Vse web

5 ladit na h m e r g e s Jaz Snežnik!

Certifikat za kakovost

Zlato za kegljača

11

16 Notranjske novice, d.o.o., Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica

a lok

iskujemo

Raz

Vode ne prekuhavajo več

ln o

12let petek, 4. julij 2014, letnik XIII / št. 13 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Razgibano poletje v regiji Končno je tu čas počitnic in oddiha, zato smo se v tokratnem Središču razgledali po dogajanju na zunanjih prizoriščih regije.

Veliko prireditev ostaja stalnica poletja, je pa letos tudi nekaj novosti.

Ena od teh, ki že poteka od konca junija, je Logaški poletni festival, ki privablja različne glasbene okuse. Popoldnevi v Rovtah so bolj otroško obarvani, največji njihov praznik pa bo Kmečki praznik v avgustu. Poletne dneve v Loški dolini bo 12. julija obarvala Galopska dirka, teden dni kasneje pa bodo na prireditvi ob 70-letnici tamkajšnjega letališča nad Nadleškim poljem letala akrobatska letala Slovenske vojske. Že to nedeljo vas organizatorji vabijo na tradicionalni Furmanski praznik v Postojno, s katerim bodo Postojnčani odprli aktivno in zabavno poletje, ki bo v glavnem v središču mesta.

2 3 4

FOTO: ARHIV TD

Bloški smučar dobil stalno razstavo V večnamenski dvorani na Blokah je na ogled razstava o bloških smučeh in smučarju Nova vas na Blokah, 21. junij – V avli in dvorani večnamenske dvorane na Blokah so odprli stalno muzejsko razstavo o bloškem smučarju, na kateri so poleg številnih ohranjenih predmetov, zapisov, filmov in fotografij na ogled tudi stare bloške smuči, datirane od leta 1880 do leta 1940, ki so sicer v lasti Slovenskega etnografskega muzeja in družbe Elan. »Bloško smučanje je bogastvo našega prostora in celotne Slovenije, saj je prvo smučanje v Srednji Evropi,« je ob odprtju dejal bloški župan Jože Doles.

»Na relativno majhnem prostoru smo uredili razstavo, ki pove vse o tej bogati in pomembni dediščini Bloške planote,« je bil zadovoljen Doles.

Obsežno razstavo je s sodelavci pripravila Irena Škrabec, ki je pojasnila, da je vsebina razstavljena v kronološkem zaporedju in po tematskih sklopih, dopolnjujejo pa jo interaktivne komponente in vsebine. Za najmlajše obiskovalce so pripravili ustvarjalni kotiček.

Kot je poudaril Doles, Bločani dediščino smučanja ohranjajo tudi na druge načine. »Z nekaj premori že od leta 1975 prirejamo Bloške teke, aktivna pa je tudi skupina starosvetnih bloških smučarjev, ki popestri marsikatero prireditev in se predstavlja tudi drugod po Sloveniji.«

Obiskovalci, ki si želijo ogledati muzejsko razstavo o bloškem smučarju v večnamenski dvorani v Novi vasi, morajo prej poklicati na občino Bloke.

Bloške smuči so slovenski simbol

FOTO: PETRA TRČEK

Ob odprtju stalne muzejske razstave se je obiskovalcem predstavila skupina starosvetnih bloških smučarjev, ki ohranjajo tradicijo.

Direktorica etnografskega muzeja Bojana Rogelj Škafar je opozorila, da so starodavne bloške smuči nacionalni etnografski simbol in jih etnologi postavljajo ob bok avbi, čipki, poslikanim pirhom, korantom in drugim. »Etnologi bloške smuči prepoznavamo kot simbol identitete Bločanov; a simbol ni prazna beseda, gre za način življenja, kar so opazili že Valvazor ter poznejši pisci in filmarji.« Smuči so bile na Bloški planoti transportno sredstvo, ki je omogočalo premikanje, bile so del vsakdanjega načina življenja. Tradicijo smučanja je prekinila italijanska okupacija med drugo svetovno vojno, saj so požgali vse najdene smuči.

Do takrat so jih uporabljali, ko so odhajali po

vsakodnevnih opravkih: v gozd, na lov, v mlin, šolo, cerkev. »Na njih so se zabavali, se igrali; izdelovali so jih doma, po večini iz bukovine, včasih iz brezovega, javorovega in jesenovega lesa ter tu in tam iz češnje, brestovine in hruškovine,« je povedala Rogelj Škafarjeva.

O izvoru smuči obstaja več teorij. »Kolegi, ki so se s tem bolj poglobljeno ukvarjali, jih uvrščajo v staroslovanski kontekst, se pravi, da so prvina, ki je morala prti s prvotno naselitvijo.« •Petra Trček

2

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. julij 2014

Od klasične glasbe do kmečkih iger Za začetek poletja v Logatcu festival klasične glasbe, v Rovtah športno-zabavne prireditve, za konec pa Logaško poletje – Na Medvedjem Brdu se že pripravljajo na tradicionalni Kečki praznik FOTO: ARHIV TD

Logatec, Medvedje Brdo, Rovte – Poletno dogajanje v Logatcu se je konec junija začelo s prvim Logaškim poletnim festivalom, ki ga je letos prvič pripravil Simfonični orkester Cantabile. Danes, 4. julija, se v Rovtah začenja prireditev Poletje v Rovtah, člani Turističnega društva Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše pa 3. avgusta vabijo na že 26.

Kmečki praznik. Na njem bodo svoje spretnosti pokazali kosci in grabljice, prikazali bodo prekrivanje streh nekoč in danes in poskrbeli za obilo zabave. Za zaključek poletja bodo s prireditvijo Logaško poletje v Grajskem parku kot vedno poskrbeli študentje.

Spes, trobilnega ansambla Akademije za glasbo v Ljubljani Classico, kvarteta klarinetov Claritet iz Slovenj Gradca in moške vokalne skupine Pushluschtae. »Upam, da bomo s tem poživili poletje in pokazali, da je v Logatcu in okolici veliko odličnih glasbenikov,« dodaja Grdadolnik.

Več informacij je v napovedniku na strani 19.

Poletje v Rovtah Poletje bodo v Rovtah začeli s popoldanskimi otroškimi delavnicami, ki bodo 4. julija. Sobota bo dan športa; zjutraj se bo začel turnir v balinanju, kolesarji pa se bodo odpravili po krajevni skupnosti Rovte. Popoldne se bodo lahko športniki na Kovku sredi Rovt pomerili v nogometu na odboj, streljanju z zračno puško in v ulični košarki, zvečer pa se bodo s Kovka

Na kmečkem prazniku na Medvedjem Brdu so lani pokazali, kako varno je delati v gozdu, letos pa bodo prikazali, kako se spoprijeti s posledicami žledoloma.

pohodniki odpravili v neznano. V nedeljo so domačini pripravili veselico z Mambo s, obljubljajo pa tudi bogat srečelov.

Zabavno, a tudi poučno Pri pripravi Kmečkega praznika na Medvedjem Brdu, ki je na prostoru pred Domom Medved, sodeluje več kot 200 krajanov. Kot je povedal Vojko Panič, je moto letošnje prireditve predstavitev krovstva nekoč in danes. »Krovci bodo prikazali, kako so strehe prekrivali s slamo, skodlami in podobnim, pa tudi najbolj moderne načine.« Že tradicionalno se bo praznik začel s kmečkimi igrami, na katerih se bodo pomerile skupine, sestavljene iz kosca in dveh grabljic.

Skupine se za igre lahko prijavijo do 2. avgusta pri Davidu Žaklju (041 638 278). V sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna pa bodo prikazali še, kako odpraviti posledice žledoloma. Na Medvedjem Brdu bodo še stojnice z domačimi izdelki in pridelki ter srečelov, za zabavo pa bosta skrbela ansambel Pogum in Nuša Derenda. izkupiček prireditve vsako leto vložijo v kraj: uredili so že športno igrišče

Naročnik oglasa: SLS

»Po zaključku šolanja običajno nastopi zatišje, nič se ne dogaja, zato smo se odločili, da ta čas popestrimo s festivalom, ki daje poudarek umirjeni klasični glasbi,« je povedal vodja orkestra Cantabile Marjan Grdadolnik. Festival je s koncertom Za dušo in srce odprl orkester, obiskovalci pa so že lahko prisluhnili tudi kitarskemu večeru Maria Kurtjaka, Špele Simonišek in Katje Razložnik ter si v »kinu« ogledali dokumentarni film Milana Trobiča in Primoža Godine Idrijska železnica. Logaški poletni festival se dogaja na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu, v primeru slabega vremena pa v Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte.

4. junija bo na ogled mladinski film Kresnik − Ognjeno izročilo, nato pa se bodo do 12. junija na festivalu zvrstili koncerti Vipavskih tamburašev, vokalno-instrumentalne skupine

na Veharšah, pokopališče in poslovilno vežico, nekaj denarja so namenili gasilcem. »Vsako leto prirejamo miklavževanje za otroke do 12. leta starosti in ljudi, starejše od 70 let,« dodaja Panič, ki tudi letos pričakuje veliko obiskovalcev.

Adijo, poletje Klub logaških študentov bo od 22. do 30. avgusta v Grajskem parku v Gornjem Logatcu organiziral dneve športnih, otroških in zabavnih prireditev. Športni navdušenci bodo pokazali spretnosti ali pa le opazovali igralce na turnirjih v ulični košarki, odbojki in nogometu na vodi, študentje pa bodo pripravili tudi nočni tek. Na Art marketu se bodo predstavili lokalni ustvarjalci, medtem ko se bodo najmlajši zabavali na pravljičnem popoldnevu in na športno obarvanem dnevu. Na veselici bodo za dobro vzdušje poskrbeli Mambo Kingsi, na rock koncertu pa različni izvajalci s skupino Elvis Jackson na čelu.Konec julija bo podroben program objavljen na spletni strani www. logaskopoletje.com.

•Petra Trček

3

V središču

www.nkr-novice.si

Pester julij Julija bodo na Nadleškem polju galopske dirke in slovesnost ob 70-letnici partizanskega letališča

arabski konji. Domačin Klemen Turk bo predstavili tudi vprege. Domačini bodo poskrbeli za ponudbo domačih dobrot, medu in ročnih del, naprodaj pa bo tudi konjeniška oprema. Otroci se bodo lahko zamotili na igralih ali zajahali ponija.

Zvečer bo za zabavo poskrbel ansambel Jelen.

Na konjeniški prireditvi na Nadleškem polju, ki jo pripravlja Športno društvo Nadlesk, se bodo konjeniki pomerili na galopski dirki polnokrvnih angleških konj, ki bodo tekmovali na kratke, srednje in dolge proge. Poleg tega bodo konjeniki pokazali spretnost pri vzporednem jahanju okoli sodov in se pomerili v dirkanju s poniji, kmečkimi konji ter športnimi B in A ter

Nadleško polje bo že 20. julija spet pritegnilo številne obiskovalce. Tistega dne ob 11. uri se bo namreč začela slovesnost ob 70-letnici partizanskega letališča.

Slavnostna govornika bosta partizanska zdravnica Zora Konjajev in partizanski komandant France Sever Franta. Prireditev bo kulturno in letalsko obarvana. V sodelovanju s Slovensko vojsko bo polje preletelo letalo Pilatus, na nekdanje letališče se bo spustil helikopter, obiskovalci bodo videli akrobatske lete, člani cerkniškega kluba Hexfly pa bodo poleteli z zmaji in ultralahkim letalom. •Petra Trček

Naročnik oglasa: SDS

Loška dolina – Poletne dni v Loški dolini bo 12. julija že tretjič športno-zabavno obarvala Galopska dirka za pokal Loške doline, medtem ko bodo 20. julija na Nadleškem polju slavnostno obeležili 70-letnico tamkajšnjega partizanskega letališča.

