od stečaja dalje delajo v družbi EPS Izolacije. »Delavci so izredno marljivi in skrbni, za kar sem jim hvaležen,« poudarja Kokalj. »Marljivost oz. usoda delavcev in njihovih družin so bili zame pomemben motiv, da smo kljub težavam z bivšim stečajnim upraviteljem vztrajali pri projektu v Novi vasi in ne v Dolu pri Ljubljani.«

milijona evrov vredna nova oprema, ki jo pravkar nameščajo, je verodostojen dokaz, da ima Skupina JUB resne načrte z razvojem dodatnih kapacitet v Novi vasi.«

Jubove hiške

V Jubu napovedujejo, da bodo v Novi vasi kmalu začeli z investicijo v proizvodnjo Jubovih pasivnih hišk, ki bodo energetsko varčne in Nova delovna mesta v Novi vasi tudi zato tržno zanimive. Na proizvodnjo se že Kokalj ob naložbah v opremo in stroje napovedu- pripravljajo, dali so narediti orodja in v Nemčiji že pridobivajo potrebne certifikate. Kokalj se je povečanje proizvodnje in zato povečanje zaveda, da je projekt dolgoročen in finančno potreb po novih delavcih. »Prepričan sem, da bo število zaposlenih v naslednjih letih stalno rastlo.« zahteven. »Jubovo hiško kot celoto bomo začeli sistematično tržiti v roku dveh let, pred tem pa Dinamika zaposlovanja bo odvisna od investicij bomo tržišču ponudili določene izolacijske module, in uspešnosti prodaje. Že takoj po dražbi, je ki jih bo mogoče uspešno uporabljati tudi pri Skupina Jub preusmerila nekatere investicije iz obrata Dol pri Ljubljani v Novo vas. »Več kot pol klasični gradnji,« dodaja Kokalj. •Petra Trček

Črno zlato z Madžarske Na obisku rafinerije MOL Budimpešta - Že ob prihodu smo videli, da so varnostni ukrepi v rafineriji podobni varovanju meje. Večkrat je moral šofer ustaviti, da so varnostniki ponovno popisali potnike in jih identificirali. Ves čas smo nosili varnostno opremo. Bombažni kombinezoni, zaščitna obuvala, očala in čelade so bili naš stalni spremljevalec.

Rafinerija Százhalombatta, ki je v bližini Budimpešte in je v lasti družbe MOL, se razprostira do koder nam je segal pogled. Na območju rafinerije bi lahko bilo kar 1.300 nogometnih igrišč. Ko smo se vozili po rafineriji so se mimo naših oči vili tisoči in tisoči kilometrov cevi, natančno toliko, kot je premer Zemlje, t. j. 12 tisoč kilometrov.

Najpomembnejše so tri cevi, po katerih se surova nafta steka v rafinerijo: jadranska in ruska cev, imenovana tudi cev prijateljstva ter regionalna

cev, saj del nafte pridobivajo tudi v domači regiji.

Kriza na vzhodu naj ne bi vpliva na dotok nafte, če pa bi prišlo do prekinitve, je dovolj zalog v Jadranu, pravijo vodilni v MOL.

Na bencinskem servisu prihodnosti V naši regiji imamo dva 2 bencinska servisa MOL, v Logatcu in Prestranku, po vsej Sloveniji pa jih je 34. Razpoznavna svetlo zelena barva

nakazuje, da podjetje že vrsto let posveča čas in denar trajnostnemu razvoju. V Budimpešti imajo nagrajeni bencinski servis prihodnosti, ki s pomočjo sončnih celic proizvaja električno energijo. Stene in streha so zeleni. Velikanski števec nad vhodom v poslovalnico pa kaže, koliko energije so proizvedli in koliko so privarčevali ogljikovega dioksida. Imajo polnilce za električne avtomobile, ki jeklenega konjička napolnijo hitreje od običajnih. Tla, mize, police in stoli so oz reciklirane plastike in papirja. Da bi kaj takega našli v domačih krajih, je prezgodaj, saj je investicija v tovrsten bencinskih servis kakih 1,3 milijona evrov, ker je 4-krat več kot za običajne servise.

Slovenija – razvit energetski trg Ob energetsko učinkovitih bencinskih servisov namenjajo pozornost ozaveščanju javnosti o rabi zelene energije. Na Madžarskem s kampanjo zbiranja odpadnega kuhinjskega olja zberejo na leto 320 ton odpadnega olja in ga predelajo v biogoriva.

MOL bo prihodnje leto namenil 2 milijardi dolarjev za proizvodnjo in razvoj. Zaradi krize na bližnjem vzhodu se bodo osredotočili na Severno morje, za naložbe pa ostaja zanimiva tudi Slovenija. Kot pojasnjujejo na MOL, predvsem zaradi bližine Molove rafinerije in še vedno visokega BDP glede na regijo in razviti energetski trg.

•Andreja Jernejčič

FOTO: andreja jernejčič

Poslanstvo podjetja MBSS INTERNACIONAL d.o.o. je ponujanje storitev, ki dvigajo kakovost življenja in povrnejo vloženi denar.

Z odgovornostjo skrbimo za zadovoljstvo strank in sodelavcev.

www.mbss-

Sledimo poslovnemu načelu ''Ideja je kapital, vse drugo je denar''. Zato pri projektih sodelujemo s preverjeno ekipo zunanjih strokovnjakov, ki nam pomaga pri presojanju in izvajanju posamezne investicije na najvišjem možnem nivoju.

Izkušnje črpamo iz dolgoletnega delovanja na gradbenem področju na območju v Sloveniji, Italiji.

invest.si

MBSS INTERNACIONAL Gradbene storitve d.o.o Martinuči 2F, SI 5292 Renče

Oglasno sporočilo

petek, 21. november 2014

11

Nove energetsko varčne hiše v Postojni Z zelenim atrijem, s prijazno in z udobno razporeditvijo bivalnih prostorov V neposredni bližini središča Postojne, v smeri proti Ljubljani, je na desni strani Ljubljanske ceste leta 2006 začela nastajati nova stanovanjska soseska Na lokvi. Ime je dobila po stari krajevni značilnosti. Najprej so zgradili tri stanovanjske dvojčke, leta 2008 pa še dve stavbi, v katerih je skupaj 14 stanovanj.

V letu 2012 so za preostanek zazidljivega zemljišča izdelali občinski podrobni načrt, ki predvideva postopno izgradnjo. V prvi fazi naj bi se zgradilo osem vrstnih hiš, stanovanjski blok z osmimi stanovanji, dovozno cesto s komunalno infrastrukturo in otroško igrišče. V drugi fazi bodo zgradili cesto, ki bo povezovala sosesko Na lokvi s sosesko Pod Javorniki, stanovanjski dvojček ter sedem eno ali dvostanovanjskih hiš.

S prvim delom izgradnje, in sicer izgradnjo dovozne ceste s komunalno infrastrukturo in izgradnja osmih vrstnih hiš, so začeli septembra letos. Investitor načrtuje, da bo v letošnjem letu zgradil temeljne plošče in škarpe med hišami ter hiše do tretje gradbene faze, kar pomeni, da bodo hiše sezidane, pokrite, brez fasade in brez oken in vrat. Gradnja se bo nadaljevala in zaključevala v naslednjem letu. Glede na povpraševanje in na že podpisane pogodbe, bodo letos zgrajene vse hiše.

Prostornost in udobje bivanja Projekte za izgradnjo je izdelalo projektantsko podjetje Aga, d. o. o., iz Postojne. Kuhinja in dnevni prostor, glavna bivalna prostora, sta v pritličju ter imata izhod v atrij na južni strani stavbe. V pritličju so še WC, utility in kurilnica.

V prvem nadstropju so štiri spalnice, kopalnica in balkon, ki je obrnjrn na južno stran. Število spalnic oziroma sob se lahko tudi zmanjša.

Vsaka hiša ima na južni strani atrij velik kakih 100 kvadratnih metrov, na severni strani pa vhod, kjer je predviden tudi nadstrešek za dva avtomobila, izdelan iz železne konstrukcije ter obdelan z lesom in delno ozelenjen. Velikost parcel je od 268 do 420 kvadratnih metrov, površina hiše pa bo 124 kvadratnih metrov.

Vsaka hiša bo imela v atriju in na vhodni strani priključek za vodo in elektriko.

Bramac strešni sistemi d. o. o.

i

s ramac.

www.b

Zgodovina Bramaca je zgodba o stalno rastočem podjetju - od male tovarne za proizvodnjo strešnikov v avstrijskem Pöchlarnu ob Donavi se je podjetje razvilo v vodilnega ponudnika na področju strešnih kritin v mnogih državah srednje in jugovzhodne Evrope. Slovensko podjetje Bramac strešni sistemi d.o.o. je član te uspešne družbe in vodilno podjetje na slovenskem trgu že več kot 24 let.

Bramacovo vodilo je stalnost in kakovost in prav ta kombinacija je zagotovilo za uspeh, iz tega pa tudi izhaja poslanstvo Bramaca – zagotavljanje kakovosti, zaščite in varnosti, prepletenost funkcionalnosti in estetike, ponujanje inovativnih rešitev ter nenazadnje pridobivanje na večji vrednosti hiš z Bramacovimi kritinami, solarnimi komponentami in izolacijo.

in s tem zdravo in ugodno bivalno klimo. To opeko uporabljajo pri izgradnji nizko energetskih in pasivnih hiš. Hiše bodo dodatno izolirane s 15 centimetrov debelo plastjo mineralne volne na fasadi ter z izolacijo stropov v mansardi v debelini najmanj 26 centimetrov. Če bo posamezni investitor želel, da se hiša uvrsti med nizko energetske, bo moral v času izgradnje izvesti še nekaj manjših del, vgradil talno gretje s toplotno črpalko in z rekuperacijsko napravo.

Klasične in prijazne hiše z odličnimi materiali Hiše bodo zgrajene na klasičen in ljudem prijazen način. Gradnja bo opečnata z leseno strešno konstrukcijo in opečnato kritino proizvajalca BRAMAC. Energetska učinkovitost zgrajenih hiš se bo približala hišam, ki se uvrščajo med nizko energetske. Posamezni kupec bo tako v času gradnje imel možnost, da se hiša zgradi in klasificira tudi kot nizko energetska.

Projektant in investitor sta v ta namen v projekte vključila temeljenje stavbe s temeljno ploščo, pod katero bo toplotna izolacija v debelini 12 centimetrov. Ta izolacija pomembno vpliva na zadrževanje toplote v hiši, skupaj s fasadno izolacijo bodo izvedli toplotni sloj brez toplotnih mostov. Investitor je namesto klasične opeke izbral brušeno opeko podjetja Wienerberger, Porotherm PROFI.Dryfix, ki omogoča suho gradnjo brez dodatne vlage, ki je sicer v malti.

