Butalske novice (februar 2014) by Notranjsko primorske novice

BUTALSKE PUSTNE

NOVICE

40 let norčij in smeha str.6 Delo je bilo veselje str. 12 Povorka v slikah str. 16 Možje za objektivom str. 20 Najmlajši rišejo karneval str. 28 Juhe, juheja, pustna nedelja! Lan sem bil krofov sit, letos pa zelja!

Podjetje YdriaMotors d.o.o., ki je v lasti nemškega podjetja ebm-papstLandshut, se ukvarja s proizvodnjo malih elektromotorjev in ventilatorjev in je eden izmed vodilnih akterjev v industriji motorjev za belo tehniko v Evropi in svetu tako po kakovosti, kakor tudi po količini in fleksibilnosti. Naše poslanstvo je, da posvečamo poleg razvoja, kakovosti, inovativnosti in skrbi za zaposlene, veliko pozornost tudi pozitivnemu delovanju v okolici, kjer domujemo. Menimo, da je družbeno odgovorno delovanje, tudi v lokalni skupnosti, enako pomembno kot kakovost naših izdelkov in ekonomičnost našega poslovanja. Ne nazadnje podjetje zato podpira načelo, da mora podjetje živeti s krajem, v katerem deluje. Podpira se zlasti dejavnosti, ki so kakorkoli povezane z zaposlenimi, pozitivnimi vplivi na okolje in vlaganji v območja, od koder izvirajo zaposleni. Na ta način se izpolnjuje del družbene odgovornosti, vrednost podjetja in skrb za prihodnost.To je del naše težnje k prijaznemu sožitju z okoljem. Zaokrožajo jo sponzorske in donatorske dejavnosti ter posluh za potrebe ljudi, ki so svoja življenja povezali z našim podjetjem. Slednje izkazujemo tudi s certifikatom »Družini prijazno podjetje«, ki smo ga kot prvo podjetje v notranjsko kraški regiji prejeli leta 2007. V cerkniškem okolju smo prisotni od leta 2002. Ponosni smo, da vse skozi beležimo stabilno rast tako po prometu kot po številu zaposlenih in spadamo med ene izmed največjih delodajalcev v Notranjsko kraški regiji. Ponosni smo tudi, da smo že nekaj let generalni sponzor Godbe Cerknica in pokrovitelj Pustnega društva Cerknica, ki letos praznuje 40 obletnico uradnega delovanja.Pustnemu društvu Cerknica, organizacijskemu odboru, občankam in občanom, krajankam in krajanom in vsem, ki ste na kakršen koli način vpeti v pustno delovanje čestitamo za ta »coprniški« jubilej in želimo še veliko zacopranih let, veliko preganjanih zim, veliko idej, volje in veselja pri ohranjanju dolgoletne tradicije. S tem se piše zgodovina. Pa, da ne pozabimo na glavno slavljenko, pramati Uršulo in njene coprniške prijatelje, tudi njim izrekamo čestitke za vse organizacijske napore in coprniške vragolije. Naj še naprej odganjajo zimo in skrbijo za dobro voljo in zabavo!

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

Vsebina

04 05 06 11 12 16 20 22 24 26 28

Pustni teden

Prireditve vseh dni pustnega tedna

Za lačne in žejne - ponudniki storitev Lokali, obvozi in druge informacije

40 let norčij in smeha

Veliki pogovor z ustvarjalci karnevala

Kronologija

Naslovi karnevalov po letih

Delo je bilo v veselje

Kako smo izdelovali velike figure

Povorka v slikah

Predstavitev velikih figur in likov v fotoreportaži

Uvodnik Cerkničani se v pustnem času prelevijo v Butalce in to že celih 40 let. Dobro, da so imeli Frana Milčinskega, ki je napisal Butalce, in Valvasorja, po katerem so povzeli veliko karnevalskih figur. Rezultat tega je pustni karneval, ki je v štirih desetletjih v osrčje Notranjske privabil prek tristo tisoč obiskovalcev. Pomembno se nam zdi - in to je eden glavnih motivov za izdajo te revije -, da zdajšnjim generacijam prikažemo, kaj vse lahko ideja , volja, organiziranost in srčnost udejanjijo. V 40 letih je bilo opravljenih ogromno ur prostovoljnega dela, danih veliko donacij v materialni obliki in pripravljenosti na skupinsko delo. Večina cerkniških družin je na tak ali drugačen način že sodelovala pri pustnih prireditvah. Še na veliko karnevalov! Jelka Lekše

Možje za objektivom

Fotografi in snemalci pustnega dogajanja

Butalske pustne novice

Še, še bomo plesali

Posebna priloga Notranjsko-primorskih novic Izdajatelj: SRZS, Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica

Pust v davnini

Direktorica in odgovorna urednica: Jelka Lekše. Izvršna urednica: Petra Trček. Tehnični urednik: Bojan Štefančič. Revija je izšla ob 40-letnici pustnega karnevala v Cerknici. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Oblikovanje in prelom: Bojan Štefančič. Tisk: Delo d.d., Ljubljana. Naklada: 35.000 izvodov. Kontakt: : uredništvo, telefon 0590 42 351, mobilni

Kako sta nastali pustna himna in pesem o coprnicah

Kako so Cerkničani praznovali nekoč

Vrbiške šeme

Pustni običaji po Sloveniji

Najmlajši rišejo karneval

Risbe predšolskih in šolskih otrok

Fotografija na naslovnici: Jože Žnidaršič; osebni arhiv H.O.

tel. 031 321 995 (info@notranjskoprimorske.si), prodaja (prodaja@notranjskoprimorske.si Priloga je brezplačna. Prejmejo jo vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

Pustni teden Debeli četrtek, 12. 2. 2015  Žaganje babe, ob 16.00 - pred kulturnim domom Cerknica Slavnostna otvoritev pustnih prireditev in prevzem oblasti  Otvoritev pustne razstave, ob 17.00 - Galerija Krpan

Pustni petek, 13. 2. 2015  BUDEZ 2015, ob 19.00 - Športna dvorana Cerknica Slavnostna seja BUtalskega DEželnega Zbora ob Cuprnšk ‘štrstlejtnc’  BUTALSKA ZABAVA, ob 21.00 - Šotor pred športno dvorano Velika pustna zabava za odrasle s skupino MODRIJANI

Pustna sobota, 14. 2. 2015  Coprniška štirlejtnca, ob 15.00 - Športna dvorana Cerknica Otroška maškarada s plesno šolo Evora, čarovnikom Gregom in gosti  Coprniška nad-osnajst-lejtnca, ob 21.00 - Šotor pred športno dvorano Velika pustna zabava za odrasle s TANJO ŽAGAR, Christine in drugimi

Pustna nedelja, 15. 2. 2015  40 zacopranih, točno okoli 12.32 - po ulicah Cerknice Veliki tradicionalni pustni karneval z vsemi priljubljenimi liki, velikimi figurami in gosti Po karnevalu pustna zabava z Manco Špik, Christine in drugimi

Dolgi ponedeljek, 16. 2. 2015  Kako se je kalilo jeklo, ob 19.00 - Kulturni dom Cerknica

40 let pustovanja v sliki

Pustni torek, 17. 2. 2015  Pustne šeme, prepuščamo vam cel dan - povsod po Sloveniji

Pepelnična sreda, 18. 2. 2015  Pokop pusta, ob 16.00 - od Žajfnice do mostu čez Cerkniščico

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

Za lačne in žejne 

Gostilna in pizzerija GLAŽ'K





Gostilna in pizzerija

Medvedje specialitete UNEC - pred izvozom na AC

Na stari lokaciji in še štant med občino ter pošto 041 337 692

031 251 020





VALVASORJEV HRAM

01 709 37 88

PUSTNI KROŽNIK

Gostilna in špageterija RIGLER

Pripeljemo na dom Naročiš - že dobiš

040 122 818

UNEC

PONUDNIKI STORITEV NA PRIREDITVENEM PROSTORU

01 705-25-63





Pustni menu 3x

Bloška polica 3 031 640 779



RAKEK

   



RIGLER: Kosilo pusta-hrusta, butalska lazanja, pustni divjacinski golaž in še mnogo dobrot

 Zemljevid je prirejen po predlogi Pustnega društva Cerknica, avtor izvirnika Martin Petrič.

 BL. POLICA

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

POGOVOR Z USTVARJALCI KARNEVALA

40 let norčij in smeha

Besedilo: Petra Trček Fotografije: Valter Leban

Cerknica se že 40 let vsako leto vsaj za nekaj dni spremeni v Butale. Zasluga gre članom Pustnega društva Cerknica, uradnim in številnim neuradnim članom, ki vsako leto poskrbijo, da pust je. Danes karneval privabi več kot 10 tisoč obiskovalcev, začelo pa se je bolj skromno. O nastajanju karnevala smo se pogovarjali z nekaterimi od cerkniških pustnih legend: Mirom Jenčkom, Milanom Rotom, Petrom Hribarjem, Slavkom Mikšetom, Ivanom Najgerjem, Ksenijo Preželj in Dušanom Petričem.

rabelj celo posnel nekaj las. Takrat je bila tudi prva TV Čohovo. Ime je dobila po materi Mileta Poholeta, ki je bila po rodu iz Čohovega. Bila je ženska, ki je vedela vse o vsakomur v Cerknici.