Živahno poletje Na postojnskem poletju Tinkara Kovač, Adi Smolar, Nuška Drašček, Alfi Nipič, Jani Kovačič, Ana Pupedan, Venera, Siddharta in drugi V začetku tega tedna se je na osrednjem postojnskem trgu začel poletni kulturno-zabavni program, ki bo v organizaciji občine z različnimi glasbeno-plesno-filmskimi dogodki in predstavami za otroke popestril julijske in nekaj avgustovskih večerov v mestu. V drugi polovici avgusta bo Postojna v znamenju festivala Zmaj ‘ma mlade, vmes pa se bodo odvijali tudi festival klasične kitare, mednarodni glasbeni festival mladih, festival amaterskih gledaliških skupin, na Pivškem festival Trnjefest, Krompirjeva noč in še nekaj drugih dogodkov.

Naročnik oglasa: Zavezništvo Alenke Bratušek

Že to nedeljo bo pri Postojnski jami v organizaciji Turističnega društva Postojna potekal tradicionalni 23. Furmanski praznik. Celodnevni program, obarvan s furmanstvom, konji, starimi obrtnimi, bo že dopoldan ponudil prikaz prek 40 razstavljavcev domače in umetnostne obrti, predstavitev starodobnih vozil, tekmovanje v kuhanju furmanskega golaža in v diatonični harmoniki, otroške delavnice na temo furmanstva, jahanje konj, vožnjo z zapravljivčki… Vrhunec bo popoldanski sprevod furmanov s konji, z vozovi in s tovori.

V večernem zabavnem programu pa bo med drugimi nastopila Tinkara Kovač. Turistično društvo Postojna prireja tudi 16. Mednarodni glasbeni festival mladih, na katerem bodo na različnih prizoriščih zaigrale in zapele domače in tuje mladinske glasbene zasedbe. V srednjeveškem ambientu Predjamskem gradu bo v njegovem okviru 3. avgusta na sporedu koncert tradicionalne irske glasbe.

Precej glasbenih dogodkov za različne starosti in okuse bo ponudil tudi poletni utrip v organizaciji občine Postojna. Nastopilo bo kar nekaj znanih imen zabavne in narodnozabavne glasbe, v Postojni bodo gostovali tudi ameriška jazz pevka Gwen Huges, Adi Smolar, Nuška Drašček in The Beatles revival, ki bodo preigravali glasbo nepozabnih Beatlov.

Postojna bo tudi letos od 13. do 20. julija gostila mednarodni festival kitare s poletno šolo kitare, v okviru katere se bo zvrstilo več koncertov klasične kitare. Med drugimi bo v Postojni gostoval tudi svetovno uveljavljeni kitarski mojster Carlo Marchione iz Maastrichta.

Sledil bo mednarodni festival amaterske kulture v organizaciji Teatra Harlekin, v okviru katerega bodo z gledališkimi predstavami na odprtih prizoriščih v mestu od 18. do 20. julija sodelovale skupine iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter iz Srbije.

Zmaj ‘ma mlade je polnoleten Avgust je v Postojni že tradicionalno posvečen priljubljenemu festivalu Zmaj ‘ma mlade, brez katerega postojnsko poletje ne bi bilo, kar je, in ki je tudi s pomočjo društva podpornikov ob zmanjševanju občinskih, sponzorskih in donatorskih sredstev uspel preživeti in doseči prag polnoletnosti. 12. avgusta bo napovedna prireditev, kulturni program pa bo potekal od 19. do 31. avgusta. Samo Vesel, programski vodja festivala, do zaključka naše redakcije uradno še ni mogel razkriti vseh privlačnih imen, ki bodo poletnemu dogajanju dali dušo, bodo pa na Zmajevem odru med drugimi nastopili Jani Kovačič s skupino Ana Pupedan, s postojnskim občinstvom pa bo svojo 50-letnico praznoval ansambel Venera z gosti. S celovečerno stan-up komedijo bo zabaval Boštjan Gorenc – Pižama, na sporedu pa bodo še druge predstave, razstave, break dance bitka, delavnice in predstave za otroke, športni turnirji, tržnica nevladnih organizacij …Vse v okviru omejenih finančnih zmožnosti. Ker želijo organizatorji iz Zveze društev Mladinski center Postojna festival ohraniti brezplačen, se vsem donatorjem že vnaprej zahvaljujejo za pomoč.

16. avgusta bo v svoji 36. izvedbi na sporedu tradicionalna Krompirjeva noč na Velikem Ubeljskem.

Na najbolj obiskani poletni zabavi na Postojnskem, kjer nikoli ne zmanjka porcij krompirja, bo v originalni zasedbi zaigral ansambel Prizma. Na Veliko Ubeljsko pa prihajajo tudi Siddharta.

Na Pivškem bo prav tako živahno že ta konec tedna, ko ob praznovanju shoda v Gornji Košani prirejajo ples z ansambloma Biser in Zvita feltna, v sosednji Dolnji Košani pa bo zabava ob shodu prvi vikend v avgustu. Od 11. do 13. julija bo v Trnju pri Pivki potekal tradicionalni festival drugačne glasbe Trnjefest. •vrž

4

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. julij 2014

Heksnfest: šport, zabava in hip hop FOTO: BOR ŠPAREMBLEK

Cerknica – Cerkničani so poleti na počitnicah in dopustih, kake večje odmevnejše prireditve pa v občini ni, razen študentskega festivala Heksnfest, ki so ga letos enajstič zapored pripravili člani Notranjskega študentskega kluba, in prireditve, ki jo pri Dolenji vasi pripravljajo člani društva Lovrenc. Heksnfest je že skoraj za nami; pred šolo v Cerknici bo danes, 4. julija, še koncert HipHop asValt 5, dan pozneje pa zaključni koncert s skupinami Manouche, Parni Valjak tribute band in Duwai Orchestra. »HipHop asValt je največji tovrstni dogodek na Notranjskem, saj ta, nekoliko underground kultura nima veliko podpore, med mladimi pa je zelo priljubljena,« je prepričana predsednica NŠK Larisa Tomšič.

Na koncertu bo slišati znana imena hip hop scene, med drugim tudi raperja KlemenKlemna in Fil Tilen s Hrvaške ter vrsto drugih hip hop pevcev in DJ-jev, za plesni del pa bo poskrbela cerkniška skupina iz Plesnega kluba Evora. »Predvsem mladim festival ponudi možnost aktivnega preživljanja časa v začetku poletja, ko se nič ne dogaja; popestri dogajanje, ljudje so lahko aktivni in se družijo,« razmišlja

Tomšičeva. Slavnostni trak Heksnfesta so prerezali 27. junija pred kulturnim domom v Cerknici, kjer so prisluhnili skupini Trio Krajnc, nato pa zabavo nadaljevali na študentskem klubu. Naslednji dan je bil za galerijo Krpan koncert Nine Strnad, nato pa so se zvrstili turnirji v odbojki, nogometu, ulični košarki, hokeju na rolerjih, malem nogometu, pikadu, namiznem nogometu in biljardu ter pokeraški in tarokerski večer. Precej zanimanja je bilo tudi za tečaj swinga in stand up večer.

Med 8. in 10. avgust bo društvo Lovrenc za žegnanje ob godu svetega Lovrenca, zaščitnika Dolenje vasi, pripravil Dneve Niderdorfa. Po maši

Heksnfest je tudi športno obarvan, med drugim so mladi svoje spretnosti pomerili v hokeju na rolerjih.

in pevskih nastopih bodo predstavili aktivnosti pri obnovi cerkve pa tudi stare slike vasi. Poleg tega bodo poskrbeli za vodene oglede požiralnika Karlovica, jamskega zaliva in znamenitosti vasi, predstavili se bodo društva in ponudniki

izdelkov in pridelkov, tisti v vasi pa bodo odprli svoja vrata.

V Ločicah pri vasi bo sejem lokalnih ponudnikov, srečanje starodobnikov, viteške igre in veselica.

•Petra Trček

5

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Vode jim ni treba več prekuhavati

FOTO: VALTER LEBAN

Gorenje Jezero, 20. junij – Krajani Gorenjega Jezera, Laz in nekdanjega počitniškega naselja Goričice že pijejo kakovostno vodo iz cerkniškega zajetja, ki jo na komunali prečiščujejo z ultrafiltracijsko napravo. Nov vodovod je junija namenu predal župan Marko Rupar, blagoslovil pa ga je župnik iz Starega trga Boštjan Modic.

Na nov vodovod so priključili 41 objektov v Goričicah, 43 v Gorenjem Jezeru in šest v Lazah. Občina Cerknica je za investicijo odštela 350 tisoč evrov. Krajani Gorenjega Jezera in Laz so se prej oskrbovali z vodo iz vaškega zajetja, ki pa je bila oporečna in so jo morali

prekuhavati. Prebivalci 46 hiš v počitniškem naselju nad Gorenjim Jezerom pa se še vedno oskrbujejo s kapnico. »Zaradi premajhnega tlaka v cevovodu jih nismo mogli priključiti na vodovod, a bomo to uredili v prihodnjih letih,« je povedal župan Marko Rupar. •Petra Trček Dobre pitne vode iz vodnjaka sredi vasi so se razveselili tudi otroci.

Cen vrtca niso dvignili Nova vas na Blokah, 19. junij – Junija so bloški svetniki potrdili cene varstva otrok v vrtcu v Novi vasi, ki se tudi v naslednjem šolskem letu ne bodo povišale, in povečali število oddelkov, saj bo v vrtcu več otrok. Med drugim so se strinjali tudi s predlogom cerkniške knjižnice, da na 100-letnici rojstva Ivana Čampe, po katerem se imenuje oddelek v Novi vasi, na Blokah postavijo spomenik temu pesniku.

Ker bo v naslednjem šolskem letu vrtec obiskovalo več otrok prvega starostnega obdobja, bodo jeseni namesto zdajšnjih štirih in pol oblikovali pet oddelkov, v katerih bo septembra 77, decembra pa več kot 80 otrok. Cena vrtca bo ostala nespremenjena, in sicer 362 evrov, ne glede na to, ali je otrok v prvi ali drugi starostni skupini. Nižji pa bo prispevek staršev za Cicibanove urice; namesto 210 evrov na mesec le 167 evrov. »Obseg tega programa se je zmanjšal, saj ga obiskuje le še malo otrok, ker ostali večinoma že obiskujejo vrtec,« je pojasnil župan Jože Doles.

Počitniške rezervacije v vrtcu V vrtcu so uvedli tudi počitniške rezervacije za otroke, ki bodo med počitnicami sicer doma, a bi želeli ohranili mesto v vrtcu.

Starši lahko rezervacijo uveljavijo enkrat na leto, med 1. junijem in 30. septembrom. Plačati pa bodo morali 50 odstotkov cene, razliko, znižano za stroške živil, bo pokrila občina.

Otrok iz vrtca ne sme biti odsoten manj kot mesec ali več kot dva. Starši, ki imajo v vrtcu več otrok, lahko rezervacijo uveljavijo le za tistega, za klaterega plačilo ne sofinancira država.

Obeležje Ivanu Čampi Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica bo letos s prireditvijo obeležila 100-letnico rojstva bloškega pesnika Ivana Čampe, občinskemu svetu pa so predlagali, da visoko obletnico počastijo s postavitvijo spominskega obeležja.

Svetniki so se s predlogom strinjali. »O tem, kje bi ga postavili,v kakšni obliki in drugih podrobnostih, se moramo še dogovoriti,« pravi Doles.

Junija so na Blokah potrdili tudi imena prejemnikov letošnjih občinskih priznanj, ki jih bodo razkrili na podelitvi, ki bo ob občinskem prazniku, 29. septembra. •pt

Namenu predali novo poslovilno vežico Juršče, 28. junij − Konec junija so na Jurščah z uradnim protokolom namenu predali novozgrajeno mrliško vežico.