Zidovi, zidani z opeko Porotherm Profi in z uporabo Dryfix.extra lepila imajo 30-odstotno boljše toplotne karakteristike, s tem pa v primerjavi s klasično gradnjo na letni ravni omogočajo tudi do 40-odstotni prihranek pri stroških ogrevanja.

Odlična paropropustnost porozirane opeke Porotherm Profi omogoča regulacijo vlage v prostoru

Od ogrevanja na plin do talnega gretja Ogrevanje bo lahko na plin, trda goriva ali s toplotno črpalko. Grelno telo bodo radiatorji ali celo talno gretje, odvisno od želje kupca. Ker bodo hiše grajene za znane kupce, bodo tudi notranjo opremo (notranja vrata, talne obloge, keramika in sanitarna keramika) vgradili po predhodnih dogovorih in izbiri kupcev.

Investitor MTI Energija, d. o. o., iz Ljubljane in izvajalec MBSS Internacional, d. o. o., iz Nove gorice omogočata bodočim kupcem, da tekoče spremljajo potek in kvaliteto izgradnje ter že v tej prvi fazi poskušata prisluhniti njihovim željam.

Ogled izgradnje je omogočen tudi bodočim potencialnim kupcem ali pa zgolj radovednežem.

Več informacij najdete na www.mti.si in tel. štev.: 041/765 118.

ah c i n l lova s o p

jni. o t s Po v Vipavi in

Obiščite nas v naših

Utrip Primorske

petek, 21. november 2014

13

Reševalni pes Ray drugi na svetu Postojna - Klub vodnikov reševalnih psov Postojna je svojo 20-letnico počastil na 20. svetovnem prvenstvu v Novi gorici z 2. mestom in s samo točko zaostanka za svetovnim prvakom.

Svetovno prvenstvo reševalnih psov je bilo v Sloveniji prvič leta 1999, takrat so slovenski člani dosegli eno 3. in eno 7. mesto. Letos je član Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna Borut s psom Rayem poskrbel z laskavim nazivom za prestižno promocijo kluba, mesta, regije in seveda države.

Drugo mesto na svetovnem prvenstvu je izjemen dosežek za vsakega tekmovalca, ne glede na to ali gre za avtomobilske dirke, nogomet ali kaj drugega.

Ko gre za tekmovanje pri katerem sodeluje žival, so pogoji za udeležbo še zahtevnejši.

Razen, da se mora na tekmo dobro pripraviti lastnik, mora dobro pripraviti tudi psa.

Treba je doseči kvalifikacije (kar pomeni zbranih najmanj 270 točk od 300), da se lahko udeležiš svetovnega prvenstva. Pri tem odločajo malenkosti in velikokrat tudi vodnikova psihološka pripravljenost oz. njegova trema.

Pri tovrstnih tekmovanjih je dosežek že,

MFM INTARZIJA 05 7030 000

da se sploh uvrstiš. Letos je na prvenstvu reševalnih psov sodelovalo 118 tekmovalcev, od tega se jih je uvrstilo na tekmovanje 36, drugi pa se iz različnih razlogov, izpadli. V Novo Gorico so pripotovali tekmovalci iz vseh držav EU pa tudi iz Argentine, Južne Koreje, Ukrajine, Rusije in Japonske.

Prihodnje leto se svetovno prvenstvo reševalnih psov seli na Dansko. Glavna sodnica bo Slovenka Katja Skulj, ki je letos sodelovala kot pomočnica glavnega sodnika.

Postojnski klub že pripravlja ekipo za svetovno prvenstvo za prihodnje leto, koliko članom se bo uspelo uvrstiti na kvalifikacijah pa je še vprašanje, najtežje je doseči kvalifikacijo v disciplini iskanja zasutih v ruševini. V Sloveniji primernih delovišč ni, odhodi v tujino pa so povezani z visokimi stroški, ki omejujejo možnosti članov za dosežke na tekmovanjih in seveda, ali še bolj, tudi na svetovnem prvenstvu.

Borut in Ray sta si s dosežkom prislužila veliko torto, ki sta jo (no ja vsaj Borut) z veseljem delila s sočlani.

Prestranek, Reška c.40

www.mfm-intarzija.si

10% Popust na ploščice v redni prodaji.

15-40% Popusta na opuščene programe.

10% Popust na armature in sanitarno keramiko.

SUPER CENE PLOŠČIC

Akcija velja do 24.12.2014

SANACIJA PO POPLAVAH

Jupol Block 2l Redna cena Popust 19,52€ 25% Jupol Citro 5l Redna cena Popust 14,95€ 15%

Lahko dobite tudi druge izdelke za sanacijo vlage kot so odstranjevalec plesni, Ceresit stop set in sušilni omet…

urnik: PON-PET 7-19 in SOB 7-13

Medgeneracijski most Postojna – V vseslovenskem prostovoljskemu

projektu Mladinskega ceha 72 ur brez kompromisa, ki mlade spodbuja k aktivnemu državljanstvu, je pred dnevi sodelovala skupina dvanajst postojnskih skavtov. Tridnevno nalogo so opravili v Domu upokojencev Postojna.

S stanovalci so poskušali zgraditi medgeneracijski most ter jim z raznimi aktivnostmi in presenečenji polepšati vsakdan. Med drugim so vsakega stanovalca obdarili s piškoti presenečenja, z njimi zapeli in zaigrali, zgradili ptičje hišice za okrasitev okolice doma in pripravili predstavitev z naslovom Ujeti v ledu – žledolom skozi oči mladih. »V projektu smo slišali zanimive zgodbe starejših, ki si želijo pristnega človeškega stika, pa prevečkrat nanje pozabljamo. Vendar so med nami, so živa zakladnica zgodb, izkušenj in nasvetov, ki nam lahko pridejo prav,« je o medgeneracijskemu druženju povedala vodja skupine Petra Zalar. •vrž

14

Utrip Primorske

Notranjsko - primorske NOVICE

Podjetno v svet podjetništva Prijave za 5. razpis bo Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije zbirala do 6. decembra Postojna - Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije je 22. oktobra v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Postojni predstavila poziv za vključitev v projekt Podjetno v svet podjetništva 2014. Gre za skrbno načrtovano spodbujanje podjetništva med brezposelnimi z višjo oz. visoko stopnjo izobrazbe za odpiranje novih delovnih mest.

Program že dosega cilje, saj se ga je v pripravi dvanajst slovenskih regionalnih razvojnih agencijah udeležilo do sedaj že 490 kandidatov. Dve tretjini sta stopili na samostojno podjetniško pot, odprli podjetja ali pa se zaposlili.

Večino, kar 85 odstotkov denarja za to izobraževanje prispeva Evropski socialni sklad, razliko pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Glede na to, da bo Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije v decembru že petič ponovila program, gre po mnenju mentoric, ki usmerjajo udeležence in jih spodbujajo na poti k samostojnosti, za dobro zasnovane vsebine. V dosedanjih predstavitvah so jih ves čas nadgrajevali in preoblikovali v izobraževanje, ki zagotavlja kakovostno in učinkovito usposabljanje.

Štirimesečni program, v katerega je vključenih vsakič po deset bodočih podjetnikov, zagotavlja usposabljanje iz podjetništva, financ, spoznavanja tržnih zakonitosti, retorike, organizacije časa, celostne grafične podobe ipd.

Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije bo z deset izbranimi kandidati sklenila delovno razmerje za štiri mesece in sicer predvidoma za čas od 10. decembra 2014 do 9. aprila 2015. Prijave na 5. javni poziv za vključitev udeležencev v program Podjetno v svet podjetništva 2014 bodo zbirali še do 6. novembra 2014.

Podrobnosti o razpisu so objavljene na spletu www.rrankr.si/o-rra/aktualno/razpisi&idn=390 •Doris Komen Horvat

Izjavi z javne predstavitve Jerneja Zadel, organizatorka športnih dogodkov

Sprva sem bila skeptična glede vključitve v program Podjetno v svet podjetništva, nato pa sem se le odločila sprejeti izziv … Danes - po dobrih dveh mesecih - vem, da sem se odločila prav. Razvijam svojo podjetniško idejo – organiziram športne dogodke drugačnih razsežnosti! To je bila sprva le moja »pobožna želja«, danes pa v svojo idejo verjamem, ne nazadnje tudi zaradi podpore, ki jo imam v programu. Vsem, ki imate zamisli za lastno podjetniško pot in vidite cilj, ne pa tudi poti do uresničitve, priporočam, sprejmite izziv in se udeležite programa!

Franko Dolgan, osebni trener

Sem en od deset udeležencev programa Podjetno v svet podjetništva in že blizu ustanovitvi podjetja. Po izgubi službe sem se odločil, da razvijem iz konjička poslovno idejo in ustanovim s. p. Že polovico življenja se namreč rekreativno ukvarjam s preoblikovanjem telesa z vadbo in prehranskimi strategijami. V vlogi za program Podjetno v svet podjetništva sem preoblikoval konjička v poslovno idejo Osebni trener in prehranski svetovalec. Stranke usmerjam k zdravemu načinu življenja, ki ga dosežemo z gibanjem in uravnoteženo prehrano.

Radio 94 na obisku Vas zanima oglaševanje na Regionalni radijski mreži Radio 94? Pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro na telefonsko številko 05/701 20 00 ali 051/358 200. Lahko pa tudi pišete na: marketing@radio94.si. Svetovali vam bodo in vam pomagali z oblikovanjem obvestila, oglasa ali nagradne igre.

Sidonija Mozetič iz Košane je novinarka, ki se je v radio zaljubila pred dobrimi petimi leti. Njenega nalezljivega smeha na valovih Radia 94 zagotovo ne morete preslišati.

Čeprav danes mnoge postaje ponujajo zgolj glasbo, je radio z govorjenimi prispevki še vedno na voljo vsem, vedno in povsod. Ravno ta bližina in stik s poslušalci sta tudi mene potegnili, da postanem

Sidonija Mozetič: Pred srečanjem z radijskim mikrofonom sem pisala za več časopisov, v času študijske prakse na Pop TV pa sem delala tudi na televiziji. Ko sem pred dobrimi petimi leti sedla pred mikrofon Radia 94, sem vedela, da je radio »moj« medij.