Kako se je rodila ideja o karnevalu?

Rot: Coprnica je že morala biti, zaradi Slivnice. Spomnim se, ko smo jo peljali v Postojno, na prvi izlet. Ker je bila previsoka, smo se namatrali, da smo jo spravili skozi podvoz.

Jenček: Še kot otroci smo hodili gledat zelo zanimiv in obiskan pustni pogreb. Ko smo nekoliko odrasli, smo že lahko šli v gostilno Žajfnica, kjer je pust ležal na parah. »Pogrebniki« so nas sprejeli medse in kmalu smo začeli tudi sami pogrebovat. A mlad človek ni nikdar zadovoljen in v naših glavah so se začele rojevati ideje. Želeli smo, da bi v soboto ali nedeljo pripravili nekaj več. Tako smo pred 40 leti v Žajfnici ustanovili društvo, v hotelu v Cerknici pa razvili prapor. Naslednje leto smo pripravili Kmečko ohcet, za katero smo s težavo nabrali nekaj vozov in konj, še leto pozneje pa sprevod, v katerem sta bila Martin Krpan in prva gostujoča skupina, zagonska ladja. Z nami pa je bila prvič tudi cerkniška godba.

Rot: Zame je bil začetek zagonska ladja. Čeprav sva bila z Jenčkom soseda v bloku, mi ni povedal, kaj pripravljajo. Šele pri ladji na Placu pod lipo mi je rekel: »Vidiš, kaj znajo narediti v eni vasici?« Odvrnil sem, da bi tudi mi znali kaj narediti. In tako se je začelo. Jenček: Saj bi te že prej povabil zraven, a nismo imeli denarja. Kar te sploh ni motilo, kot se je izkazalo. »Me ne briga, ratat mora,« si rekel. Najger: Že nekaj let prej smo poskušali narediti kako prireditev. Eno leto smo se odločili, na primer, da bomo obglavili krivca za smrt pusta. Naredil sem glavo in druge maske in mesarico za odsekat glavo. Ker smo se bali, da bi šlo kaj narobe, smo rablju prepovedali piti, pa tudi vrat sem naredil precej dolg. Kljub temu je šlo le za las. Pravzaprav mi je

Prva velika figura je bila čarovnica, pa tudi vse ostale so povezane z Valvazorjem in Notranjsko.

Jenček: Takrat smo bili brez denarja, zato sem v Brestovi menzi organiziral ples, na katerem je igrala naša skupina. Z denarjem od vstopnine sem šel po trgovinah in plačal cveke in ostali material za Uršulo. In potem karneval: kakšen bum je to bil. Izdelovalcem figure, tem novim stebrom društva, smo se oddolžili tako, da smo jim dali za pet litrov konjaka. Rot: Na Valvasorja sem se naslonil že s coprnico Uršulo, nato sva s Hribarjem prišla do tega, da bi naredila figure po eni od najlepših zgodb o hudiču, ki žene polhe past. Tudi zato, da bi v karneval

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

LEVO Nekatere od pustnih legend, z leve: Miro Jenček, Slavko Mikše,Ivan Najger, Ksenija Preželj, Peter Hribar in Milan Rot.

Foto: Petra Trček

DESNO Dušan Petrič.

privabili najmlajše – kot polhke. Potem se je počasi začelo. Pridružilo se nam je vedno več ljudi: Hribar, Levštek in ostali.

mogli privoščiti. A brez nezgode ni šlo, na Rot: Po koncu karnevala smo bili vedno ovinku se je ščuki odtrgalo kolo. Pa smo prijatelji in smo se lahko malo bolj vse uredili. sprostili.

Hribar: Sam sem se sprva malce upiral. V glavnem sem kritiziral, poleg tega sem bil veterinar in sem moral paziti, kaj delam. En večer pa sem šel mimo frizerja Turšiča, kjer so delali kostume za hudiča. Pa je ravno en pladenj pridišal mimo mene, poln krvavic. Me je kar zaneslo noter in od takrat sem bil s pustom totalno zastrupljen.

Kdaj je karneval postal prepoznaven?

Rot: Ideja za Butalce je prišla od žene Irme, ki je opazovala pustno dogajanje, nato pa rekla: »To so pa res Butale.« Dodala je še, da ne more biti naključje, da je Milčinski prav pri nas napisal Butalce. Karneval je TV Slovenija dvakrat prenašala v živo. Je bilo naporno? Hribar: Karneval je z drugim televizijskim prenosom dosegel vrhunec. Ko smo ugotovili, da je sprevod tako velik, da ga ne moremo obvladati, smo se dogovorili za »vojaško« organizacijo. Scenarij smo delali tri, štiri ure, nato pa premerili celotno traso: koliko minut bo določena skupina potrebovala za neko razdaljo glede na velikost skupine in njeno gibanje. Jenček: Cele večere smo korake šteli. Rot: Cel teden smo marširali po trasi gor in dol, vse smo preštopali. Ljudje so se že norca delali iz nas. Hribar: Zaradi televizije si napak nismo

Mikše: Razen mene, ki sem skrbel za pogreb, ki je bil v sredo. Za vas se je Jenček: Bilo je kot voda, ki vre v loncu. končalo v nedeljo, jaz sem pa moral Leta 1975 je bil »hotel« nabit, da nisi imel narediti še plakate za pogreb. kam stopiti, in še enkrat toliko ljudi je bilo zunaj. Na Kmečki ohceti je bilo 300, 400 Rot: Saj bi jih lahko že prej naredil. firbcov, ki so slišali, da se nekaj dogaja. (smeh) A smo mu prepovedali? Naslednje leto, ko smo imeli zagonsko Hribar: To je pa tipičen butalski odnos ladjo, je bilo že na tisoče obiskovalcev, do dolžnosti. Uršulo pa je pozdravilo med pet in osem Kako je karneval odmeval v Sloveniji, tisoč ljudi. Jugoslaviji? Rot: Karneval se je širil, ponudba pa ne. Leta smo imeli težavo, ker ni bilo dovolj Hribar: Lahko rečem, da so ljudje gostinskih lokalov, da bi postregli vsem Cerknico spoznali šele skozi karneval. obiskovalcem. Jenček: Brest je bil takrat veliko podjetje

Jenček: Niti stojnic nismo imeli, pač ni in k nam je večkrat prišel trgovski potnik iz Beograda. Enkrat mi reče, da mora bilo posluha. biti naše pustno društvo zelo močno. Pustarji ste bili vedno ena posebna »Samo jaz sem naštel, da imate okoli 150 druščina. podpredsednikov,« mi je rekel. »Ljudi Hribar: To je tudi štos karnevalov. Med z Bresta, ki pridejo v Beograd, vedno pustarji ni razlik, ne glede na položaj v povprašamo po velikem karnevalu in družbi, ne glede na izobrazbo. Skupaj vsak odgovori, da je podpredsednik.« smo držali, to je bilo pomembno. Včasih (smeh) Saj s tem ni nič narobe, pove pa, smo se sicer na mrtve skregali, a le, dokler da so se s pustom hvalili povsod naokoli. nismo prišli do prvega šanka. Ali vam je oblast kdaj cenzurirala Jenček: To je bila ustvarjalna intriga. vsebino karnevala? Hribar: Vesel sem, da nismo pritegnili le Cerkničanov, pač pa smo pomagali oblikovati skupine tudi po ostalih vaseh. Tako so ljudje začutili pripadnost karnevalu.

Jenček: Govor ob pogrebu smo morali dati v kontrolo lokalnim politikom in v Žajfnico so poslali nekoga, ki je pogledal, kakšne plakate smo pripravili. Enkrat smo napisali: Ko ladja Tone, podgane

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

Miro Jenček

Ksenija Preželj

bežijo. Tone je bilo ime generalnemu direktorju Bresta. Plakat naj bi zato odstranili.

Brestu kradli kot hudič. Pa ni tako. Odgovorni ljudje so dobro vedeli, kaj smo odnesli, uradno pa so pogled obrnili stran. Dogovorili smo se, da vzamemo, kar potrebujemo, kako smo nesli ven, pa je bila naša stvar. In to je bilo tistih pet minut straha.