Investicija brez DDV je znašala 135.000,00 evrov, še dodatnih 22.000,00 evrov pa so znašali stroški za zemljišča. Gradbeni projekt za vežico je pripravilo podjetje Velb, Irena Žitko Jakovina s.p. iz Pivke, izgradnjo pa podjetje Treven d.o.o. iz Logatca pod nadzorstvom Mahnič d.o.o. iz Izole. Vežico, ki meri dobrih 58 kvadratnih metrov je v poslovilnem delu opremilo podjetje Komus d.o.o., ki bo z vežico tudi upravljalo, pohištvo in lesene dele pa sta dobavila in izdelala Javor Pivka ter domači mizar Rudi Glažar. Ob kulturnem programu so poleg protokola ob vežici blagoslovili

še obnovljeno cerkvico Sv. Jurija. Pobuda in želja po obnovi vaške cerkvice iz 17. Stoletja je prišla s strani vaščanov Juršč, sama obnova pa je stala 15.000,00. •pš

Bodimo preudarni Odhajajoča vlada Alenke Bratušek nam je naredila veliko slabega: povišala je davke ter s tem podražila življenje, zadolžila je državo ter s tem prihodnjim rodovom onemogočila lepše življenje v sedanjosti in prihodnosti, uvedla je številne omejitve ter nam otežila življenje. Še več, koalicija Socialnih demokratov, Desusa, Državljanske liste, Pozitivne Slovenije je glasovala za zakon o davku na nepremičnine, ki ga je kasneje razveljavilo Ustavno sodišče, s katerim bi uničila podeželje in povečala revščino ljudi. 13. julija moramo te odločitve spremeniti in izbrati stranke in ljudi na podlagi predloženih programov, ki niso v škodo ljudi.

Program za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta v gospodarstvu nam pove, kje so glavne težave in hkrati pove, kje so glavne rešitve in odgovori na ključna vprašanja, pred katerimi je Slovenija.

Danes v Sloveniji nimamo zadostne gospodarske rasti, ki bi toliko povečevala naš bruto domači proizvod, da bi lahko mirno vračali stare dolgove, nimamo okolja pravičnosti na nobenem področju, ki bi motiviralo ljudi, da več ustvarjajo in ki bi zagotavljalo večjo solidarnost. Nimamo tudi novih delovnih mest v gospodarstvu, ki bi pomenila luč na koncu tunela izhoda iz krize.

Luč bo zasvetila z razbremenitvijo in razdolžitvijo podjetnikov in podjetij, tako v davčnem kot administrativnem smislu, kar pomeni za polovico skrajšati roke za pridobitev dovoljenj in soglasij. Država bo umaknjena iz gospdarstva in s tem bodo omogočene neposredne domače in tuje investicije. Učinkovitost črpanja evropskih sredstev bodo pomemben finančni vir za nove investicije, kar med drugim že dokazuje izgradnja in otvoritev čistilne naprave v Cerknici.

V Sloveniji ne bo povečevanja davkov ali uvajanja novih davkov.

Nasprotno, v naslednjih letih bo vzpostavljeno prijazno in konkurenčo davčno okolje. Mladim bo zagotovljena posebna pozornost: po šolanju bodo imeli plačano pripravništvo v višini 300 evrov na mesec. Socialne ustanove bodo skrbele za reševanje stisk ljudi, hkrati pa bo zagotovljena dolgotrajna oskrbo starejših. Pravičneje bodo porazdeljena bremena Slovenk in Slovencev. Prvi tak ukrep bo, da bodo vsi ljudje, ki zaslužijo na mesec do 1000 evrov bruto, s spremembo dohodninske lestvice razbremenjeni in bo tako njihova plača večja za 50 evrov vsak mesec. Vsi učenci od 3. razreda osnove šole dalje, pa tudi vsi dijaki, bodo dobili v brezplačno uporabo tablične računalnike; tako ne bo več obveznih delovnih zvezkov, družine pa bodo razbremenjene za 200 Evrov na leto. Vsako gospodinjstvo bo razbremenjeno za 50 evrov na leto zaradi znižanja RTV naročnine. Upokojencem bo omogočen nakup vozovnic za medkrajevni javni potniški promet pod enakimi pogoji, kot so sedaj dostopni dijakom in študentom. Ob te ne bo nobenega davka na nepremičnine, ne bo znižanja pokojnin, odpravljena bo prekomerna obdavčitev za vse dnevne migrante, ki hodijo iz Slovenije na delo v sosednje države in ukinjene bodo zloglasne prevoznice.

S temi ukrepi bo ustvarjena večja pravičnost, gospodarska rast in nova delovna mesta.

Program je konkreten, jasen in uresničljiv – to je program za boljši jutri. Cenjene volivke, spoštovani volivci, prihodnost je odvisna od vašega glasu, zato vas vabim, da se 13. julija udeležite volitev v državni zbor.

Vežico je namenu predal župan Občine Pivka.

Mag. Andrej Šircelj

6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. julij 2014

Novi prostori za Babnopoljce Babno Polje, 25. junij – Krajani Babnega Polja so se razveselili novih društvenih prostorov, ki jih je v pritličju nekdanje podružnične šole uredila občina. Nekdanje učilnice in spremljevalne prostore v nadstropju stavbe pa so preuredili v dve stanovanji. Obnovljen in prenovljen objekt je župan Janez Komidar namenu predal na dan državnosti.

V pritličju so obnovili prostora za društvene dejavnosti. »Dodali smo opremo, da bosta služila dejavnostim vseh društev, tudi tistih prek meje, in kabini za tuširanje, ki ju bodo s pridom izkoristili taborniki in skavtje, ki bodo lahko v objektu prenočili in si v čajni kuhinji pripravili malico,« je povedal Komidar. Prostore nekdanje podružnične šole v nadstropju so preuredili v občinski stanovanji, ki so ju prek razpisa že oddali

FOTO: PETRA TRČEK

domačinom. »Mislim, da je to za kraj še večja pridobitev kot prostori za društva.« Za investicijo so namenili slabih 150 tisoč evrov, zanjo pa so dobili nepovratna sredstva za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. »Del sredstev je zagotovila še občina, del pa jih je prišel iz stanovanjskega fonda,« je še dejal Komidar.

•Petra Trček

Župan občine Loška dolina Janez Komidar in ravnateljica osnovne šole heroja Janeza Hribarja iz Starega trga Sonja Jozelj sta nazdravila odprtju večnamenskega objekta.

Kakovost v visokem šolstvu Višja strokovna šola Postojna USPEŠNA na zunanji evalvaciji Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu je konec januarja letos na Višji strokovni šoli v Postojni izvedla dvodnevno evalvacijo oziroma presojo kakovosti. Cilj evalvacije je bil ugotoviti, ali šola deluje v skladu z zakonsko predpisanimi standardi.

Agencija opravi zunanjo evalvacijo vsakih 5 let. Področja, na katerih se presoja kakovost višjih strokovnih šol, so: delovanje VSŠ, skrb za študente, kadrovska struktura, vpetost v okolje, materialni pogoji (prostor, oprema, knjižnično-informacijska dejavnost in financiranje) ter zagotavljanje kakovosti.

V študijskem letu 2013/14 je bilo na VSŠ veliko aktivnosti, povezanih s pripravami na prvo zunanjo presojo, ki jo je 27. in 28. januarja letos na šoli izvedla Nakvis.

V presojo je bilo vključenih preko 80 ljudi – redni in izredni študenti, diplomanti vseh treh programov, predavatelji, predstavniki organov šole, vodstvo šole, upravno administrativno osebje, mentorji v podjetjih in predstavniki delodajalcev, ki so dva dni odgovarjali na vprašanja petih zunanjih strokovnjakov Nakvis-a. Presenetila in navdušila nas je pripravljenost vseh, da so z veseljem sodelovali in zastavili dobro besedo o delovanju šole in znanju, ki ga diplomanti na šoli pridobijo.

Prvi dan presoje si je skupina presojevalcev ogledala tudi prostore, v katerih poteka naše delo, opremo in laboratorijske zmogljivosti in knjižnico. Z vprašanji je tudi sodelovala v študijskem procesu.

Obiskali so tudi SGLŠ Postojna, s katero sodelujemo pri izvedbi

programa Gozdarstvo in lovstvo.

Drugi dan so obiskali dve podjetji, kjer naši študenti opravljajo prakso in kjer so zaposleni tudi naši diplomanti, in sicer Kolektor Orodjarna PE Postojna in Zavod za gozdove Slovenije, OE Postojna.

Uradno mnenje sveta Nacionalne agencije Nakvis, ki smo ga prejeli konec maja, je za Višjo strokovno šolo Postojna zelo dobro in potrjuje njeno uspešno delovanje. Strokovnjaki Nakvis-a ugotavljajo, da šola deluje v skladu z zakonsko predpisanimi standardi, da je delo šole kakovostno in izraženo je pozitivno mnenje vseh področij presoje.

Nada Vadnov, ravnateljica Višje strokovne šole

Godbeniška sezona dobro obiskana letni koncert Postojnske godbe 1808 ter za zaključek organizirali 21. 6. mednarodno srečanje pihalnih orkestrov v Postojni.

Letni koncert postojnske godbe 1808, ki poteka vsako leto ob zaključku godbeniške sezone, je bil zaradi slabega vremena prestavljen iz postojnskega SAZU atrija v dvorano glasbene šole Postojna. Koncert je bil dobro obiskan, repertoar godbe pa poletno obarvan. To lahko razberemo že po naslovih izvajanih skladb (Day-O, Sing sing sing, Open air ...).

Poleg lahkotnejših melodij pa so postojnski godbeniki odigrali nekaj zahtevnejših del (Klezmer classics, Florentiner marsh), za katera lahko vsi navzoči potrdimo, da so bila

odlično izvedena. Takšna dela zahtevajo visoko stopnjo skupinske igre, prav tako pa mora imeti orkester kvalitetne soliste. Dogodek je popestril tudi častni član godbe Franko, ki je ob koncu koncerta presenetil dirigenta Vida ter trobentača Vida s košarico češenj ter z besedami: danes goduje Vid, češenj sit!

V soboto, 21. 6., so postojnski godbeniki organizirali mednarodno srečanje godb v Postojni. Gostujoče godbe iz Slovenije, Hrvaške in Italije so na popoldanskem delu srečanja nastopile v vaseh občine Postojna. Pihalni orkester Alpina Žiri je obiskal vas Dilce, Godbeno društvo ´Viktor Parma´ Trebče vas Orehek, Puhački orkestar DVD Stankovo pa Predjamo. Godbe so bile v postojnskih vaseh toplo sprejete. V večernem delu srečanja so godbe, vključno z Postojnsko godbo 1808, izvedle promenadni nastop na osrednjem trgu v Postojni. Tudi na tem koncertu se je zbrala velika množica poslušalcev, katerim se godbeniki zahvaljujejo za podporo. •Urban Gorjanc

Cenjene volivke, spoštovani volivci.

Vabim vas, da se 13. 7. udeležite volitev.

Obkrožite številko 15 ter s tem namenite svoj glas za pravičnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta. mag. Andrej Šircelj

Naročnik oglasa: SDS

Postojna, 21. junij − Postojnska godba 1808 pod vodstvom dirigenta Vida Pupisa ter predsednika Bogdana Mitkovskega je pretekla dva vikenda zaključila s sezono 2013/2014. V okviru zaključka sezone so izvedli kar tri projekte. 14. 6. so postojnski godbeniki gostovali na Krasu v vasi Brestovica, na tamkajšnjem festivalu Godbe po kraških vaseh, 15. 6. so izvedli tradicionalni

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

7

Iva Dimic: S srcem za Notranjsko Ob predčasnem izteku mandata Državnega zbora RS v Notranjsko-kraških novicah tokrat gostimo poslanko Nove Slovenije − Krščanskih demokratov Ivo Dimic, ki je bila izvoljena v okraju Cerknica in Logatec.

