st.14.splet

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 1 V Postojni nov TIC

Drugačen festival v Trnju

7

Lovstvo ohranja naravo

9

10

žinski u r d e t s e j K ! zdravniki?

Raz

a lok

iskujemo

ln o

11let

petek, 19. julij 2013, letnik XII / št. 14 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Zasebniki pri nas

FOTO: VALTER LEBAN

Sindikat družinskih zdravnikov je pred dnevi glasno opozoril na nujnost ukrepanja zaradi preobremenjenega osnovnega zdravstva, ki vodi v prenizko raven oskrbe bolnikov. Ravno zato smo v tokratni središčni temi preverili, kako kakovostno oskrbo in zdravljenje zagotavljajo v zasebnih ambulantah s koncesijo, okrog katerih se tudi krešejo mnenja, ali jih je potrebno omejiti. Po prepričanju Karmen Pahor, ki vodi svojo splošno ambulanto in ambulanto za osteoporozo, imajo njeni pacienti višji standard, saj ji je koncesija omogočila večjo učinkovitost dela. Podobno je pri zasebnih zobozdravnikih in ostalih specialistih, ki jih v regiji ni tako veliko. Izpostavljamo tudi zasebno optiko v Logatcu ter podjetje s prehranskimi dopolnili in vitamini.

Najizvirnejši poletni recept

... več o nagradni igri na str. 14 Dragi bralke in bralci, naslednja številka izide 23. avgusta. Želimo vam prijetne in brezskrbne počitnice.

Uredništvo

Iz vsebine:

2 3 4

5

Orodjarstvo v regiji je v vzponu

Projekt »Orodjarstvo kot nosilec tehnološkega razvoja notranjsko-kraške regije«, ki se je pravkar zaključil, je enajstim podjetjem iz orodjarske panoge v regiji omogočil dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, s katerim so pridobili specifična znanja in kompetence.

Zastoj pri gradnji vežice Unec – Potem ko je občina Cerknica lani odkupila potrebno zemljišče, so letos začeli z gradnjo poslovilne vežice ob pokopališču na Uncu. Zaradi težav z električnimi kabli, vkopanimi v zemljišče, pa se bo gradnja nekoliko zavlekla.

Delavci so pri izkopu gradbene jame naleteli na težave s kabli za elektriko. »V bližini je transformatorska postaja z visokonapetostno elektriko, okoli katere je vkopanih veliko kablov, s prestavitvijo katerih imamo velike težave,« je pojasnil Rupar, ki zagotavlja, da bodo težavo kmalu odpravili in nato nadaljevali z gradnjo. »Vežico bodo ljudje lahko uporabljali že oktobra, saj mora biti zgrajena do konca septembra.« Občina je za investicijo zagotovila dobrih 200 tisoč evrov, nekaj od tega je sredstev, ki so jih od države dobili po 23. členu zakona o financiranju občin. Kot je pojasnil Rupar, bo vežica zamenjala staro, ki je bila neuporabna

in so jo porušili. V njej bodo uredili nišo za pokojnika, priročno kuhinjo, sanitarije in večji pokrit prostor za žalujoče. »Prihodnje leto bomo uredili še parkirna mesta, za kar smo zemljišča že odkupili,« je še povedal Rupar. •Petra Trček FOTO: PETRA TRČEK

Kljub krajšemu zastoju pri gradnji poslovilne vežice na Uncu naj bi jo vaščani oktobra že lahko začeli uporabljati.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 2 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 19. julij 2013

»Na nas po krivici gledajo zviška« Zdravnica Karmen Pahor: Treba je izboljšati vrednotenje in status družinskih zdravnikov ter jih razbremeniti Zasebna ambulanta splošne medicine s koncesijo Gaia zdravnice Karmen Pahor, specialistke splošne medicine, letos praznuje desetletnico delovanja. »Če bi se še enkrat odločala, bi se ponovno odločila za ambulanto s koncesijo,« pravi Pahorjeva, prepričana, da lahko na ta način bolnikom zagotavlja višji standard. Ima 2000 opredeljenih pacientov, dnevno pa jih v povprečju pregleda okrog 50. Tudi sama se zato pridružuje sindikatu družinskih zdravnikov, ki je pred dnevi glasno opozorilo na nujnost ukrepanja zaradi preobremenjenega osnovnega zdravstva, ki vodi v prenizko raven oskrbe bolnikov.

Zdravnica Karmen Pahor ima približno 2000 opredeljenih pacientov, kar znaša okrog 2600 glavarinskih količnikov. »Če bi se pri nas držali strokovnega kriterija, 1500 glavarinskih količnikov, potem bi do leta 2020 potrebovali še 700 dodatnih družinskih zdravnikov,« pravi.

Pet let ambulante za osteoporozo

Karmen Pahor pet let vodi tudi zasebno ambulanto za osteoporozo, ki je edina tovrstna na širšem območju. V njej letno pregleda preko 500 pacientov, ki prihajajo iz Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Logatca, Cerknice, Loža, Idrije, Cerknega, Vipave, Ajdovščine, tudi z Vrhnike. Pregled priporoča bolj ogroženim skupinam (ženskam po menopavzi, moškim po 70 letu, vsem, ki so doživeli osteoporozni zlom pri majhni sili, tistim, ki imajo takšne zlome v družini, ljudem s kroničnimi boleznimi, ki pospešujejo osteopozoro, kadilcem, tistim, ki uživajo preveč alkohola itd.).

Pri ugotovljenem visokem tveganju za zlom se priporoča zdravljenje, sicer pa veliko gibanja in ustrezna prehrana z veliko kalcija in dodatkom vitamina D. Pahorjeva pravi, da je osteoporoza med starejšimi bolniki še premalo poznana in podcenjena. »Funkcionalno, z vidika bolečin in tveganja za smrt je to huda bolezen. Marsikdo ne ve, da v prvem letu po zlomu kolka zaradi komplikacij 20 odstotkov ljudi umre.« Pregled z meritvijo mineralne gostote in posvetom z zdravnikom je samoplačniški in stane 40 evrov.

FOTO: VALTER LEBAN

Pahorjeva pravi, da je bilo osnovno zdravstvo od osamosvojitve dalje močno zapostavljeno.

Posledica je veliko pomanjkanje družinskih zdravnikov. Od pristojnih zato v sindikatu pričakujejo, da bodo razpisali dodatne specializacije družinske medicine in predvsem zdravnike stimulirali, da se bodo odločali zanje. »Zdaj tega ne počnejo, ker je to najslabše plačana specializacija in ker smo družinski zdravniki najbolj obremenjeni,« pravi Pahorjeva. Statistike pet minut na pacienta ne bodo več dopuščali, saj ima posledice za strokovno obravnavo pacientov in veča možnost strokovnih napak ob tem, da je delo družinskih zdravnikov v zadnjih letih postalo veliko zahtevnejše, kar je povezano tudi s tem, da so bolniki bistveno težji, vse več je tudi starejših z več kroničnimi boleznimi.

Javni zavodi Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča Postojna ✴ Zdravstvena postaja Pivka Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna

Zasebniki s koncesijo • Osnovna zdravstvena dejavnost

✴ Ambulanta splošne medicine Magda Čeč Doles, dr. med., spec. spl. med., Postojna ✴ Ambulanta splošne medicine Gaia, Karmen Pahor, dr. med., spec. spl. med., Postojna ✴ Febris zdravniške usluge in svetovanje d. o. o., Pivka ✴ Zasebna splošna ambulanta Sonja Garmuš, dr. med., spec. spl. med., Pivka ✴ Otroški dispanzer Mirjam Grmek, dr. med., spec. pediatrije, Postojna ✴ Zasebna ambulanta splošne medicine Dragana Perušina Đukič, dr. med., Pivka ✴ Zdravje zdravstvene storitve in svetovanje d. o. o., Prestranek

• Zobozdravstvena dejavnost

✴ Blaž Knez, dr. dent. med., zobna ordinacija, Postojna ✴ Fidelitas zobna ambulanta in storitve d. o. o., Matenja vas ✴ Grujić Spomenka – zasebna zobozdravstvena ambulanta otrok in mladine, dr. dent. med., Postojna ✴ Juričev Marin – zasebna zobna ambulanta, dr. dent. med., Pivka ✴ Klemenc Igor – zasebna zobna ordinacija, dr. dent. med., spec. ortod., Postojna ✴ Krezović-Lovko Ljiljana – zasebna zobozdravstvena ordinacija, Postojna ✴ Oralna kirurgija in zobozdravstvo Aleksander Lipovec, dr. dent. med., spec. oral. kirurg., Postojna ✴ Zasebna zobna ambulanta za otroke in mladino Martinović Slađana, dr. dent. med., Pivka ✴ Zasebna zobozdravstvena ordinacija Djordjević Smilja, dr. dent. med., Pivka ✴ Zobna ambulanta Kostanjšek, dr. dent. med., spec. prot., Postojna

• Specialistična dejavnost

✴ Hrvatin-Mahnič Danica – specialistična ambulanta za ginekologijo in porodništvo, dr. med., spec. ginekologije in porodništva ✴ Okulistična ambulanta Mario Ragus, dr. med., spec. oftamologije ✴ Medgen, Medicinska genetika, družba za zdravstvene dejavnosti d. o. o., enota Posotojna ✴ Ržek Ivan – specialistična ambulanta, dr. med., spec. internist-pulmolog ✴ Superego zdravstveno svetovanje in storitve, Postojna ✴ Šinkovec Lea lokacija Postojna, dr. med., spec. psih., Postojna Vir: ZZZS

storitev,« poudarja Pahorjeva. Njena ambulanta je bila tudi prva referenčna ambulanta v Postojni.

S samoplačniško diagnozo preskakovanje vrste

V zasebnih ambulantah s koncesijo pacienti ne plačajo za nobeno storitev, ki je vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje. »Tovrstne ambulante so del javne zdravstvene službe, ki delujejo po enakih pravilih, imajo enak način financiranja in enak nadzor kot ambulante v javnih zavodih,« izpostavlja Pahorjeva.

V zvezi z aktualno razpravo o ločnici med javnim in zasebnim v zdravstvu pa Pahorjeva pravi, da je največja težava povezana s specialističnimi samoplačniškimi ambulantami (na primarni ravni takšnih ni), kjer Na enem mestu več preiskav pacient hitro opravi preiskave in pride do diagnoze, s čimer sicer ni nič narobe, če Pahorjeva se je pred desetletjem odločila, da mu to ne zagotovi prednosti pri morebitnih bo dejavnost opravljala kot zasebnica s konnadaljnjih preiskavah ali operacijah v javnem cesijo. Prepričana je, da ji je ta odločitev med sistemu in preskakovanja čakalne vrste, kar se drugim omogočila več svobode pri oblikovelikokrat dogaja. S spremembo zakonodaje bi vanju tima in načina dela, širši obseg storitev, po njenem mnenju morali doseči, da mešanje tudi več možnosti za strokovno izobraževanje. zasebnega in javnega ne bi bilo mogoče. »Pacienti imajo višji standard, ker je obrav»Morali bi imeti jasen nadzor nad tem, da samoplačniški pregled in mnenje zdravnika ne nava hitrejša, imamo dve medicinski sestri, pomeni vstopnice v javni zdravstveni sistem s kar je nad standardom, bolj fleksibilen sisprednostjo. Čakalna lista bi zato morala biti tem naročanja, na voljo so številne dodatne nadzirana in elektronsko vodena,« opozarja preiskave, ki niso plačljive: snemanja EKG, Pahorjeva. Trenutni predlog zakona o zdravsmeritve pljučne funkcije, 24-urno merjenje krvnega tlaka, določanje gleženjskega indeksa. tveni dejavnosti, ki med drugim popoldansko Imamo tudi svoj lasten laboratorij za izvajanje delo zdravnikov omejuje na šest ur tedenpreprostih preiskav, ki so hitro opravljene in sko, tega po njenem mnenju ne bo rešil, pač nam pomagajo pri odločanju o zdravljenju. pa povzročil velike težave pri zagotavljanju Koncesionarjem velikokrat očitajo, da ne dežurne službe, zlasti na primarni ravni in v izvajajo dovolj laboratorijskih preiskav. Pri nas manjših zavodih, tudi postojnskem, kamor je teh preiskav veliko tudi zato, ker smo uspeli prihajajo dežurati tudi zaposleni iz drugih najti izvajalca, ki ima nižje cene laboratorijskih zavodov. •Veronika Rupnik Ženko

KUPON

S kuponom časopisa Notranjsko-kraške novice lahko do konca septembra 2013 opravite meritev mineralne kostne gostote v

Ambulanti za osteoporozo GAIA, Karmen Pahor, dr.med.,spec.spl. med., Prečna 2, Postojna

s 15 % popustom.

Cena zdravniškega pregleda s svetovanjem in meritve mineralne kostne gostote je 34 evrov.

Za meritev se lahko naročite po telefonu 05 720 33 33 .



NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 3 3

V središču

www.nkr-novice.si

Za zdrav nasmeh in sproščeno gibanje Delo z domačini zahteva veliko odgovornosti, pravi zobozdravnica, Logatčanka Marija Neža Matevžič, kirurg dr. Matej Makovec pa v ambulanti za krčne žile v ZD Logatec pomaga reševati težave z ožiljem. od 10 evrov za pregled do 1.300 evrov za implantant. Za zalivko, denimo, je treba odšteti od 50 do 100 evrov. »Naši pacienti so predvsem ljudje, ki pričakujejo kakovostno storitev, možnost plačila je poleg gotovine tudi s karticami in prek nakazil, z banko Unicredit pa omogočamo najem posojila za storitve,« dodaja sogovornica.

V prihodnosti manjša klinika?

Z možem si v prihodnosti želita v Logatcu ustanoviti manjšo kliniko, v kateri bi združili vse dejavnosti in vzpostavili boljšo medsebojno komunikacijo. »Želimo si, da bi bil še kakšen specialist ves čas prisoten,« Matevžičeva razkriva načrte za prihodnost.