Radijski govor sem izoblikovala skozi leta moderiranja programa, v veliko pomoč pa so mi bile v okviru študija tudi ure pravilnega govora z Ivanom Lotričem. Še vedno mi je všeč, ko lahko voditelj le z glasom spravi ljudi v dobro voljo, in ga spremeni v bolj umirjenega in resnega, ko je treba prebrati tudi kakšno osmrtnico. Z užitkom poslušalce prebujam z veselim »Dobro jutro« ali jim zaželim miren preostanek večera in lahko noč. Pri radiu me ne veseli le delo radijskega voditelja, temveč celoten paket, ki vključuje tudi pripravo raznih prispevkov, različnih oddaj in spoznavanje ljudi.

FOTO: valter leban

Spoznajte radijca

Jaka Zalar: radijec in počnem nekaj, za kar je vredno vsak dan vstati zgodaj iz postelje. Včasih sem lokalne medije malo podcenjeval, v zadnjih dveh letih pa mi je postalo jasno, da so pomembni. Malo pred drugo obletnico moje avdicije na radiu lahko rečem, da sem vesel, da so me na postaji sprejeli v svojo družino radijskih ustvarjalcev, vi pa v svojo družino. Čeprav ga mi mladi člani kdaj kaj polomimo, imam občutek, da nam tega ne zamerite, saj ste nas vzeli za svoje. Prav ta domačnost nas sili naprej, da se trudimo znova in znova.

Skušamo vas informirati, a kljub temu ponuditi sproščen in zabaven program.

Najmlajši moderator na Radiu 94 je Jaka Zalar, Rakovčan, ki prek radijskih valov širi dobro voljo in pozitivne vibracije. Novopečenega študenta zdaj lahko redno poslušate ob sobotah.

V Jamskem dvorcu v Postojni bo Radio 94 10. januarja 2015 podelili priznanja v akciji Ona ali on – dejanje leta 2014. Finalnemu izboru pa boste lahko prisluhnili na radijskih valovih že od 1. do 15. decembra.

Glasovanja bodo na sporedu že vse od januarja, zaključila pa se bodo v zadnjem novembrskem tednu, ko se bo 10 imenom pridružilo še zadnje. Največ glasov so zbrali doslej: Boris Koren, Dane Leskovec, Dušan Petrič, Matija Solce, Aleš Pučnik, Tamara Urbančič, Jure Kovač, Franci Velišček, Primož Rojc in Emil Kragelj.

Vabljeni h glasovanju!

Na Radiu 94 prenavljajo in pomlajujejo program, zato vabijo k sodelovanju nove voditelje.

Prijavo pošljite na urednistvo@ radio94.si

Utrip Primorske

15

petek, 21. november 2014

50 let knjižnice v Ilirski Bistrici FOTO: arhiv Knjižnice Makse Samsa

V letu 2014 slavi Knjižnica Makse Samsa kar tri pomembne jubileje.

Mineva namreč 150 let od ustanovitve narodne čitalnice v Ilirski Bistrici. Letos je tudi 50 let od ustanovitve samostojne knjižnice ter 110 let rojstva pesnice Makse Samsa, po kateri nosi knjižnica ime.

Bistriška čitalnica je bila ustanovljena leta 1864, njeni pobudniki so bili Janez Bilc, Anton Grašič, Matija Ličan, Aleksander Ličan, Tone Jelovšek, in drugi. Najprej je delovala v Jelovškovi hiši (nekdanji hotel Lovec), kasneje pa se je selila še na plac (v nekdanji gasilski dom) in v Domladiševo hišo v Levstikovi ulici. Njen prvi predsednik je bil Aleksander Ličan, vnuk Matije Ličana. Čitalnica je s svojo dejavnostjo predstavljala pomemben kulturni utrip občine, prirejali so besede, čajanke, imeli so skromno knjižnico, dejavna sta bila tudi moški in mešani pevski zbor ter dramska skupina. Čitalnica je aktivno delovala do leta 1916, ko so bili vsi njeni vodilni člani mobilizirani. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije se je delovanje čitalnice obnovilo in bilo zelo pomembno pri ohranjanju slovenske identitete vse do leta 1926, ko so se Italijani vselili v njene prostore ter zaplenili inventar in uničili knjige, ki jih domačini niso uspeli rešiti.

Pot v samostojnost Druga svetovna vojna je razvoj knjižničarstva v Ilirski Bistrici povsem zavrla. Knjižnična dejavnost, ki je prevzela naloge čitalnice je ponovno zaživela v letu 1950 v prostorih na Levstikovi ulici (bivši Center za socialno delo). Do leta 1959 je knjižnica delovala pod okriljem kulturnoumetniškega društva Svoboda. Ljudski odbor pa je 1960. leta ustanovil Ljudsko knjižnico kot samostojno delovno organizacijo. Leta 1964 je občinska skupščina v Ilirski Bistrici ustanovila

Matično knjižico, za ravnateljico pa imenovala Darinko Žbogar.

Skozi leta delovanja se je knjižnica selila na različne lokacije v Ilirski Bistrici. Nazadnje je leta 1982 pristala na današnji lokaciji – Šketova hiša, ki je sčasoma postajala pretesna za številne obiskovalce in gradivo.

13. julija 1985 so knjižnico preimenovali v Knjižnico Makse Samsa. Največ zaslug za to poimenovanje je imela Darinka Žbogar, ki se je vedno zavzemala in vztrajala, da se mora knjižnica poimenovati po naši pesnici Maksi Samsa.

Širitev in obnovitev knjižnice Knjižnica se je v devetdesetih letih delovanja kadrovsko okrepila in ravnateljevanje je leta 1994 prevzela Damijana Hrabar Logar. Z velikimi prizadevanji vodstva knjižnice in ustanovitelja Občine Ilirska Bistrica se leta 1998 prične prva faza širitve knjižnice, ki se konča v letu 2001, ko so bili prostori knjižnice v celoti obnovljeni in predani namenu.

V petdesetih letih se je knjižnica iz majhne skromne ustanove za izposojo gradiva razvila v moderno informacijsko, izobraževalno in kulturno središče svojega kraja. Z rastjo knjižnične zbirke sta rasla tudi obisk knjižnice in izposoja knjižničnega gradiva. V letu 2014 knjižnica razpolaga z več kot 100 tisoč enotami raznovrstnega, bogatega in kvalitetnega knjižničnega gradiva, ki ga je oz. ga pridobiva s premišljenim in načrtnim nakupom.

Šketova hiša.

S slavjem je Knjižnica Makse Samsa pričela že v januarju pri naših najmlajših uporabnikih.

Na mladinskem oddelku smo nadgradili zalogo knjižničnega gradiva in popestrili oddelek z odprtjem Igroteke, le ta je namenjena vsem starostnim skupinam za učenje, zabavo in druženje. Obiskovalcem so na voljo igrače in družabne igre.

Nato smo na naših tradicionalnih literarnih večerih in drugih prireditvah s knjižnim darilom obdarovali 50 naših uporabnikov. V oktobru pa je domače Likovno društvo Franceta Pavlovca počastilo tri jubileje s slikarsko razstavo del, ki so nastala na letošnji koloniji: 150 let bistriške čitalnice, 50 let knjižnice in 110 let rojstva Makse Samsa.

•Katarina Škrab

Slovesnost ob obletnici Vrhunec praznovanja bo 29. novembra 2014, ko prireja Knjižnica Makse Samsa posebno slovesnost v Domu na Vidmu.

Slavni govornik bo akademik Ciril Zlobec. Na prireditvi bomo predstavili tudi zbornik Knjižnice Makse Samsa Sledi v času, ki je posvečen 50. obletnici delovanja knjižnice.

Ta večer bodo z zbornikom obdarili tudi uporabnike, ki so uspešno zaključili bralno značko za odrasle »Primorci beremo 2014«.

Zahvala župana Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Ilirska Bistrica, sicer je preteklo že kar nekaj časa od drugega kroga lokalnih volitev, a redne naloge občinske uprave, na žalost pospremljene še z ujmo, ki je zajela našo občino v minulih dneh, mi niso dopustile še prave priložnosti, da bi se vam zahvalil za vašo volilno podporo in izraženo zaupanje za vodenje naše lokalne skupnosti tudi v prihodnjih štirih letih.

Zatorej na tem mestu hvala vsem in vsakemu posebej za vaš glas. Hvala tudi vsem tistim, ki ste v času volilne kampanje prispevali svoje ideje, predloge in izražali konstruktivno kritiko. Zanašam se na to, da bomo s skupnimi močmi v novem mandatu uresničili zastavljene cilje, ki so pred našo občino.

gasilcem in pripadnikom civilne zaščite, ki so v danih okoliščinah naredili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Zahvala tudi vsem tistim požrtvovalnim posameznicam in posameznikom, ki ste priskočili na pomoč sokrajankam in sokrajanom.

Pred nami je obdobje sanacije. Občinska uprava bo storila vse, kar je v naši moči, da v prihodnje ne bi prihajalo več do tolikšnih poplavnih razsežnostih kot smo jim bili priča v minulih dneh. Večina odgovornosti in bremena za to sicer leži na plečih države, ki bo morala sistemsko zagotoviti rešitve in finančna sredstva za celovito urejanje problematike vodotokov, mi pa se bomo potrudili, da do tega pride v najkrajšem možnem času.

Ob tem seveda ne bo zastalo naše redno V teh dneh vas je bilo veliko število postav- delo ter uresničevanje zastavljenih ciljev, ljenih v težko preizkušnjo, ko so poplave za- ki smo vam jih predstavili v času volilne kampanje. Pri tem računam na konjele vaše domove in pustile za seboj škodo, struktivno držo občinskega sveta, ki bo ki jo bo treba sanirati v prihajajočih dneh moral poskrbeti za sprejem proračuna in tednih. Ob tem se moram seveda za vsa za prihodnje leto, da bodo redne naloge prizadevanja in pomoč na terenu zahvaliti

občinske uprave in vsi zastavljeni oz. že začeti investicijskih projekti tekli nemoteno in se občinska uprava ne bo vnovič znašla v primežu financiranja, ki ne sledi dejanskim potrebam ljudi.

Tudi sicer pričakujem, da bodo razprave v okviru sej občinskega sveta konstruktivne, saj je naloga vseh nas, da se po najboljših močeh trudimo za uresničitev potreb, na katere nas opozarjate vi, spoštovane občanke in občani.