Gospa Dimic, za poslanko z Notranjske ste bili izvoljeni konec leta 2011. Najprej ste bili v koaliciji, nato ste pristali v opoziciji. Kako bi ocenili vaš mandat, ki se sedaj končuje?

Naročnik oglasa: NSi - Nova Slovenija - Krščanski demokrati

sem odgovore glede pravic delavcev, ki jim delodajalci ne plačujejo plač in prispevkov. Glasno smo opozarjali tudi na neustrezen vladni odnos do kmetijstva ter na nerazumne vladne namere, da ne izvede 18 že pripravljenih kohezijskih projektov Ta mandat je bil zame prvi, po besedah s področja zagotavljanja pitne vode. izkušenejših kolegov pa eden najtežjih. Naše Vesela sem, da smo uspeli v naporih, da se delo sta najbolj zaznamovali težka gospodarska in socialna kriza. Zaradi zaostrenih razmer, ko je mladoletnim dijakom vrne štipendije ter vedno več ljudi brezposelnih, smo bili primorani dosegli znižanje cen vinjet za kombinirana vozila, s katerimi velike družine prevažajo sprejemati težke in pogosto tudi nepriljubljene svoje otroke. odločitve. Glavni cilj je namreč bil stabilizacija javnih Kako ocenjujete delo financ. Vsaka gospodinja ve, »Krščanski vlade Alenke Bratušek? da ne moremo trošiti več, Kakšna je njena kot zaslužimo. Tega zaradi demokrati se zapuščina? odgovornosti do prihodnjih ne sramujemo rodov tudi nimamo pravice vprašati ljudi, Slaba, če ne kar katastrofalna. početi. Uspelo nam je sprejeti kaj potrebujejo, Trenutna vlada je Slovenijo pokojninsko reformo, katere v enem letu zadolžila za pozitivni učinki se sedaj že kaj želijo in celotni letni proračun. To kažejo. Gospodarstvu smo vsaj katere so njihove pomeni, da na vsakega malo pomagali tudi z reformo prioriete. Znamo prebivalca Slovenije odpade delovnopravne zakonodaje. jim prisluhniti kar dobrih 12.000 evrov Res pa je, da nas veliko dela in potem to tudi dolga. Breme teh dolgov pa še čaka. je vladna koalicija preko zagovarjati. Zato zvišanja davkov prenesla V opoziciji pa smo bili glasni imamo tudi prave na prebivalce in družine, pri opozarjanju na škodljive odgovore na izzive, ki že tako ne morejo predloge v zakonodaji, pa ki so pred nami.« shajati iz dneva v dan. Na tudi na preveč birokracije, ki sejah državnega zbora duši ljudi. Od predsednice sama večkrat opozorim, vlade in ministrov smo da so v Notranjsko-kraški zahtevali odgovore. Sama regiji najnižje plače v Sloveniji. To je izredno sem bila pobudnica izredne seje odbora za velik problem, gre za velike socialne stiske delo z naslovom »Ustavimo revščino!«, na Notranjcev,in skrajni čas je, da se stvari tudi ministrico dr. Kopač Mrakovo pa sem naslovila na Notranjskem vendarle začnejo premikati na poslanska vprašanja glede plačila malic za bolje. otroke iz socialno ogroženih družin. Zahtevala

področju, kjer nas narava velikokrat preizkuša razpada, čakalne vrste se podaljšujejo. Vsi s svojimi pojavi. Pa naj bodo to žled, poplave, poudarjajo, kako pomembni so družinski visok sneg, suša, vetrolomi ali pozeba v zdravniki, po drugi strani pa se ne dodeljuje zgodnjem poletju. Tu kljubujemo že stoletja koncesij, da bi se storitve za bolnike izboljšale in se ne damo. Veliko damo tudi na poštenost, že na primarni ravni. Ne mine teden, da ne bi pošteno plačilo, solidarnost in na naše korenine, zbirali denarja za operacije naših otrok v tujini, ki imajo temelj v krščanskih vrednotah. ki jih iz ne vem kakšnega razloga zdravstvena zavarovalnica ne pokrije, čeprav so zavarovani Za konec vas prosim, da izpostavite še nekaj po starših. Žalostno je, da je zdravje naših največjih izzivov, ki so pred nami. Kaj je za otrok odvisno zgolj od iznajdljivosti staršev ter krščanske demokrate najbolj prioritetno, medijske podpore. Kaj pa vsi tisti, ki ne znajo nujno? poiskati pravih ljudi? Ostajajo nekje v sistemu, ki jih enostavno prezre. Hkrati pa milijoni Ko obiskujemo ljudi po evrov poniknejo v poslih Sloveniji, vidimo da je res nujno z operacijskimi mizami, pomagati gospodarstvu. V NSi vodovodi v bolnišnicah, pri »Odgovornosti imamo odgovore za prihodnost. gradnji ljubljanske urgence. se zavedam in Verjamemo, da je za uspešno Tu so potrebne hitre in od nje ne bežim.

Slovenijo potrebno troje: temeljite spremembe!

Ni lahka, vendar znižanje davkov, poenostavitev Skrajni čas je, da rečemo številnih postopkov in odprto »Dovolj je!« in temu skupaj bomo Pa vendarle gospodarstvo. Zakaj imajo lahko naredimo konec. zmogli številne smo po uradnih nekatere države nižji DDV izzive tudi v podatkih v kot mi, pa jim gre vseeno zelo Znano je, da prihajate iz prihodnje. Vabim zadnjem času dobro? Zakaj lahko gradbeno velike družine – imate vas, da mi 13. priča trendu rahle kar pet otrok. Kako ste dovoljenje v Avstriji dobite v julija na volitvah gospodarske rasti usklajevali poklicno in treh mesecih, pri nas pa traja ... leta in leta? Zakaj ne bi vodenja družinsko življenje? zaupate vaš glas podjetij prepustili sposobnim pod številko 2.« To je sicer res, gospodarstvenikom in tako Pogosto so zaradi narave vedar so glavni prekinili prakso političnega dela prisotna številna generator kadrovanja? To so vprašanja, na odrekanja, zato pa gospodarske rasti katera je potrebno odgovoriti. sem toliko bolj vesela, naši izvozniki.

Krščanski demokrati smo program pripravili da me družina pri mojem delu povsem Si predstavljate, na podlagi preizkušenega recepta – prisluhnili podpira. V naših krajih so bile že od nekdaj kako bi na njihovo številčnejše družine, ki so imele privzgojene smo ljudem in podjetnikom. Veste, ni potrebno poslovanje izumljati tople vode. Kar nam govorijo v Bruslju, medgeneracijske vrednote in spoštovanje vplival davek na so nam že zdavnaj povedali naši ljudje. Le na do starejših. Zame je namreč družina ena nepremičnine, ki ta način bomo dosegli gospodarski preboj in izmed temeljnih vrednot vsake družbe, zato ga je hotela uvesti ustvarili okolje za nova delovna mesta. Tako nam spoštovanje, ljubezen, sprejemanje, vlada Alenke bo manj brezposelnih, mladi se ne bodo več odrekanje, delavnost, poštenost in pravičnost Bratušek. Kam smo niso tuje. Poleg tega pa imamo Notranjci čut izseljevali v tujino, varne pa bodo tudi pokojnine pravzaprav prišli? naših upokojencev. in spoštovanje do šibkejših, starejših in seveda Brezposelnih je tudi mladih, v katere polagamo svoje upe za 120.000 oseb, Na Notranjskem pa kot najbolj nujne vidimo prihodnost. Na svojo družino sem ponosna, mladi in izobraženi s soprogom pa otroke vzgajava po krščanskih naslednje projekte: protipoplavna zaščita bežijo iz države, območij Loške doline, Logatca, Laz in Planine, vrednotah. Žal pa se kot narod še posebej v samo lani se jih dokončna sanacija železniške proge med zadnjem obdobju soočamo z vsesplošnim je izselilo preko Ljubljano in Koprom, pomoč kmetom in pomanjkanjem vrednot, na kar krščanski 3.000. Državi lastnikom gozdov pri odpravljanju škode v demokrati še posebej opozarjamo. je zmanjkalo gozdovih, zagotovitev sredstev za sanacijo celo denarja za dotrajanih in poškodovanih cest ter ne nazadnje Iz vaših besed je moč razumeti, da ste precej plačilo elektrike zagotovitev najnujnejše opreme civilni zaščiti in navezani na Notranjsko? za semaforje. gasilcem za posredovanje v primerih naravnih Zdravstveni nesreč, kot so agregati, dvigala, specialna vozila Vsekakor, za njo mi bije srce. Notranjci smo sistem dobesedno in druga oprema. delavni, pošteni in pridni ljudje. Živimo na

8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. julij 2014

V Cerkniščico zdaj spuščajo čisto vodo V Dolenji vasi pri Cerknici poskusno obratuje nova čistilna naprava – Prej so v okolje spuščali skoraj neprečiščene odpadne vode, zdaj v Cerkniščico izlivajo čisto vodo

FOTO: BLAŽ VATOVEC

Dolenja vas pri Cerknici, 27. junij – »Nova čistilna naprav ni pomembna le za prebivalce cerkniške občine, čeprav je res, da bodo verjetno najbolj zadovoljni prav prebivalci Dolenje vasi,« je dejal cerkniški župan Marko Rupar, ko je njenemu namenu predal čistilno napravo za 12 tisoč populacijskih enot, ki bo prečiščevala odpadne vode iz mesta Cerknica in okoliških naselij. Prejšnja čistilna je bila namreč premajhna in neustrezna, zato je v okolje izpuščala onesnaženo vodo. Čistilna naprava, ki do novembra deluje poskusno, bo čistila odpadne vode iz Cerknice, Dolenje vasi, Dolenjega Jezera, Selščka, Begunj, Zelš, Podskrajnika in tamkajšnje industrijske cone.

Občina jo je uredila s pomočjo sredstev evropskega kohezijskega sklada. Večino denarja za dobre štiri milijone vredno investicijo so namreč dobili prek skupnega projekta več občin, dobrega pol milijona je prispevala še država,

slabega pol milijona pa je dala občina. »Investicija je bila več kot potrebna, saj prejšnja naprava ni delala tako, kot bi morala,« pravi Rupar. »Zdaj bodo izpustne vode čiste, kar pomeni, da smo pripomogli k temu, da bodo bolj čiste tudi vode na Uncu in v krajih proti Ljubljani, kamor odtekajo vode s Cerkniškega.«

vasi, še nimajo kanalizacije. Po besedah Ruparja naj bi jo uredili v prihodnjih letih. »Žal za to ne bo evropskih sredstev in jih bomo morali zagotoviti iz občinskega proračuna, ki je premajhen, da bi jih intenzivno priklapljali; računam, da bi lahko vsako leto na čistilno priklopili vsaj eno naselje ali del večjega.«

Vsa naselja, iz katerih bodo odpadne vode čistili v Dolenji

Kot je ob dogodku povedal namestnik generalnega direk-

Čistilno napravo so namenu predali Blaž Mozetič in Leon Behin z ministrstva za kmetijstvo in okolje, župan Marko Rupar in predsednik KS Cerknica Franci Lužar. torja direktorata za vode in investicije na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Leon Behin, je v Sloveniji še 160 enot infrastruk-

Tablice opozarjajo na moč vode

ture za čiščenje odpadnih voda, ki jih je treba urediti do konca leta 2015.

•Petra Trček

FOTO: valter leban

Ozaveščevalna akcija, ki spodbuja k načrtovanju ukrepov in rabe prostora na način, prilagojen naravnemu nihanju voda Planina – Na treh hišah v Planini so na novo pritrjene tablice, ki označujejo višino, do katere je februarja segla ojezeritev Planinskega polja. Gre za ozaveščevalno akcijo v sklopu akcije »Moč voda« Agencije RS za okolje in Komisije za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije. Članica komisije, domačinka mag. Florjana Ulaga, je pojasnila, da je namen akcije predvsem

opozoriti javnost, da so takšne poplave oziroma bolje rečeno ojezeritve kraških polj naraven pojav in torej nič posebnega.