Ambulanta za krčne žile

V Zdravstvenem domu Logatec od maja 2012 deluje samoplačniška ambulanta za preglede žil na nogah pod vodstvom zdravnika asist. mag. Mateja Od konzervativnega do Makovca, dr. med, specialista kirurga, ki se ukvarja laserskega zobozdravstva predvsem z laserskimi in klasičnimi operacijami V zobni ordinaciji Marije Neže Matevžič so spekrčnih žil. cializirani za protetiko, saj je zdravničin mož zobni »Gre za pogosto težavo, ki po nekaterih podatkih pestehnik. »Delamo vse, od estetske stomatologije do im- ti okoli 50 odstotkov celotne populacije,« pojasnjuje plantologije, kompliciranih snemnih, kombiniranih dr. Makovec. Pogosteje se pojavlja pri ženskah kot del,« pravi sogovornica. »Ponujamo lasersko pri moških, kar gre pripisati hormonskim vplivom. zobozdravstvo, tudi lasersko kirurgijo, zdravljenje Po nekaterih študijah je pri ženskah, ki niso rodile, korenin z laserjem in konzervativno zobozdravspojavnost krčnih žil enaka kot pri moških. »Pri tvo.« Slednjega je poleg protetike po besedah dr. ženskah se namreč krčne žile praviloma pojavijo ravMatevžičeve največ, dosti pa je tudi paradontalnega no v obdobju nosečnosti,« pravi kirurg. Po njegovih zdravljenja in zmeraj več implantologije. besedah pa ne gre samo za estetsko komponento, Cene v ordinaciji Marije Neže Matevžič se gibljejo ampak tudi za zdravstvene težave, kot so utrujenost

Dr. Marija Neža Matevžič: »Delamo vse, od estetske stomatologije do implantologije, kompliciranih snemnih, kombiniranih del.«

FOTO: VALTER LEBAN

Zobna ordinacija Marije Neže Matevžič v Logatcu deluje že od leta 1998. Pred tem je dr. Matevžičeva delala v javnem zdravstvu. Zasebno prakso pa se je odločila odpreti, da bi lahko svobodneje razpolagala z delovnim časom, materiali in znanjem.

V ordinaciji uradno dela sama, občasno, kadar je obisk največji, pa ji na pomoč priskočijo še trije zobozdravniki, enkrat do dvakrat na teden se jim pridruži zobna higieničarka in enkrat na mesec kirurg. »Tako lahko želeno storitev zagotovimo vsem pacientom,« pravi dr. Matevžičeva, h kateri prihaja celo do 3.000 bolnikov, ne samo iz Logatca, temveč tudi iz Idrije, Cerknice, Rovt, z Vrhnike in celo iz Ljubljane, nekateri bolj, drugi manj redno.

Dr. Matevžičeva nima koncesije, zato pri njej ni čakalnih dob. »Lahko delam tudi po 12 ur, vsakdo, ki to hoče, pride takoj na vrsto, poleg tega pa nimam omejitev pri nakupu materialov, izbiram najboljše, nisem omejena pri protetičnih načrtih, ni se mi treba ozirati na zavarovalniška pravila,« pojasnjuje.

in otekanje nog, srbečice, nočni krči idr. »Preventiva krčnih žil je predvsem zdrav življenjski slog, izogibanje stóji na mestu, ukvarjanje s ciljnimi športi, kot sta hoja in tek, izogibanje športom, ki spodbujajo nastajanje krčnih žil. Visoke pete se odsvetujejo.« Po Makovčevih besedah sama diagnoza krčnih žil ni težka, teže pa je ugotoviti njihov izvor.

Dr. Matej Makovec je zaposlen v Splošni bolnišnici Novo mesto, živi v Ljubljani, dvakrat mesečno pa opravlja ambulanto v Zdravstvenem domu Logatec, kjer je prej skoraj dve leti delal kot splošni zdravnik, zato ga nekateri pacienti poznajo in je stik z njimi pristnejši.

Nad težave z ožiljem »Ambulantni pregled traja približno 30 minut,« pojasnjuje dr. Makovec, ki na mesec opravi približno 20 pregledov.

»Ambulanta je namenjena predvsem bolnikom, ki imajo težave z ožiljem: bolniki s krčnimi žilami, golenskimi razjedami zaradi bolezni žil, bolniki s klavdikacijami - torej bolniki, ki lahko prehodijo le krajše razdalje, bolniki s slabšo prekrvavitvijo spodnjih okončin,« pojasnjuje. Za prvi pregled s posvetom brez funkcionalne diagnostike, to je brez ultrazvočne preiskave žilja, je treba odšteti 45 evrov, za prvi pregled s posvetom in ultrazvočno preiskavo žilja pa 70 evrov.

Kot pravi dr. Makovec, študije kažejo, da je v razvitejših državah pojav krčnih žil zelo obsežen. V Nemčiji in Italiji, denimo, prizadene kar 70 do 75 odstotkov prebivalstva, medtem ko je v nekaterih azijskih državah takih manj kot en odstotek. Med glavnimi vzroki sta genetska podlaga in način življenja.

•Blanka Markovič Kocen

Koncesionarji kot podpora zdravstvu Cerknica – Zdravstveni delavci, ki delajo kot koncesionarji, so podpora zdravstvenemu sistemu, saj je z njimi zdravstvena mreža širša. Direktor Zdravstvenega doma dr. Božidarja Lavriča Cerknica Sašo Kavčič meni, da tako zdravniki, zaposleni pri njih, kot koncesionarji delajo enako dobro. »Določeni parametri so boljši v enem sistemu, določeni v drugem; na splošno pa mislim, da ni razlik.«

Kavčič meni, da je dobro, da ima zdravstveni sistem tudi ponudbo zdravstvenih storitev prek koncesionarjev. Koncesionarje odobrava, kadar so del zdravstvenega sistema, kjer gre za širjenje zdravstvene mreže. »Če pa želi koncesionar opravljati in pridobiti koncesijo iz sredstev, ki so s strani ZZZS namenjeni zdravstvenemu domu, pa se s tako koncesijo ne strinjam.«

Tako kot zdravniki, zaposleni v zdravstvenih domovih, morajo tudi koncesionarji pri svojem delu slediti zdravniški etiki. Kavčič pravi, da glede kakovosti opravljanja storitev ni razlik med delom koncesionarja in zdravnika v zdravstvenem domu. »Imamo posameznike, ki zelo kakovostno delajo v sistemu Zdravstvenega doma, in posamezne koncesionarje, ki delajo povprečno, da ne rečem slabo, in seveda

obratno.« V cerkniškem zdravstvenem domu si pri delu neposredno ne pomagajo s koncesionarji. Koncesionar, ki dela na področju zdravstvenega doma, se vključuje v službo nujne medicinske pomoči, ker ga veže pogodba. Kot je še povedal Kavčič, sodelujejo zgledno, na željo koncesionarja občasno tudi pokrijemo izpad zdravnika v njihovi ambulanti. •Petra Trček

Osteoporoza – ena izmed najpogostejših kroničnih bolezni Osteoporoza je kronična bolezen kosti, za katero sta značilni nizka mineralna kostna gostota in porušena mikroarhitektura kosti.

Bolniki z osteoporozo si zlomijo kosti že pri manjših padcih s stojne višine, pri katerih se zdrava kost sicer ne bi zlomila. Najbolj značilni osteoporotični zlomi so zlomi zapestja, vretenc in kolka. Med bolniki z osteoporozo je 80 odstotkov žensk, vendar prizadene tudi moške.



Ocenjuje se, da bo vsaka druga ženska in vsak peti moški po petdesetem letu do konca življenja utrpel osteoporotični zlom. Zlomi pripeljejo do začasne ali trajne izgube sposobnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, izgube neodvisnosti, močno poslabšajo kvaliteto življenja, povzročajo hude bolečine, lahko pa tudi smrt bolnika.

Osteoporoza je lahko tudi posledica nekaterih drugih bolezni,

kot so bolezni ščitnice, obščitničnih žlez, ledvic, črevesja, revmatskih bolezni ali uživanja zdravil, kot so kortikosteroidi, zdravila za zdravljenje raka dojke in raka prostate. Med dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze so tudi zlomi kolka v družini, kajenje, pretirano uživanje alkohola, premalo telesne aktivnosti, prehrana, ki ne vsebuje dovolj kalcija in vitamina D in nizka telesna teža.

dejavnike tveganja za zlom, kot so starost, predhodni osteoporozni zlomi, zlomi pri starših, nizka telesna teža, kajenje, pretirano uživanje alkohola, zdravljenje s kortikosteroidi, revmatske bolezni, nizko mineralno kostno gostoto. V kolikor je po Frax-u ocenjeno absolutno desetletno tveganje za katerikoli zlom večje od 20 odstotkov ali tveganje za zlom kolka večje od 5 odstotkov, se priporoča zdravljenje.

Kakšno je vaše tveganje za osteoporozni zlom?

Osteoporozne zlome lahko preprečimo

Osteoporoza je do prvega zloma tiha bolezen. Dokler ne privede do zloma ne povzroča težav, zato jo lahko odkrijemo le s pravočasno denzitometrijo, standardno rentgensko metodo za meritev mineralne kostne gostote, na podlagi katere lahko ocenimo tveganje za zlom in potrebo po zdravljenju, z njo pa tudi ocenjujemo učinkovitost zdravljenja. Po novih slovenskih Smernicah za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze, ki so bile objavljene letos spomladi, pa lahko tveganje za zlom ocenimo tudi s pomočjo FRAX-a, računalniškega algoritma, ki je prosto dostopen na medmrežju in ki upošteva neodvisne

Osnovni cilj zdravljenja osteoporoze je preprečevanje zlomov.

Na srečo imamo na razpolago učinkovita in varna sodobna zdravila, ki tveganje za zlome zmanjšajo tudi za več kot polovico. Zdravila zavrejo razgradnjo kosti in s tem zmanjšajo izgubo kostne mase, nekatera tudi spodbujajo nastanek nove kostnine. Zdravljenje bo lahko uspešno, če poleg specifičnih zdravil zagotovimo tudi zadosten dnevni vnos kalcija, 1200 mg, ter vitamina D vsaj 5600 do 7000 IE tedensko. Zdravljenje traja vsaj tri leta, pri bolj ogroženih bolnikih pa tudi precej dlje, učinkovitost zdravljenja spremljamo z meritvami mineralne kostne gostote.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 4 4

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 19. julij 2013

Do zdravja prek prehranskih dopolnil Mlado logaško podjetje Farmicom, ki trži znano blagovno znamko Sensilab, na področju prehranskih dopolnil nima velike konkurence – V poletnem času najbolj »in« Mango Fit in Urifar Podjetje Farmicom s sedežem v logaški obrtni coni ima večji del proizvodnje na Poljskem, pri nas pa le manjši proizvodni obrat. »Tej odločitvi je botrovalo naključje, saj smo ustanovitelji podjetja delali na različnih trgih. S poslovnim partnerjem in prijateljem, ki že 26 let dela v farmaciji na Poljskem, smo združili sile,« pravi direktor in soustanovitelj podjetja Bojan Ščukovt. izdelkov. Na leto jih razvijemo do 20 novih.«

Po njegovih besedah so njihovi ključni trgi znotraj »nove Evrope«, torej trgi, ki so lažje dostopni, denimo Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, nastopati pa poskušajo tudi na oddaljenih trgih v arabskem svetu. »To so naše nove priložnosti, trudimo pa se, da bi partnerja našli tudi v Rusiji,« dodaja. »Izdelki blagovne znamke Sensilab se od drugih tovrstnih, tako na področju prehranskih dopolnil kot tudi v kozmetiki, razlikujejo predvsem po inovativnosti,« poudarja Špela Ščukovt, direktorica trženja. »Sledimo trendom v tej industriji, kjer se vsako leto pojavljajo nove učinkovine s potrjenim delovanjem in jih uporabljamo pri razvoju novih

Stop za apetit V poletnem času je največ povpraševanja po izdelkih za hujšanje, proti celulitu in tudi proti urinarnim infekcijam, ki so v kopalni sezoni pogostejše. Sogovornica med temi izdelki izpostavlja Mango Fit, prehransko dopolnilo, ki vsebuje izvleček semen afriškega manga in vpliva na metabolizem človeka, torej na hormon leptin, ki zavira apetit, zato Mango Fit uživamo 20 minut pred obrokom.

Sensilabove izdelke je med seboj priporočljivo kombinirati, pravi Ščukovtova, in pojasnjuje: »Če želimo človeka rešiti težav s hujšanjem, je dobro,

da učinkujemo predvsem na tri glavne dejavnike, to so upočasnjena prebava, preveč maščob in povečan apetit. Zato je Mango Fit, ki uravnava apetit, idealno kombinirati z izdelkoma Acai Detoxan, saj acai jagode pospešujejo prebavo, in Slim Go, ki s konjugirano maščobno kislino topi maščobo v telesu.« Učinkovanje prehranskih dopolnil je zelo različno, po besedah Špele Ščukovt je običajno potreben mesec do tri mesece redne uporabe, so pa tudi redke izjeme v prehranskih dopolnilih, kot je izdelek Urifar, kjer učinek zaznamo takoj po zaužitju.

Vsebuje namreč D-manozo, to je naravni sladkor, ki preprečuje, da se bakterije vežejo na steno sečnega mehurja, pač pa se odplaknejo skupaj z urinom.

Sogovornica še poudarja,

FOTO: BLANKA MARKOVIČ KOCEN

Z evropskih trgov v arabski svet in Rusijo

Bojan in Špela Ščukovt: »Z načinom prehranjevanja lahko pomembno vplivamo na svoje počutje in življenjski slog.«

da stranskih učinkov ob doslednem upoštevanju navodil pri Sensilabovih izdelkih ni.

Konkurenca šele v povojih Izjemno hude konkurence na farmacevtskem trgu, predvsem na področju zdravil, pri Farmicomu ne občutijo, pravi direktor Bojan Ščukovt, saj delujejo na področju prehranskih dopolnil, ki v

svetu raste, predvsem iz dveh razlogov: zaradi staranja prebivalstva in zaradi vse večje ozaveščenosti ljudi. »Vse več vemo o tem in z načinom prehranjevanja vplivamo na svoje počutje, življenjski slog. Skratka, konkurenca na našem področju je še v povojih, globalnih firm na področju prehranskih dopolnil ni, kar podjetju, kakršno smo, ponuja izjemne priložnosti.« •Blanka Markovič Kocen

Po dober vid v optiko Planinšek-Lah Temeljno vodilo optike Planinšek-Lah je kakovost storitev. Špela in Damijan Planinšek-Lah skrbno sledita napredku optične znanosti, Špela pa je svoje odlično optično znanje v zadnjih letih nadgradila z optometrijskim.