Spoštovane, spoštovani, moja vrata ostajajo odprta za vse, ki želite izraziti svoje predloge, zamisli, kritike, ali pa iščete možne rešitve za izhod iz stisk, v katerih ste se morda znašli. Kot v minulem mandatu, se bom tudi v naslednjih štirih letih trudil pomagati vsem, kar bo v moji moči. Z vašo nadaljnjo podporo bomo uresničili smele načrte, ki so vam bili predstavljeni v času volilne kampanje ter zgradili toplo, odprto in učinkovito lokalno skupnost po meri ljudi. Emil Rojc

AKCI

JA

-50%

Gsm: 041 336 881

ogled po predhodnem klicu v Logatcu

Dostava fco kupec 2-3 dni

Diskontna prodaja vrhunske keramike GRANITO GRES priznanih italijanskih proizvajalcev.

- kopalniška stenska in talna keramika - talno gretje - notranja keramika - poliran gres - imitacija lesa - zunanja keramika granito gres

Cena 1. klase 8 - 15 Eur/m2 Naravni dekorativni kamen Californija Gold primeren za polaganje na notranjih in zunanjih stenah poslovnih in domačih prostorov, € stebrov, opažev v vežah, dvoriščih, 45 restavracijah ob bazenih in okrog kaminov.

Prednost enostavna in poceni montaža.

27 €

INTROCOM d.o.o., Zelenica 7, 1370 Logatec

16

Kulturni utrinki

Notranjsko - primorske NOVICE

To je moj svet in taka v njem sem jaz Stoletnica rojstva Maričke Žnidaršič (1914-1986) Loška dolina, 16. november 2014 - V krajevni knjižnici, po kateri je ta tudi poimenovana, so ob stoletnici rojstva notranjske pesnice Maričke Žnidaršič pripravili slavnostno prireditev.

Na prireditvi so se prof. Tone Avsec, Tone Šepec, članice bralnega krožka Fran Milčinski Sonja Butina, Anica Jozelj in Sonja Lipovec, spomnili njenega življenja in dela. Prireditev je vodila knjižničarka Anđelka Pogorilić, ki je o pesnici pripravila razstavo ter zbrala in uredila priložnostno brošuro.

V prostorih knjižnice je tudi spominska soba s pesničino zapuščino, ki šteje kakih tisoč dvesto knjig, publikacij, dokumentov in fotografij.

Izbor pesmi Maričke Žnidaršič je interpretirala na prireditvi gledališka igralka Marjana Brecelj, med njimi tudi pesem Nalomljena veja iz istoimenske pesniške zbirke, ki je prevedena v celoti tudi v novogrščino. V grščini jo je recitirala Ivanka Kranjc.

Več pesmi Maričke Žnidaršič je tudi uglasbenih. Pesem Vetru, ki jo je leta 1979 uglasbil skladatelj Albin Weingerl, so jo zapele pevke Ženskega pevskega zbora Kr,snice pod

vodstvom Anemarije Štefančič.

Spregovorila je tudi direktorica knjižnice Marija Hribar, ki je opozorila na mačehovski odnos države, ki v predlaganem interventnem zakonu napoveduje, da zavodom, ki imajo manj kot petnajst zaposlenih, s 1. januarjem prihodnjega leta preneha status pravne osebe. Izrazila je bojazen, da bodo zato Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, enota Ivana Čampe Nova vas in enota Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu ter enota Rakek s tem

datumom postale morda le še nostalgičen spomin.

Ob zaključku slavnostne prireditve so zavrteli še arhivski posnetek radijskega pogovora z

Maričko Žnidaršič iz leta 1959.

Na vprašanje, kako jo je zaneslo k pesmim, je odgovorila: » …

Neka čudna notranja sila je, ki človeka neprestano preganja in potiska pero v roko. Kadar

je srce razviharjeno od tisoč različnih čustev so tudi verzi v naglici vrženi na papir vihravi, razmetani in brez prave oblike.

Takih verzov so polni moji predali …« •Borut Kraševec

Sem pevec in peti – to vse mi na sveti Pevsko društvo Logatec je s slavnostnim koncertom počastilo svojo 30-letnico Zgodilo se je bilo natanko sredi novembra, le tri dni po svetovnem dnevu prijaznosti. Prijazno je bilo tudi vabilo na pevski večer, vendar drugačen od siceršnjih pevskih ali koncertnih priložnosti. Pevsko društvo Logatec je pripravilo žlahten koncert, posvečen lepemu jubileju: 30-letnici zbora in 24-letnici, kar zbor osrčujoče vodi Lovro Grom.

Nateklo se je tridestletje prepevanja, nepopustljive vztrajnosti in neusahljive volje v iskanju svojskega pevskega izraza med brazdami slovenske pevske kulture, ki so jo pevci izpričevali doma in na tujem – povsod z bogatim glasbenim repertoarjem.

Skladbe z začetka koncerta so veljale sakralnemu navdihu od Čajkovskega Dastojna jest prek

Brucknerjeve Locus iste do Gounodove Ave verum; kot posvetitveni spev je izzvenel tudi Foersterjev Večerni ave (v Močnikovi priredbi).

Med dvojimi koroškimi Pojdam u Rute – v Tomčevi priredbi, v kateri se je prefinjeno izpela sopranistka Špela Petkovšek, in Ta drumlca je zvomlana, kakor jo je obdelal Lojze Lebič – so se oglasile tudi Zardinijeve Planike v Troštovi priredbi z baritonistom Alešem Kovačem. Prvi

FOTO: PEVSKI ZBOR

Trideset let Pevskega zbora Logatec.

del koncerta so pevci sklenili z Vrabčevo uporniško stvaritvijo Slovenska pesem. Izrazito slovensko pa je bil naravnan drugi del koncerta od Ipavčevega Pozdrava Gorenjski, prek Simonitijeve Pod jasnim nebom, dalje Artačevega Speva z gore (s solistko Špelo) pa Hubadovega Škrjančka, Venturinijevega Znamenja (spet s Špelinim solom), mimo Ipavčeve Domovini (s spevnim duetom Špela – Aleš) in Habetove Prve pomladi do Krekove Dečva moja je foušarca, ki jo je oddirigiral Zdravko Novak, zborovodja prvih šest let zborovega življenja. Po podelitvi Gallusovih priznanj – častnih priznanj sta bila deležna Vanja Brenčič in Janez Ovsec – in po predsednikovih zahvalah je zbor izpel svoj jubilejni koncert z nepogrešljivo Foersterjevo Sem pevec.

Skoz celoten slavnostni koncert se je oglašala pesem iz svetišča duše in plemenitosti srca; oboje je razpenjalo plemenit most od zanosnih pevcev do navdušenih poslušalcev. Čestitke zboru sta namenila

Zborovodja o svojem zboru: Pomenljivo je, da zbor združuje pevce v pesmi, v veselju do lepega petja brez tekmovalnih nagnjenj.

Zbor sodi v tisto skupino zborov, ki počasi ugašajo spričo vse močnejših teženj zborov, ki so tekmovalno naravnani. Največji dosežek in uspeh zbora je, da zbor obstaja in poje. Da poje. Najraje slovensko pesem.

In tako je bil stkan tudi koncertni spored jubilejnega koncerta, ki ga je čuteče in pronicljivo pospremila z izbrano besedo Branka Novak, ki je prepevajoče povabila k govorici glasbe z vso tisto nalezljivostjo po lepem, izhajajoče iz poduhovljenja del izjemnih glasbenih ustvarjalcev.

O načrtih pa predsednik zbora Tone Jerina: O, načrte imamo. Najprej nadaljnja učvrstitev zbora, tudi z novimi pevci, ki si jih močno želimo. Želimo si posnetkov za pošten DVD. Pripravili pa bomo tudi primerno publikacijo o zboru in sploh o pevstvu na Logaškem. Čez dve leti pa pojdemo prepevat k našim rojakom v Argentino. Čaka pa nas silno težka naloga: primerno dobojevati boj z občinsko birokracijo za nekaj malega sofinanciranja naše dejavnosti.

Občina Logatec in Obrtniški pevski zbor Notranjska.

Hvaležno poslušalstvo pa ni skrivalo svojega navdušenja. Ne, saj koncert je bil vendar vreden plemenite predanosti pevcev, vreden iskrenega razdajanja zborovodje in vreden častitljivega jubileja.

•Marcel Š.

Kulturni utrinki

17

petek, 21. november 2014

Fran Gerbič uspešen na tekmovanju FOTO: FRAN GERBIČ

Rakek - Lani se je Komorni zbor Fran Gerbič v sedanji sestavi pod vodstvom zborovodje Jožeta Rajka prvič udeležil mednarodnega zborovskega tekmovanja in sicer v Bratislavi, kjer je osvojil zlato in srebrno priznanje. Istega leta je na osrednjeslovenskem regijskem tekmovanju prejel zlato plaketo in priznanje za obetavno zasedbo. Osvojena priznanja so nagrada in potrditev dobrega dosedanjega dela dirigentu in zboru, pa tudi spodbuda in zaveza prizadevanjem v prihodnje.

Opogumljeni z dosežki v minulem letu, so se dirigent in pevci odločili, da se letos preizkusijo na 28. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Praga Cantat. Že od pomladi so pridno peli in pripravili 10 skladb za nastopa v dveh tekmovalnih kategorijah in dve skladbi za primer, če bi se uvrstili na finalno tekmovanje za Grand Prix (veliko nagrado), kjer nastopi le nekaj najboljših zborov.

V zadnjih oktobrskih dneh je zbor odpotoval v Prago. Nastopil je v tekmovalni kategoriji mešanih pevskih zborov in istega dne zvečer še

v kategoriji sakralne glasbe. Oba nastopa sta bila uspešna, saj se je zbor uvrstil med najboljše in je naslednji dan nastopil še v tekmovalnem delu za veliko nagrado, kar je bilo več kot so pričakovali pevci.

Zvečer, ob razglasitvi končnih rezultatov, so se dirigent in pevci nadvse razveselili zlatega priznanja in pokala v kategoriji sakralne glasbe (zmagovalci kategorije), srebrnega priznanja v kategoriji mešanih pevskih zborov in posebnega priznanja dirigentu Jožetu Rajku za izjemno dirigiranje. •hs

MoPZ Dragotin Kette

FOTO: arhiv MoPZ Dragotin Kette

Ilirska Bistrica - V začetku oktobra so člani Moškega pevskega zbora Dragotin Kette na povabilo Združenja Slovencev Triglav iz Bitole obiskali rojake v Makedoniji.

Zbor Fran Gerbič uspešen na tekmovanju v Pragi.