Mikše: Jaz sem pa rekel, da ne bo pogreba, če ne bo plakata. Jenček: In tako smo šli po plakat, nato pa pod kozolcem dva dobro našemili, da se ju ni dalo prepoznati. Naročil sem jima, naj pritečeta s plakatom v sprevod, ko pride godba mimo Kovača. In tako je bilo. Tisti »civilni kontrolor« je kar barvo spremenil, ko je to videl. (smeh) Ja, niti ene igre nismo izgubili. Mikše: No, enkrat sem le moral pred Žajfnico z olfa nožem ksihte rezat s plakata, ker jim niso bili po godu. Plakat je bil sicer brez obrazov, a so ljudje vseeno vedeli, za koga gre. Hribar: Govor za pogreb smo morali dati v pregled, karnevalskega pa tudi enega niso videli, ker smo imeli le nekaj točk na listku, ostalo je bila improvizacija. Rot: Lokalno politiko smo obravnavali na pepelnico, na pogrebu, na karnevalu pa ne. Tega smo se strogo držali, kot tudi pravila, da na karnevalu ne sme biti plastičnih mask in superg. Jenček: Javno se moram zahvaliti Milanu: nobenega politika nismo nikoli žalili ali na pomoč klicali. Ali mu pustili, da bi na pustu rovaril. V povezavi s pustom sem večkrat slišala: »pet minut straha«. Kaj to pomeni? (krohot) Jenček: Velikokrat pravijo, da smo na

V zadnjih letih so se pogoji za izvedbo karnevala nekoliko drugačni. Preželj: Starejši pustarji so postavili dober temelj, na katerem danes delamo. 30-letnica društva je pokazala, da so se zaostrili pogoji delovanja in finančne možnosti. Pustna društva so breme lokalne skupnosti, zato je treba izpostaviti dve stvari. Če ne bi bilo notranjskega gospodarstva, karnevala kljub dobri volji ne bi bilo. Za Notranjsko je značilna empatija med pokrajino in ljudmi: januarja začne nekaj tekati po Cerknici, to so člani organizacijskega odbora. A niso pridni le oni, skoraj vsaka družina je že bila tako ali drugače pri pustu. Poleg tega so figure, ki so jih ustvarili, naše bogastvo, za katerega moramo skrbeti. Prav zato je zelo dobrodošla hala, ki smo jo dobili za skladišče likov, potem ko nam je sneg porušil šotor. Lastnica parcele je takrat zemljišče prodala le, če ga bo izkoristilo naše društvo. Povedala bi še, da smo tudi v združenju evropskih karnevalskih mest. Ta si izmenjujejo izkušnje pa tudi skupine. A tega si mi ne moremo privoščiti, ker bi morali poskrbeti za cel avtobus ljudi. Kakšni pa so načrti pustarjev za

prihodnja leta? Petrič: Karneval je presegel meje društva, postal je prevelik organizacijski zalogaj za društvo, v katerem smo sami prostovoljci. Delamo težko, a s srcem, pri čemer nam pomaga ogromno domačinov. Vsak ta pravi Cerkničan je tudi pustar. Za naprej pa nihče ne more napovedati, kako bo. Brez podpore občine karnevala ne bomo mogli izpeljati. Ideje se rojevajo vsak dan, a kaj ko je vse povezano s financami. Lahko smo le zadovoljni, da s tako nizkimi sredstvi v Cerknici še vedno delamo tako pravljico. V vseh teh letih se je nabralo veliko zabavnih zgodb. Rot: Enkrat smo postavili prometni znak: pozor, pijanci na cesti. Na znak za zavijanje v levo, ki je bil na eni od lip ob trasi, pa je nekdo zapisal: pejd kamor češ. Jenček: Imeli smo telefone, kot jih ni bilo v Cerknici. Like se je namreč delalo na različnih lokacijah in nekdo je moral ves čas hoditi po gostilnah in iskati tega ali onega. Pa sta se Zgonc in Mehon spomnila in vse gostilne povezala s telefonskim kablom. Ko je trikrat pozvonilo, je kelnarca natanko vedela, da je za pustarje. Tako smo si prihranili tekanje. Mikše: Nobeno leto nisem imel dopusta, saj sem ga izkoristil za pripravo pusta. Pa sem se spomnil in si rekel, zakaj ne bi dobil raje bolniške. Šel sem k zdravniku. Niti pogledal me ni, mirno je pil kavico. Tam sem stal, ves rdeč, ko me vpraša, kaj

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

Slavko Mikše in Milan Rot

mi je. Da me križ boli, mu rečem. Niti pregledal me ni, le vprašal me je, kdaj imamo pusta. »Pa še en teden potem bodi doma, da boš k sebi prišel,« je še rekel. Tako mi je bilo nerodno, da sem zafarbal, skozi usta pa ni prišla niti besedica. Bolniška je pa le bila!

Jenček: Eno leto smo si »oder«, ki smo ga postavili pred hotelom, »izposodili« na Mineralki, ki so jo ravno gradili. Tam smo v soboto sredi noči vzeli velik kolut za kable in ga prevalili pred hotel. A ni šlo brez nezgod. Kolut smo s težavo spravili na vrh griča, na Tabor. Pot navzdol po

Veliki gasi je bila še težja, saj ga je bilo treba držati nazaj. Ni nam uspelo, kolut nam je ušel iz rok in se mimo takratne policije zapeljal čez glavno cesto. Na srečo jo je ubral med delikateso in frizerjem, naravnost na Žumrov vrt. Pa pride s policije dežurni policist,

Napredne tehnologije, ki osrečujejo.

NOVI FORD FOCUS

Aktivna pomoč pri parkiranju

Kako parkirati na parkirno mesto, ki ga niti ne opazite? Zanesite se na novega Ford Focusa. Najde tudi najbolj neopazna mesta, nato pa vam nanje pomaga tudi parkirati. Bočno in vzvratno. In to je le ena od naprednih tehnologij, ki vas bo pri novem Ford Focusu osrečevala.

Že od 12.990 € UUradna d poraba b goriva: i 33,8-6,3 8-6 3 l/100 kkm. Ur Uradne d specifične ifičn emisije i ij CO 2: 98 98-146 146 g/km. /k Emisijska stopnja: Euro 6, uradne emisije NOx: 0,0180-0,1653 g/km, specifične emisije trdih delcev: 0,00053-0,00218 g/km, število delcev: 0,140-3,090 x 10 11. Ogljikov dioksid (CO 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Cena velja za Focus Ambiente 5 vrat 1.6 63 kW in ne vključuje stroškov transporta. Aktivna pomoč pri parkiranju je na voljo za doplačilo. Slika je simbolična. ASPC DROBNIČ d.o.o., Podskrajnik 28, 1380 Cerknica

Telefon: 01 70 96 640; Mobitel: 041 440 818 E-naslov: aspc-drobnic@siol.net; www.aspcdrobnic.si

Go Further

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

Ivan Najger

Peter Hribar

Kočevar: »Saj boste še koga ubili!« Ko smo mu razložili situacijo, nam je sam pomagal, da smo kolut spravili do hotela.

vdihovanju neostika, ki smo ga malo prej uporabili, je bil povsem omamljen, da smo ga morali potegniti ven.

Rot: Eno leto, ko je bil hud mraz, smo na dvorišču skupaj spravljali Jezerka, a neostik ni hotel prijeti. Preseliti smo ga morali v halo v Mineralko.

Jenček: Na Kmečki ohceti sta bila eden od parov pokojni Kopavelj kot ženin, Mozetič pa nevesta. Ta je imel za tančico okoli glave zaveso, ki sem jo ukradel doma. Ko gremo tako po Cerknici, nam s pločnika mahata in vpijeta dva gledalca. Mislili smo, da nas pozdravljata, a smo

Ko smo končali, je Poholetov Mile zlezel v moža, da mu pričvrsti glavo. Ob

kmalu spoznali, da nam poskušata povedati, naj rešimo nevesto. Mozetiču se je namreč tista zavesa ovila okoli vratu, drug konec pa se je navijal okoli kolesa kočije. Je bil že kar malo plav, ko smo se ustavili. Hribar: Skupina iz Dolenje vasi je enkrat imela nalogo, da pred vhodom v občino postavijo rampo. In so jo res: levo in desno od vrat so izkopali luknji in rampo kar zabetonirali. 

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

V štiridesetih letih se je prav vsakič zapisala nova zgodba in vsak karneval je imel svojo enkratno temo ter ime. Iz seznama, ki nam ga je odstopilo Pustno društvo Cerknica, lahko razberemo, katere teme so leto za letom navduševale Butalce, katere novi liki so se pridružili predstavi in kdaj je bilo vreme tako slabo, da karnevala ni bilo mogoče izpeljati. V tem pregledu ni zapisano, a moramo vedeti, da so ob karnevalu potekali tudi drugi pustni dogodki, kot so Žaganje babe, Butalska skupščina, Otroška maškarada, pokop pusta in ostali.