FOTO: VALTER LEBAN

Špela Planinšek-Lah poudarja, da je zanjo vedno na prvem mestu znanje in korekten odnos do stranke. »Trudiva se, da je stranka, ki zapusti našo optiko, zadovoljna z očali in z njimi tudi vidi.«

Zakonca Planinšek sta pred petimi leti v Logatcu odprla optiko, ki poleg očal, kontaktnih leč, sončnih očal, tekočin za nego kontaktnih leč in drugih optičnih pripomočkov ponuja tudi strokovno svetovanje pri izbiri korekcijskih stekel ter pregled oči. Gre za družinsko podjetje, ki je zraslo na temeljih družinske

tradicije Špelinih staršev. »Medsebojno sodelovanje se je izkazalo kot najboljše,« pravi Špela, katere mama je v optiki začela delati pred 45 leti. Že ob vstopu v optiko Planinšek-Lah ob Tržaški cesti v Logatcu ne moremo prezreti izveska o mojstrstvu. Špela pojasnjuje: »Doslej sem bila mojstrica očesne optike, pri čemer gre bolj

za fizikalni segment, moja nadgradnja v optometrijo pa je odločen korak v medicino, torej tudi v prepoznavanje osnovnih bolezni.« Kot pravi, zelo dobro sodeluje tudi z dvema okulistoma. »Ko vidim, da strankine težave ne sodijo več zgolj v moj segment, jo pošljem naprej, tako da vsakdo dobi pravo obravnavo,« dodaja.

Mojstrstvo je privilegij In kaj za sogovornico pomeni biti mojster obrti? »To je privilegij. Mojstrstvo cenijo predvsem tisti, ki jim kakovost pogleda in skrb za svoje oči, veliko pomeni.« V njihovi optični delavnici so zato pokriti vsi segmenti, od svetovanja pri izbiri očal do same izdelave le-teh.

Zakonca Planinšek-Lah namreč sama izdelujeta očala, opravljata pa tudi meritve in izmere dioptrije.

Očalna stekla kupujeta pri dobaviteljih, ki delajo s priznanimi proizvajalci na trgu.

To so predvsem evropski dobavitelji, Zeiss, Essilor, Rodenstock in domač proizvajalec Alcom, poudarjata Planinšek-Lahova.

Kontaktne leče ne bodo izpodrinile očal »Moje mnenje je, da morajo biti kontaktne leče zgolj pripomoček, saj smo pri njih vezani tudi na določene

Optika PLANINŠEK LAH, TRGOVINA OPTIKA Tržaška cesta 17, 1370 Logatec tel. št.: 01 754 33 88 Odpiralni čas: pon.–pet.: 8.30–12.30 in 15.30–18.00, sob.: 9.00–12.00, ned.: zaprto

posebnosti, denimo, oko jih mora prenesti, človek pa mora biti pri ravnanju z njimi zelo vesten. Stranki, ki se pravil ne drži, posledično pa lahko nastopijo tudi komplikacije na očeh, leč ne prodam,« odločno pojasnjuje sogovornica in dodaja: »Kontaktne leče ne bodo nikoli izpodrinile očal, ker je leča v osnovi tujek v očesu.

Ko smo prehlajeni, če delamo v prahu, imamo preutrujeno

oko, so na voljo očala.« Optika je po njenih besedah v zadnjem desetletju doživela ogromen razvoj. »Tako kot je napredoval razvoj očalnih stekel v individualna, bodisi enoali pa mnogožariščna, ko se nenehno razvijajo tudi materiali kontaktnih leč, tako da se tudi za uporabnike leč v večini primerov najde prava rešitev.« •Blanka Markovič Kocen

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 5 5

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

»Izobraževanje izrednega pomena« Orodjarska panoga v regiji je v vzponu, vlaganje v kadre zato nepogrešljivo Dveletni projekt »Orodjarstvo kot nosilec tehnološkega razvoja Notranjsko-kraške regije«, ki se je pravkar zaključil, je, kot smo že poročali, enajstim podjetjem iz orodjarske panoge v regiji omogočil dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, s katerim so pridobili specifična znanja in kompetence, ki jih ni mogoče pridobiti znotraj šolskega sistema niti preko storitev na tržišču. Nekaj izkušenj o projektu in njegovih učinkih sta z nami izmenjala Urban Birsa, direktor podjetja ORO 3 CNC in Klavdij Žvanut, tehnični vodja v postojnski poslovni enoti družbe Kolektor Orodjarna. »Kompetenčni center je v okviru širšega partnerstva omogočil, da smo zaposleni v podjetjih, znotraj iste panoge, imeli možnost za izmenjavo oziroma nadgradnjo znanj ter pridobivanje kompetenc, ki jih podjetja potrebujemo.

Tako smo dobili novo širino razmišljanja izven do zdaj utečenih poti,« je doprinos projekta strnil Birsa. Izpostavil je, da gre za znanja iz prakse, ki jih zunanji izobraževalci ne morejo oziroma ne znajo ponuditi. »Ta znanja so za naše relativno mlado podjetje bistvenega pomena, saj imajo velik vpliv na izboljšanje konkurenčnosti. Le dobro usposobljeni in visoko motivirani zaposleni lahko naredijo razliko, ki je ključnega pomena na

izredno konkurenčnem trgu,« je Birsa pojasnil motiv za vključitev v projekt. Dodatna okoliščina je bilo tudi dejstvo, da je strošek izobraževanj in usposabljanj, predvsem vsebinsko specifično usmerjenih, za majhna podjetja relativno visok oziroma včasih celo tako visok, da si ga podjetje ne more privoščiti. Še več, za posamezna specifična izobraževanja je na trgu nemogoče dobiti ponudnika. »V orodjarstvu so kompetentni kadri in sodobni stroji ključnega pomena za konkurenčen nastop na trgih,« se strinja tudi Žvanut, pri čemer pa je, kot pravi, dosti lažje izvesti investicije v nove stroje in opremo kot pa pridobiti ustrezne kadre.

Toda vodilo Kolektor Orodjarne je tudi v slabih razmerah obdržati izobraževanje na ustrezni ravni, ker se z vsakim varčevanjem na tem področju pokažejo posledice v prihodnjih obdobjih. »Sofinanciranje izobraževanj s strani Sklada RS za razvoj kadrov in štipendije je v veliki meri pripomoglo, da smo izvedli tudi izobraževanja, ki so bila zaradi pomanjkanja lastnih sredstev večkrat potisnjena na stran,« je priznal Žvanut, ki poleg pridobitve novih (tehničnih) znanj dodano vrednost projekta vidi tudi v izmenjavi znanj, izkušenj in sinergij z ostalimi parterji v projektu, dolgoročno pa tudi v izboljšanju sodelovanja in morebitnem skupnem nastopanju na trgih.

V projektu kompetenčnega centra orodjarstva so sodelovali Kovinoplastika Lož kot vodilni partner skupaj z desetimi podjetji iz regije: Kolektor Orodjarna d.o.o., ORO 3 CNC d.o.o., LMP d.o.o., IRIO d.o.o., DAPZ d.o.o., ORO d.o.o., CME Orodjarstvo d.o.o., TCR Inpro d.o.o., Dynacast Lož d.o.o., K in K KOV d.o.o. ter Regijska razvojna agencija Notranjsko-kraške regije.

V okviru projekta je bil izdelan model kompetenc. Izvedenih je bilo okrog 340 programov usposabljanj (tako tehničnih in programskih kot tudi s področja organizacijske kulture in vitkih procesov ter tečajev tujih jezikov), med njimi 50 notranjih. V programe je bilo vključenih okrog 450 zaposlenih, vsak se je usposabljal povprečno 32 ur. Vključeni sta bili tudi ranljivi skupini invalidov in starejših.

Projekt je bil sofinanciran s sredstvi, pridobljenimi iz evropskega socialnega sklada na razpisu za sofinanciranje projektov vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov za obdobje od 2010 do 2013. Ob koncu projekta bo skupno počrpanih večino odobrenih sredstev oziroma 450.000 evrov, od tega 310.000 evrov za usposabljanja.

pravi, da jim uspeva, ker se osredotočajo na zahtevnejša orodja oziroma orodja z višjo Kolektor Orodjarne, ki ima dodano vrednostjo, v katera podružnico v Postojni, sicer vgradijo svoj »know-how«. kriza ni močno prizadela, Vložitev znatnih sredstev v v zadnjih letih so beležili orodjarsko panogo je bila konstantno rast in od leta upravičena prav zaradi 2008 podvojili promet. Število njenega dobrega poslovanja zaposlenih se je v zadnjih treh in razvojne perspektivnosti. letih povečalo iz 154 na 192 »Že več let zapovrstjo je zaposlenih, večinoma visoko panoga v vzponu in z njo strokovnega kadra. Žvanut tudi naše podjetje, ki raste

V krizi rastejo

tako po številu zaposlenih kot tudi po ekonomskih kazalcih. Tudi letos je trend rasti povpraševanja po naših storitvah, ki mu sledimo z novimi investicijami in novimi zaposlovanji,« je še poudaril tudi direktor podjetja ORO 3 CNC z okrog 20 zaposlenimi, ki izvaja podporno storitev CNC obdelave orodnih plošč za domače in tuje orodjarne.

•vrž

»Ujeli zadnji vlak za kohezijska sredstva« Občina Cerknica je dobila evropska sredstva za 11-milijonsko investicijo na Rakeku – Že julija bodo začeli urejati kanalizacijo Župan Marko Rupar je pogodbo podpisal z Cerknica, 15. julij – »Z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave na Rakeku naj bi začeli še ta mesec, uradno pa naj bi čistilna naprava začela delati pred koncem leta 2015,« je bil ob podpisu pogodbe za izvedbo del in nadzor nad gradnjo te komunalne infrastrukture zadovoljen cerkniški župan Marko Rupar. Na čistilno napravo bodo priključeni skoraj vsi prebivalci, v prihodnje pa tudi gospodinjstva iz Ivanjega Sela, Unca in Slivic.

Brez Evrope jim ne bi uspelo Projekt je vreden skoraj 11 milijonov evrov, od katerih jih bo največji del, več kot 6,3 milijona evrov, prišel iz kohezijskega sklada Evropske unije. Občina se je namreč z investicijo v okviru 2. sklopa projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice prijavila za pridobitev kohezijskih sredstev. »Pravočasno smo pripravili projekt in dobili gradbeno dovoljenje, tako nam je uspelo ujeti zadnji vlak v tej finančni perspektivi in dobiti nepovratna evropska sredstva, brez katerih bi bilo nemogoče uresničiti tako velike investicije,« je zadovoljen Rupar.

Proti Ljubljani bo šla čistejša voda Delavci bodo z deli začeli še ta mesec, v letu dni pa bodo zgradili 14,5 kilometra kanalizacijskih vodov, postavili osem črpališč in uredili sodobno čistilno napravo. Rupar pravi, da bo imela investicija številne pozitivne neposredne vplive in učinke na kakovost pitne vode in zdravje ljudi, razvoj in prihodke iz turizma pa tudi na vrednost nepremičnin ter kmetijsko dejavnost. »Odpadne vode pa bomo očistili toliko, da bomo vodo z našega območja pošiljali proti Vrhniki in Ljubljani veliko bolj čisto, kot smo jo do zdaj,« je še dejal Rupar.

FOTO: VALTER LEBAN

Izvajalec, podjetje Riko s podizvajalci, naj bi infrastrukturo zgradil v enem letu. Sledilo bo poskusno obratovanje, čistilna naprava pa naj bi začela uradno delovati do konca leta 2015.

direktorjem podjetja Riko Janezom Škrabcem in direktorico nadzorne družbe Proplus Bojano Sovič.

Da bodo odpadne vode v središču občine res bolj čiste, bo tudi zasluga nove čistilne naprave, ki jo že postavljajo v Dolenji vasi. Ta je bila že povsem neprimerna in ni dovolj prečistila

odpadne vode. Tudi za ureditev te čistilne naprave so v Cerknici dobili nepovratna kohezijska sredstva, zgradili pa naj bi jo še letos.

•Petra Trček

Okoli milijon evrov bo za gradnjo prispevala država, slabih 3,5 milijona pa bo morala zagotoviti občina.

Bogato nagradili 35-milijontega obiskovalca

Skoraj vsi priključeni na čistilno

Postojna, 16. julij – Postojnska

Trenutno je na čistilno napravo na Rakeku priključenih le okoli 500 prebivalcev, do konca leta 2015 pa naj bi čistilna naprava prečiščevala odpadno vodo iz skoraj 97 odstotkov vseh gospodinjstev. Kanalizacijo bo dobilo še 1.628 prebivalcev in 600 proizvodnih enot iz gospodarstva.

Naprava je sicer namenjena za 4000 populacijskih enot, kot je povedal Rupar pa naj bi nanjo do leta 2018 priključili še prebivalce naselij Unec, Ivanje Selo in Slivice.

jama je svojega 35-milijontega obiskovalca, Poljaka Pawła Piatkiewicza, ki je Postojnsko jamo obiskal z družino, bogato nagradila z vikend paketom za dve osebi v luksuznem apartmaju hotela Aleksander iz Rogaške Slatine ter ročno kovano skulpturo človeške ribice in numizmatičnim kompletom z dvema kovancema, ki nosita motiv Postojnske jame. Presenečeni obisko-

valec je ob prihodu iz jame skupaj s predsednikom uprave Marjanom Batageljem zarezal v veliko torto, pripravljeno njemu v čast in se veselil z drugimi obiskovalci. V Postojnski jami so nagradili tudi »srečna osmoljenca«, 34.999.999 gostjo iz Nemčije in 35.000.001 gosta iz Kitajske.

Goste v Postojnski jami štejejo od leta 1819, ko si jo je kot prvi uradno

zabeleženi obiskovalec ogledal takratni avstrijski prestolonaslednik Ferdinand, za njimi pa milijoni z vsega sveta, med njimi številni visoki gosti. Spomnimo, da so 34-milijontega obiskovalca v Postojnski jami pričakali pred dvema letoma, 30-milijontega leta 2003, 20-milijontega leta 1984, 10-milijontega leta 1971, petmiljontega leta 1962, milijontega obiskovalca pa v letu 1928. •vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 6 6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 19. julij 2013

Polemično o urbanistični (ne)viziji

Poleg zdravstvenega doma in bolnišnice naj bi zrasel Obi Postojna, 9. julij – Postojnski svetniki so na zadnji seji dali zeleno luč za gradnjo še enega večjega trgovskega centra v mestu ob Titovi cesti poleg zdravstvenega doma in bolnišnice nasproti pokopališča. Zrasel naj bi na zemljiščih v lasti družbe Hypo Leasing, ki že išče potencialne investitorje. Nekateri opozicijski svetniki so odločitev pospremili s kritikami, da občina brez urbanistične vizije, stihijsko dopušča, da kapital oblikuje podobo mesta.