Zaskrbljujoči pa so neustrezni posegi v prostor in širitev pozidave, ki so se dogajali v zadnjih desetletjih, in so privedli do tega, da smo danes veliko bolj ranljivi in prizadeti. Tablice so zato postavljene v opomin in ravnanje predvsem mlajšim generacijam

in priseljencem. Hidrolog Janez Polajnar je ob tem izpostavil, da glede na pričakovane trende zaradi globalnega segrevanja in dviganja temperatur vse kaže, da bodo hidrološki ekstremi, tako suše kot poplave, tudi v prihodnjih letih bolj pogosti, pa tudi bolj siloviti. Če torej vemo, do kod je voda že prišla, lahko po Polajnarjevih besedah pričakujemo, da bo v času ene generacije

lahko ponovno dosegla to višino ali pa jo celo presegla. Komisija za hidrologijo pri Zvezi geografov Slovenije in agencija sta ob tej priložnosti podelili tudi zahvale krajanom za sodelovanje v akciji. •vrž

Astech, vaš zanesljiv partner pri servisiranju in vzdrževanju klimatsko-prezračevalnih sistemov Sodobni klimatsko-prezračevalni sistemi, »srce« poslovnih in proizvodnih prostorov, zagotavljajo zdravo in varno delovno okolje za zaposlene ter nemoten potek delovnih procesov. Ko sistem deluje pravilno, se njegovega delovanja skorajda ne zavedamo.

Stanje pa se povsem spremeni, ko pride do okvare.

Podjetje Astech z rednim strokovno izvedenim servisiranjem in vzdrževanjem zagotavlja stalno pravilno delovanje, manjšo možnost okvar, nižjo porabo energije, večji izkoristek in daljšo življenjsko dobo klimatsko-prezračevalnih sistemov. Astechova ekipa izvaja visoko kakovostno servisiranje: F klimatov, F hladilnih agregatov, F ventilatorskih konvektorjev, F požarnih loput in F split klimatskih sistemov.

V podjetju Astech razumejo svoje stranke. Zavedajo se, da lahko v primeru okvare klimatsko-prezračevalnega sistema o zdravju in varnosti zaposlenih ter razsežnosti poslovne izgube odločajo minute. Zato z odzivnostjo 24 ur dnevno 7 dni v tednu, elektronskim poslovanjem serviserjev na terenu ter stalno dostopnostjo nadomestnih delov vseh blagovnih znamk v lastnem skladišču zagotavljajo nadpovprečno hitro odpravo okvar. Večinoma so v nujnih primerih na mestu okvare v manj kot 2 urah po prejemu zahteve za poseg in najkasneje v 4 urah po vašem klicu.

Astech je vodilno slovensko podjetje na področju servisiranja in vzdrževanja klimatskoprezračevalnih sistemov in eno prvih slovenskih podjetij v branži s certifikatom kakovosti ISO 9001. Zanesljivost podjetja Astech temelji na številčni ekipi izkušenih serviserjev, ki so visoko strokovno usposobljeni za posege na klimatsko-prezračevalnih sistemih, kar potrjujejo strokovni certifikati najvišje stopnje, pridobljeni s strani Agencije RS za okolje in prostor.

Hitro rastoče in poslovno uspešno podjetje Astech z zanesljivim sodelovanjem in dolgoročnimi partnerskimi odnosi že preko dvanajst let dokazuje, da ni le prva, pač pa tudi prava izbira uspešnih podjetij in javnih ustanov po vsej Sloveniji.

9

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Vrnimo ljudem dostojanstvo

Naročnik oglasa: DeSUS

Mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon., danes upokojenka, ima bogate izkušnje iz gospodarstva in javnega sektorja. V stranko DESUS je vstopila z željo, da bi izkušnje z različnih področij prenesla v danes tako obubožan slovenski prostor, v katerem vidi priložnosti v turizmu, lesno predelovalni dejavnosti, neokrnjeni naravi, kmetijstvu ter medgeneracijskem povezovanju. Želi si, da bi mali slovenski človek ponovno našel tisto najpomembnejše: dostojanstvo. V življenju je najbolj ponosna na svojega sina …

Kaj menite o današnjem stanju podjetij?

V času zaposlitve sem delovala na različnih področjih gospodarstva pretežno v turizmu, tako neposredno v podjetju, kot svetovalka generalnega direktorja ter podpredsednica Turistično poslovnega sistema Kompas, kot sekretarka združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zborni Slovenije ter na Ministrstvu za turizem, kjer smo z vzpostavljanjem ustreznih pogojev, izobraževanjem delavcev ter s promocijo, skupaj s Turistično zvezo Slovenije, tudi preko slogana »Slovenija, moja dežela« pospeševali razvoj turizma. Aktivno delovno dobo sem zaključila v javnem sektorju, kjer sem bila dva mandata članica Državne revizijske komisije za javna naročila. Danes me žalosti stanje v gospodarstvu, ko je veliko nekdaj uspešnih podjetij v finančnih težavah, mnogo

jih je celo propadlo. Menim, da bi bila potrebna sprememba stečajne zakonodaje tako, da bi se ohranila zdrava jedra, ki bi poslovala dalje, ne pa, da propade celo podjetje. Osnova celotnega našega družbenega življenja je gospodarstvo, zato bi morali razvijati zlasti tiste panoge, za katere imamo naravna bogastva, kot na primer turizem, lesno predelovalno industrijo in druge tradicionalne dejavnosti.

Sem proti razprodaji slovenskih podjetij, kajti ko kmet proda svoje njive, ne more niti hrane več pridelovati.

Brez gospodarstva smo revna družba. Kaj menite o danes propadli gradbeni panogi?

Kot članica Državne revizijske komisije za javna naročila sem se v času gradnje avtocestnega križa srečala z mnogimi revizijskimi zahtevki, kjer smo zasledovali predvsem ceno in izpolnjevanje razpisnih pogojev. Vpogledov v kasneje

9 mag. Marija Bezovšek

Vrnimo ljudem dostojanstvo • Socialna neizkoriščenih država je pogoj za rast in razvoj; zdravstvo, šolstvo in ostale nagradami ustvarjale državno potrebe ter mlade usmerjati turističnih javne storitve morajo biti dostopne vsem državljanom premoženje, ki se ga s tako možnosti. Potrebno bi bilo torej v deficitarne in perspektivne razprodaja.

Grozi poklice, s poudarkom na spodbuditi lokalno turistično • Pravična družba skrbi za starejše; upokojencem lahkoto zagotavlja zaslužene nam, da bomo postali strokovnem izobraževanju ponudbo. pokojnine država s ceneno delovno in tehničnem znanju. Žal so silo za umazano tehnologijo. določeni poklici že skoraj Katere panoge bi na • Delovna mesta za mlade; brezposelni mladi so ekonomska in psihološka Zato predvsem zahtevamo izumrli, saj izobraževanja Notranjskem izpostavili kot katastrofa za družbo usklajevanje pokojnin z rastjo zanje ni več. Morda bi jih perspektivne?

• Ekološko gospodarjenje; neskončna akumulacija kapitala ne sme uničiti plač in ponovno izplačilo bilo potrebno obuditi s tečaji, Že omenjeni turizem, regresa za vse upokojence, praktičnim izobraževanjem sonaravno kmetovanje ter narave in planeta zahtevamo torej ohranjanje in podobno. Še vedno imamo spodbujanje samooskrbe, saj • Imamo svobodo in državo, ne zlorabljamo zgodovine v politične namene nivoja pridobljenih pravic kljub neobdelanim kmetijskim strokovnjake iz sicer že

sklenjene anekse ter druge dogovore nismo imeli. Ker skozi javna naročila odteka veliko davkoplačevalskega denarja, bi bilo potrebno izpeljati racionalizacijo javnih naročil ter z davkoplačevalskim denarjem ravnati gospodarneje.

Premalo se zavedamo, da je od gospodarstva odvisen ves javni sektor: od zdravstva, šolstva, pokojninskega sistema in ostalega.

površinam veliko zelenjave uvažamo. Namesto poceni letak Marija Bezovsek 2014.indd 1 Kako vidite Notranjsko kot prodaje hlodovine bi lahko turistično pokrajino? ponovno zagnali nekdaj cvetočo Imamo možnosti za lesno predelovalno industrijo komercialni turizem v razvitih ter izvažali drage izdelke, kot to turističnih centrih kot tudi za počno naši sosedje. Vsekakor se razvoj sonaravnega turizma. od države pričakuje strategijo Notranjska s čudovito naravo, za razvijanje teh dejavnosti, Cerkniškim jezerom in ostalimi prispevek v obliki sovlaganja ter biseri bi lahko z avtohtono pridobivanja sredstev iz EU, pa ponudbo, prilagojeno turistu, tudi spremembo zakonodaje. ki si želi bivanja v naravnem Vprašanje je torej le, če želimo okolju, privabila domače in delati, saj je priložnosti veliko tuje goste. To, da si recimo … v gradu Snežnik ni bilo mogoče privoščiti niti kave, Kaj bi naredili na področju kaj šele kosila, kaže na veliko izobraževanja?

Potrebno bi bilo ugotoviti

propadlih panog.

Kaj pa področje upokojencev?

Stranka DESUS zastopa prav to, najbolj ranljivo skupino prebivalstva. Redno se soočamo z grožnjami o znižanju pokojnin. Težko je živeti v strahu, kako boš preživel, plačal položnice, pomagal otrokom in vnukom, ki so brez zaposlitev. Odločno se zavzemamo za vsem dostopno javno zdravstvo, možnost, da si upokojenci lahko privoščijo bivanje v zdravilišču, saj so prav generacije v pokoju s svojimi nizkimi plačami in neizplačanimi

za upokojence in invalide, ohranitev javnega zdravstva, 30.6.2014 13:52:23 dvig socialnega varstva, oblikovanje demografskega sklada, ustanovitev urada za starejše, ki bo skrbel za oblikovanje politik aktivnega staranja prebivalstva ter sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi starejših. Delati moramo tudi na ohranjanju vključenosti, kjer vidimo priložnost v medgeneracijskih centrih ter Univerzi za tretje življenjsko obdobje.

Naj Slovenci ponovno postanemo ponosni na svojo domovino.

»Smo bolj proizvodno kot razvojno usmerjeni« Boštjan Požar, direktor območne gospodarske zbornice in regijske razvojne agencije o inovativnosti podjetij Kako razvita je inovacijska kultura v podjetjih na našem območju?

Skozi aktivnosti in projekte, ki jih izvajamo na regionalni razvojni agenciji in območni gospodarski zbornici, ugotavljamo, da je v Notranjsko-kraški regiji inovacijska kultura na relativno nizki ravni. Podjetja so bolj proizvodno kot razvojno usmerjena. Prevladujejo predelovalne dejavnosti in polizdelki, premalo je lastnega razvoja končnih izdelkov, ki na trgu dosegajo višjo ceno. Predvsem pa ugotavljamo, da peša tisti zadnji, najpomembnejši del – prodaja invencij. Invencija pa postane inovacija šele, ko dobi neko novo vrednost, novo korist.

Skratka, narediti še znamo, prodati pa malo slabše. Seveda so pa tudi svetle izjeme.

FOTO: valter leban

zgodi, da ima podjetje dober izdelek, ne ve pa, komu bi ga prodal.

Letošnje nagrajene inovacije vendarle izstopajo po kakovosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Kaj opažate?

Dve inovaciji (izraba topolovih vlaken za proizvodnjo naprednih materialov in sistem za avtomatsko spremljanje žuželk, op. p.) izstopata v smislu, da sta novost tudi v svetu, ne le doma, in imata zato odlične možnosti za uspešno prodajo na globalnem trgu. V preteklosti smo bili priča tehnološko manj zahtevnim rešitvam, ki jih podjetja tudi niso znala prodati.