RAZSTAVNI SALON IC Podskrajnik 30, Cerknica Delovni čas: pon - pet: od 10. do 17. ure sob: od 9. do 12. ure

01 7058 031/ 051 444 602

Ugodni spomladanski popusti do - 20% .

SEDEŽNE GARNITURE PO NAROČILU NAKUP NA OBROKE HITRI DOBAVNI ROKI DOSTAVA NA DOM VELIKA IZBIRA MATERIALOV

www.sedezne-stepp.si

1975 - Ustanovljen odbor, odvitje prapora 1976 - Kmečka ohcet 1977 - Martin Krpan - ladja Zagon 1978 - Coprnica Uršula 1979 - Hudič s polhi 1980 - NI BILO KARNEVALA - Titova smrt 1981 - Ščuka 1982 - Jezerko 1983 - NI BILO KARNEVALA - vreme 1984 - Butalci, vas

40 let cerkniškega pustnega karnevala

Kronologija 1975 - 2015

1985 - Zmaj 1986 - NI BILO KARNEVALA - vreme 1987 - Kontrabant 1988 - Sežig coprnice Kunigunde, 1. neposredni TV-prenos 1989 - Žabja ohcet; tv prenos 1990 - Volilni golaž 1991 - NI BILO KARNEVALA - vreme 1992 - Karneval 1993 - Veliki Žabec - izganjaje hudiča, 2. neposredni TV-prenos 1994 - NI BILO KARNEVALA - vreme 1995 - NI BILO KARNEVALA - vreme 1996 - Hribci na svojem 1997 - Butalske zdrahe 1998 - Zmajske zdrahe 1999 - Jež - butalsko porivanje 2000 - NI BILO KARNEVALA - denar? 2001 - NI BILO KARNEVALA - denar? 2002 - Coprniški zlet 2003 - Mesto pravljic 2004 - NI BILO KARNEVALA - vreme 2005 - Butale brez meja, butalci so v Evropi 2006 - Brizgalna reforma, nova butalska Gasilska enota 2007 - Butale vztrajajo, vztrajajo 2008 - Vrag v Butalah 2009 - Čutim Butale 2010 - Zacoprana pomlad, praznovanje 35-letnice društva 2011 - Slava države Butalske 2012 - Coprniški bal v Butalah 2013 - Butalska olimpijada 2014 - Žabje leto 2015 - 40 ZACUPRANIH, karneval ob 40-letnici društva

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

Delo je bilo veselje Cerkniškega karnevala si danes ne znamo predstavljati brez velikih pustnih likov, ki si jih je zamislil Milan Rot, Uršule, zmaja, Jezerka … Prav v vsakega od njih so pridne roke vložile ure in ure trdega dela. Moški so sestavljali ogrodje in ga prekrivali s poliuretansko peno, ženske – in tudi nekateri moški –, so šivali oblačila, v katerih so se liki predstavili občinstvu.

Besedilo in fotografije: Petra Trček

vbrizgal nafto, točno takrat, ko je šofer stopil na plin. Kako se je zakadilo, vsi, ki so bili zmajevem trupu, so bili pijani od dima.« Ščuka je »zvisela« Prva ščuka, ki so jo naredili kar pod skednjem na Veliki gasi pri Francetu, vsako lusko je bilo treba izrezati in prilepiti na ogrodje, pustnega sprevoda sploh ni dočakala. Namenjena je bila za karneval leta 1980, a je takrat zbolel Tito in so karnevale prepovedali, pravi Mozetič. Sledili so ukazu, ščuko pa spravili pri čistilni napravi v Dolenji vasi. »Bila je na prostem in je propadala, poleg tega pa so jo ljudje kar obrezovali, ta je odrezal kos železa tu, drugi tam … in ščuka je bila uničena.« Sonja Jenček, Olga Braniselj in Helena Škrlj.

Pramati Uršula je bila prva, ki si jo je zamislil Rot, in prva, ki so jo leta 1976 izdelale pridne roke cerkniških pustarjev. Sledili so ji Jezerko, zmaj, pa ščuka, jež in ostali. Velike figure so delali po mesec, celo dva, se spominja Miloš Obreza. »Začeli smo takoj po novem letu, končali pa tik pred karnevalom, saj smo običajno delali še celo zadnjo noč.« Tudi Dušan Mozetič, Muzl mu pravijo Cerkničani, se spominja, kako so velikokrat lovili še zadnje trenutke pred začetkom karnevala. »Enkrat sem s pištolo z barvo tekel za likom, ki se je že odpravljal v sprevod.« Likom so sprva naredili ogrodje, obliko so jim dali s poliuretansko peno, nato pa nanje pritrdili okončine. Prva težava, s katero so se srečali, je bila izbora dovolj velikega prostora. Prvega zmaja so izdelovali kar v garaži Cerkničana Mileta Poholeta. »Kakšna

gužva je bila, prostor je bil dovolj dolg, a tako ozek, da smo se komaj prerinili ob konstrukciji, ki smo jo delali,« pravi Obreza. Mozetič pa se spominja, da so morali spustiti gume na traktorju, ki je nosil figuro, da so zmaja lahko spravili iz delavnice. Pijani od dima Tisti zmaj je bil sicer na traktorju, a so naredili, da je med »hojo« premikal noge. Vedno so poskušali kaj pogruntati, da bi bili liki bolj zanimivi. Ker mora zmaj bruhati ogenj, so najprej nameravali poskusiti kar z metalci ognja. »Kaj kmalu smo ugotovili, da bi bilo preveč nevarno, saj bi lahko poškodovali katerega od gledalcev,« pravi Mozetič. Obreza dodaja, da so zato raje napeljali cev od izpušne cevi traktorja do zmajevega gobca. »V avspuh smo naredili luknjo, nato pa je nekdo z veliko injekcijo vanj

Dopusti za pustarje Prve like so delali pod kakim kozolcem. »Kako je mraz rezal v roke, ko smo pod Klemenovim kozolcem delali krožnik za coprnico,« pravi Mozetič. Nato jim je podjetje Gradišče odstopilo železokrivnico pa tudi kakega delavca. »To so bili drugačni časi, v fabrikah so bili tako solidarni, da so delavcem dali dopust, da so lahko naredili kaj za pusta,« pravi Mozetič. Tudi veliko materiala za like je prišlo iz lokalnih podjetij. »To ni bila kraja. Vsi so vedeli, kaj počnemo, tudi vodilni, a so zamižali in se obrnili stran, saj so vedeli, da stvari potrebujemo za pusta.« Težave so bile tudi s prostorom za skladiščenje likov. »Prvega zmaja smo vozili na Lahovo na Bloke. Naložili smo ga na prikolico za buldožerje, ga nato razložili in potegnili še s traktorja. Naslednje leto smo ga na podoben način morali pripeljati v Cerknico,« pravi Mozetič.

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

Šivale dan in noč Pustne like je bilo treba tudi obleči. Pa ne le velikih. Pridne roke so dneve in noči šivale kostume za čarovnice, polhke, žabe in ribiče ter vrsto drugih. Prvo Uršulo je »oblekel« Edo Žnidaršič, ostalo pa številne ženske. »Šivale smo običajno vse noči, tudi ves teden skupaj,« se spominja Helena Škrlj. »Ko smo imele majhne otroke, smo manjše kostume šivale kar doma, sicer pa smo se zbirale sprva pri Maksu Turšiču na Taboru, nato pa v stari šoli,« dodaja Sonja Jenček, ki je povedala, da sta bila med prvimi, ki so šivali tudi pokojna Mira Homovec in Tone Schein. »Usnje je šival Kunčev ata, šuštar z Velike gase. Še zdaj se spomnim, kako smo dobile žuljave roke, ko smo z velikimi škarjami urezovale gamaše in torbe,« pravi Olga Braniselj. Šivale so vsako leto, saj je bilo veliko kostumov treba popraviti, marsikatero šemo pa na novo obleči. »Naredile smo 50 coprnic, po karnevalu jih je bilo le še 20, tako da smo prihodnje leto spet imele delo,« pravi Branisljeva. »Ljudje niso imeli občutka,

koliko dela je bilo vloženega v kostume in so jih kar odnesli ali zavrgli.« Jenčkova se spominja, kako so vsako leto hitele in šivale še zadnje dneve pred karnevalom. »In kako veselo je bilo, kako lepo smo se imele.« In to kljub težkemu delu. Še posebej težko je bilo šivanje plišastih oblek za polhke. »Od plišastega blaga je kar letelo, že ko smo ga rezale, potem pa so mašine cukale in se ustavljale. Vse smo uničile, še dobro, da smo imele ob sebi dobre mojstre, ki so jih popravili. Mišičev Janko z Bločic in Ludve Jerman - Mehon z Jezera sta znala popraviti vse.« Lačni niso bili Tako tisti, ki so delali like, kot tisti, ki so šivali, pa se še danes spomnijo dobrot, ki so jih pustarjem nosile cerkniške gospodinje. »Nikoli nismo bili ne lačni ne žejni,« pravi Obreza. »Prinašale so cele lonce dobrot, Jezerci pa so celo pravili, da pri njih ni bilo kolin, od katerih ne bi tudi pustarji dobili česa,« dodaja Mozetič. Tudi šivilje so pohvalile dobrote.