V zvezi z napovedjo ministrstva za obrambo, da občini letos ne bo izplačalo odškodnine za Poček, pa so občinski svetniki soglašali, da vodstvo občine uporabi vsa pravna sredstva, s katerimi bo zaščitilo interes občanov.

Podlaga za umestitev novega trgovskega centra je bil sprejem občinskega podrobnega prostorskega načta Špice, ki ureja območje zdravstvenega doma, bolnišnice, šolskega centra, pokopališča in nasproti ležečega še nepozidanega območja. Njegov

pobudnik in investitor je bil prav Hypo Leasing, kjer imena investitorja niso želeli razkriti, dokler dogovori niso dokončni in formalno urejeni, omenja pa se avstrijski Strabag in kot najemnik tehnična trgovina Obi. Boštjan Udovič, direktor

občinske uprave, je pojasnil, da je vodstvo občine kljub določenim pomislekom glede lokacije investiciji naklonjeno, ker bo omogočila začetek komunalnega urejanja območja, ki je dolgoročno predvideno za pozidavo, zanj pa bo v skladu s pogodbo o

Boljša voda že jeseni Tudi v Goričicah, Gornjem Jezeru in Lazah bodo prišli do kakovostne pitne vode iz cerkniškega zajetja Cerknica, 5. julij – Cerkniški župan Marko Rupar je s Cestnim podjetjem Koper in Komunalo Cerknica podpisal pogodbo za gradnjo primarnega vodovoda od Goričic do Gornjega Jezera. Dela naj bi končali do konca septembra, ko se bodo prebivalci lahko priključili na nov vodovod, ki jim bo prinesel zdravo pitno vodo iz cerkniškega zajetja.

10 bivših vojaških stanovanj naprodaj 10 od skupno 23 vojaških stanovanj, ki jih je občina Postojna lani prejela s sklepom vlade in letos s prenosom ministrstva za obrambo, bo občina prek javnega razpisa prodala. Boštjan Udovič, direktor občinske uprave, je pojasnil, da so se na občini odločili, da bodo tista vojaška stanovanja, za katera se je izkazalo, da bi zahtevala previsoke vložke v obnovo, prodali. Ostala bodo oddali v najem prosilcem za neprofitna stanovanja.

Stanovanja, ki jih bo občina prodala, se nahajajo na Stjenkovi, Vojkovi in Pretnerjevi ulici ter v Kidričevem naselju, njihova velikost se giblje od 45 do 74 kvadratnih metrov, okvirne cene pa od 38.000 do 63.000 evrov.

Spomnimo, da je občina od ministrstva za obrambo letos prejela 13 stanovanj kot poravnavo večine obveznosti sofinanciranja iz leta 2009, 201, 2011, ko do izplačil odškodnine zaradi vojaške aktivnosti na Počku ni prišlo.

opremljanju poskrbel investitor, mesto pa bo dobilo tudi vsaj začetni del načrtovane obvoznice od krožišča pri pokopališču do Ceste v Staro vas. Dela bi se lahko začela že prihodnje leto. Podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino pa je izpostavila, da bo investicija prinesla tudi nova delovna mesta.

Najdoločneje sta sprejemu takšnega prostorskega načrta nasprotovala svetnika Uroš Petohleb (LDS) in Goran Blaško (SD). Petohleb je izpostavil, da meja, do katere bomo dovolili, da kapital oblikuje podobo mesta, mora biti, in da so jo v tem primeru prekoračili. Trgovski objekt na tej lokaciji se mu ne zdi ustrezen z vidika krajinske arhitekture, sploh ker imamo druga v ta namen primernejša področja. Da v Postojni ni prave urbanistične vizije in da se zadeve rešujejo stihijsko, ko se pač pojavi investitor z denarjem, pa je opozoril Blaško, prepričan, da bi bilo s takšnim načinom urejanja prostora prekiniti, saj je bilo v preteklosti storjenih že več napak.

»Če je denar za vaje, mora biti tudi za odškodnino« FOTO: PETRA TRČEK

Svetniki so se seznanili tudi z dopisom ministrstva

Pogodbo za gradnjo vodovoda je župan Marko Rupar (levo) podpisal z direktorjem Komunale Cerknica, Antonom Kranjcem, in predsednikom UO Cestnega podjetja Koper, Igorjem Ukoto.

Za napeljavo vodovoda so se na občini odločili tudi zaradi tega, ker jim je inšpekcijska služba lani izdala odločbo o neprimernosti pitne vode. Že jeseni naj bi tako prebivalci Goričic, Gornjega Jezera in Laz pili neoporečno vodo iz glavnega cerkniškega zajetja, ki jo na posebni čistilni napravi prečistijo z ultrafiltracijo.

Kot je pojasnil župan Marko Rupar, ljudje v novejšem delu Goričic vode iz vodovoda sploh niso imeli. »Naselje je bilo zasnovano kot počitniško,

ker pa zdaj večina ljudi stanuje tam stalno, smo se odločili, da tudi tja napeljemo vodovod.« Primarni vod bodo potegnili še do Gornjega Jezera, kjer ga bodo priključili na vaški vodovod, ki poleg Gornjega Jezera oskrbuje še bližnje naselje Laze. »Vaški vodovod se zdaj napaja iz vaškega zajetja, iz katerega pa je voda oporečna predvsem zaradi občasnih vpadov meteorne vode; težave se pojavijo pri prenizkem ali zelo visokem vodostaju na jezeru.« Težav z oporečno

vodo po priključitvi na centralni cerkniški vodovod ne bo več, saj ta dobiva vodo iz površinskega zajetja, ki pa jo prečistijo na posebni čistilni napravi.

Občina bo zgradila več kot tri kilometre primarnega vodovoda. Investicija je vredna dobrih 300 tisoč evrov, s sredstvi po 23. členu zakona o financiranju občin pa jo bo sofinancirala država.

Primarni vod bodo na vaški vodovod priključili do konec septembra. •Petra Trček

za obrambo, s katerim je občino Postojna seznanilo, da ji zaradi javno finančne situacije za leto 2013 ne bo izplačalo odškodnine za uporabo vadišča Poček oziroma sofinanciralo lokalne javne infrastrukture, kar je v nasprotju z dosedanjimi dogovori. Ministrstvo je prvotno napovedalo zmanjšano izplačilo za letos v višini 180.000 evrov (dogovor sicer predvideva 260.000 evrov letno), zdaj pa to v celoti ukinja. Župan Jernej Verbič se je na dopis že ostro odzval, saj je po njegovem mnenju »izbil sodu dno«. Kot je napovedal, bo občina za uveljavitev zavez iz dogovora uporabila vsa pravna sredstva in storila vse, da bo zaščitila lokalni javni interes in interes občanov, ki sicer zahtevajo zaprtje vadišča oziroma vsaj primerno nadomestilo za obremenitve in uzurpacijo prostora. Podžupanja in vodja postojnske pogajalske skupine z ministrstvom Margareta Srebotnjak Borsellino, ki je prepričana, da je dogovor zastarel, vsakoletno usklajevanje in pogajanje pa nesprejemljiva rešitev, pa je predlagala, da občina pripravi tudi odlok, ki bo določal okoljsko takso za Poček, do katere so prebivalci upravičeni.

Občina bo sprejem tovrstnega odloka predlagala tudi ostalim občinam, v katere sega vojaško vadišče. Podžupanja je odločna, da bodo iztržili vse, kar občini pripada, saj »če je denar za vaje, mora biti tudi za pravično odškodnino«.

Postojnski svetniki so potrdili tudi možnost podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v mestnem jedru Postojne (na Tržaški cesti do križišča z Globočnikovo ulico in Ljubljanski cesti do križišča z Notranjsko ulico), ki se jim lahko v času turistične sezone, od 15. aprila do 30. septembra, odobri podaljšan obratovalni čas, in sicer vsak dan največ do 24. ure, ob petkih in sobotah pa največ do 2. ure naslednjega dne. Obvezna priloga je soglasje krajevne skupnosti, na območju katere se nahaja gostinski obrat oziroma kmetija. Tik pred zaključkom naše redakcije so z občine Postojna sporočili, da sta na sestanku župan Jernej Verbič in podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino z ministrom Romanom Jakičem in njegovimi sodelavci dosegla dogovor in pridobila zagotovilo, da bo ministrstvo letos vendarle sofinanciralo investicije v infrastrukturo v Krajevni skupnosti Prestranek.•vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 7 7

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Vode bo zdaj dovolj

Vodovodne cevi so bile salonitne ter premajhnega premera.

Zamenjali vodovodne cevi, napeljane do novega naselja v Begunjah

Novo naselje v Begunjah so zgradili višje od obstoječega vodovoda v tem kraju, zato so se odločili, da tamkajšnje stanovalce oskrbujejo s pitno vodo iz vodnega zajetja v Kožljskem grabnu. Kot je pojasnil Rupar, pa so bile vodovodne cevi dotrajane. »V sistemu je bila mešanica cevi različnih premerov,

salonitnih, nekaj tudi litoželeznih; soočali smo se z velikimi izgubami vode.« Ker so imele cevi premajhen premer, so imeli prebivalci novega naselja v sušnem obdobju težave s količino vode. »Zamenjali smo 620 metrov cevi in s tem bomo povečali dotok vode iz Koželjskega grabna; ljudje bi zdaj morali imeti dovolj

FOTO: ARHIV OBČINE CERKNICA

Begunje – Zaradi težav s količino in kakovostjo pitne vode, ki so jih imeli prebivalci novega naselja v Begunjah, je občina Cerknica letos zamenjala cevi vodovodnega sistema Begunje–Bezuljak ob stari koželjski cesti. »V prihodnjih letih bomo v begunjskem sistemu morali zamenjati še okoli kilometer salonitnih cevi in poleg vrtine zgraditi dodaten vodohran,« je povedal župan Marko Rupar. kakovostne pitne vode,« meni Rupar. Za investicijo je občina odštela skoraj 100 tisoč evrov.

Občina sicer postopoma obnavlja vodovodni sistem v Begunjah, ki poleg Begunj z vodo oskrbuje še naselja Selšček, Bezuljak, Dobec in Kožljek. Pred dvema letoma so

uredili vodovodni sistem v naselju Selšček, čaka jih še nekaj investicij. »Da bo voda resnično kakovostna, moramo zamenjati še nekaj odsekov salonitnih cevi, ki so nevarne za

Na vas po znanje Cerkniško jezero, 4. julij – Dogajanje na Cerkniškem jezeru je, kljub temu da je vode v njem le še za vzorec, pestro, poučno in zanimivo. V nizu najrazličnejših dogodkov smo se lahko v začetku julija udeležili delavnice Spoznaj, varuj in ohrani, ki je pod okriljem organizatorja Jezerski Hram potekala v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ga je zastopala Milena Antonić. V dve uri trajajočem srečanju je Antonićeva na kratko predstavila delovanje Zavoda in nekatere izmed številnih obnovljenih objektov, katerih obnova je bila bodisi sofinancirana s strani različnih državnih in izven državnih finančnih mehanizmov, nekatere pa so

Popravek pri članku Razpeti med dolinami in planinami obnovili lastniki kar sami. Vsa kulturna dediščina je vpisana v zbirni register nepremične kulturne dediščine, ki je maja letos vseboval 29800 enot te dediščine. Antonićeva je poudarila pomen ohranjanja kulturne in stavbne dediščine s posebnim poudarkom na popularizaciji kulturne dediščine že v najbolj ranih otroških letih. V tem segmentu projekt Spoznaj, varuj, ohrani dela pomembne korake, saj z različnimi metodami in s pristopi motivirajo otroke in mladostnike, da začnejo razmišljati, opazovati in spoštovati našo dediščino ter ji pomagati pri njenem ohranjanju. Varovanju narodovega bogastva pa smo bili priča ob dnevu jezera, 29. junija. •dš

Nov TIC z galerijo

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna, 2. julij – Že od prenove stavbe prazni prostori ob vhodu v postojnsko knjižnico so dobili vsebino. V njih je zaživel nov turistično informacijski center za turiste z večnamensko galerijo. Ta bo po besedah direktorja občinske uprave Boštjana Udoviča namenjena tudi razstavam in prodaji izdelkov, ki služijo promociji občine in mesta, izdelkov domače obrti in podobnih. Trenutno je v galeriji na ogled razstava likovnih del osnovnošolcev iz občine Postojna, ki so se udeležili slikarskega ex-tempore z naslovom Zgodba o drevesu.

Prostor deluje tudi kot e-točka, kjer obiskovalci lahko uporabljajo internet in tiskalnik, na voljo je dnevno časopisje, na zunanji ploščadi pa so urejeni mize in stoli za posedanje in klepet ob kavi. Prenova prostora, ki ga je občina sprva nameravala oddati v najem za kavarno, a zanimanja ni bilo, je občino stala 35.000 evrov.

S TIC-em in galerijo upravlja zavod Znanje.