Slikarko je navdihnil žledolom Pivka – V Hiši kulture bo še do 28.

dogodkov, ki se nam zgodijo in nas za vselej zaznamujejo. Ta proces se odraža v novembra na ogled razstava postojnske samem postopku nastajanja slik. Narejene akademske slikarke Tanje Milharčič. so iz surovega bombaža, ki ga je umetnica Umetnica v svojih delih uporablja predhodno pobarvala in nanj odtisnila abstrahirane podobe iz narave kot metaforo za izražanje notranjih občutij. To zlomljene veje dreves, nato napela na podokvir in nanj naknadno prišila še velja tudi za tokratno razstavo, na kateri dodatno blago. Tako nastale podobe pa predstavlja serijo slik, ki jih je navdihnil polno učinkujejo šele, ko skoznje preseva žledolom, torej naravna katastrofa, naravna svetloba od zadaj, so o razstavi ki jo umetnica dojema kot metaforo povedali v Hiši kulture. •vrž procesa doživljanja in preživljanja težkih

Helena Vidmar Rakek – Aktivni člani likovne

Na pevskem gostovanju v Makedoniji.

Koncertni program, ki so ga predstavili, so sestavljale domoljubne in razpoloženjske pesmi, med njimi tudi dve makedonski, s katerima so izrazili spoštovanje Makedoniji. Program je vodila rojakinja učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Bitoli Milena Svetina Pinza.

Po koncertu so pevci iz Slovenije prijazne domačinom

pripravili še pokušino primorskih jedi in pijač, pršuta podjetja Kras, domači kraški teran, izbrana vina Vinakoper, potice in brkinsko slivovko.

FOTO: andreja jernejčič

Koncert v Bitoli je zboru Dragutin Kette omogočil Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. •lz

Človek v ogledalu Postojna – V galeriji turistično-informacijskega

centra bo do 15. decembra na ogled razstava Človek v ogledalu avtorice Ande Ovsec, ki ustvarja v tehniki fuzijsko steklo. Avtorica, ki se posveča različnim ročnim delom, je v zadnjem obdobju našla možnost izražanja v steklu. Z obdelavo stekla v tehniki fuzije se je srečala slučajno, v svoj prvi izdelek pa se je prav

sekcije Kulturnega društva Rak Rakek ne sodelujejo samo na skupinskih razstavah ampak pripravljajo tudi samostojne razstave, kjer se predstavljajo s svojimi deli. Pretekli mestec je v Knjižnici Jožeta Udoviča na Rakeku gostovala Helena Vidmar,

sicer aktivna članica likovne sekcije. Na razstavi je bilo možno videti predvsem akrilno tehniko pa tudi olja na platno.

Za kulturni program je poskrbel Ivo Švigelj s harmoniko, strokovni komentar pa je podala Nana Homovec, sicer mentorica in vodja likovne sekcije. •aj

zaljubila. »Sedaj že tri leta poskušam z različnimi pristopi pripraviti steklo, da zaživi tudi drugače. Želela bi si najti pri nas v Sloveniji več znanja o fuziji stekla, tako pa se moram učiti na svojih napakah in jih plačevati z urezninami in krvjo. Vse pa poplača trenutek, ko odprem peč po končani peki in me izdelki presenetijo v končni podobi,« pravi Ovščeva o svojem delu. •vrž

18

Pogledi k sosedi

Notranjsko - primorske NOVICE

Osmice – tradicija in bogastvo okusov Osmice so vse bolj priljubljene kulinarične točke na Krasu in v Primorju

FOTO: SHUTTERSTOCK

Odtenki Martinovega, vinskega praznika, ki ima bogato tradicijo v zakladnici zgodb non in nonotov, bodo odmevali še do konca leta in pripovedovali ljudske modrosti.

Slednje skrivajo v sebi tudi vonj in okus po kulinaričnih dobrotah in dobrem vinu.

Vino in kulinarika zaokrožujeta dogajanje na Krasu in v Primorju ves november in december v osmicah, ki so vedno bolj priljubljene tudi med mlajšimi in pa tujci.

Zlasti njih prevzemata domačnost in kulinarična barvitost.

Osmice, največ jih je na slovenskem in tržaškem delu Krasa, so etnološka značilnost Kraševcev in Primorcev.

Izvirajo iz časov vladanja Marije Terezije,

Odprte osmice: Osmica pri Tonhu, Božo Škapin, Vrabče 25 od 14. do 23. novembra 2014 T: 041/377 214, 041/910 513 in 05/769 52 29 E: info@osmica.biz Osmica Štrukelj, Selo 2a, Črniče od 21. do 30. novembra 2014 T: 041/790 741 E: vino.strukelj@gmail.com Osmica Barut, Polje 35, Izola od 27. do 7. decembra 2014 T: 031/600 870, E: elvis.barut@siol.net Osmica AVIN, Gradišče pri Vipavi 39, Vipava od 28. novembra do 7. decembra 2014 T: 040/166 040 E: info@avin.si, W: www.avin.si

ki je kmetom dovolila, da presežek vina prodajo doma in od prodaje ne plačajo davka. Osmice, kot pove ime, obratujejo po osem dni, kmetije oziroma kmečki turizmi, ki pridelajo dovolj vina, pa jo odprejo celo dvakrat na leto.

Osmice so označene s tako imenovanimi fraskami ali bršljanovimi vejicami, ki jih kmetje pritrdijo na vhodna vrata domačije.

Konjske dirke v Melbournu

Melbourne - Konjske dirke za Melbournski pokal so prvi torek v mesecu novembru, ki je v zvezni državi Viktorija dela prost dan. V slovenskem klubu Jadran smo ga izkoristili za medsebojne stave za najboljšega konja (organizira Vilma Žanetič), tekmovanje v balinanju in izbiranje najlepših klobukov (letos so bile za najlepši klobuk izbrane prvo mesto K. Vičič, drugo mesto R. Zetko, tretje mesto - M. Leban). Seveda pa sta bila dobro obiskana kuhinjski in točilni pult.

Poleg kakovostnega vina, na Krasu je to teran, v Primorju pa refošk, v osmicicah prodajajo tudi domače jedi, od pršuta, sira, vložene zelenjave, kruha do jote, klobas in zelja ter štrukljev. V zadnjem času so ponudniki kulinaričnih dobrot nekoliko drznejši tudi pri pripravi mize in postrežbi.

•Barbara Čepirlo

Osmica Krmac, Arjol 3 - Bertoki, Koper od 12. do 21. december 2014 T: 05/631 40 00, T: 031/223 282 Osmica Černigoj, Lokavec 76/b od 12. do 21. december 2014 Tel.: 040/217 192 in 040/239 189 E: kmetija.cernigoj@gmail.com

20

Šport

Notranjsko - primorske NOVICE

»Psiha je tista, ki mora zdržati« Jure Kovač , državni prvak v Yugo pokalu, o svoji strasti do dirkanja Postojnski dirkač, 27-letni Jure Kovač, član ekipe Topmotors racing ŠKD iz Lucije, si je letos že drugič privozil prvo mesto in naslov državnega prvaka v Yugo pokalu v sklopu državnega prvenstva Republike Slovenije v gorsko hitrostnih dirkah. Med šestimi tekmami, ki so bile vključene v točkovanju za letošnje prvenstvo, se je Kovač udeležil petih, na katerih si je privozil štiri zmage, na eni pa je zaradi tehničnih težav odstopil. Uspešen pa je bil tudi v skupini vseh vozil do 1400 kubičnih centimetrov, kjer je v konkurenci 30 dirkačev segel po odličnem četrtem mestu. Kovača šport spremlja že od otroštva, zadnja leta je predan avtomobilizmu. Krivec je, kot pravi, adrenalin.

Zakaj adrenalinski šport?

Dobro vprašanje. Ko poizkusiš, te kar zasvoji. Pa ne v slabem pomenu. Občutki, ko si poln adrenalina, so fenomenalni.

Pridejo z velikimi hitrostmi?

Hitrost so velike. Toda ne gre za hitrost samo po sebi, temveč pravo hitrost v pravem trenutku. Zato, da boš dobro izpeljal v določenem ovinku. Če si prehiter, boš ustrelil ven, če si prepočasen, boš izgubil na času. Odločanje, kaj je limit, kje je tista točka, do katere lahko

greš – to je najbolj zabavno.

ohraniti mirno kri.

Je pa verjetno tudi najbolj zahtevno in nevarno?

Predvsem psiha je tista, ki mora zdržati. Trasa je dolga tri, štiri minute. Ta čas moraš biti maksimalno zbran. Vse ostalo moraš odmisliti, se osredotočiti samo na vožnjo, da ne narediš kakšne neumnosti, napake.

Dobra psihična pripravljenost je najpomembnejša. Do te pa prideš tudi s fizičnimi treningi. Če si ti kondicijsko dobro pripravljen, je precej lažje

Kakšne so vaše kondicijske priprave?

Malo teka, fitnes, hoja v hribe.

Vsega po malem, ni potrebno pretiravati.

Kako zahtevna je bila pot do letošnjega rezultata?

Zadoščale so štiri zmage, na eni dirki, v Ilirski Bistrici, sem odstopil.

Je dirka v Ilirski Bistrici zahtevna?

K teku privabili osnovnošolce Cerknica – Ob zaključku letošnjega Notranjskega tekaškega pokala ElgoNova so v kulturnem domu v Cerknici podelili priznanja najboljšim tekačicam in tekačem. Na osmih tekih se je pomerilo 1.356 udeležencev, vseh tekov pa se je udeležilo kakih 40 tekmovalcev.

Organizatorje še posebej veseli, da je bila med tekači več kot polovica otrok. »Namen pokala je spodbujanje k rednemu gibanju in športnem udejstvovanju, še posebej si želimo, da bi k teku privabili otroke,« je povedal koordinator pokala Izak Hribar Meden. Med tekmovalci je bilo največ tekačev osnovnošolcev z Blok in Starega trga pa iz Cerknice in Begunj, priznanji za

najbolj tekaško šolo, tako po številu udeležencev kot tudi po rezultatih, pa sta pripadli Osnovni šoli Toneta Šraja Aljoše iz Nove vasi.

Na prireditvi so najboljšim tekačicam in tekačem v posameznih kategorijah Kristini Bele, Bojani Levstek in Katji Šivec ter Borutu Albrehtu, Denisu Guzelju in Jožetu Petkovšku podelili priznanja. •pet

FOTO: veronika rupnik ženko

Ni. Zgodijo se banalnosti, kakšna napaka na avtu, nekaj smole. Prekletstvo domače dirke bi lahko rekli. Veliko ljudi pride navijat, potem pa je po navadi prav tu razočaranje največje.

Zakaj tekmujete v Yugo pokalu?