Miloš Obreza, po domače Cibkov, ob butalskem ježu. Foto: osebni arhiv

Dušan Mozetič - Muzel

»Prinašali so nam protfane krompirja, pečenega v roru, pa krvavice, ki jih je spekla Tavžlava Marija z Velike gase. Kako so bile dobre,« je povedala Jenčkova. Prav vse druži tudi spomin na vesele ure, preživete s prijatelji. Kajti delo ni bilo le delo, bilo je PUST. 

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

Treba je znati. Foto: osebni arhiv MilanaRota SPODAJ: Lepljenje, barvanje, švasanje, šivanje ... Foto: osebni arhiv Miloša Obreze

Zmaj na servisu. Foto: osebni arhiv Miloša Obreze

DESNO: Butalska sol pomaga. Foto: arhiv Janeza Zakrajška

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

POVORKA v slikah Fotografije velikih likov in znamenitih mask cerkniškega pustnega karnevala FOTO: Miloš Toni

FOTO: Miloš Toni

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

V nedeljski pustni povorki se mimo deset tisoč in še kaj več radovednih oči sprehodi več kot tisoč mask. Velike figure cerkniškega pusta, liki iz Valvasorjevih kronik, junaki butalskih prigod, cesarski dvor Krpanovega Dunaja, junaki iz stripov, kdo vse ne! Tu so še gostje, kurenti in škoromati, pa domiselni posamezniki in skupine, ki za vsak sprevod izdelajo nekaj še ne videnega! Vsega bi bilo dovolj za mega razstavo, tu je predstavljen le drobec karnevala. LEVO: Coprnica Uršula, prvi veliki lik karnevala, izdelana leta 1978 . Dolga je 12 in visoka 3,80 metra.

FOTO: Miloš Toni

LEVO SPODAJ: Butalski jež in butalska gasilska brigada. SPODAJ: Hudič, ki žene polhe, lik iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske. DESNO ZGORAJ: Ščuka Velikanka, prva je nastala leta 1980, nova 1996. Dolga je 16 metrov, visoka 3,5 metra. DESNO SPODAJ: Novejši lik, coprnica Liza.

FOTO: Valter Leban

FOTO: Miloš Toni

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

POVORKA v slikah DESNO: Podvodni mož Jezerko, izdelan leta 1982 . Dolg je 6 in visok 5 metrov. SPODAJ DESNO: Žabec Rego Vranjejamski iz leta 1993. Dolg je 4 metre, v iztegnjenem stanju pa kar 8 metrov. SPODAJ LEVO: Župan Butalski, lik iz Butalcev Frana Milčinskega. NA SOSEDNJI STRANI: Zmaj iz leta 1985. Dolg je 14 metrov in visok 3,5 metra. NA SOSEDNJI STRANI SPODAJ: Hribci, motiv iz slikanic ilustratorja Mančka.

FOTO: Miloš Toni

FOTO: Valter Leban

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

FOTO: Valter Leban

% 5 3 PUST PO

NUDBA O P A N V I EKSKLUZ NCA MARCA DO KO

GRAWE DOM

Zavarovanje doma po Vaši meri. Za več informacij nas obiščite ali pokličite:

GRAWE Postojna Tržaška cesta 50 a

FOTO: Miloš TONI

02 22 88 540

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

Slavko Červek: »Presenetljivo veliko ljudi je karneval snemalo na film ali videokasete. Rad bi jih pozval, da posnetke prinesejo pustnemu društvu, da jih bo presnelo za svoj arhiv.«

Jože Žnidaršič

Možje za objektivom Pomemben del vsakoletnih pustnih vragolij so tudi tisti, ki jih nihče ne opazi, a s svojim delom poskrbijo, da žaganje babe, karneval, pokop pusta in drugi dogodki ostanejo zapisani za vedno. Fotografi in snemalci so leto za letom beležili pustno dogajanje v Cerknici in poskrbeli za obsežen arhiv. Med številnimi ljudmi, ki so pusta spremljali izza objektiva, so tudi fotograf Jože Žnidaršič ter snemalci Jože Obreza, Slavko Červek in Andrej Mele. Besedilo in fotografije: Petra Trček Kot cerkniški fotograf je Žnidaršič utrinke karnevala spravljal na fotografski papir. Veliko se jih je nabralo, a jih je med urejanjem arhiva zaradi pomanjkanja prostora veliko zavrgel. »Danes mi je žal, saj so fotografije pričevanje o času, ki ga več ni,« pravi Žnidaršič, ki se še vedno živo spomni pustnega časa v Cerknici, tudi pred karnevalom. »Za pusta je bilo vedno veselo, predvsem v torek, ko je bil ples, in v sredo, ko so pusta pokopali. Karneval pa je dal prazniku novo dimenzijo.« Žnidaršiču je v spominu še posebej ostal dogodek v gostilni v Žajfnici, ko so se pripravljali na pogreb pusta. »Pust je bil v trugi, kot običajno je imel veliko »orodje«. Ko so muzkontarji začeli vleči

vsak po svoje, se je od nekje vzel pes, skočil na »orodje« in začel zavijati na ves glas. Skoraj pobralo nas je od smeha.« Od filmov do kartic »Ko sem bil predsednik organizacijskega odbora pusta, smo začeli razmišljati o tem, da moramo pustno dogajanje, še posebej karneval, zabeležiti tudi s kamero, da bomo lahko čez leta pokazali, kaj vse smo naredili,« se zametkov ideje o načrtnem snemanju karnevala spominja Jože Obreza. »Snemanje karnevala in drugega dogajanja je podobno snemanju dokumentarca. Ne gre po scenariju, saj se vedno zgodi kaj presenetljivega. Zgodbo si zamisliš v glavi, nato pa jo ustvarjaš

in poskušaš vsakemu kadru dati dušo,« pravi Obreza. Skozi leta se je njemu pa tudi Červeku in Meletu – ob sta k pustu prišla kot godbenika, ki sta igrala na karnevalu –, nabral obsežen arhiv. »Ko smo pred kratkim pregledovali posnetke, smo ugotovili, da se je nabralo ogromno gradiva, v katerem so zabeleženi vsi pomembni dogodki ob pustu, marsikateri zelo smešen,« pravi Obreza. »Na posnetkih pa ni videti le tega, kako se je razvijal karneval, pač pa tudi, kako se je spreminjala in razvijala Cerknica, zato imajo še večjo dokumentarno vrednost.« Prve posnetke karnevala so delali še na super 8 milimetrski film. Tako kamere kot filme – vse je bilo zelo drago –, so morali kupiti v tujini. »Tudi filmov se ni dalo razviti pri nas, zato smo jih švercali v Italijo ali Avstrijo,« se spominja Červek, ki mu je prvo kamero prinesel oče z Nizozemske leta 1974. Filmi so bili dolgi le dobre tri minute, pravi Obreza. »Veliko bolj kot danes smo morali paziti na to, kaj in kako boš posnel.« Tehnologija je napredovala, filme na kolutih so zamenjale kasete, nato digitalni nosilci in kartice. Mele pravi, da prvič karnevala ni mogel posneti, ker je kot pustar opravljal druga dela, je pa očetu vzel kamero in filme ter snemanje prepustil bratrancu. Snemal je naslednje leto, nato so ga zamotile druge stvari. Med drugim je bil v karnevalu kot godbenik. »Tudi mi smo bili našemljeni, med drugim v hudiče, čarovnice

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

in dojenčke. Imeli smo Kurjo polt, skupino fantov, ki so igrali harmoniko, trobento, klarinet in bariton. Ko smo bili našemljeni v menihe, so nam po modelu škornja naredili poliuretanska stopala. Dokler so bila suha, je še šlo, ko pa smo jih razmočili …« S snemanjem je Mele nadaljeval leta 1994, takrat že kot kabelski operater. Bil je prvi, ki je karneval prenašal po televiziji, prvi, ki je vzpostavil neposreden prenos po internetu, tako da so ga lahko gledali zdomci po svetu. Poleg tega je posnetke karnevala posredoval v predvajanje drugim kabelskim operaterjem, na primer TV Primorki in TV Piki. »Snemali smo nekoliko bolj profesionalno, s tremi kamerami in montažno mizo, ki smo jo imeli v občinski stavbi. Tega zdaj ne počnemo več, saj bi morali posodobiti opremo, kar bi bilo zelo drago.«