Njegova direktorica Brigita Kidrič je pov-

zdravje in nagnjene k pokanju, zaradi česar imamo velike izgube vode,« pravi Rupar. Pri vrtini v Begunjah pa bodo morali zgraditi dodaten vodohran. •Petra Trček

edala, da občina Postojna v okviru projekta Zeleni kras zagotavlja delovanje turistično informacijskih centrov, za območje občine Postojna, za njihovo vodenje in koordinacijo pa je pooblastila zavod Znanje. Poleg novega TIC-a v centru mesta se turistično informacijska dejavnost pod okriljem zavoda Znanje letos izvaja tudi pri Postojnski jami (pred objektom Svitbar), v prostorih Notranjskega muzeja Postojna ter v prodajno informacijskem objektu v Predjami, na parkirišču pred Predjamskim gradom. »Žal se nam z upravo družbe Postojnska jama ni uspelo dogovoriti, da bi se nudile informacije v skupni info točki (v prostorih družbe Postojnska jama) tudi glede ostale turistične ponudbe na območju občine in regije (gostinska ponudba, prenočitve), pač pa samo glede informacij o naravni in kulturni dediščini,« je na svetniško vprašanje pojasnila Kidričeva. Dodajmo, da kot turistično informacijska točka v centru Postojne delujeta tudi turistična agencija Kompas in Turistično društvo Postojna. •vrž

V članku avtorice Saše Musec Čuk, Razpeti med dolinami in planinami, ki je bil objavljen 21. junija v številki 12, je prišlo do napačnega zapisa. Avtorica članka je zapisala, da je Jernej Rus, markacist in vodnik v PD Logatec, Notranjsko planinsko pot (NPP) večkrat prehodil v treh dneh, kar je napačno, pot je namreč dolga 330 km. Ta podatek so logaški planinci zapisali v brošuri Naših 40 let, avtorica pa je nekatere podatke za članek črpala tudi iz omenjene brošure. Pravilen je zapis, da je Jernej Rus NPP večkrat prehodil v treh etapah po tri dni. Uredništvo

Pahor obiskal SiTOR Stiskalnice Pivka, 4. julij – Poročali smo že, da se

je predsednik države Borut Pahor pred dnevi udeležil slovesnosti ob odprtju muzejske postavitve lovskega bombnika, ki je obogatil zbirko Parka vojaške zgodovine. V okviru svojega obiska v občini Pivka, ki je vključeval tudi pogovore o aktualni problematiki z vodstvom občine, pa je predsednik obiskal tudi eno uspešnejših podjetij na tem območju, družbo SiTOR Stiskalnice, ki je nastala s prevzemom najuspešnejše hčerinske družbe Javorja Pivka, Javor Stroji. Podjetje, ki ga vodi Rudi Tomšič, je specializirano za projektiranje in izdelavo hidravličnih stiskalnic in je največji proizvajalec stiskalnic za industrijo umetnih mas na svetu. Tre-

nutno zaposluje 43 delavcev, njihovi letni prihodki pa so lani znašali dobrih sedem milijonov evrov (leto poprej slabih pet milijonov), lansko leto pa so zaključili s 780.000 evri čistega dobička. »Svojo vizijo podjetje usmerja v prizadevanja za ohranjanje primata pri izdelavi stiskalnic za proizvodnjo plošč iz umetnih materialov, dodatno pa želijo povečati delež stiskalnic za gumarsko industrijo in ohraniti program stiskalnic za lesno industrijo. S prisotnostjo v več branžah in na različnih trgih namreč želijo zmanjšati odvisnost od posameznega programa in s tem lažje premagovati težave, ki so posledica svetovne krize,« so z načrti seznanili tudi predsednika. •vrž FOTO: SIMON AVSEC

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 8 8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 19. julij 2013

Konjeniško popoldne na Nadleškem polju Loška dolina, 13. julij – Na Nadleškem polju so potekale druge Galopske dirke za pokal Loške doline. Člani organizacijskega odbora Petra Komidar, Damjan Poje, Mirko Komidar, Dejan Smole ter Branko in Boris Gerbec so pod okriljem Športnega društva Nadlesk ter pod taktirko in po pravilih Slovenskega galopskega združenja, ki mu predseduje Toni Šturm, pripravili atraktivno konjeniško prireditev. Dirke so na Nadleško polje privabile številne ljubitelje konj iz različnih koncev Slovenije. Ti so se poleg ogleda dirk lahko tudi zapeljali s konjsko vprego, najmlajši pa zajahali ponija. Tekmovalci so se s konji pomerili v več kategorijah. Domačina, brata Turk, pa sta z vprego lipicancev prikazala dresurno vožnjo. Tekmo pa so zaradi neljubega dogodka predčasno prekinili.

Nejc Hlebž. Drugi je bil lanski zmagovalec Aljaž Urbiha, domačin iz Kozarišč v Loški Tekmovanje, ki ga je vodil strokovni komenta- vožnjo vprege s parom Lipicancev tudi letos dolini, naziv tretjega najspretnejšega jezdeca umiril Klemen Turk iz Podcerkve v Loški tor Stane Werbole, se je letos pričelo z dirko pa je osvojil David Kočevar. dolini, ki v vožnji vpreg tekmuje že nekaj ponijev, ki so se pomerili na razdalji 800 Pri galopu čistokrvnih angleških konj na metrov. Konjeniško popoldne se je nadaljeva- let in dosega prepoznavne rezultate. Z istim 1200 metrov se je začelo žal zapletati, saj je bil lo z dirko kmečkih konj. Nato so se kategorije parom je teden pred tem na mednarodni predvideni start iz mehanske štartne naprave tekmi v Lipici opravil kvalifikacije za svetovno zaradi njene okvare spremenjen v leteči start, stopnjevale. SLO TOP križanci – športni B, prvenstvo na Slovaškem, kamor odhaja konec kjer pa se z izvajanjem sodnikovega starta SLO TOP pasma – športni A konji in zatem avgusta. Treningov se loteva tenkočutno še dirka čistokrvnih arabskih konj. Dirka ena od skupin ni strinjala, tako da je prišlo do in sistematično, kar je posledica njegovega polnokrvnih angleških galoperjev na 2000 verbalnega in tudi fizičnega obračunavanja. poklicnega dela na področju vzreje in razvoja Sodniška ekipa je zato nadaljevanje dirk premetrov je bila po nepričakovanih zapletih konj. Pri treningu mu pomaga brat Gregor, odpovedana. kinila. Štartali so le še pripravljeni tekmovalci ki sicer trenira dresurno jahanje, tokrat pa je Zmago sta na kmečki dirki na distanci 800 v dirki polnokrvnih angleških konj na distanci bil v vlogi sovoznika. Napetost tekme se je po 1600 metrov. Zadnja najatraktivnejša dirka metrov slavila Luka Anzeljc in kobila Zala.

Druga sta bila Nina Rupar in konj Živko, tretji sproščujočem pogledu na Turkovo izvajanje polnokrvnih angleških konj na distanci 2000 dresurne vožnje zopet stopnjevala z nastopom metrov pa je bila po odločitvi sodniške ekipe pa domačin Ever Škerbec z Gizelo. plemenitih polnokrvnih arabskih konj, ki so V kategoriji športni konji B sta na 1200 dokončno odpovedana. metrov iz letečega štarta v cilj prva prigalopi- se pomerili na distanci 1200 metrov. V tej kategoriji je zmagala kobila Fatime in jezdec rala kobila Živa in domači jezdec Boris GerSlaven Jovanović iz Tršč iz sosednje Hrvaške. bec, drugi je bil konj Verzo v sedlu Gregor Drugo mesto je zasedel Peter Požar z žrebcem Šilc, tretji pa konj kastrat Apolon in jezdec Kahilom, tretji pa je v cilj prigalopiral Mitja Mitja Mramor.

Na 1300 metrov so tekmovali športni konji A. Mramor in kobila Kara.

Najhitrejša sta bila Mary Lou in jezdec Tomaž Med galopskimi tekmami je navijaško vzdušje gledalcev razvnelo tudi spretnostno jahanje Žmuc, druga sta v cilj prigalopirala Lily in Mitja Mramor, tretja pa Stella in jezdec Darko okrog sodov, kjer se je pomerilo osem jezdecev s svojimi konji, ki so tekmovali v parih Arlič. na izpadanje. Zmagovalni aplavz si je priboril Tekmovalno galopsko napetost je z dresurno

Eko kmetovanje na Menišiji Kožljek, 28. junij – Na kmetiji pri

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Krajcarjevih se je v organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda iz Ljubljane konec junija odvilo predavanje na temo Pridelava vrtnin na ekološki kmetiji. Strokovnjakinji Miša Pušenjak iz mariborskega zavoda KGZS in Ana Ogorelec iz ljubljanskega zavoda KGZS sta predstavili nekatera izhodišča za ekološko pridelavo vrtnin, ki jim je prisluhnilo okrog 70 Notranjk in Notranjcev, tudi otrok.

Predavateljici sta med drugim opozorili na

način obdelave novih njiv ter problematike prevelikega gnojenja, ki ima za posledico nižji donos vrtnin, zaupali nekaj informacij o naravnem zatiranju bolezni in preganjanju škodljivcev ter opozorili na budnost pri spremljanju sprememb na rastlinah ter se dotaknili še nekaterih drugih konkretnih zadev. Ob tej priložnosti so si prisotni izmenjali nekatere koristne izkušnje. Srečanje se je zaključilo z manjšim prigrizkom, ki ga je za prisotne pripravila kmetija gostiteljica. •dš

Na dirkah so se preizkusili tudi arabski konji.

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Druga Galopska dirka za pokal Loške doline privabila ljubitelje konj tudi iz drugih krajev

Med tremi tekmovalci na 1200 metrov je bil najhitrejši Boris Gerbec s kobilo Cuwian, druga sta bila kobila Lave for me in Primož Gorenčič, Zoltanu Vargi pa s kastratom Delone štart ni uspel.

Na 1600 metrov je bil prvi jezdec Nailov Sertash na Suri Gupeto, druga sta bila Peter Požar z Dream Hill, tretja pa Janez Zajc in High Rock.

Neljubi dogodek in odpoved zadnje točke, ki je nekoliko zasenčil zanimivo prireditev, pa organizatorjem ni vzel volje. Kot pravijo, bodo izkušnje, ki so jih pridobili z organizacijo in potekom tokratnega tekmovanja, uporabili pri čim boljši izvedbi tretjih galopskih dirk prihodnje leto.

•Borut Kraševec

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 9 Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Glasbena osvežitev na Trnju

9

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: VALTER LEBAN

Trnje pri Pivki, 12. in 13. julij – Že šestnajst let zapored osvežuje vroče poletne mesece glasbeni festival v Trnju. Gre za edini festival v pivški občini in enega redkih festivalov daleč naokrog, ki že vrsto let kontinuirano ponuja dvodnevno glasbeno dogajanje s spremljajočimi športimi in družabnimi aktivnostni ter z možnostjo kampiranja. Ustanovitelji in gonilne sile festivala so Iztok Djordjević, Samo Vesel in Marko Doles iz društev MKDC Postojna ter Hiša kulture v Pivki. Trojici pa se vsako leto pridruži skupina mladih, ki prostovoljno pomaga pri izpeljavi festivala. Festival ponuja tudi dnevne aktivnosti z različnimi športnimi rekviziti in družabnimi igrami, prav tako pa je poskrbljeno za hrano in pijačo, tuširanje in brezplačno kampiranje.

V petek je na Trnju nastopila skupina Sete star sept z Japonske. Na odru, ki je postavljen v kraški uvali v obliki naravnega amfiteatra, se je v petek zvrstilo še osem bendov. Prav toliko jih je nastopilo tudi v soboto.

V osnovi gre za festival drugačne, izvirne, v medijih bolj ali manj spregledane glasbe. »Na festivalu nastopajo bendi, ki so neuveljavljeni, vendar s svojim delom in ustvarjenjem izpričujejo kvaliteten in nujen poseg v slovensko glasbeno sceno,« je o izboru nastopajočih povedal Doles. Vsako leto pa na festivalu nastopajo tudi skupine iz tujine. Letošnja domača zvezda festivala pa je bila gotovo skupina Srečna mladina iz Ljubljane. »Z letošnjo izvedbo festivala

Praznik na Medvedjem Brdu Medvedje Brdo, 4. avgust – Rdeča nit 25. Kmečkega praznika na Medvedjem Brdu bo tokrat lesarstvo v teh krajih. S prireditvijo bodo začeli ob 14.30, ko se bodo v spretnosti, moči, znanju in izkušnjah pomerili kosci. »Ja, prav gotovo bodo za zmago potrebne vse naštete vrline. Seveda ne bo šlo brez pridnih grabljic, ki se bodo prav tako pomerile, katera bo prva. Sledile bodo igre presenečenja. Skozi vso prireditev si bo mogoče ogledati vse postopke, ki potekajo v lesarski panogi, modelarske in druge izdelke, nekatere pa boste lahko tudi kupili,« so pestro dogajanje napovedali v organizacijskem odboru letošnjega praznika. Medse so povabili tudi evropske prvake iz vrst sekačev. Program bosta povezovala domača dramska igralca, v otroškem kotičku, kjer

bo v ospredju les, pa se bodo zabavali tudi najmlajši. »Tudi letos nismo pozabili na domače dobrote. Pridne gospodinje si že izmenjujejo skrivnosti starih domačih receptov in po vaseh že diši po kruhu, potici in ostalih sladkih dobrotah naših žena, ki že pečejo,« so še povedali organizatorji. Prireditev ne bo minila brez bogatega srečelova z mikavnimi dobitki. Glasbene niti bodo tokrat držali Modrijani. »Vabimo pa tudi vse, ki se želite poizkusiti v kmečkih igrah, košnji, grabljenju in igrah presenečenja, da se čim prej prijavite. Kontaktna oseba za igre je David Žakelj, njegova tel. št. je 041 638 278,« nagovarjajo obiskovalce, da pridejo na dvorišče Doma Medved, in obljubljajo, da so poskrbeli tudi za prometni režim in parkiranje. •bč

Aninih sto let!

Logatec– 4. julija je častitljivi okrogli

FOTO: ARHIV OBČINE LOGATEC

jubilej praznovala Ana Debevc, rojena leta 1912 v Begunjah pri Cerknici. Ob tem jubileju so ji voščili njeni nečaki in nečakinja, direktorica logaškega Doma starejših, Helena Primc Kalan, roko pa ji je ob tem jubileju stisnil tudi logaški župan, Berto Menard.

Sicer pa se je slavljenka rodila kot najstarejši otrok od petih. Mama je družino brez očeta,

saj je slednji že zgodaj odšel v Kanado, težko preživljala, zato je Ana mlada odšla od doma in delala kot hišna pomočnica v Cerknici. Leta 1952 je odpotovala čez lužo, v Cleveland, k sorodnikom in delala različna dela; od čuvanja otrok do dela v kuhinji in pospravljanja. Pridobila je ameriško državljanstvo, si prislužila skromno pokojnino in se po 25 letih vrnila domov v rodno Notranjsko.