Ker je še vedno najcenejša oblika dirkanja, čeprav je že yugo drag. Samo ena guma stane na primer 250 evrov. Če želiš biti na vrhu, je treba zaradi oprijema gume zamenjati po dveh, treh dirkah.

Guma je samo eden od stroškov. Kako drag je pravzaprav ta šport? Koliko te je stal avto z nadgradnjo?

Težko rečem. Nikoli nisem računal, zagotovo krepko čez deset tisoč evrov. Če seveda ne upoštevam tudi številnih ur dela, ki sem jih vložil sam s prijatelji. Od yuga dejansko ostane le lupina, vse drugo je posebej dodelano, predelano, motor, menjalnik, kletka, podvozje, sedeži …

Koliko pa stane dirka? Če ne upoštevamo obrabe avta, kakih petsto evrov.

Samo štartnina, ki je pri nas najdražja, je za male avte 160 evrov. Potem so tu še stroški bencina, vse logistike oziroma prevoza avta na dirko. V ekipi so moji prijatelji, ki to počnejo z veseljem, zato pa v zameno

»Ayrton Senna je nekoč rekel, da ko si enkrat na limitu, ni več nobenega kompromisa. Moraš dati vse od sebe in tvegati,« o nevarnosti dirkanja pravi Jure Kovač. poskrbim vsaj za prehrano in pijačo. Če upoštevamo, da je v sezoni pet, šest dirk, in če zraven prištejemo še stroške gum, sezona v grobem stane okrog 5 tisoč evrov.

Kakšen je v teh časih posluh sponzorjev?

V zadnjih časih se vsi izgovarjajo na krizo. Nekaj sredstev se da dobiti, a še premalo, da bi si lahko

pokril vsaj polovico sezone. Če bo prihodnjo sezono kaj več sreče s sponzorji, bom verjetno odvozil celo sezono v gorsko hitrostnih dirkah in celo sezono rallyja.

Kakšni so cilji? Želja je ubranit naslov v Yugo pokalu. Rally je povsem druga zgodba. Če se bomo uspeli uvrstiti med prvih pet, bo to že uspeh. •vrž

Balinarji

FOTO: Valter Leban

Postojna - Krajevni balinarski klub je pri-

Najboljši tekači in tekačice v absolutni konkurenci so prejeli še dodaten pokal.

pravil zaključni turnir za ekipnega državnega prvaka četverice prvouvrščenih v državni ligi v kategoriji dečkov/deklic U-14. V balinarski dvorani v Postojni so ob ekipi Postojnske jame nastopile še ekipe Hrast, Krim zmajčki in Goriška Brda. V polfinalnem srečanju je bila

domača ekipa boljša od ekipe Goriška Brda s 13 : 1. V razburljivem finalu pa je domača ekipa Postojnska jama premagala še ekipo Krim zmajčki z rezultatom 10 : 4 in s tem osvojila že tretjič v zadnjih petih letih naslov državnega prvaka. Za ekipo Postojnske jame so nastopili Mia Švara, Črt Gombač, Gašper Povh in Nik Švara.

Šport

petek, 21. november 2014

21

Kolesarjenje od Hodoša do Pirana »Pri 39-ih letih me je sredi življenjske ustvarjalnosti zadela možganska kap. Sledilo je dolgo obdobje okrevanja, ostali pa sta mi volja in komunikativnost« Vse življenje sem se ukvarjal s športom, od otroških let sem treniral hokej, rad sem smučal, kolesaril, igral košarko, tenis … Kljub študijskim in kasneje delovnim ter družinskim obveznostim se športu nisem odpovedal. Pri 39 letih pa me je sredi življenjske ustvarjalnosti zadela možganska kap. Sledilo je dolgo obdobje okrevanja in žal tudi spoznanje, da nič več ne bo tako kot prej. Ostali pa sta mi volja in komunikativnost, saj sem bil vedno rad med prijatelji. Zato sem v okviru združenja CVB ustanovil Sekcijo za šport in žur, ki nam pomaga ohraniti zdrav življenjski slog. Ohranil sem 4-urno zaposlitev v svojem podjetju Špica International. Že kmalu po bolezni me je zamikalo kolesarjenje. Poskušal sem z različnimi kolesi, bolj ali manj prilagojenimi mojim gibalnim sposobnostim. Pri začetnih poskusih sem se seveda srečeval tudi s kakšnim padcem in celo lažjimi poškodbami. Pred tremi leti pa mi je kolo ICE Adventure uresničilo dolgoletne sanje. Lahko se odpravim na daljše kolesarske poti, nisem najpočasnejši in s primerno dodatno opremo se počutim varnega.

Pa sem kljub vsemu hotel še nekaj več. Zakaj pa ne bi prekolesaril Slovenije od njenega vzhodnega do skrajno zahodnega predela? Od Hodoša do Pirana – 370 km? Po uspešno opravljenem zdravniškem pregledu in obremenilnem testu

sem dobil zeleno luč za izpolnitev svoje želje.

Zdravnica, prim. dr. Tatjana Erjavec, me je pospremila na pot z ustreznim navodili: prekolesarim naj največ 50 km na dan, srčni utrip ne sme preseči 110 udarcev na minuto.

V izbranem tednu, od 13. do 20. septembra, mi vreme ni bilo najbolj naklonjeno, pravzaprav je večino časa deževalo.

Na oz. ob poti so me ves čas spodbujali prijatelji, znanci in številni radovedneži, ki so izvedeli za moj podvig. Na kolo sem imel pritrjen satelitski GPRS, vsem, ki so me želeli spremljati, pa sem poslal program z zemljevidom načrtovane poti.

Moje kolesarjenje od Hodoša do Pirana.

Na pot se nisem odpravil zgolj zaradi navdušenja nad kolesarjenjem. Hotel sem opomniti zdrave ljudi, da naj pri vsakodnevnih opravilih in lastnih ambicijah pomislijo tudi na invalide, ki ne želimo vedno le zaostajati in vzbujati usmiljenja.

Ravno tako sem želel vzpodbuditi invalide, naj se zavedajo, kakšne sposobnosti imajo in kje vse se lahko uveljavijo. Izgubljeni so dnevi, ko človek prazno strmi predse in obupuje nad svojo usodo.

•Jernej Sluga

Jadralni piloti zaključili sezono Organizacija letošnjega zaključka državnega prvenstva v jadralnem letenju v preletih je tokrat pripadala Aeroklubu Postojna Postojna - Trideset jadralnih pilotov iz osmih letalskih centrov in aeroklubov iz vse Slovenije se je prijavilo v začetku leta na zahtevno tekmovanje v preletih katerih namen je popularizacija jadralnega športa in dvig kvalitete jadralnega letenja.

Tekmovanje je bilo v času jadralne sezone, kjer se točkujejo doseženi rezultati - preleti. Vsak tekmovalec določi startno, obrnilno in ciljno točko tako, da izbrane točke določijo največjo možno število točk za prelet v skladu z veljavnimi pravili. V sezoni 2014 je bilo skupaj prijavljenih 619 preletov s skupno dolžino 206.937 kilometrov kar je v poprečju 334 kilometrov na prelet. Kljub neugodnim vremenskim pogojem so najboljši zabeležili veliko preletov čez tisoč kilometrov.

Na razglasitvi rezultatov v dvorani hotela Epicenter v Postojni so gostitelji predstavili Postojno in domači Aeroklub. Navzoče je pozdravil župan Igor Marentič, ki je prvim trem podelil medalje in jim čestital za športne

dosežke, predsednika športne zveze in komisije Marjan Nagode in Boris Žorž pa sta pilotom podelila priznanja za rekorde in pridobljene značke.

Pa poglejmo še rezultate državnega prvenstva v jadralnem letenju – preletih za leto 2014: 1. Boštjan Pristavec, Alpski letalski center Lesce Bled 3.530 točk 2. Boris Žorž, Alpski letalski center Lesce Bled, 3.330 točk 3. Avgust Potušek, Koroški aeroklub Slovenj Gradec, 2.953 točk Priznanje za rekordni prelet med tremi točkami 1.003,5 kilometrov in značko je prejel tudi Luka Žnideršič iz Aeroklub Postojna.

Prvi trije: z leve: Boris Žorž, ALC Lesce Bled, zmagovalec Boštjan Pristavec, ALC Lesce Bled in Avgust Potušek, Koroški aeroklub Slovenj Gradec.

Zabava

4

695275 41643 53258 695275 41643 53258 695275 41643 53258

Nahajate se v prehodnem obdobju, ko vam primanjkuje samozavesti in boste odvisni predvsem od drugih. Zna se zgoditi, da boste v precepu med dvema osebama (pozorno na Karin družinske člane). Ne boste ravno spremljali podrobnosti na drugih, mislili boste raje na lastno samopodobo in kako se počutite v svoji koži. Ljudje vas zato lahko dojamejo kot zadržano in hladno osebo, kar za vas nikakor ni tipično. Kljub hektičnosti na poslu vam bo ta nedostopnost ravno koristila pri delu z napornimi strankami, vendar ne dajte veliko teže na njihove komentarje glede vaše zunanjosti – ne bodo pristni.

82749769 3865 4716

695275 41643 53258

695275 41643 53258

695275 41643 53258 695275 41643 53258

7

8

Ta teden brzdajte svojo jezo in vsaj malo poslušajte mnenja ljudi okoli vas. Vaša neuvidevnost do prijateljev bo predvsem posledica vaše nezmožnosti skomunicirati svojih želja ljubljenim Karin in posledično tudi sklepati kompromisov. Takšen odnos bo boleč samo za vas in obžalovanja boste nosili samo vi. Bodite potrpežljivi v času krize; če situacije ne zmorete razrešiti sami, prosite za pomoč. Tudi skozi takšno vzajemno sodelovanje se lahko jačajo in poglabljajo vaši odnosi.

Možne bolečine v zgornjem predelu hrbta, predvsem na področju ramen. Razgibavajte in sproščajte se zunaj na prostem.

82749769 3865 4716

9

7149692 38581 825

Morda se boste spraševali, zakaj so se vam miselni procesi kar naenkrat upočasnili.

Prihaja obdobje umirjenosti in samorefleksije.

Spustite pretekle težave, pišite svoje misli Karin v dnevnik, ali poiščite razumevajočega sogovornika, predvsem pa najdite metodo, s katero boste ovrgli breme, ki ga že predolgo nosite s seboj.

Ravno tako ne bodite zaletavi v ljubezni, energije, ki so prisotne, so samo trenutne, v bližnji prihodnosti vas že čaka nekdo, veliko boljši. Ne zaljubite se na prvi pogled, če pa se nikakor ne morete upreti, previdno z nekom, ki vam obljublja pravljice.