Slavko Červek

Za kulisami Červek že leta ne snema več karnevala, pač pa se je »specializiral« za snemanje ozadja, priprav na karneval. »Vsako leto prosim, če lahko snemam, kako se figure in skupine pripravljajo na sprevod. Tam se dogajajo povsem druge zgodbe. Posnel sem že nič koliko zelo smešnih prizorov; prepričan sem, da jih bom lahko ob primernem trenutku predstavil občinstvu.« Še posebej mu je v spominu ostalo snidenje igralca Dareta Valiča in pustarja Dušana Mozetiča – Muzla. »Z Valičem je bila Marjana Brecelj, ki je kar naenkrat začela na ves glas klicati Muzla. Ko je ta videl Valiča, sta si planila v objem in se začela jokati. Spoznala sta se v vojski, kjer je bil Muzel Valičev desetnik, na karnevalu pa sta se srečala prvič po ne vem koliko letih. »Ko se dobiš s tem človekom, te lahko še dva dni trebuh boli od smeha,« je takrat rekel Valič.« Červek je zabeležil še veliko takih in podobnih prizorov, med drugim Muzla, ko je ravno končeval s slikanjem coprnice na pustno hišo v Cerknici. »Veliko ljudi, ki jih danes gledam in poslušam na posnetkih, ni več med živimi. Včasih posnetke pokažem tudi mladim, ki kar ne morejo verjeti, kakšne štorije so se dogajale.«

Andrej Mele

Jože Obreza

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

O PUSTU IN COPRNICAH

Še, še bomo plesali V popularni glasbi je le malo skladb, ki bi prepevale o pustovanju, kaj šele o coprnicah. Vendar sta v Butalah, središču pustnih norčij in v pokrajini Valvasorjevih čarovnic, nastali prav dve taki. V teh dneh ju bodo pogosto vrteli vsepovsod, tu pa si lahko preberete, kako sta nastali.

CHRISTINE

FLETNO

BUTALSKO sta si najprej zamislila člana skupine Christine Boštjan Koščak in Miro Kos. »Najprej sva imela le željo, da bi Christine naredila eno pustno, da bi imeli kaj igrati za glavni praznik,« pravi Boštjan Koščak. »V glavah pa sva imela le en del, in sicer tisto: Pust, je, je ...«

Cerkniška etno-rockerska skupina je znana po svojstvenih priredbah slovenskih in tujih ljudskih pesmi, ki so zmes starega rocka, popa, jazza in še česa. Nekaj časa so se ukvarjali tudi z mislijo, da bi napisali lastne, avtorske pesmi, ki bi bile ubrane po ljudskih motivih, pripovedkah, bajkah in drugih likih - podobno, kot to počnejo tudi kreatorji karnevala.

Še butalska

Pa sta jo nekega dne mahnila v Topol, k pevovodji Janezu Kranjcu, da bi k pesmi kaj dodal. S seboj sta nesla liter vina in čokolado (za gospo). Janez se je najprej branil, češ da tile latino ritmi - tak je bil do tedaj prvi znani del skladbe -, niso v redu, morala bi biti polka, po starem. Čez čas pa sta ga le pregovorila, da je pristal (»Madonca, imaš lep klavir, kaj če bi samo malo poskusili ...«). Obljubiti pa sta morala, da bo refren »še, še ...« v ritmu polke. Janez Kranjc je svoje delo opravil izvrstno: »Ni treba v Rio de Janeiro ...«, to se res takoj prime. Ker sta obljubila, da bo refren »na polko«, sta za to nalogo poiskala harmonikarja Boštjana Štruklja. Uvod in solo, ki naj bi malo spominjal na klarineta v skladbah ansambla Avsenik, si je zamislil Koščak, Miro Kos pa je vse skupaj odigral na klaviaturah. Pesem so pred kakimi desetimi leti posneli v studio Radia 94 in zapekli na zgoščenko. »A kar nekaj let tega komada ni nihče povohal,« pravi Boštjan. Šele potem, ko jo je začel v avtomobilu navijati cerkniški didžej Branko Šabec, ki je skrbel za promocijo (plakatiranje) karnevala, je nenadoma postala znana. Nazadnje tako zelo, da si jo je pustno društvo izbralo za svojo himno.

Coprnice

Prvi tak poskus so Coprnice, narejene po Valvasorjevih pričevanjih o migetajočih lučkah, ki se ponoči spuste z začarane gore Slivnice. Seveda pri nestorju Vajkardu te zlobnice delajo škodo, v pesmi skupine Fletno (kar ugotovimo malo pozneje) pa so to mlada dekleta, ki »brez zvarkov in hudobije storijo, da ponoči ne moremo spati«. V tej, na videz dramatični, v resnici pa ljubezenski pesmi besedilo namiguje celo na liriko romantičnega Byrona: »Lepa je, kakor nebo ...« Pesem je sicer nastala že pred dvema desetletjema, a je na svoj trenutek počakala do tretjega albuma skupine Fletno.

»Vse pesmi so ljudske pesmi, nikoli nisem slišal da bi jih pel konj – domnevam da je vsa glasba popularna glasba: popularna nekomu« (Middleton, 1990)

ŠE BUTALSKA Spet zaplesala mati Uršula, nad notranjsko deželo, Butalce vse zacoprala, saj pust je tu, naj bo veselo!! Ni treba v Rio de Janeiro, hoditi nam na karneval. pri nas vsa'kmu bo veselo, kdor v naši družbi bo pristal. Začne se vedno že v soboto, v nedeljo je že v luftu vse. najhuje v Cerknici je v torek. ko nam od hud'ga Pust umre. Še, še, še, še bomo plesali, noreli, pili, pustovali. Butalci dajmo še, še, še, saj daleč je, do bel'ga dne!

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

Foto: arhiv skupine Christine

COPRNICE S čudne gore priletijo svetle lučke vsako noč, v soju lune mrgolijo in zavajajo nas proč. V mraku vešča spremeni se v nekaj, v kar si zatrapan, in po zraku te odpelje ... nekam daleč, daleč stran! Čarovnija, coprnija! Lepa je kakor nebo v nevihtnih, bliskavih nočeh. In vse temno in vse svetlo preliva v njenih se očeh. Brez zvarkov in brez hudobije speljala me je nad prepad, z močjo pretakne čarovnije ... storila, da ne morem spat! Čarovnija, coprnija! Ko se jutro prebudi, izginejo, kar več jih ni!

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

Pust v davnini V Cerknici se je pravzaprav pustovalo že od pamtiveka. Danes so cerkniški pustni dogodki znani daleč naokrog, nekoč pa ni bilo tako. Cerkničani so se v pustnem času vedno radi veselili in se na pustovanje pravočasno pripravljali, saj je bilo praznovanje povezano z večdnevnim veseljačenjem - seveda še prej, preden se je porodil cerkniški pustni karneval in postal vseslovenski. Besedilo: Dušan Gogala Cerkniška pustovanja se še danes praviloma začenjajo in končujejo v gostilnah. V pustnem času so se maškare zbirale tudi po uličicah v manjših skupinah in opozarjale nase. Takrat so se ljudje preživljali na najrazličnejše načine. Nekateri so furali, drugi tihotapili, v glavnem pa so težko živeli. Skromni notranjski človek je zato pustni čas izkoristil za veselo sprostitev, največkrat v najbližji gostilni. Takratni pustni čas je jedrnato opisal stari pustar Edvard : »Prej smo bili čisto tako – liberta, brez kakšnih predsodkov, ker pust je v glavnem to, da človek sprosti svojo dušo in telo, brez kakšnega nadzora. Potem začne novo življenje. Prej je bil karneval za nas, za našo dolino, zdaj je pa za celo Slovenijo. Največja razlika pa je v tem, da je šlo vse brez denarja. Nihče ni nič financiral. Bila je samo lastna pobuda pa volja. Ko smo šli tako za maškare, so nas tudi nagradili. V Ložu so nam dali celo´kišto´ vina. Pri pustu nastane en tak izbor ljudi, od katerih nihče nima interesa, da bi drugega ob kruh spravil ali koga ogoljufal. To je samo naravna sprostitev človeka. In to nas je vedno gnalo. Prej si delal, potem si delal, takrat si bil pa prost …«

Mačkora, kurenta Pustni lik je pustna šema ali maškara, ki ji v Cerknici rečemo mačkora, pa tudi kurenta. Po ustnem izročilu je pustovanje povezano s prebujanjem narave, začetkom kmečkih del in z željo za dobro letino, zato je zadnja priložnost za sprostitev pred začetkom kmečkega dela. Tudi mladina je ob tem času prišla na svoj račun, saj so na Placu že nekaj dni pred pustom maškare s palicami vsak

večer razganjale zbrano mladež, da se je podmladek razbežal na vse strani in se nato spet zbral.