Ana je zelo skromna gospa, pravijo njeni prijatelji in sorodniki. Po slavljenkinih besedah pa je tolikšno starost dočakala zato, ker ni uživala tablet, zdravila pa se je s čaji in kakšnim požirkom domačega brinjevca. •bč

smo izredno zadovoljni. Vreme je zdržalo, prišlo je ogromno obiskovalcev in tudi glasbena bera skupin, ki so nastopile, je bila pestra in kvalitetna.« Marko Doles

Občinstvo so navdušili stari pankerski mački Fakofbolan iz Pulja. Na istem odru so kasneje nastopili še njihovi someščani Noisefight.

•Katarina Temkova

FOTO: VALTER LEBAN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 10 10

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 19. julij 2013

Lovec brez puške!

Miro Urbas, predsednik Zveze lovskih družin Notranjske: »Lovstvo je torej tudi skrb za ekologijo«

Kakšen je pravzaprav pomen zveze? Članstvo v območni zvezi, v katero je prostovoljno vključenih deset lovskih družin nekdanje skupne občine Cerknica (danes občine Cerknica, Bloke in Loška dolina), skupaj okrog 450 lovcev, prinaša mnoge koristi. ZLDN predstavlja namreč nekakšno povezavo med lokalnimi lovskimi družinami in Lovsko zvezo Slovenije (LZS), ki vključno z našimi združuje 420 lovskih družin. LZS vsako leto razpiše številna izobraževanja, ki jih v svoj program kot nosilci lahko vključujemo tudi mi in so s strani zveze sofinancirana. Izobraževanja za nove lovce – pripravnike izvajamo v sodelovanju s postojnsko-bistriško zvezo

lovskih družin. Kot zveza se povezujemo tudi preko meja, ob čemer naj omenim Lovsko družino Tetrijeb iz Čabra, primorsko-goransko županijo ter Klub prijateljev lova iz Celovca, v katerega so vključeni koroški Slovenci. Z vsemi vzdržujemo prijateljske odnose, si medsebojno izmenjujemo izkušnje ter se ob različnih priložnostih tudi srečujemo.

Kakšno pa je sodelovanje z drugimi društvi in širše?

Ponosni smo na notranjske rogiste, ki so zelo uspešni v Slovenskem merilu; Lovski pevski zbor Martin Krpan iz Blok se predstavlja predvsem z lovskimi pesmimi, sestavljajo pa ga večinoma lovci; nameravamo ustanoviti tudi aktiv oponašalcev jelenjega

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Miro Urbas opaža, da je pri naših in tujih gostih čedalje večje zanimanje za opazovanje in fotografiranje divjih živali v naravi.

zanimajo predvsem tujci, Nizozemci, Belgijci … Tako pri tujih kot naših gostih se opaža čedalje večje zanimanje za opazovanje in fotografiranje divjih živali v naravi.

Z lovsko fotografijo se sicer ukvarja Klub Diana, je pa res, da nisem pristaš postavljanja kamer v gozdu in menim, da občutka čakanja na pravo fotografijo na preži ne more nadomestiti nič. Ugotavljam, da je že med registriranimi lovci kakih 70 odstotkov opazovalcev ter skrbnikov in zgolj kakih 30 odstotkov takih, ki žival tudi uplenijo.

Vendar se tudi lovstvo spreminja.

Tako je. Čedalje več je pri-

reditev, povezanih z lovom, ki pa niso lov, temveč bolj druženje in izobraževanje.

Organiziramo potovanja po Sloveniji, balinarska tekmovanja, katerih se udeležijo tudi druga društva.

Razmišljamo tudi o čistilni akciji, ki jo izvajamo že leta, smo pa pri tem prizadeti, da se vsako leto potrudimo in vse smeti temeljito poberemo, a ni naslednje leto nič bolje.

Menim, da bi bilo potrebno povišati zavest družbe, pri tem pa bi morali sodelovati vsi in ne le tisti, ki vedno znova čistimo. Če enkrat pospravimo, naj bi ostalo tudi pospravljeno! Lovstvo je torej tudi skrb za ekologijo.

•Damijana Škrlj

Odprli razstavo »Na poti…«

Postojna, 9. julij – Na osrednjem postojnskem trgu pred hotelom Kras so udeleženci študijskih krožkov, ki jih je organizirala Jezikovna šola Athena iz Postojne pod vodstvom Flore Otoničar, predstavili izdelke iz gline, ki so nastali v juniju in juliju, vključeni pa so bili tudi nekateri izdelki iz študijskega krožka Makramejčkanje, ki je na Atheni potekal predhodno. V študijskih krožkih Skrivnostna keramika so udeleženci iz občin Postojna, Cerknica, Pivka in od drugod spoznali glino kot material, se seznanili z izdelavo votlih krogel, valjanjem plošč z

Cerknica, 11. julij – Slikarka Sil-

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Keramika v Postojni vtiskovanjem ali reliefnim izdelovanjem slike, izdelavo izdelkov iz kačic ter zaključno fazo, sočasno uporabo vseh tehnik, ki so bile predstavljene tekom krožka. Krožek je bil za udeležence brezplačen, saj ga je delno financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Kot strokovno sodelavko je krožek gostil Majo Žnidaršič, ki se s keramiko ukvarja že 20 let, svoje znanje pa je pridobivala in dopolnjevala na različnih tečajih, najbolj pa ji je pri srcu japonska tehnika RAKU. Je tudi članica Slovenskega društva keramikov, v svojem dolgoletnem ustvarjanju pa je svoja dela predstavila na različnih samostojnih in skupinskih razstavah.

Razstava, ki so si jo obiskovalci lahko na trgu ogledali med 17. in 21. uro, preizkusili pa so se lahko tudi v gnetenju in oblikovanju gline, je pritegnila tudi številne otroke, ki so z veseljem ustvarjali, dali domišljiji prosta krila ter izdelke na koncu odnesli domov. •dš

vana Lautar, članica Društva notranjskih kulturnikov »Krpan« ter KUD Pa-leta, je s svojim umetniškim ustvarjanjem (v svojem 13-letnem ustvarjanju je sodelovala že na 11 samostojnih ter 30 skupinskih razstavah) tokrat navdušila v cerkniški Galeriji Krpan, kjer bodisi sama ali v sodelovanju z drugimi umetniki pogosto razstavlja. Avtorica je na slikarsko pot stopila kot samouk, kasneje pa svoj talent skozi raznolike tehnike, v katerih se ne ustraši niti olja, akvarela, pastela, kolaža in drugih, in tečaje slikarstva pri akademski slikarki Stanislavi Sluga Pudobski in magistrici umetnosti Karmen Bajec še dodatno razvila in nadgradila. Samostojno razstavo, ki jo je umetnica, velika ljubiteljica narave, poimenovala »Na poti…« je z uvodno

besedo odprl predsednik Društva notranjskih kulturnikov Krpan Cerknica, Danimir Mazi, s spremno besedo, v kateri je predstavila slikarko in njena dela, pa aktualna mentorica Karmen Bajec. Umetnica pravi, da se je za tak naslov odločila zato, ker »ima zame večkratni pomen. Razstava vsebuje dela raznih tehnik in tem ter je plod raznih obdobij nastajanja. Zato je naslov primeren z vseh vidikov »nastajanja« del in prav tako tudi z vidika navdiha za slikanje - saj me »na poti« velikokrat prevzame »motiv«. Navsezadnje pa to poimenovanje pomeni tudi mojo slikarsko pot in upam, da sem, kar se tiče moje slikarske poti, na poti rasti«.

Odprtje razstave sta glasbeno pospremili pianistka Andreja Lekše in solo pevka Lara Zorn. Razstava bo odprta do 25. julija. •dš

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

vi Zavod za gozdove Slovenije, saj je divjad državna last.

Plan vključuje vse posege: od varstva in monitoringa divjadi, biomeliorativnih (izboljšanje naravnih razmer; košnja, vzdrževanje gozdnega robu, kaluž, preprečevanje zaraščanja trvnikov, vzdrževanje vodnih virov …) in biotehničnih ukrepov (krmljenja divjadi) kot tudi odvzema divjadi. Planiranje je potrebno tudi zaradi varovanja kmetov in obdelovalnih površin. Gozdni rob se zaradi zaraščanja travnih površin namreč pomika vse ruka, saj imamo v svojih do njiv. Pomen obdelovanja vrstah tudi enega najboljših površin – tudi košnja, ob »rukačev« v slovenskem čemer naj omenim Notranmerilu, Pavla Nareda. Zelo jski regijski park, ki vzdržuje aktivno je tudi Lovsko travne površine, je tako za kinološko društvo Cerknica. varovanje divjih živali na Povezujemo se z vrtci in eni, na drugi strani pa tudi osnovnimi šolami, kjer radi ljudi, velik. Sicer pa škodo, predstavljamo življenje v ki jo na poljščinah in drugod divjini, vendar brez prikapovzročijo velike zveri, kot so zov orožja in lova. Sicer pa medved, volk in ris, povrne sodelujemo tudi z gasilskimi država, ostalo škodo pa lovske društvi, s športnimi in z družine. Neupoštevanje plana ostalimi ter smo povezani z je strogo sankcionirano, za Zavodom za gozdove, saj je kar poskrbijo tudi lovske skrb za gozdno bogastvo stvar inšpekcije na terenu. nas vseh.

Kako pa je z lovnim turizIn prav sodelovanje z mom v naši regiji?

Zavodom za gozdove na S tem se pri nas ukvarjajo nek način določa vaše delo, posamezniki, vsaka lovska kajne? družina pa se lahko sama Lovci smo pravzaprav izvajal- odloči, kaj bo namenila lovsci strokovnega plana, ki ga za kemu turizmu. Za tovrstni območje cele Slovenije pripra- turizem, ki ni poceni, se

Že kar nekaj mesecev je minilo od slovesnosti v Trščah na Hrvaškem, s katero so minulo leto obeležili 10. obletnico podpisa sporazuma o sodelovanju Zveze lovskih družin Notranjske Cerknica in Lovačkog društva »Tetrijeb« Čabar, ki so se je poleg predsednikov obeh društev, Antuna Arha in Mira Urbasa, udeležili številni lovci in pomembni gostje. S sporazumom so bila urejena številna skupna področja delovanja. Ob takratnem srečanju je bila izražena skrb ob izginjanju divjega petelina ter zavedanje, da brez sodelovanja ne gre. Prav v tem pa se kaže tudi vse večji pomen različnih oblik druženja, pri katerem je lovstvo prav posebne vrste. Nekaj besed sva o lovstvu spregovorila tudi z Mirom Urbasom, predsednikom Zveze lovskih družin Notranjske (ZLDN), ki bo prihodnje leto praznovala 40. obletnico obstoja.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 11 www.nkr-novice.si

Regijske kulturne diagonale

Povzdigni glas

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Cerknica – Meseca maja je priznani švicarski strokovnjak, prof. Robin de Haas, na povabilo Kulturnega društva Notranjska v begunjskem gasilskem domu na dvodnevnih seminarjih predstavil posebno tehniko dihalne koordinacije. Tehnika zelo ugodno vpliva na dihanje ter sproščenost celega telesa in je več kot odlična priložnost za vse, ki želijo poskrbeti za svoj dober glas. Strokovnjak jo še posebej priporoča učiteljem, glasbenikom, pevcem, športnikom, napovedovalcem, javnim govorcem, poslovnežem ter ljudem, ki so bolj podvrženi povečanemu stresu. Poleg boljše predihanosti ter sproščenosti pa izvajalec tehnike dodobra spozna tudi svoje telo. Tečajniki so bili s pridobljenim znanjem zelo zadovoljni ter prepoznali pozitivno razliko po opravljenih vajah. Možnost, da bi se podobnih dihalnih treningov še kdaj udeležili, bo kmalu na razpolago tudi na Notranjskem. Profesorici Barbara Camille Tanze in Rebeka Hren Dragolič, ki sta se Haasovih delavnic v preteklosti že večkrat udeležili, vabita, da učno metodo za zdravo uporabo glasu že septembra preizkusite v Cerknici. Več informacij na www.voiceup.si in tel. št. 051 810 377. •dš

FOTO: ARHIV NKN

Festival otroške popevke Brinjevka Kosovelov dom Sežana v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti že četrto leto zapored organizira otroški festival Brinjevka. Leta 2010 so v Kosovelovem domu v Sežani prvič pripravili festival otroške popevke. Ime so poiskali v verzu pesnika Srečka Kosovela »v jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras«. Brinjevka je festival, s katerim želijo spodbujati nastanek odličnih popevk za otroke, njim pa dati možnost, da pokažejo svojo pevsko nadarjenost. Otroci, ki na festivalu sodelujejo, prihajajo od vsepovsod, tudi s tržaškega Krasa.

Obveščajo, da je na spletnih straneh Kosovelovega doma Sežana in JSKD-ja objavljen javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka, ki bo sklenjen z zaključno prireditvijo spomladi 2014 v Kosovelovem domu v Sežani. Finalni festivalski večer je vsako leto posnela RTV Slovenija, Regionalni center KoperCapodistria in ga s ponovitvami predvajala na svojem TV programu. Tako sodelovanje nadaljujejo tudi v tokratni izvedbi.

Košnja po starem v Predjami

Predjama – Letos že drugo leto ne bo Erazmovega viteškega turnirja, dolgoletne, priljubljene tradicionalne prireditve, s katero so v družbi Postojnska jama Predjamo vrnili v srednjeveški čas. Zato so tukajšnji domačini, Podeželsko društvo Kašča v sodelovanju s krajevno skupnostjo Bukovje in Turističnim društvom Podgura, za popestritev dogajanja pri Predjamskem gradu poskrbeli sami z zanimivo etnološko prireditvijo Košnja po starem.

11

Prvič so zahtevno kmečko opravilo in stare običaje prikazali lani, letos pa so obiskovalcem znova prikazali košnjo na strmih pobočjih pred gradom, ki jih ni mogoče pokositi in pograbiti drugače kot na roke, in vsa opravila, ki sodijo zraven. Dogajanje, ki je pritegnilo turiste in obiskovalce, so spremljali pesem, ples in domače dobrote, za spektakularen zaključek pa tudi premierna predstavitev katapulta z obleganjem (makete) gradu. »Za preporod Predjame kot turistične destinacije, kjer bodo imeli glavno vlogo domačini, je potrebno oživiti legendo o Erazmu Predjamskem in katapult je bil najlažja oblika, zato smo se v krajevni skupnosti Bukovje in društvu Kašča odločili, da se lotimo tega projekta. Ob podpori občine Postojna nam je uspelo zbrati sredstva za izdelavo katapulta, ki bo v prihodnje stalnica na prireditvah v Predjami,« je povedal Dušan Kidrič, predsednik krajevne skupnosti Bukovje.•vrž

POSTOPEK prijave, pogoje, prijavnico in vse ostale informacije najdete na spletni strani: www.kosovelovdom. si ter tudi na www.jskd.si.