82749769 3865 4716

7149692 38581 825

Po dolgotrajni in hudi bolezni je v 85. letu starosti odšla Ivanka Stržaj iz Slivic.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v župnijsko cerkev sv. Martina na Uncu, nato pa na pokopališče. Posebna hvala za obred in spodbudne besede gospodu škofu Jamniku, vnuku Alešu za poslovilne besede zahvale in vsem duhovnikom za izkazano spoštljivost in zahvalo. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Cerknica, posebno patronažni sestri Mariji, ki so nam pomagali lajšati bolezenske zežave naše drage mame. Žalujoči: vsi njeni

Ljudi lahko brez skrbi spustite v svoje življenje odprtih rok, tudi oni bodo začutili preporod v vas.

Na vas bo opaziti vidno spremembo, ki bo ljudi vleklo k vam kot magnete, radi bodo v vaši družbi.

Karin Teden dober za družabna srečanja, kulturna udejstvovanja in spontane izlete. Premišljeno si porazdelite svoj prosti čas, saj se v privatni sferi skriva potencialna poslovna priložnost, ki se lahko razplete v nekaj dolgoročnega, če boste oči le imeli na pecljih. Poslovno in privatno življenje bosta tokrat združeno delovala vam v korist, uravnoteženo se bosta izmenjavala tudi tekom dni samih.

82749769 3865 4716

695275 41643 53258

Zahvala

695275 41643 53258

Stare gramofonske plošče in kasete, zbiram. Informacije tel.: 041/321 320.

3

6

7149692 38581 825

Drugo

V navalu številnih dogodkov ta teden boste 82749769 3865 4716 lahko imeli občutek, kot da ste nepremagljivi in da imate vedno prav. Stopite za korak nazaj ter poskusite biti premišljeni pri občutkih Karin tipa “gremo, akcija”. Ne skačite na prvo žogo, nekdo v sebi zadržuje skrite in sebične namene. Malo preudarnosti vam ne bo škodilo. Naj se volk v preobleki razkrije sam od sebe, brez vaše pomoči. Ne belite si glave z razumevanjem te osebe, saj ste ji tako ali tako samo prehodni dejavnik. Vseeno ne zavržite svoje logike kar tako, uporabite tudi svoj šesti čut, ki vas bo vodil k razrešitvi tega odnosa.

7149692 38581 825

Vrhnika –enosobno stanovanje v bloku na Klisu, 2. nadstropje. Stanovanje je v celoti opremljeno, svetlo, centralno ogrevano, z balkonom, v kleti shramba in skupna kolesarnica. Informacije tel.: 051/232 499.

36284214739 17319

Postojna –nadstandardno opremljeno enosobno stanovanje v 2. nadstropju.

Informacije zvečer tel.: 041/524 668.

Čas je že, da se posvetite svojemu telesu. Vaša čustva se bodo ta teden še posebej hitro prezrcalila na fizično raven, zato previdno, kakšne misli se vam rojevajo v glavi, saj se vam lahko manifestirajo Karin na zdravstvenem področju. Pozorno tudi na področju sklepov – so skloni k nesrečam. Na čustvenem področju: depresivne ali brezvoljne trenutke si popestrite z meditacijo ali poslušanjem glasbe. Oblecite se v svetle in tople barve, rumena pa predvsem za dotok sveže in pozitivne energije. Ta teden poudarek torej bolj na emocionalni ravni kot na intelektualni. Kar mirno in lepo počasi.

82749769 3865 4716

36284214739 17319

Cerknica - opremljeno dvosobno stanovanje v soseski Za vrtovi. Cena 300 eur na mesec. Informacije tel.: 070/872 143.

2

5

7149692 38581 825

Oddam

Ta teden preizkus na področju medosebnih odnosov, nekatere osebe znajo kloniti pod pritiskom časa in vas zapustiti. Zaradi bolečine ali celo depresije se lahko odtujite Karin od svojega okolice, lahko da celo od družine.

Pustite jim blizu, če so vas voljni poslušati.

Tudi to je samo prehodno obdobje. Da lahko v življenje vstopijo nove osebe in nova razmerja, je potrebno najprej zapreti vrata starim in negativnim energijam. Vsaj med vikendom si vzemite čas zase, posvetite se sebi in zacelite stare rane. Takrat boste dovzetni predvsem za čustvene signale iz okolja, poslušajte svojo intuicijo.

82749769 3865 4716

7149692 38581 825

Hruševje –večjo hišo z delno zazidljivim vrtom. Informacije po tel.: 041/622 022.

1

Teden, primeren za dodatna izobraževanja in intelektualno delo. Začrtane cilje boste znali metodično in skoncentrirano izpeljati. Tudi če Karin vas čaka več študijskih ali kariernih projektov, izzivov, jih boste znali tekoče izpeljati. Oblecite se v vijolične odtenke, da stimulirajo vašo ustvarjalnost, ter v modre pri težjih intelektualnih delih. V enem tednu vam bo nakapljalo več denarnih prilivov iz večih koncev, podobno bo s poslovnimi priložnostmi. Samski, v vaše življenje vstopa posebna, atraktivna in strastna oseba. Tole pa ne bo kar tako šlo mimo – zna ob vas obstati za dlje časa.

7149692 38581 825

Podslivnica – povsem obnovljena in opremljena stanovanjska hiša na naslovu Podslivnica 12, 1382 Begunje pri Cerknici.

Cena hiše 69.000 eur, cena parcele z objektom, pripadajočimi zazidljivimi in kmetijskimi površinami ter kozolcem pa 110.000 eur. Možen ogled, informacije tel.: 041/396 562 (Istok).

Ta teden poudarek predvsem na vašem zdravju, bodite pozorni na raven stresa, v zraku so močne energije, ki vplivajo na vas in vašo Karin okolico, veliko se bo od vas zahtevalo, zato premislite dvakrat, preden privolite, kajti nabere se vam lahko več obveznosti, kot ste jih zmožni uresničiti. V ljubezni nova poznanstva, ki bodo kukala izza vogala, spustite manj pomembne osebe skozi sito, svojo pozornost usmerite predvsem na tiste, ob katerih resnično čutite pozitivno energijo.

Oseba, oblečena v črno, vam prinaša neko novico v povezavi s skupino ljudi.

7149692 38581 825

Cerknica – zaradi selitve ugodno prodam dvosobno stanovanje v Cerknici, veliko 46 m2 na ne poplavnem območju. Cena 45.000 eur . Informacije tel.: 041/473 308, Milka.

82749769 3865 4716

36284214739 17319

Prodam

82749769 3865 4716

36284214739 17319

Nepremičnine

36284214739 17319

Star mizarski ponk, skrinje, omare, kredence, mize, vozičke in druge predmete. Ponudbe tel.: 031/878 351.

Primer: 17. 12. 1980 Seštejete: 1+7= 8, 1+2=3, 1+9+8= 18, 1+8= 9 in nato: 8+3+9 = 20 2+0 = 2.

7149692 38581 825

Kmetijsko zemljišče ali gozd. Tel.: 041/751 266.

Kako izračunate število svoje življenjske poti?

Dobimo ga tako, da seštejemo svoj rojstni datum.

36284214739 17319

Kupim

Numerologija s KARIN

36284214739 17319

Bukova drva, metrska , suha in cepljena . Cena 45 eur/ m3. Možna dostava in razrez. Informacije tel.: 041/449 220.

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: SRZS, Mali oglasi, Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica ali po e-pošti: urednistvo@ srzs.eu. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1 eur.

Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 15 eur, okvirčka 5 eur (DDV ni vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa, do 110 znakov na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa.

Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa.

Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po pošti: SRZS, Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica ali e-pošti: urednistvo@srzs.eu Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika.

Cenik zahval, voščil in čestitk je 42 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 15 eur. (DDV ni vključen v ceno)

36284214739 17319

Prodam

Notranjsko - primorske NOVICE

36284214739 17319

22

Več informacij o Karin, numerologiji in izdelkih za boljše živeljenje najdete na www.karin.si ali na tel.: 041 421 891

Obvestila in napovednik Na Baču in v Koritnicah razdelili humanitarno pomoč V sodelovanju s predsednikom Civilne zaščite Jankom Slavcem in predsednico Krajevne skupnosti Knežak Tanjo Blažek so prostovoljci Rdečega križa Il. Bistrica pod vodstvom predsednice Marije Šlenc Zver v petek, 14. novembra 2014 razdelili humanitarno pomoč prizadetim v poplavah.

Pri nakladanju v skladišču Rdečega križa so sodelovali dijaki Gimnazije in člani Kluba študentov Il. Bistrica, prevoz do Bača pa je zagotovilo podjetje IPIL iz Ilirske Bistrice.

RKS-OZ Ilirska Bistrica bo od Rdečega križa Slovenije pridobilo razvlaževalnike oz. sušilnike zraka in finančna sredstva za socialno ogrožene družine.

Občane in občanke obveščamo, da na TRR št. : 1010 0002 9208 538, RKS-OZ Ilirska Bistrica še vedno lahko nakažete prostovoljne prispevke s pripisom poplave 2014.

Kako izboljšati družinske odnose?

Postavitev družine Postavitev družine je energijska metoda zdravljenja družinskih odnosov. Poteka na osupljiv način na temelju družinskega energijskega polja. Izbrali boste predstavnike za svoje družinske člane in s pomočjo družinske duše se bodo čustvene blokade v družini preobrazile v ljubezen! Da bi verjeli, morate izkusiti!

Delavnica bo v Postojni v petek, 28. novembra od 17. ure dalje.

Delavnica vam bo odkrila nove dimenzije v

vaših odnosih, predvsem pa vas razbremenila družinskih čustvenih bremen!

Informacije in prijave: Boštjan Trtnik, 031/481 537 bostjan.trtnik@cdk.si

Obvladuj stres in se nanj pravilno odzovi Zahvaljujejo se vsem, ki ste sodelovali v akciji.

Rdeči križ Ilirska Bistrica

NotranjskoPrimorske Novice Izdajatelj: SRZS, Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica Direktorica in odgovorna urednica: Jelka Lekše.