Vlečenje ploha Prastari običaj ob pustu v Cerknici je vlečenje ploha. Pri vleki so se skupine maškar v pepelnični noči odpravile po vseh koncih Cerknice in se norčevale iz neporočenih deklet. Mnogokrat so ljudje drugi dan na strehah zagledali različna kmečka orodja, tudi vozove, ki so jih nabrite maškare ponoči razstavile in na strehi spet sestavile. Nemalo truda je imel gospodar, ko je moral naslednje jutro s slemena strehe spraviti kmečki voz.

Pokop Seveda pa je glavni običaj pokop pusta. Preden so pusta položili v krsto, ga je bilo treba narediti. Pust je narejen iz slame, potisnjene v stara oblačila, in položen v krsto. Krsto so pogrebniki nosili na ramenih. Včasih je bila odprta, mnogokrat pa je bil pokrov krste zbit iz letev, tako da se je rajnega videlo. Pred in za krsto so se pomikali pogrebniki. Njihovi obrazi, čeprav neizmerno žalostni, so izžarevali neko trpko olajšanje, da se je siromak rešil, da ne trpi več in se bo končno odpočil. Pust je ležal na parah v kateri izmed cerkniških gostiln, največkrat v Žajfenci. Tam je bil zmeraj tudi pustni štab. V Žajfenco so ljudje vedno radi zahajali, še prav posebno v pustnem času, da so se lahko od rajnkega še zadnjič poslovili. Pred pustovo krsto je bil vedno nekdo prisoten. Temu so rekli, da je »za lučko«.

Pustni čas je obdobje med novim letom in pepelnico. Najpomembnejši so tako imenovani pustni dnevi: nedelja, pustni torek in pepelnica na pustno sredo. Pust je premični praznik. Datum je določen po cerkvenem koledarju, in sicer 40 dni pred veliko nočjo.

Njegova naloga je bila, da je pazil na volilno skrinjico. Kdor je namreč prišel kropit pusta, je moral spustiti denarni prispevek v volilno skrinjico, ki so ji rekli škrinca. To je bil »prispevek za liter«. Stanje v škrinci sta prekontrolirala knjigovodja in blagajnik. Običajno je bil knjigovodja in blagajnik ena in ista oseba.

Sprevod do Ančke Pogreb na pepelnično sredo, ki je bil prav svečan, se je začel v zgodnjih popoldanskih urah v hiši žalosti v Žajfenci, kjer je bil pust na parah, in se od tam odvijal po ulicah in cestah Cerknice do Peščenka. Maškare so bile med pogrebom zelo žalostne. Ker tega razpoloženja niso bile pripravljene prehitro utopiti, do glavnega mostu niso izbrale najkrajše poti, ampak se je pogrebni sprevod večkrat ustavil v gostilnah pri Zgoncu in pri Zabukovcu ter naredil velik ovinek še do gostilne Pri Anci na Peščenku. Pri pogrebu sta bila običajno dva duhovnika. Mnogokrat so štiri maškare

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

Pusta nesejo iz nekdanje Zabukovčeve gostilne na Veliki gasi, sredina prejšnjega stoletja. Foto: Jože Žnidaršič st.

nosile nebo oziroma baldahin, namesto monštrance, ki se nosi pod nebom, pa je godec raztezal harmoniko. Ker ni znal igrati žalostink, je ubiral veselejše melodije.

Nastala je manjša zmeda, še posebej med tistimi, ki ta dan niso nameravali plavati.

Pa mu je drugi odgovoril: »Kako norci, ti si še večji, ker si nas prišel gledat!«

Takrat je nekdo od firbcev zaklical: »To pa so norci!«

Od takrat je ta pasus dodan vsakoletnemu poslovilnemu govoru na mostu.

Po tradiciji je pogreb vedno krenil prek mostu čez potok do že omenjene gostilne pri Anci. Ta je bila na zadnji pustovi poti res zadnja gostilna, zato si je tam še marsikateri pogrebec poplaknil grlo, da je lažje prišel nazaj do mostu, kjer je bilo slovo od preminulega.

Na mostu Na mostu so pustu prebrali sodbo. Vedno so ga obsodili na smrt. Po tradiciji so ga zažgali na mostu, tako da so njegovi posmrtni ostanki padli v Cerkniščico in odplavali po strugi naprej. Ob poslavljanju od pusta se nekatere maškare v hudi žalosti poslovile celo v potoku. Ti, najbolj žalostni, zaužijejo pred kobacanjem po ledeni vodi kar znatno količino temu primerne tekočine, tako po kakovosti kot po količini. Enkrat pa se je ograja, ki je bila nekaj let po drugi svetovni vojni še lesena, podrla in kar nekaj pogrebcev je popadalo v vodo. Nekateri so se celo poškodovali.

Pustni lik je pustna šema ali maškara, ki ji v Cerknici rečemo mačkora, pa tudi kurenta.

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

PUSTOVANJE PO SLOVENIJI

Vrbiške šeme Vrbiške šeme so ena manj znanih pustnih skupin v Sloveniji. Danes lokalno pustno tradicijo vasi Vrbica pri Ilirski Bistrici ohranjajo člani Kulturnoturističnega društva Vrbišće šjme. Vrbiške šeme so pustna skupina belih in črnih šem z usnjenimi naličji, najbolj značilna lika sta bel in črn lovec (louc). Na pustno nedeljo nastopajo v Vrbici in Ilirski Bistrici, v torek je poberija po vasi, v sredo pa pusta sežgejo.

Vrbiške šeme so vpisane v register žive kulturne dediščine. Najstarejša ohranjena fotografija, ki priča o pustnih običajih v Vrbici, je iz leta 1935, ko so se vrbiške šeme fotografirale pri gasilskem domu v Ilirski Bistrici, običaj šemljenja ali šemanja v Vrbici pa je še starejši. Pustno skupino so nekoč sestavljali le moški, v zadnjih desetletjih pa tudi ženske. Skupina 60 do 70 likov kot nemo gledališče prestavlja življenje na vasi. Šeme so popolnoma zakrite, na obrazu imajo posebne »larfe« iz strojene ovčje kože. So črne in so bele, skupaj pa predstavljajo veliko družino »ta starega« in »ta stare«, ki sta obenem oče in mati vseh v skupini. Na pustno nedeljo se skupina zbere na vaškem trgu. Dogajanje nadzorujeta osrednja lika, »beu« in »črn louc«. Ovita sta v belo in črno ovčjo kožo, imata kožuhovinasti maski iz ovčje kože in žakljevinaste hlače, okoli pasu pa navešene zvonce. Beli ima v rokah klešče,

črni pa veliko zakrivljeno palico. »Louca« sodita med najstarejše ohranjene maske na Slovenskem in imata stalno mesto v Etnološkem muzeju v Ljubljani. V skupini so dostojanstvene in elegantne bele šeme, nekaj parov v belih oblačilih, med katerimi je velika ženska, ki je visoka več kot dva metra. Bršljanar v rokah drži lončeni bas in je cel ovit v bršljan. Na čelu sprevoda stopa skupaj z zastavonošem in muzikanti. Neugnana hudička bežita

Besedilo: Petra Trček Fotografije: KTD »Vrbišće šjme« Vrbica

pred »cuprnco«, eden na začetku eden pa na koncu povorke. Obredno oranje opravljajo »uosli«, vpreženi v lesen plug, gonjač in orač pa jih s težavo krotita. K črnim šemam med drugim spadajo še medved z gospodarjem in ciganka pa tudi druge živalske maske. Jelen in srnjak bežita pred lovcem, v sprevodu so še opica ter kamela s šejkom in kramarjem. Kamelo so prvič izdelali, ko so se fantje po koncu druge svetovne vojne kot italijanski vojaki vračali iz Abesinije. Od tam so prinesli tudi idejo o opici. V povorki so še kmetje in kmetice, ki uprizarjajo delo na kmetih, »ribnčan«, ki prodaja suho robo, številni liki, ki predstavljajo različne poklice pa tudi »babec z babo«, ki babo košu nosi naokrog. Na vse pazita policaja. Na pustni torek pa je »poberija«. Našemljeni fantje in moški v spremstvu muzikantov hodijo po hišah, kjer zaplešejo z ženskami. V knjigo zapisujejo, koliko darov – jajc, klobas, krofov in denarja –, so prejeli pri posamezni hiši. Zvečer imajo vaško zabavo s plesom, v sredo pa lutko pusta obsodijo ter jo ustrelijo in sežgejo.

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic PUSTOVANJE PO SLOVENIJI

Zimo odganjajo tudi škoromati Škoromati so pustni običaj z obrobja Brkinov in Čičarije, ki so ga ohranili v vaseh Podgrad, Javor in Hrušica. Značilno oblečeni liki, ki se sicer nekoliko razlikujejo od originalnih, pred pustom hodijo po vaseh in pobirajo darove. Kliščar, zgončarji, poberin, pupe v bjelim, ženin in nevesta so le nekateri od likov, ki škoromatijo. Za hrup so zadolženi zgončarji, ki pozvanjajo z zvonovi, privezanimi na usnjen pas, ki ga nosijo čez kožuhe.