Sodelujejo lahko otroci, ki so rojeni 1. 1. 2001 ali mlajši; besedilo prijavljene skladbe za izvedbo mora biti napisano v slovenskem jeziku in še neobjavljeno (izjema so besedila iz zakladnice otroške poezije »Mlada Vilenica«); skladba mora biti še neizdana na nosilcih zvoka in ni bila javno predvajana.

Rok prijave: 31. oktober 2013. Naj Brinjevka dvigne svoja krila tudi letos.

Uspešni maturanti Pred dnevi so maturantje izvedeli, kako uspešni so bili na splošni in poklicni maturi. Na postojnskem Šolskem centru (ŠC) je poklicno maturo uspešno opravilo 89,6 odstotkov ekonomskih in strojnih tehnikov ter tehnikov računalništva v Ilirski Bistrici. Blaž Bortolato (strojni tehnik), Anja Dolenc in Anja Klun (ekonomski tehnik) ter Gregor Šajn (tehnik računalništva v Ilirski Bistrici) so postali zlati maturanti. Nad slovenskim povprečjem pa so bili tudi letošnji splošni maturantje. Splošno maturo je namreč opravilo 97 odstotkov dijakov. Z 31 doseženimi točkami je zlata maturantka Ana Sever.

Ana Sedmak in Juraj Zakarija sta dosegla 29 točk, še pet dijakov pa po 27 točk. Uspešni so bili tudi dijaki strokovnih šol, ki so ob poklicni maturi opravljali še izpit iz predmeta splošne mature. Od 14 dijakov je bilo uspešnih 10 (71,4 odstotkov), kar je tudi nad slovenskim povprečjem, so sporočili iz ŠC. •bč

Uspešna turneja godbe Cerknica v Švici in Avstriji FOTO: OSEBNI ARHIV

Godba Cerknica je 7. julija zaključila tridnevno turnejo po severni Švici in Döllachu na avstrijskem Koroškem. Orkester je izvedel svoj program v štirih različnih in zanj povsem novih ambientih.

Dva koncerta je Godba imela v Rorschachu - mesto z 9.000 prebivalci, ki leži ob Bodenskem jezeru v kantonu St. Gallen.

Prvi koncert je orkester odigral v okviru festivala »Kultur Pur im Pavilion am See« v petek zvečer, v paviljonu tik ob jezeru. Nastop je bil uspešno izpeljan, občinstvo pa je še dodatno navdušil spremljajoči ansambel turneje – Razigrani muzikanti, katerim smo Cerkničani lahko prisluhnili na zadnjem Poletnem večeru. Tretji koncert, z malce lažjim programom, je bil v soboto zvečer posvečen slovenskim Švicarjem in prebivalcem mestne četrti, ki so nas dva dni gostili v svojem kraju, v slovo pa so nam pripravili nadvse prijetno vrtno veselico. Pred tem smo šli na kratek sprehod po centru mesta St. Gallen, ki smo ga zaključili z obiskom knjižnice Stiftbibliothek, ki hrani najstarejše rokopise evropske zgodovine. Izlet smo nadaljevali v regiji Appenzell, kjer smo se z gondolo povzpeli na 1792 metrov visok hrib Hoher Kasten. Na vrhu je Godba razgrela obiskovalce in pohodnike

z nekaj koračnicami, Razigrani muzikanti pa so z domačo glasbo spremljali goste pri obedu v vrteči restavraciji. Na poti domov smo se ustavili v kraju Döllach. To območje nam je Cerkničanom zanimivo zaradi sorodnih geografskih imen (npr. dolina Zirknitz) in tudi lastnih imen, saj približno 200

prebivalcev tega kraja nosi priimek »Zirknitzer«. Po besedah tamkajšnjih prebivalcev so se Cerkničani iz rodne Cerknice v dolino pod Großglocknerjem preselili v 12. stoletju. »Zirknitzerji« so bili našega obiska in nastopa izjemno veseli. Obljubili so, da se zopet snidemo v Cerknici.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 12

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 13

www. cerknica.si

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE NOTRANJSKI ODRED CERKNICA Cesta 4. maja 92, 1380 Cerknica

PONUDBA ZA PRODAJO NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA V LASTI OBČINE CERKNICA

Na podlagi sklepa Sveta zavoda z dne 4. 7. 2013 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA.

Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D) Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.

Predvideni začetek dela bo dne 1. 11. 2013.

Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 10

dneh po objavi razpisa na naslov:

SVET ZAVODA

OSNOVNE ŠOLE NOTRANJSKI ODRED CERKNICA

Cesta 4. maja 92, 1380 Cerknica

z oznako “Prijava na razpis za ravnatelja”.

Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis.

Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.

Predsednica Sveta zavoda

Osnovne šole Notranjski odred Cerknica

Daša Joželj Kranjc

Na podlagi Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni list RS, št. 58/10) Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl.US in 17/08) in Statuta Občine Cerknica (Ur. list RS, št. 58/10) objavlja Občina Cerknica

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo oziroma izvajanje ukrepov varstva okolja in narave ter vlaganj v naravne vire, in sicer za naslednje ukrepe: a. biomeliorativni ukrepi: ~ ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, grmišč, logov, ~ izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov (kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri, ipd.), ~ vzdrževanje gozdnih robov, pasišč in remiz za malo divjad, ~ nakup in sadnja ter zaščita avtohtonih in rastišču primernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, ~ izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, umetnih dupel in prež.

b. biotehnični ukrepi: ~ krmljenje divjadi, ~ vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv. c. tehnični ukrepi: ~ čistilne akcije, ~ čiščenje divjih odlagališč, ~ nabava preventivnih zaščitnih sredstev za preprečevanje škode od divjadi, ~ izobraževanja in obveščanja prebivalcev/šolarjev o stanju in odnosu do gozdnih živali/divjadi in o gozdnem bontonu.

Aktivnosti se morajo izvajati v skladu s to pogodbo, koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, programi in načrti upravljanja z divjadjo, predpisi s področja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in zaščite živali ter drugimi veljavnimi predpisi.

2. OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM RAZPISU

Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: ~ je v Republiki Sloveniji registriran kot lovska družina, ~ ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za lovišče, ki leži v občini, ~ ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku, ~ ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi in občini.

3. MERILA ZA DODELITEV IN VIŠINA SREDSTEV

Vsak vlagatelj prejme sorazmerni del sredstev glede na lovno površino lovišča, ki leži v občini oziroma so sredstva enaka sorazmernemu delu vplačane koncesijske dajatve. V primeru, da se sredstva ne porabijo, se ostanek sredstev enakomerno porazdeli med izbrane vlagatelje.

4. VIŠINA IN ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV

Višina sredstev je 2.359,30 EUR. Dodeljena sredstva za tekoče leto morajo biti v tekočem letu tudi porabljena.

5. RAZPISNA DOKUMENTACIJA

Razpisna dokumentacija za vlogo na javni razpis za sofinanciranje aktivnosti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo vsebuje: ~ Besedilo javnega razpisa, ~ Navodila vlagateljem za izpolnjevanje obrazcev,

Obrazce:

• Obrazec – PRIJAVA NA RAZPIS,

• Obrazec – IZJAVA VLAGATELJA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV,

• Obrazec – VZOREC POGODBE. Vloga mora biti izdelana v skladu z razpisno dokumentacijo.

13

Iz občinske hiše

www.nkr-novice.si

Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica namerava v letu 2013 prodati sledeče nepremično premoženje in sicer: ◌ stanovanje na naslovu: Rakek, Partizanska cesta 6, ID znak: 1659531-7, v izmeri 46,94 m2. ◌ stanovanje na naslovu: Cerknica, Tabor 8, ID znak 1676-359-7, v izmeri 77,51 m2. ◌ prazen prostor na naslovu: Rakek, Partizanska cesta 8A, ID znak: 1659-497-8, v izmeri 346,60 m2. Prostor se nahaja nad knjižnico Rakek. ◌ parc. št. 2382/149 katastrska občina 1676 Cerknica, v izmeri 975 m2. Parcela je namenjena gradnji stanovanjske hiše. ◌ parc. št. 1547/164 katastrska občina 1659 Rakek, v izmeri 835 m2.

Parcela je namenjena gradnji stanovanjske hiše. ◌ parc. št. *81/2 v izmeri 381 m2, parc. št. 571/0 v izmeri 573 m2 in parc. št. 572/0 v izmeri 201 m2, vse katastrska občina 1675 Grahovo.

Navedena zemljišča predstavljajo staro šolo v Grahovem skupaj s funkcionalnim zemljiščem.

Informacije o posameznem predmetu prodaje in morebitne druge informacije lahko zainteresirani dobijo na sedežu Občine Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica ali na tel. štev. 01-70-90-610 in 01-70-90616, vsak delovni dan.

Kontaktna oseba: Olga Smodila, e-mail: olga.smodila@cerknica.si. župan, Marko Rupar

6. NAČIN, ČAS IN KRAJ ODDAJE PRIJAV NA JAVNI RAZPIS

Vlagatelji morajo ustrezno označene vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko (velja datum poštnega žiga) na naslov: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, najkasneje do 30. 8. 2013. Vloga se šteje za pravočasno, če je oddana priporočeno po pošti na zadnji dan prijave, t. j. 30. 8. 2013 ali do 14. ure tega dne oddana v sprejemni pisarni Občine Cerknica.

Vloga na razpis mora biti vložena na predpisanih obrazcih, ki so navedeni v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija, ki obsega vse obrazce, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Cerknica ter na spletni strani Občine Cerknica www.cerknica.si.

Vloga mora biti poslana v zaprti kuverti z obvezno navedbo na sprednji strani »NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE AKTIVNOSTI TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z DIVJADJO«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov vlagatelja.

Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene.

7. NAČIN REŠEVANJA VLOG

Vloge, prispele na javni razpis, bo v roku 14 dni odprla in obravnavala 3-članska komisija, imenovana s strani župana (v nadaljevanju komisija). Odpiranje vlog ni javno. Če komisija ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog komisije pozove vlagatelja, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge ne dopolni v roku ali jo dopolni neustrezno, se vloga s sklepom zavrže. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.

Vlagatelji bodo prejeli sklep o višini odobrenih sredstev. Po preteku pritožbenega roka se bodo z upravičenci sklenile pogodbe o dodelitvi sredstev.

8. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z RAZPISOM

Dodatna pojasnila lahko zainteresirani dobijo na naslovu: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, kontaktna oseba: Jasna Zalar (tel. št.: 01 709 06 34, jasna.zalar@cerknica.si). Številka: 41010-0006/2013 Datum: 19. 7. 2013

župan, Marko Rupar

DRUŠTVO LJUBITELJEV KRIŽNE JAME VABI otroke in mlade iz občin Cerknica in Loška dolina na počitniške aktivnosti »Mladi, naravne vrednote, kulturna dediščina, turizem in kulturna krajina«.

Vsakodnevne aktivnosti, s pomočjo katerih bodo udeleženci spoznali in doživljali naravne vrednote, kulturno dediščino in kulturno krajino območij Cerknice in Loške doline, se bodo odvijale od 12. in 23. avgusta.

Za občane občine Cerknica od 12. do 16. avgusta, za občane občine Loška dolina pa med 19. in 23. avgustom.

Aktivnosti so primerne za otroke in mlade med 10 in 29 let. Izhodišče izvajanja večine aktivnosti bo vhod v Križno jamo v bližini vasi Bloška Polica.

Več informacij o aktivnostih in prijavni obrazec najdete na spletni strani www.krizna-jama.si Dodatne informacije na tel. št. 041 940 321 (Matej).

Prijava je mogoča do zapolnitve prostih mest.

Lepo vabljeni.

Društvo ljubiteljev Križne jame Sofinancirata občini Cerknica in Loška dolina.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 14 14

Obvestila in horoskop Anine zvezde Kako prenašajo ločitev

OVEN Oven po ločitvi igra in se kaže kot pravi moški. Drugim ne pokaže, da trpi, je pa zelo nervozen, prepira se pri vseh drugih stvareh in ne prizna, da je to zaradi ločitve. Če je bil na začetku osvajač, je zdaj še bolj uporniški, da se vrne nazaj – na katerikoli način. Najboljše je, če se začne ukvarjati s športom in pozabi.

BIK Kadar so prizadeti, so najrajši sami. Sedijo doma, jedo, poslušajo glasbo in pesmi, ki ga spominjajo na bivšo. Potrebuje zanesljivost v dolgi zvezi. Ko najde tako, mora biti zveza resna že od samega začetka. Toda ko se vrne domov, ugotovi, da mu ni nič pomagalo in spet nadaljuje s hrano in pijačo.

DVOJČKA Dvojčki delujejo, kot da jih nič ne briga. Izgledajo pozitivno in nasmejano, kot so bili prej, a vseeno v sebi trpijo. Čeprav ločitev prebolijo malo lažje kot ostali znaki, tudi njim ni lahko na začetku.

Svoje dekle kličejo brez prestanka in ji pošiljajo sms sporočila in se nočejo sprijazniti s tem, da je konec. Če se jim ne uspe vrniti, iz besa zbrišejo vsa sporočila in skupne slike.

RAK Raki so zelo čustveni in so na partnerja zelo navezani. Ločitev težko prenašajo. Zaprejo se v hišo in padejo v depresijo. Potrebuje podporo drugih, da preboli. Potem gre ven, pije, kadi in išče pozornost od kogarkoli. Ker je sam zvest, prevare nikoli ne odpusti, pa čeprav je ločitev še tako težka.

LEV Ko Leva zapusti dekle, to vedo vsi. On trpi dramatično, čeprav njej tega ne bi nikoli pokazal in bi to pomenilo, da se ne spoštuje.

Situacija je veliko boljša, če je on prekinil z zvezo. Ne ve več, ali mu je zlomila srce ali ga je samo ponižala. Čim Lev opazi, da ga drugi opazijo, žalost hitro mine.