Izvršni urednik: Matjaž Vizjak.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak mesec oz. na štirinajst dni. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Delo d.d., Ljubljana. Naklada: 24.000 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 031 321 995 (urednistvo@srzs.eu), Komerciala (komerciala@srzs.eu) Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

MALI OGLASI Sprejemamo jih po pošti na naslov: SRZS, Mali oglasi, Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica ali po e-pošti: urednistvo@ srzs.eu. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

petek, 21. november 2014

23

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 19. decembra do januarja. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 15. decembra, na e-naslov urednistvo@ nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

RAZSTAVA ob 200-letnici šolstva na Logaškem in 130-letnici prve šolske stavbe ODPRTJE RAZSTAVE 28. novembra 2014, ob 17. uri v dvorani KS Tabor v Logatcu Učenci in zaposleni na OŠ Tabor

Prireditve, predavanja 25. 11. Ekomuzej Pivških presihajočih jezer – Modrinov večer: Človeška ribica, skrivnost podzemlja ob 19.uri.

27. 11. Hiša izročila Dolenja vas – Kakšna je dobra turistična ponudba ob 17.uri.

Vsak petek od 18. do 20. ure v prostorih OŠ 8 talcev Logatec.

27. 11. Hiša izročila Dolenja vas – Kulturna dediščina v evropskem turizmu ob 17. uri.

Primerna za odrasle. Vodja delavnic: Mojca Vnuk, pedagoginja, smejalna terapevtka, mentorica z dolgoletnimi izkušnjami vodenja delavnic za odrasle in otroke.

1. 12. OŠ Pivka – Predavanje Uporaba zdravilnih zelišč ob 17. uri – prijave 040/474 808, Mojca Šega Novak.

Informacije e-mail: mojca.vnuk5@gmail.com ali telefon 051/346 179.

3. 12. Kulturni dom Šmihel pod Nanosom - koncert Adija Smolarja ob 19.30 uri.

27. 11. Kulturni dom Cerknica – predavanje Mateja Kržiča Moravski kras na Češkem in njegove jame ali Križna jama z okolico ob 18.uri.

3. 12. Park vojaške zgodovine – potopisni večer z Urbanom Čeponom V Wales s kolesom ob 19. uri.

5. 12. Miklavžev sejem – Trg pred hotelom Kras od 15. do 18.ure.

5. 12. Krpanov dom Pivka – Miklavževanje ob 17. uri.

Ne spreglejte Miklavževega koncerta Shirlie Roden v soboto 6. decembra 2014 ob 19. uri v kavarni Grajski park Vitez, Logatec.

5. 12. Zimska pravljica - likovna razstava v avli Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, Postojna ob 18.30 uri.

9. 12. Ekomuzej Pivških presihajočih jezer - Modrinov večer: Industrijska konoplja ob 19.uri.

11. 12. Kulturni dom Bukovje – Po praznikih diši, kulturna prireditev ob 17. uri.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po pošti: SRZS, Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica ali e-pošti: urednistvo@srzs.eu.

13. 12. Dom krajanov Landol – Koncert vokalne skupine Elum ob 18.uri.

13. 12. Kulturni dom Studeno – Predavanje Alenke Veber- zavod Rihtarjeva domačija – Zbogom Kranjska dežela, nikoli več te videl ne bom ob 18.30 uri.

13.12. Kulturni dom Postojna – Večer Nikole Tesle – folklorno plesna prireditev ob 19. uri.

16. 12. Galerija TIC Postojna (pri knjižnici) – Kulturni apel za Frančiška Smerduja – otvoritev razstave ob 50-letnici slikarjeve smrti ob 18.30 uri.

Kultura 22. 11. Galerija hiša sonca Logatec – Zverinice iz Rezije - otroška lutkovna matineja ob 10. uri.

22. 11. Kulturni dom Cerknica – koncert skupine Fletno z gosti ob 20. uri.

25. 11. Kulturni dom Postojna – Silno vljudna predstava – otroški abonma Mali medo in izven ob 17.30 uri.

25. 11. Knjižnica Bena Zupančiča - Mušketirji na obisku pri Baltskih trojčkih – potopisno predavanje Zvoneta Žigona ob 18.30 uri.

25. 11. Knjižnica Logatec – Literarni večer – Pozdravi prek makovih polj ob 19.30 uri.

29. 11. Kulturni dom Cerknica – lutkovna predstava Grdi raček ob 10. uri.

29. 11. Kulturni dom Cerknica – koncert ansambla Jeleni ob 20. uri.

3. 12. Narodni dom Logatec – literarni večer, predstavitev zbornika mladih literatov ob 19. uri.

6. 12. Galerija hiša sonca Logatec – Mojca Pokrajculja – otroška lutkovna matineja ob 10.uri.

10. 12. Krpanov dom Pivka – predstavitev knjige Žled ob 18.uri.

24

Zadnja

Notranjsko - primorske NOVICE

Igriva košarka v Cerknici FOTO: Valter Leban

V sredo, 22. oktobra, so v osnovni šoli Notranjski odred Cerknica predstavili projekt Igriva košarka.

Cerkniške osnovnošolce so obiskali košarkarski animatorji, pa tudi direktor NBA EMEA (Evropa, Srednji vzhod, Afrika) Neal Meyer, slovenski košarkarski reprezentant in igralec madridskega Estudiantesa Uroš Slokar in seveda Lipko, maskota lanskoletnega evropskega prvenstva v košarki, ki je bilo v Sloveniji.

Šušmarstvo in Slovenci Dandanašnji se je v Sloveniji kaj čudna navada razpasla. Če se komu zljubi, da bi hišo sezidal, ustanovi firmo takole čez noč in čez pol leta že celo blokovsko naselje gradi. Če se komu zljubi, da bi šel malo v politiko pogledat, takole čez noč politično stranko ustanovi, čez mesec na volitvah zmaga in čez nov mesec predsednik vlade postane. Če se komu zljubi, da bi veliko podjetje vodil, takole malo politične kompanjone z vezami naheca in čez noč je za predsednika uprave kakšnega slovenskega velepodjetja izvoljen.

Lipko je bil navdušen nad mladimi košarkarji in košarkaricami.

Učenci so bili obiska zelo veseli.

Z Vrha pri Sveti Trojici

Košarkarska zveza Slovenije je - da bi popularizirala košarko med mladimi -, začela projekt že leta 2008. V Cerknici so zanesljivo uspeli, saj se je v najrazličnejših veščinah, povezanih s košarko, ukvarjalo doslej že več kot 280 najmlajših učencev.

Zabavali so se z Lipkom in animatorji, premagovali ovire na razgibanih poligonih, zadeli in zabili že skoraj neverjetno število košev, pa tudi risali, barvali in ustvarjali. V aktivnostih se je preizkusil tudi Uroš Slokar, ki mu je projekt Igrive košarke ugajal, všeč pa so mu bili tudi cerkniški osnovnošolci, ki so ga s svojim navdušenjem nad košarko prijetno presenetili.

•Miha Jernejčič

Čudni so časi dandanašnji. Vsi znajo delati vse, a postoriti zna malokdo. Vsi so strokovnjaki za vse, a redkim je kaj docela jasno.

Brez izkušenj, brez prakse, brez tradicije. Brez veze. V naših časih je bilo drugače. Poklic se je iz roda v rod prenašal. Izkušnje so cenjene bile. O kreativnosti in improvizaciji, kot se danes šušmarjenje učeno okrasi, nismo vedeli nič: razen, kajpak, ko so stvari zalomile se, in si moral reševati, kakor ti je glava dala. Pa še tedaj se je vsak hitro spomnil, na kaj so ga ata, ded in morda praded opozarjali, ko so ob dolgih zimskih večerih ob ognju v peči, ki kosti tako lepo ogreje, zgodbe in prigode s svojih potov in poslov pripovedovali. Zase lahko porečem, da sem moral kar silno tuhtati, ko se je na tovorjenju kaj hudega pripetilo, kaj bom postoril, dasiravno mi telesna moč ni bila tuja in so že moj ata in ded tovorili, da sem veliko njunih izkušenj poznal.

Pa saj tudi danes ni kaj dosti drugače na Avstrijskem, Nemškem, Francoskem, Holandskem in še kje po Evropskem. Tam ne pustijo, da bi jim mlatiči prazne slame na dušo pihali, kaj šele, da bi se kdo od tovrstnih mlatičev ali drugih tičev, ki prazne besede razdirajo, za kakšnega komisarja oklical in jim potem dolga leta vsakdan grenil in glave belil. V Evropi šteje profesionalizem, kot se poštenemu, pametnemu in dobro opravljenemu delu danes učeno reče. Narod nastavi take, ki znajo, da nastavljajo take, ki znajo še bolj. In tako pride potem blaginja, da se zdi, kot da pride sama od sebe. Dasiravno nikdar nič ne pride samo od sebe.

Hudič je, da so Slovenci te stare krasne modrosti tako hitro pozabili, akoprav smo živeli pod Avstrijo, v srcu Evrope, skoraj tisoč let. Lepo je, ko smo samostojni in imamo svojo državo. Akoravno bi bilo še lepše in ljubše, če bi bili tudi pametni in bistri tako ali še bolj, kot smo nekoč bili. Zdaj pa smo postali narod šušmarjev, da se nam cela evropska soseščina smeje, da se kar za trebuh drži. Žalostno je to in Krpana boli. Kako lepo bi bilo, če bi se Slovenci tega spet zavedeli, da šteje samo dobro in prav opravljeno delo.

Natančno opravljeno delo. Katerega je najbolje, da se loti le tisti, ki zase ve, da ga bo natančno in dobro opravil. Pa brez improvizacije in odvečne kreativnosti in posebnosti. Kreativnost in posebnost sta dobri in morata biti, če ju je prava mera. In to takrat, ko je treba. Če pa sta kreativnost in posebnost namenjena odkrivanju tople vode in skrivanju pomanjkanja znanja in sposobnosti, ali še huje - skrivanju bebavosti, potem je bolje, da ju ni na spregled. In tisti, ki ju tako hvali in zagovarja, naj neha iz Slovencev norce briti in naj gre raje koruzo okopavat, da bo kakšna korist od njega.

Ob zaključku košarkarskega dopoldneva navdušenju ni bilo konec.

se Uroš Slokar kimi je s Cerkniš il ci pomer osnovnošol arskih ... rk ša ko v

Krize kar ni in noče biti konec. Slovenci potrebujejo zdaj tiste, ki že znajo in zmorejo, in ne tiste, ki se hitro učiti znajo. Slovenci potrebujejo tiste, ki bodo postorili, in ne tiste, ki bodo poizkusili.

Slovenci potrebujejo tiste, ki bodo stisnili zobe in naredili, kar je prav, in ne tiste, ki govorijo, da je težko in da bo še težje. Kje ste slovenski profesionalci? Pa zdravi ostanite.

Martin Krpan Tudi mi bomo nekoč takooo veliki!

... pa tudi v likovnih spretnostih.