Besedilo: Petra Trček Fotografije: arhiv škoromatov

Najstarejši zapisi o škoromatih segajo v 14. stoletje. Različica izraza »in habiu scaramatte«, se pravi v obleki škoromata, se je pojavila še enkrat v naslednjem stoletju, takrat kot sgaravatte, pomeni pa širok vojaški plašč ali ogrinjalo, ki zakrije celo telo. Po domnevi narodopisca Nika Kureta je furlanski izraz zašel v naše kraje v času oglejskega gospostva, ko so bili Brkini mejno območje med oglejskimi patriarhi in goriškimi grofi. Škoromati so doživljali vzpone in padce, v času Jugoslavije pa so skoraj razpadli. V Podgradu so jih obudili leta 1981.

po obrazu. V sprevodu je tudi deset ali več zgončarjev s skrbno izdelanimi kapami piramidaste oblike in zvonci okoli pasu. Na čelu skupine zastavo nosi svečano oblečen bandjera. Med liki so še poberin, ki mu pripada častno mesto in ni našemljen. Darove zbira v koš z dvema pokrovoma, ki mu ga pomaga nositi »s poberinom«. Pomembno vlogo v sprevodu ima glasba: harmonika, lahko še boben, klarinet ali bariton. Šemijo se tudi dekleta, to so pupe u bjelim. Zanimivi in simbolični so zeleni liki, v brinju, mahu, smreki, bršljanu, vresju …

Ljudje škoromatijo, torej pustujejo februarja ali marca. V drugi polovici prejšnjega stoletja je tradicionalen način šemljenja začel izginjati in se spreminjati. Stare like so zamenjali poenostavljeni in preprostejši, nekateri so povsem izginili. Nadalje se je stari način šemljenja obdržal le v Javorjah, Hrušici in Podgradu. A se tudi drugje fantje pred pustom še vedno našemijo in poberejo darove, a le v domačih vaseh. Ponekod so to vlogo prevzeli otroci.

Domačo vas so običajno obiskali zadnjo, in sicer na pustno nedeljo ali torek. Tam so dobili največ darov. Radodarni so bili tudi na domačijah v ostalih vaseh, na katerih so imeli hčer za možitev in so želeli, da bi se omožila v vas, iz katere so bili škoromati. Obisk škoromatov je od nekdaj predstavljal čast, zato so jih ljudje radi sprejeli. Še posebej so se jih razveselili otroci, ki pa so se pred njimi tudi skrivali. Bali so se, da jih »kliščar« ne bi ujel v velike klešče in jih pomazal s sajami. Skupina podgrajskih škoromatov je ohranila več likov. Edini neposredni potomec nekdanjih scaramattov in osrednja figura je kliščar, ki strah vzbuja z velikimi lesenimi kleščami, v katere lovi svoje žrtve, da jih nato s sajami »oliše«

Fantje se zberejo in pogovorijo o likih že na štefanovo, 26. decembra. Izberejo tudi vodjo, in sicer po priljubljenosti, sposobnosti vodenja skupine in smislu za šemljenje. Včasih so na ta dan pri gostilničarju odprli račun in nanj pili do pusta, ko so ga poravnali s pobranimi darovi. Prvi so odšli na obhod škoromati iz Podgrada, in sicer tri tedne pred pustom »na podbiško nediljo« v Podbeže. Pozneje so si obhodi sledili po določenem redu, tako da vasi nista obiskali dve skupini v enem dnevu. Hodili so tudi v zelo oddaljene vasi, za kar so porabili cel dan, fantje z Račic pa so bili zdoma tudi po več dni.

Tradicijo ohranjajo tudi škoromati iz Podgrada.

V spremstvu škoromatov sta tudi žjenin i nevjesta, ki predstavljata srečo, plodnost in veselje. V skupini so še kosec, debeljuh, cunjar, medved z gospodarjem, pepeljuhar, jemprgar in daska.

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

Karneval v očeh naših najmlajših Risbe so prispevali Jaka, Leon, Maruša, Soﬁja in Uroš iz Vrtca Martin Krpan Cerknica. Vseh žal nismo mogli objaviti, kar nismo spravili v tiskano izdajo, boste našli na naši spletni strani http://notranjskoprimorske.si/.

ŽUPAN BUTALSKI

JEZERKO

COPRNICE URŠULA

JEŽ BUTALCI

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

in osnovnošolcev Risbe so prispevali Sara, Nika, Lilijana in Vesna iz 1. b ter Jure, Zala in Maša iz 4. b razreda Osnovne šole Notranjski odred Cerknica.

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

Naličite se z domišljijo Nekoč so pustne maske odganjale zimo in prebujale naravo, danes pa je vloga pustnih šem povsem drugačna. Ljudje vsaj enkrat na leto domišljiji prepustimo prostor pot. Preobrazimo se v nekoga drugega in zakrinkani zganjamo norčije. Šemljenje in pustovanje je tudi eden od načinov, da se sprostimo. V kogar koli pa se že našemimo, moramo pri nanašanju barv upoštevati nekaj pravil. »Matužinov France in Lojz sta bila ta glavna. Lovila sta nas okrog šole, mi smo pa bežali v hišo, tiščali vrata, dokler nas ni rešila mati. Če so nas ujeli, smo jih pa dobili,« se pusta nekoč spominja eden od Cerkničanov. »Leta 1956 ali 1957 smo hodili firbcat v Žajfnico in so nas namazali s črnim globinom iz škatlice. Drugi dan smo to dol drgnili z gorko vodo,« je še povedal. Včasih, ko kozmetična industrija še ni bila tako razširjena, so si ljudje pri šemljenju za pusta pomagali z drugimi barvili. Globin je bil eden od takih, velikokrat pa so posegli tudi po sajah. Dandanes je vse drugače, na prodajnih policah se dobi različne barve, barvice in senčila za poslikavo obraza in telesa, poleg tega pa še bleščice in druge dodatke. Možnosti za poslikavo je nešteto, kako se bomo namazali, pa je povezano s kreativnostjo in iznajdljivostjo posameznika. Kožo moramo pripraviti Na tržišču lahko danes dobimo ogromno različnih izdelkov za pustno ličenje, od klasičnih do organskih. Nadvse pomembno je, da pred ličenjem ustrezno zaščitimo kožo, na kar velikokrat niti ne pomislimo. Kožo pripravimo s primerno podlago, najbolje je, da nanjo nanesemo serum in kremo. To

Pustna priloga Notranjsko-primorskih novic

Besedilo: Marta Zgonc Zakrajšek Kozmetični salon Marta Foto: Valter Leban

je zelo pomembno, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da nas bodo čez nekaj dni neprijetno presenetili alergije, lišaji, mozoljčki in preobčutljivostne reakcije. Pri uporabi ličil za pusta veljajo nekoliko drugačna pravila kot pri uporabi izdelkov za vsakodnevno ličenje. Ni pomembno, koliko pustna ličila stanejo ali kako kakovostna so, saj jih bomo imeli na koži le nekaj ur. Za pusta lahko uporabimo celo ostanke šmink, barvic in senčil, ki za dnevno ličenje niso več primerna, ker so prestara. Tako lahko ostanke na nek način recikliramo. Pri ličenju domišljiji prepustite prosto pot, nato pa preživite divjo noč in uživajte v vlogi, ki ste si jo izbrali za pusta. Preden se odpravite spat, pa le ne pozabite, da morate ličila odstraniti. To je prav tako pomembno, kot priprava kože pred ličenjem. Masko odstranite s čistilnim mlekom in tonikom, koži pa privoščite še negovalni izdelek, običajno serum in hranljivo kremo. Kurentaaaaa!!

ISKRADENT Družinska zobozdravstvena in oralno kirurška ordinacija z dolgoletno tradicijo.

ISKRA DENT D.O.O. LOVRO ISKRA dr. dent. med. zobozdravnik in specialist oralne kirurgije DARKO ISKRA, dr. stom. zobozdravnik Ulica Kneza Koclja 37 SI-1000 Ljubljana telefon 00 386 (0)1 50 53 371 info@iskradent.si

BUTALSKE PUSTNE NOVICE

Na današnji dan SE PRAVI NA PUSTNO NEDELJO

FOTO: Valter Leban

FOTO: Bojan Dragolič

Nam je igral ansambel Kurja pout

So izzvali mednarodni incident

FOTO: Olga Braniselj

FOTO: Miloš Toni

Smo pustovali v Restavraciji (z veliko)

FOTO: Miloš Toni

Je bil tudi čas za pokoro

So nas slikali - za vsak primer

FOTO: Miloš Toni

Smo sporočili, da nas še ne bo domov ...