DEVICA Devica po ločitvi razmišlja kako, zakaj in zaradi česa?! Ne pomiri se vse dotlej, ko najde vzrok za ločitev. Obsoja sebe, se zapre vase in najtežje preboleva to, da jo vidi vsak dan. Sprememb nima rad.

Device niso zaljubljene na prvi pogled, a ko se zaljubijo, je to nevarno.

TEHTNICA Tehtnice po ločitvi ne bodo nikomur pokazale, da trpijo. One še naprej hodijo ven, osvajajo, flirtajo in se igrajo tako kot prej. Čeprav ne trpijo dolgo, jim najtežje padajo tiste burne ločitve, saj prepirov ne prenašajo. Našli si bodo deset novih, da bi pozabili tisto staro. ŠKORPIJON Škorpijoni zelo težko prenesejo ločitev. Dolgo trpijo, vse držijo v sebi in ne govorijo z nikomer. Mislijo, kje je zdaj ona in kaj dela.

Izmišlja si načrt, kako se ji maščevati in kaj naj naredi, da bo ljubosumna.

Zagotovo je ne bo klical ali pa v primeru, da bi jo odgnal še dlje od sebe, čeprav mu bo še tako težko.

Notranjsko-kraške novice

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkrnovice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Prodam Suha bukova drva, na paleti 1 m x 1 m x 1,8 m, razrezana na 33 cm. Cena: 120 eur. Tel.: 031 857 652.

20-litrsko posodo za vino (flaškon), stekleno, v plastični mreži. Cena: 10 eur.

Tel.: 031 354 706.

Deske za šolanje in colarce za streho, 2,5 cm, 1 m3. Cena: 130 eur.

Tel.: 041 373 257.

Gozdarsko prikolico, rabljeno, roka riko r3, dolžina roke 4 m. Cena: 4,5 eur.

Tel.: 041 373 257.

Toplotno izolacijo URSA FDP 2, 211 m2, debeline 8 cm, primerna za izolacijo predelnih gips sten, sendvič zidov. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 682 729.

Kupim Odpadne kovine. Tel.: 031 857 652.

Mizarski ponk, mize, omare, skrinje, voziček lojtrnik, ciza, ročni mlin za žito (žrmlje) in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremičnine Prodam 2-sobno stanovanje v Pivki, v središču mesta, delno obnovljeno, opremljeno.

Tel.: 031 643 905.

Oddam Garsonjero v Postojni, v središču mesta, 30 m , opremljeno. Tel.: 031 787 345.

2

Pisarno v Postojni, v souporabo, primerno za svetovalno dejavnost, povezano z zdravjem, s prehrano, z mediacijo, s psihoterapijo, z gibanjem, s svetovanjem …, primerna za skupine do 8 oseb. Tel.: 031 371 143.

Drugo Ugodno in kakovostno opravim slikopleskarska dela. Tel.: 031 379 819.

Slikopleskarstvo Glaser Boštjan s. p., Ivanje selo 33, Rakek.

STRELEC Strelec po ločitvi ne sprejme realnosti in se poskuša vrniti. Ne ve, kaj bi sam s seboj, najraje bi šel iz svoje kože, pobegnil nekam in morda celo res odpotuje. Trpi zelo, a ne dolgo. Vseeno je pozitiven in sebi ne dovoli, da bi padel v depresijo, saj ona ni edina na svetu.

Žanjemo žita in ajdo z mini kombajnom, na malih površinah. Tel.: 070 754 468.

KOZOROG Kozorog vali krivdo nase. Razmišlja, kaj je narobe naredil, spominja se svojih postopkov, za katere misli, da so bili slabi.

Misli, če ne bi tega naredil, sigurno ne bi bil zapuščen. Čeprav izgleda hladno, se povleče vase in trpi. Takrat je najrajši sam in želi, da ga pustite na miru.

Prodaja italijanske keramike po ugodnih cenah. Tel.: 041 336 881.

VODNAR Vodnarji svojo žalost delijo s prijatelji, ker so oni vseeno na prvem mestu. Od njih je odvisno, koliko se bodo potrudili, da bi se oni vrnili k partnerju ali pa ga pozabili. Spremembe imajo radi, toda če se zaljubijo, naredijo vse, da bi se vrnili. Vodnarji se zaljubljajo pogosto. Pri vračanju so sposobni stati pred njegovo hišo in ga čakati.

RIBA Zapuščenim Ribicam je zelo težko. Sedijo doma, žalujejo, jočejo in resnično jim je hudo. Pomilujejo same sebe in mislijo, kako je njim najtežje na svetu. Počutijo se zapostavljeno. Pijejo in kadijo, a jim to ne pomaga. Prav bi jim prišel nekdo nov, da bi jih samo poslušal in razumel, kako zelo krvavi njihovo ranjeno srce.

MALI OGLASI

Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

petek, 19. julij 2013

Oskrba malih živali. Nega, striženje, trimanje psov in mačk, masaža, akupresura, etologija, psihologija, socializacija, prevzgoja ... Naročanje na tel. št.: 041 626 175 in 031 689 726. http://freeweb.siol.net/vesbo. Bojan Kreft s.p., Veliko Ubeljsko 34, Hruševje.

Mlajša upokojenka iščem delo za pomoč v gospodinjstvu in/ali pomoč starejšim ljudem. Tel.: 031 368 181.

Izbiramo najboljši poletni recept!

Na uredništvu Notranjsko-kraških novic vas bomo do jeseni nagovarjali in vabili k akciji

zbiranja najbolj zanimivih, posebnih, osvežujočih in notranjskih receptov.

Na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si ali poštni naslov Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec, s pripisom Poletna akcija, pošljite recepte, ki so po vašem mnenju najboljši, najokusnejši in vsebujejo tradicionalne notranjske sestavine.

Nekoga izmed vas, ki bo poslal najizvirnejši poletni recept, bomo nagradili.

Akcija

poteka v sodelovanju z

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

iz Slavinj

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo.

Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si www.notranjskokraskenovice.si Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Zahvala Ob izgubi našega dragega moža, očeta in ata ALOJZIJA KLANČARJA (1930–2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, izkazano pomoč, stisk rok in tople besede.

Posebna zahvala LD Cerknica za pogrebno slovesnost in izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Jožica, sin Slavko in hči Malči z družinama

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 15 www.nkr-novice.si

15

Napovednik in razvedrilo

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 23. avgusta do 5. septembra. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 19. avgusta, na e-naslov urednistvo@ nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Prireditve, predavanja Razstava članice Društva notranjskih kulturnikov Krpan, slikarke Silvane Lautar, na ogled do 2. 8. v galeriji Krpan v Cerknici.

19. 7. Odprtje razstave in kiparsko-slikarske delavnice na izviru Obrh, ob 20. uri v Žagi na Vrhniki pri Ložu.

23. 7. Koncert ansambla Tik Tak, ob 19.30 pred hotelom Kras v Postojni.

25. 7. Rap koncert Rapete, ob 20.30 pred hotelom Kras v Postojni.

30. 7. Nastop mehiške skupine Mariachi Fiesta en Jalisco, ob 20.30 pred hotelom Kras v Postojni.

4. 8. 25. Tradicionalni kmečki praznik, od 14.30 dalje pri cerkvi sv. Katarine na Medvedjem Brdu.

17. 8. 35. Tradicionalna Krompirjeva noč, od 18. ure dalje na Velikem Ubeljskem.

Kultura 19. 7. Koncertni večer kitarista Thomasa Müllerja Peringa, ob 20. uri v Jamskem dvorcu v Postojni.

19.–21. 7. 3. mednarodni Festival amaterske kulture (FAK), z gledališkimi predstavami bodo na odprtih prizoriščih v mestu Postojna sodelovale skupine iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine ter Srbije.

20. 7. Zaključni koncert Mednarodnega festivala kitare Postojna 2013, ob 19.30 v avli Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni.

1. 8. »GROOVY SUMMER NIGHT«, koncert Vokalne skupine Katrinas in Big Band VOX z glasbenim programom, ki bo vključeval funk, latino, fusion in soul glasbo, na sporedu bodo tudi največje uspešnice zasedbe Katrinas ter izbrani jazz standardi v priredbi za big band in vokalni trio, ob 20.30 na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

6. 8. Večer klapskega petja, nastopajo: Klapa Semikanta, Fritole in Zvonejski Kanturi, ob 20.30 na trgu pred hotelom Kras v Postojni. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Glasbene šole v Postojni.

8. 8. Nastop harmonikarskega orkestra Pustotnik in plesalcev stepa plesne šole Lukec iz Krškega, ob 20.30 na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

Za otroke 24. 7. Otroška predstava Strah ima velike oči, ob 19.30 pred hotelom Kras v Postojni.

31. 7. Lutkovna predstava o Piki Nogavički, gusarju Nogcu in zakladu ter plesna animacija s pevko Claudijo in škratom Zmešnjavčkom, ob 19.30 pred hotelom Kras v Postojni.

7. 8. Otroške igrarije z Lucijo Kavčič, ljudski povedki bo sledilo povabilo otrokom, da se skupaj naučijo zaplesati preproste ljudske plese ob spremljavi harmonike.

Na ljudske inštrumente pa se bodo naučili igrati ritmično spremljavo raznim pesmicam, ob 19.30 na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

Rekreacija 17. 8. Pohod po Loški dolini in spoznavanje njenih lepot, ob 8. uri v Loški dolini.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Nori sezonski popusti.

1. nagrada: darilni bon za nakup v vrednosti 30 evrov: Veronika Gantar, Petkovec 31, Rovte; 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov: Darja Mahnič, Tržaška 12b, Postojna; 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov: Mirka Benčič, Pot na Kal 1, Pivka. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Manufaktura d.d., Sedejeva ulica 6, 5000 Nova Gorica, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Manufaktura d.d., Sedejeva ulica 6, 5000 Nova Gorica. 1. nagrada: darilni bon za nakup v vrednosti 30 evrov; 2. nagrada: darilni bon za nakup v vrednosti 20 evrov; 3. nagrada: darilni bon za nakup v vrednosti 10 evrov. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 16. avgusta 2013.

14 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

/ kupon



NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 16 16

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

petek, 19. julij 2013

120 curkov vode za 120 let dela

V Novi vasi so gasilci ustanovili društvo že daljnega leta 1893 – V nedeljo, 21. julija, bodo jubilej proslavili tudi s slavolokom v obliki kroga, ki ga bodo oblikovali s 120 curki vode Nova vas na Blokah – V počastitev visokega jubileja, 120-letnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Nova vas, so gasilci 13. julija pripravili slavnostno sejo, na kateri so Franc Škrabec, Drago Jakopin, župan Jože Doles, Zvonko Govednik in predsednik PGD Nova vas Miloš Kogej spregovorili o tem, kako se je v 120 letih razvijalo gasilstvo na Bloški planoti. To nedeljo, 21. julija, pa bodo obletnico popestrili še z zanimivim dogajanjem pri gasilskem domu v Novi vasi.

Več kot 400 gasilcev iz več kot 50 društev iz vse Slovenije se bo ob 15.30 zbralo pri gasilskem domu. Visok jubilej gasilcev iz nove vasi bodo počastili s slavolokom v obliki kroga, ki ga bodo oblikovali s 120 curki vode. Bloški gasilci se bodo sodelujočim društvom zahvalili s posebnimi priznanji. Predstavnik Gasilske zveze Slovenije bo podelil državna priznanja in plamenice, PGD Nova vas pa bo ob visoki obletnici prejela še zlati znak Civilne zaščite. Po uradnem delu gasilci vabijo na veselico.

FOTO: PETRA TRČEK

Prelomnica pred 20 leti

Gasilci v Novi vasi so že prejeli priznanja Gasilske zveze Cerknica, v nedeljo bodo podelili še priznanja in plamenice Gasilske zveze Slovenija.

Na slavnostni seji so podelili priznanja Gasilske zveze Cerknica. Priznanje gasilske zveze tretje stopnje so prejeli Metod in Blaž Zabukovec, Klemen, Jure, Dejan in Tomaž Rot, Gregor Ponikvar, David Brus, Blaž Knavs, Marija Glavan, Marija Zalar, Klemen Zgonec, Danijel Ivančič ter Uroš in Maja Zakrajšek.

Začetki organizirane protipožarne obrambe na Blokah segajo 120 let v preteklost. Gasilci so se združili v društvo že leta 1893. Kot je ob visokem jubileju povedal predsednik PGD Nova vas Miloš Kogej, je bila stota obletnica društva pred dvajsetimi leti zelo pomembna prelomnica v delovanju gasilcev. »V tistem času se je menjalo vodstvo društva, spreminjal se je tudi način dela in razmišljanja,« pravi Kogej.

Najprej so se lotili dela na področju izobraževanja, nato so kupili staro avtocisterno in jo obnovili. »Načrtno smo začeli delati z mladino, saj je dejstvo, da je vse težje in težje mladino privabiti v tako humanitarno dejavnost.« Kot je še dejal, so se v tistem času povečale tudi potrebe drugih dejavnosti na Blokah, zato so bili prisiljeni razmišljati o novih prostorih društva.

Zgradili so gasilski dom. »Zadnjih pet let pa smo se zopet posvetili izobraževanju in tehniki. V tem času gre posebna zahvala motorju društva,

Zvonetu Govedniku, ki je vsa ta leta s svojo ekipo uspešno vodil društvo. Naštel bi lahko vsaj 40 članov, ki se v zadnjih 20 letih aktivno vključujejo v delo društva,« je še povedal Kogej.

Gasilci pa gledajo tudi v prihodnost. Svoje sile bodo usmerili v pomlajevanje operativnega članstva in strokovno usposobljenost gasilcev, pravi Kogej. »Razširiti pa želimo tudi povezovalno funkcijo med občani Blok.« Kogej je še poudaril, da jim je po petnajstih let uspelo sestaviti mlajše jedro, ki bo lahko prevzelo tako operativne kot vodstvene dejavnosti društva. »Tej skupini bomo poskušali omogočiti primerno tehniko in izobraževanja, ki jih danes potrebuje gasilec.« Gasilci se lahko pohvalijo, da so prisotni tudi v dejavnostih v osnovni šoli. »Tudi naslednje generacije bomo v rani mladosti poskušali »zastrupiti« z mislijo o plemenitosti pomoči sočloveku,« je še dejal Kogej.

•Petra Trček