Kako se inovativnost obrestuje podjetjem?

Inovativnost v podjetjih lahko vpliva na njihovo Kako boste skušali s še dodatnimi aktivnostmi poslovanje v smislu optimalne izrabe virov, ko gre za razvoj novih proizvodov in rešitev pa v to izboljšati? smislu povečanja prodaje in dodane vrednosti.

Poskušamo ozaveščati podjetja, da razvijajo Vsaka dobra rešitev pripomore k boljši produkinovacijsko kulturo, da večjo pozornost nativnosti, tudi boljšim poslovnim rezultatom. menijo motiviranju zaposlenih za izboljšave na Tudi rešitve, ki pomenijo le izboljšave delovnih vseh ravneh poslovanja podjetja, da izkoristijo procesov, se v smislu poslovanja obrestujejo. potencial in znanje zaposlenih za lasten razvoj ter pri razvoju novih izdelkov izhajajo iz potreb Ne moreš jih sicer neposredno tržiti, zato so trga. Prodajo je treba vključiti že v najzgodnejših na naših razpisih slabše nagrajene, lahko pa pomembno vplivajo na samo produktivnost. fazah snovanja novega izdelka, sicer se lahko

Predvsem pa bodo imela podjetja v okviru programov EU, kot so Obzorje 2020 in Cosme, veliko možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev za vlaganja v raziskave in razvoj.

Kje je največji razvojni potencial naše regije?

Potenciali so v tem, kar imamo, na čemer lahko gradimo svoj razvoj, in pa seveda tam, kjer imamo resurse. Imamo nekatera dobro stoječa podjetja in panoge, trenutno je najbolj

v razmahu orodjarstvo. Kar se virov tiče, pa imamo seveda les in bogato naravno dediščino, ki je lahko dober temelj za razvoj turizma. Sicer pa voz enkrat bolj potegne naprej ena panoga, drugič druga. V najbolj nezavidljivem položaju je prav gotovo lesarstvo, čeprav bi zaradi obilja lesne mase lesarstvo in z gozdom povezane dejavnosti lahko dajale kruh lepemu številu prebivalcev regije.

•Veronika Rupnik Ženko

10

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. julij 2014

FOTO: valter leban

Vztrajnost prinese rezultate Uspešni podjetniki mlade spodbudili k podjetniški iniciativi Postojna – »Na zastavljeni poti morate vztra-

jati in ne obupati že ob prvih ovirah,« je mlade, ki se podajajo na podjetniško pot, spodbudil Igor Akrapovič, ustanovitelj in lastnik danes svetovno uveljavljenega podjetja Akrapovič.

Svojo podjetniško pot je začel, kot je dejal, pri 12 letih, ko je dobil svoj prvi motocikel.

Pravi začetki njegovega podjetja za proizvodnjo izpušnih sistemov pa so bili nikjer drugje kot v garaži. Akrapovič je bil le eden od znanih in uspešnih slovenskih podjetnikov, ki so pred dnevi gostovali na nacionalni konferenci Podjetno v svet podjetništva. Z visoko izobraženimi, a brezposelnimi mladimi, ki se s pomočjo istoimenskega projekta prek regionalnih razvojnih agencij odločijo za vstop v podjetništvo, so delili izkušnje in spodbude k predanemu, preudarnemu in ustvarjalnemu delu. Mladi pa so imeli priložnost svoje podjetniške zamisli strokovnjakom predstaviti na tržnici podjetniških idej.

Da se morajo na pot podjetništva podati zaradi »ideje, strasti, svobode« in ne denarja, pri tem pa črpati iz svoje notranje moči in energije, je okrog 200 mladim položil na srce tudi Marjan Batagelj, prvi mož Postojnske jame. In se vprašal,

koliko od tistih, ki so začeli s podjetništvom zaradi zagotovljenih 4500 evrov subvencije, je danes še podjetnikov. Podjetnik Marko Lotrič, ki je v okviru projekta tudi zunanji mentor mladim, je izpostavil, da so današnji mladi v primerjavi z generacijo, ki se je na podjetniško pot podajala po osamosvojitvi Slovenije, resda v marsičem hendikepirani, a hkrati so jim odprta vrata na globalni trg, saj je svet manjši kot kdajkoli prej. Na trgu pa je, tako Akrapovič, najpomembnejši kakovosten produkt. »Trg je danes lačen kvalitetnih, inovativnih in dobrih proizvodov, zato v našem podjetju poleg vseh marketinških dejavnosti največ pozornosti polagam v produkte.« Da je z dobro idejo in znanjem kljub začetnim oviram mogoče prodreti, je mladim spregovoril tudi mlad podjetnik Primož Zelenšek ki je s kolegi razvil posebno tehnološko napravo Chipolo – obesek, ki ga namestimo na različne predmete, s pomočjo pametnega telefona pa lahko določimo njihovo lokacijo, če jih izgubimo. Izdelek je hitro postal mednarodna uspešnica.

Uroš Slak, ki je po dolgoletni uspešni novinar-

ski karieri čez noč ostal brez pogodbe, pa je poudaril, da na zavod za zaposlovanje ni niti pomislil. »Ljudje v takšnih situacijah običajno iščejo pomoč tretjega. Najprej moraš poskušati rešiti svojo situacijo sam,« se je za drugačen pristop zavzel Slak, danes izvršni direktor novoustanovljenega Kluba slovenskih podjetnikov (Slovenian Business Club). V njem je povezal

»zdravo jedro slovenskega podjetništva«, ki je gibalo razvoja in katerega glas je bil doslej premalo slišan. Pred kratkim je v njegovem okviru zaživela tudi mladinska sekcija, ki bo mlade spodbujala k podjetniški iniciativi ter jim pomagala pri uresničitvi dobre podjetniške ideje tako s pomočjo pri iskanju soinvestitorjev kot z ostalimi napotki uspešnih podjetnikov. •vrž

Županova beseda

»Ogromno lahko narediš – če želiš« V nizu intervjujev z župani iz regije smo se tokrat pogovarjali z Robertom Smrdeljem, županom občine Pivka in predsednikom Združenja občin Slovenije – o opravljenem delu in projektih, ki pomenijo dodano vrednost, potencial za razvoj. Smrdelj pravi, da je za njihovo uresničevanje potreben dober tim ustvarjalnih ljudi, ki se medsebojno motivirajo. »Župan pa je odgovoren, da stvari vleče v pravo smer, tako kot v podjetju direktor. Pri menedžiranju je ključno vodenje in koordinacija ljudi ne pa stvari. Sicer zmanjka časa za resne strateške odločitve.« Na katere dosežke v zadnjem mandatu ste najbolj ponosni?

Kar se večjih projektov tiče, smo zaključili novogradnjo vrtca, ki je zagotovil kvalitetno predšolsko varstvo. Začeli smo z energetskimi sanacijami.

Izjemnega pomena je projekt širokopasovnega omrežja, ki se zaključuje. Precej pozornosti smo namenjali prometni ureditvi in prometni varnosti.

Uredili smo glavno cesto skozi Petelinje s pločniki in kolesarsko stezo, čaka pa nas še ureditev odseka od Pivke proti in skozi Radohovo vas. Nekje na pol poti je zaradi pomanjkanja denarja na Direkciji RS za ceste začasno obtičala rekonstrukcija ceste skozi Kal. Resen izziv je zaradi prometne obremenjenosti obvoznica okrog Pivke.

Trenutno izdelujemo idejne projekte, ki bodo podlaga za odkupe zemljišč in projekt za gradbeno dovoljenje. Projekt je

ocenjen na okrog 20 milijonov evrov. Računamo na sredstva iz nove finančne perspektive.

Resno pa se, kot smo mediji že večkrat poročali, zapleta pri največjem projektu obnove vodovodnega sistema Postojna−Pivka, ki je eden od 11 za izvedbo pripravljenih kohezijskih projektov, za katere pa vlada še ni našla rešitve.

Ker trenutno gradimo kanalizacijo in čistilno napravo, smo v Pivki postavljali tudi vodovod, saj si ne moremo privoščiti, da bi spet kopali.

Za ta del, vreden okrog dva milijona evrov, smo sredstva zagotovili sami, zlasti iz koncesnine za Postojnsko jamo.

Kar zadeva zadnje priporočilo vlade, da občine začnejo z izvedbo celotnih projektov z lastnimi sredstvi, pa bi bil podpis takšnih pogodb nezakonit, saj zanje nimamo finančnega kritja. Naš predlog je bil, da se

projekti, ki jih fizično ni možno izvesti do konca 2015, razdelijo v faze, prav tako omenjenih 11, ki se jim z odobritvijo omogoči črpanje še iz stare perspektive, ki je doslej zelo slabo, le 44-odstotno. Upam, da bo nova vlada to vendarle spregledala.

Z nedavno ustanovitvijo krajinskega parka ste nakazali nove usmeritve. Kako vidite bodoči razvoj, bo prinesel tudi nova delovna mesta?

Tudi z vidika delovnih mest se turizem kaže kot še kot neizkoriščena priložnost. Je pa to seveda tek na dolge proge.

Občina Pivka je sicer želela omogočiti razvoj tudi ostalemu gospodarstvu, zato je na že degradiranem območju postavila industrijsko cono in predvidela tudi njeno širitev. Na drugi strani pa je več kot polovica občine v Naturi2000. Karkoli bi želeli tu delati, bi trčili z glavo ob zid.

Torej se je sama od sebe nakazovala rešitev, da se pol občine drugače razvojno usmeri?

Ja, tukaj je fokus na turizmu in na ustvarjanju pogojev zanj z ureditvijo javne turistične infrastrukture.

Zgodba okrog Parka vojaške zgodovine je znana, vendar gre pri tem za dokaj specifično ponudbo. Pri turizmu pa je treba imeti ponudbo dovolj široko. Kot dodatna ponudba so se kazala Pivška presihajoča jezera. V tem okviru je nastal ekomuzej. S parkom pa smo dobili instrument za aktivnejše upravljanje s tem prostorom, hkrati pa je tudi solidna blagovna znamka. Projekta, ki predstavljata potencial za v bodoče in sta umeščena v občinski prostorski načrt, sta tudi dvorec Ravne z golf igriščem in inovacijski center.

Kako gledate na razvoj regije?

Notranjsko-kraška regija je resda statistična in razvojna regija, a utrip ljudi, ki smo ga izmerili s poskusom oblikovanja pokrajin, je pokazal, da bi postojnska, pivška in ilirskobistriška občina najverjetneje pristale v primorski pokrajini, notranjski del pa v obljubljanski. O tem se ni za slepiti. Je pa po drugi strani treba biti pragmatičen in poskušati iz dane situacije potegniti čim več dobrega. Prav področje turizma je tisto, ki ga lahko razvijamo skupaj, saj je ta prostor neka širša destinacija. Zeleni kras je v tem okviru dobra blagovna znamka, ki bi jo bilo škoda neizkoristiti. Še pred vložitvijo list je tudi vaše ime zaokrožilo med potencialnimi kandidati za poslance. Ste o tem resno razmišljali?

Drugi so resno razmišljali.

Vi ne?

Ne. Torej greste, sodeč bo dosedanjih odgovorih, v tekmo za že peti mandat. Ste se kdaj vprašali, ali je bilo dovolj?

Glede na nastavljene ogromne projekte, če bi zdaj rekel, da se ne grem več, se mi zdi, kot da bi kapituliral.

FOTO: arhiv nkn

V Pivki se poleg urejanja kakovostne infrastrukture usmerjajo tudi v trajnostni turizem

»V pivškem občinskem svetu svetniki postanejo nervozni, če kdo začne filozofirati. Tukaj ni pametno, kar nekaj v prazno govoriti ali biti samo proti. Treba je priti z rešitvami,« o konstruktivnem vzdušju pravi Robert Smrdelj.

To delo je velik izziv in velika odgovornost. Če želiš, lahko ogromno narediš. Če mi ne bo uspelo na volitvah, pa res ne bom slabe volje. Biti župan terja ogromno energije in časa, je pa to izjemna priložnost.

Bi bilo treba županski mandat omejiti in na neki točki pustiti mesto nekomu z nekimi novimi idejami?

To je stalna dilema. Je bolje, da pride nova oseba z neko svežino, ob hkratnem tveganju, ali bo sploh kaj nastalo iz te svežine?

Ali je bolje ohraniti staro, če stvari dobro tečejo, a se ob tem odpovedati svežini?

•Veronika Rupnik Ženko

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

11

Energetska sanacija šole in vrtca

FOTO: arhiv občine logatec

Podpis pogodbe za energetsko sanacijo osnovne šole 8 talcev Logatec in centralne enote vrtca Kurirček Logatec Konec junija je v Upravnem centru Logatec potekal slavnostni podpis pogodbe med Občino Logatec in izbranim izvajalcem gradnje podjetjem AS-PRIMUS d.o.o. iz Starega trga pri Ložu. Župan Občine Logatec, Berto Menard, se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi projektov in investicijo pripeljali do podpisa pogodbe. Direktor podjetja AS-PRIMUS d.o.o., Boris Hribar, pa je med drugim povedal, da je podjetje že uspešno sodelovalo pri izvedbi podobnih projektov.

V okviru energetske sanacije se bo izvedla zamenjava energetsko neučinkovitega stavbnega pohištva in toplotna izolacija zunanjega ovoja na stavbah, stropa v telovadnici šole ter strehe na stavbi vrtca. Z izvedbo investicije se bodo znižali stroški ogrevanja objektov, hkrati pa tudi emisije škodljivih snovi, izboljšali pa se bodo pogoji za bivanje in delo v objektih. Vrednost celotne investicije znaša 696.334,83 evrov, od tega vrednost gradnje znaša 659.723,60 evrov.

Investicijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov, to je v vrednosti 470.904,93 evrov.

Z izvedbo del se bo pričelo na objektu Osnovne šole »8 talcev«, sledila bodo dela na objektu centralne enote Vrtca Kurirček. Glavnina del bo potekala v času poletnih počitnic, vsa dela pa naj bi bila končana v mesecu novembru letos. •Nina Gregorič

Kakovost porodnišnice potrjujeta certifikata

FOTO: Valter Leban

Postojna – Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Pos-

tojna se lahko pohvali z dvema na novo pridobljenima certifikatoma kakovosti. Certifikacijska hiša Bureau Veritas je bolnišnici podelila certifikat ISO 9001. Akreditacijsko listino, prav tako za obdobje treh let, pa so prejeli tudi od kanadske akreditacijske ustanove Accreditation Canada International. Gre za krovno organizacijo, ki skrbi za kakovostno zdravstvo v Kanadi, ki je poznano po enem najbolj kakovostnih zdravstvenih sistemov na svetu. »Mednarodna akreditacija je nadgradnja dosedanje odličnosti zdravstvenih storitev, učinkovite organizacije dela in prijazne obravnave naših bolnikov. Veliko poudarka daje tudi obvladovanju tveganj, tako poslovnih kot medicinskih,« so poudarili v bolnišnici, ki jo vodi dr. Aleksander Merlo. Pridobitev certifikatov ni zanemarljiva tudi v luči nove direktive EU, ki omogoča prost pretok pacientov med državami članicami EU.

FOTO: Valter Leban

Uveljavljenost porodnišnice potrjuje tudi število porodov, saj se kljub svoji majhnosti uvršča takoj za bistveno večjimi porodnišnicami v Ljubljani, Mariboru in Celju. Iz drugih regij namreč prihaja kar okrog 60 odstotkov porodnic. Merlo pričakuje, da bodo do konca leta dosegli preko 1700 porodov, kar je glede na nižanje natalitete sicer nekaj manj kot leti poprej, še vedno pa se s takšnim številom rojstev postojnska porodnišnica tudi v evropskem merilu uvršča med močnejše ustanove na področju porodništva. Nekaj deset rojstev manj v letošnjem letu pripisujejo tudi ledeni ujmi. Merlo obžaluje, da je v strukturi nekoliko zraslo število porodov s carskim rezom, kar gre deloma pripisati tudi strahu pred tožbami. Proti

Slovesnosti ob pridobitvi dveh certifikatov, ki potrjujeta kakovost postojnske porodnišnice tudi na mednarodnem trgu, se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

postojnski porodnišnici namreč pravkar poteka sodni postopek zaradi skoraj pol milijonske tožbe zaradi domnevne strokovne napake porodničarja, ki naj ne bi pravočasno opravil carskega reza, zaradi česar naj bi otrok utrpel dihalno stisko in ima cerebralno paralizo. »Odvetnike imamo kar pogosto na vratih. Ta pazljivost nas dodatno preganja, da naredimo kakšen carski rez več,« priznava Merlo, hkrati pa opozarja, da stroka carski rez še vedno smatra kot najtežjo obliko rojevanja z možnostmi komplikacij, ki pa jih je zaradi verziranosti ekipe in novih tehnik na srečo zelo malo. •vrž

Naročnik oglasa: SD

Več carskih rezov

12

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. julij 2014

Kdaj in kje bo obvoznica?

Občina Postojna zaradi oddaljenosti gradnje avtoceste predlaga obvoznico mimo prometno najbolj obremenjenih vasi Postojna – Občina Postojna je v dopolnjeni osnutek spremenjenega občinskega prostorskega načrta, ki je trenutno javno razgrnjen, v prostor umestila obvoznico mimo Rakitnika, Matenje vasi in Prestranka, ki naj bi razbremenila zdaj zaradi tranzita (predvsem med poletno sezono) precej obremenjene vasi. Predlog nove cestne povezave je že dvignil na noge okoliške prebivalce. A poleg njihovih pomislekov o ustreznosti umestitve se postavlja tudi vprašanje o smiselnosti gradnje obvoznice, ocenjene na okrog osem milijonov, ob načrtovani avtocesti proti Jelšanam.

Da dveh državnih infrastrukturnih objektov (obvoznice in avtoceste) ne bo, so potrdili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Obvoznica naj bi se

gradila v primeru, da avtocestna trasa po varianti Postojna ne bo več realna možnost izbire, kar pa še ni znano. Na odgovore, kje bo tekla trasa bodoče

avtoceste (na Postojno, Razdrto ali Divačo) in predvsem kdaj, bo treba počakati še kar nekaj časa, do takrat pa ne bo jasna niti usoda obvoznice.

Prebivalci Stare vasi, ki so se v kar velikem številu udeležili javne obravnave, pa so že zdaj sporočili, da nove ceste, ki bi pod vasjo prečkala avtocesto, nočejo. »Stara vas ima že zdaj v bližini avtocesto, čistilno napravo, poligon, železnico, smetišče, zdaj pa naj bi imela še obvoznico. Hvala lepa za tako skrb za kmetijstvo,« je bila ogorčena vaščanka Danica Smrdu Martinčič, kritična tudi zato, ker se v vasi tudi sicer z načrtovanimi novogradnjami preveč posega v sadovnjake in zelenjavne vrtove.

Po drugi strani pa so se nekateri udeleženci iz Krajevne skupnosti Prestranek strinjali, da bi obvoznico potrebovali, a hkrati opozorili, da predlog umestitve ne prinaša ustrezne rešitve, saj še vedno poteka preblizu hiš.

Na vprašanje, zakaj se rešitve ni iskalo še vzhodneje, torej ob robu vojaškega poligona, je Tadeja Matičič, višja svetovalka za urbanizem na občini Postojna, pojasnila, da so bile izdelane strokovne podlage in da je v osnutku predstavljena najustreznejša od štirih prever-

Dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Postojna bo javno razgrnjen še do 10. julija, in sicer v prostorih Občine Postojna ter krajevnih skupnostih Hrenovice, Planina, Hruševje, Veliko Ubeljsko, Prestranek in Bukovje. Do takrat je mogoče podati tudi pripombe in predloge. Dopolnitev OPN si je mogoče ogledati tudi na spletni strani občine. jenih variant. »Stališče občine je , da je treba zdajšnjo situacijo rešiti, kje in kdaj bo šla bo trasa avtoceste namreč ni znano. Je pa vedno tako, da se vsem ljudem ne da ustreči,« je povedala. »Kadar trčimo ob obrambo, pa veste kakšni problemi nastanejo,« pa je odvrnila na vprašanje ljudi, zakaj ni obvoznica umeščena ob rob vadišča. •vrž

Še naprej bi bili poslanci

Na parlamentarnih volitvah prihodnjo nedeljo se bodo v treh volilnih okrajih v naši regiji za še en mandat potegovali skoraj vsi dosedanji poslanci, ki so bili izvoljeni v naši regiji. V boj za poslanski sedež gredo tako ponovno poslanci Zvonko Černač in Andrej Šircelj (oba SDS), Jerko Čehovin (Zavezništvo Alenke Bratušek – ZaAb), Iva Dimic (NSi) in Rihard Braniselj (DL). Med kandidati pa ne bo več dosedanjih ilirskobistriških poslancev Ivana Simčiča (DeSUS) in Kristine Valenčič (DL).

Sicer pa med ostalimi kandidati omenimo le nekatera javnosti bolj znana imena, saj zaradi omejenega prostora vseh ne moremo naštevati.

V volilnem okraju Logatec−Cerknica bodo med drugimi kandidirali tudi nosilec liste Verjamem Igor Šoltes in bloški župan Jože Doles, ki je kandidat SLS. V tekmo gresta tudi dva logaška občinska svetnika, Marjan Gregorič za SD in Eva Černigoj za Stranko Mira Cerarja (SMC), načelnik cerkniške upravne enote Maksimiljan Turšič pa za ZaAb. V postojnskem okraju SD v boj pošilja v lokalnem okolju nepoznano Marjutko Hafner,

generalno sekretarko slovenske Nacionalne komisije za UNESCO. SLS se na volitve podaja z Boštjanom Bizjakom, vršilcem dolžnosti direktorja Kobilarne Lipica, ki je pred štirimi leti v Postojni že kandidiral za župana. Za PS bo kandidiral nekdanji postojnski občinski svetnik Jernej Knific, za DeSUS aktualni občinski svetnik Stanko Markovčič. Kandidatka NSi bo ponovno članica izvršnega odbora stranke Irena Vadnjal, SMC pa Erika Dekleva, sekretarka območnega združenja Rdečega križa v Postojni.

Med bolj znanimi kandidati na ilirskobistriškem omenimo ilirskobistriškega

podžupana Dušana Grbca, ki kandidira za SDS. Kandidat SD bo Anton Prosen z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, za ZaAb pa kandidira glasbeni pedagog in zborovodja Mirko Slosar. Teja Ljubič, pravnica in znana harmonikarica, bo kandidirala za SMC, za DL Bojan Oblak, lastnik podjetja Provocativa, ki izdaja glasilo Snežnik, Desus pa gre v boj s predsednico tukajšnje univerze za tretje življenjsko obdobje Nevenko Tomšič. Šoltesova stranka Verjamem pa je v Ilirsko Bistrico za kandidata poslala ajdovskega župana Marjana Poljšaka. •vrž

Kres na lepi Menišiji reditve so se obiskovalci lahko udeležili vodenega ogleda znamenite kapele Sv. Petra v Begunjah. Letos se je v prostoru TD Menišija, ki se nahaja v begunjskem gasilskem domu, predstavilo Čebelarsko društvo Begunje, ki ima na Menišiji že dolgoletno tradicijo. Z zanimivo razstavo starih in novejših čebelarskih pripomočkov ter pokušino različnih vrst

Priznanja gasilcem in policistom Postojna – Postojnska občina je dan državnosti tradicionalno obeležila s slovesno prireditvijo in večernim kresovanjem pri kozolcu Toplarju v Belskem. Zbrane je ob bogatem kulturnem programu nagovoril župan in državni svetnik Jernej Verbič, ki se je ob prazniku spomnil tudi požrtvovalnega dela, ki so ga v času žledoloma in poplav nudili domači policisti in gasilci. Srebrna priznanja Občine Postojna so ob tej priložnosti tako prejeli Policijska postaja Postojna ter Prostovoljna gasilska društva (PGD) Hruševje, Planina, Postojna, Slavina, Studenec, Studeno, Šmihel – Landol, Veliko Ubeljsko, PGD Razdrto pa je priznanje prejelo že ob otvoritvi nove večnamenske dvorane na Razdrtem. •vrž

medu in čebeljih pridelkov je čebelarsko društvo lepo zaokrožilo dan, ki je minil v prijetnem druženju. Nekaj dni kasneje pa je na kresni dan TD Menišija v sodelovanju z vaščani Selščka na selškem cerkvenem griču pripravilo Kresovanje po stari ljudski šegi. Udeležilo se ga je okrog 100 kresovalcev, ki so v druženju vztrajali dolgo v noč. •dš

Foto: damijana škrlj

Sredi junija je TD Menišija v počastitev občinskega praznika pripravilo že tradicionalno kulturno prireditev »Na lepi Menišiji«. Tudi tokrat ni manjkalo številnih nastopajočih Meniševcev, ki so se jim pridružili gostje iz Cerknice, Notranjski rogisti. Program je povezalo KD Menišija, za pogostitev pa poskrbele skrbne Meniševke. Po zaključku pri-

JAVOR Lamelirani program d.o.o.

Kolodvorska cesta 9a 6257 PIVKA

vabi k vpisu v izredni študij

POSLOVNI SEKRETAR (možnost študija na daljavo) STROJNIŠTVO GOZDARSTVO IN LOVSTVO

četrtek, 10. in 17. julija od 9.00 do 17.00

(VI. st. izobrazbe)

Vabljeni na odprodajo masivnih stolov iz opuščenega programa

a Žaga lokacij ka R O Piv JAV ka 12, Snežniš

Info: 05 72 10 332

za študijsko leto 2014/15

Vpis poteka do 1. oktobra 2014 Za vse informacije glede študija in vpisa smo vam na voljo na telefonski številki: 05/ 721 23 30 in elektronski pošti: vs.postojna@ guest.arnes.si Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www.vspo.si

www.nkr-novice.si

13

Regijske kulturne diagonale

V Parku vojaške zgodovine bogatejši za nov eksponat Foto: Arhiv PVZ

Pivka, 21. junij – Park vojaške zgodovine

je od konca junija bogatejši za nov, dragoceni eksponat – letalo Orel, ki ga je parku podarila romunska vlada. Letalo bi moralo v Pivko prispeti že pred časom, a se je zapletlo pri administraciji. Tako je primopredaja Orla potekala v sredo, 28. maja, letos v letalski bazi v Turdi, nato so letalu odstranili krila in rep in ga pripravili za

prevoz. Letalo je po nekaj dneh napornega transporta srečno prispelo na plato Parka vojaške zgodovine, kjer je bilo prvič predstavljeno na Poletno muzejsko noč, 21. junija ob ostalih dogodkih v parku. Pivški muzej je z IAR-93 Vultur oziroma Orlom tako zopet pridobil novo zanimivost, ki obiskovalce pritegne, da se vedno znova radi vrnejo v Pivko. •pš

Mednarodni festival folklore Rakek – Mednarodni festival folklore je predprejšnji vikend na Rakeku v osnovni šoli potekal že

Foto: Andreja Jernejčič

tretje leto zapored, gonilna sila festivala pa je tudi letos folklorna sekcija Kulturnega društva Rak Rakek, ki je festival organizirala skupaj v sodelovanju z Občino Cerknica in Osnovno šolo Jožeta Krajca Rakek. Na festivalu je poleg domače folklorne sekcije nastopila tudi otroška folklorna skupina podružnične osnovne šole Rudolfa Maistra iz Unca. Najmlajši so za svoje udejstvovanje v folklorni skupini prejeli tudi priznanja in pohvale. Primorske barve je zastopala Folklorna skupina Skala iz Kubeda, v ritmih hrvaške ljudske glasbe in plesa pa smo se zazibali skupaj s Folklorno skupino Kulturno-umetniškega društva iz Delnic. Poleg folklorne skupine Rak Rakek pa so se na odru zavrteli še člani Folklorne in tamburaške skupine iz Vinice. Glede na aktivnosti folklorne sekcije KD Rak lahko pričakujemo, da se bo podoben festival odvijal tudi prihodnje leto. •aj

Likovne spretnosti

Foto: Andreja Jernejčič

Cerknica − Likovna razstava treh učenk devetega razreda Osnovne šole Notranjski odred Cerknica Urše Korošec ter Eve in Ane Škrlj je v začetku junija potekala v OŠ Cerknica. »To so učenke, ki jih učim od šestega razreda oziroma četrtega razreda naprej. Vseskozi kažejo svojo likovno veselje in talent in jaz jih pri tem podpiram. Urša bo celo nadaljevala šolanje na likovni gimnaziji,« nam o svojih učenkah ponosno pove Milan Vošank, učitelj likovne umetnosti na cerkniški osnovni šoli. »Na razstavi lahko vidimo njihove risbe s svinčnikom, s pasteli. Iz razstavljenega je razvidno, da res živijo za umetnost,« še pove Vošank. Razstavljene risbe so delno nastajale pri likovnem pouku, delno pa doma. Vse tri

so poleg obveznega predmeta likovna umetnost obiskovale tudi izbirni predmet likovno snovanje in likovni krožek. Na razstavi so razstavljeni portreti, ki so naslikani na podlagi fotografij, spet druge so nastale kot plod domišljije. »Risale smo tudi živalske motive in motive narave.

Risanje jemljemo kot hobi, saj nas vse skupaj zelo veseli,« so povedale. Urša pa upa, da jo bo poklicna pot vodila v svet umetnosti: »Risanje me je vedno zelo veselilo že od majhnega. V vrtcu nikoli nisem spala, ampak sem vedno raje risala in sčasoma se je vse skupaj le še nadgrajevalo.

Upam, da bom tudi kasneje študij nadaljevala v taki smeri, ki mi bo omogočala risanje in likovno izražanje.« •aj

Orel je »končno pristal«

14

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. julij 2014

20. regijsko preverjanje usposobljenosti Podgrad, 21. junij – Konec junija sta postojnska Uprava za zaščito in reševanje in Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica organizirala ter Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ilirska Bistrica organizirala regijsko preverjanje znanja prve pomoči, ki se ga je udeležilo deset ekip iz celotne regije ter dve ekipi iz sosednje Hrvaške. Letno preverjanje znanja je potrebno, da se pripravljenost ekip ohranja na visokem nivoju. To dejstvo so prav vse ekipe na preverjanju tudi dokazale. Znanje se namreč iz leta v leto izboljšuje in letos so ekipe ločile le nianse, vsi pripadniki ekip, ki se v prvi pomoči

Foto: Arhiv PGD Zagorje

izpopolnjujejo na prostovoljni bazi, pa so pokazali tudi visoko mero iznajdljivosti, potrpežljivosti ter prilagodljivosti različnim situacijam, s katerimi se prav lahko srečamo tudi v vsakdanjem življenju.

Delovišča na preverjanju so bila sestavljena iz realnih situacij in tako so se bolničarji srečali z nesrečo v gozdu, s požarom v objektu, nesrečo z električnim tokom, prometno nesrečo ter nesrečo pri igri otrok.

Vse ekipe so naloge uspešno opravile, ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Materija, ki je na preverjanju zbrala največ tock, se bo udeležila državnega preverjanja, ki bo septembra v Kopru. •Petra Šajn Bolničarji med oskrbo poškodb.

Shod na Vremščici Gvido je našel svojo kozjo vilo

Letošnji shod se je odvijal na cvetočih poljanah Vremščice, ko je gospod dekan Ervin Mozetič, 25. maja pri sveti maši blagoslovil prvotni kip svetega Urbana, skalnato Marijino kapelico ter zvoniček. Pri sveti daritvi so še somaševali košanski župnik Zdenko Štrukelj in župnik iz Slivja Vid Premrl.

Po stotih letih se je kip svetega Urbana vrnil iz cerkvice Svete Trojice nad Čepnim v gorsko svetišče na Vremščici, kjer je bil njegov prvotni dom. Gospod Vid je v ta namen organiziral procesijo s kopijo kipa svetega Urbana izpred cerkve nad Čepnim do Vremščice. Na novo je v cerkvi postavljena niša, kjer domuje sedaj sveti Urban, okoli nje pa se vzpenjajo stebrički. Arhitekt Matjaž Meglič je uspel z izvirno arhitekturno rešitvijo povezati nišo z daritvenim oltarjem.

Pod svetiščem pa se nahaja prečudovita Marijina kapelica v skali. Njeno notranjost krasi nov umetniški mozaik Marije z Jezuščkom, ki je delo redovnice Darinke Bajec iz Skrilj.

Današnji blagoslov je čas Marijinega kronanja na Urbanovi gori. V kapelici pa domujeta še dva angelčka, ki nas vabita k molitvi. Zraven je tudi zvoniček in napis na skali, ki je vzet iz Dantejeve Božanske komedije.

Ta shod je krona vseh naših prizadevanj na tej Gori v Božjo čast in duhovni blagor božjega ljudstva. Zbralo se je več kot 100 ljudi, ki so lepo sodelovali pri sveti maši in se veselili skupaj s svetim Urbanom. Ob tej slovesnosti je gospod Vid Premrl izdal zgibanko, ki jo je prejel vsak udeleženec slovesnosti.

•Nataša Belčič

Cerknica, 19. junij – V Galeriji Krpan v Cerknici je junija in v začetku julija svoje ilustracije razstavila Tina Perko, ki je letos izdala novo avtorsko slikanico z naslovom Gvido in kozja vila. »Naša gostujoča umetnica je po rodu Cerkničanka, ob svojem delu z oblikovanjem oblačil pa se že vrsto let ukvarja z ilustracijo slikanic, učbenikov in revij za najmlajše,« je na odprtju razstave o Perkovi povedal predsednik Društva notranjskih kulturnikov Krpan Danimir Mazi. Obiskovalci so si lahko ogledali ilustracije iz zadnje slikanice, ki govori o kozlu Gvidu, ki išče ljubezen svojega življenja, kozjo vilo, pa tudi nekaj starejših. Na ogled so bile še ilustracije cerkniških osnovnošolcev, učenci te šole

Tina Perko otroke razveseljuje s svojimi ilustracijami in z zgodbami.

FOTO: PETRA TRČEK

pa so ob odprtju razstave pripravili tudi lutkovno predstavo o kozlu Gvidu. •pet

www.nkr-novice.si

Izjemni uspehi učencev OŠ Antona Globočnika FOTO: FOTO ATELJE POSTOJNA

bujanje socialne vključenosti; zelo pa so nas razveselile tudi učenke 7. c, ki so na natečaju »Mladi znanstvenik Ažbe spoznava mikroorganizme« z raziskovalno nalogo osvojile zlato priznanje.

Prav tako je vse leto na šoli potekal projekt Shema šolskega sadja in zelenPostojna − OŠ Antona Globočnika Postojna jave, ki je učence ozaveščal o pomenu zdrave prehrane in lokalnih živil; v maju pa smo v Z vsakim septembrom so pričakovanja glede Kopru zgradili Evropsko vas 2014 in z privlačno novega šolskega leta velika in vsako leto nas ter z domiselno stojnico poželi vso pozornost učenci OŠ Antona Globočnika Postojna razvemimoidočih. Steber šole pa je projekt Kakovselijo z uspehi in dosežki, s katerimi najlepše ost za prihodnost, katerega letošnja novost je pokažejo staro modrost, da znanje in delo bila vključitev učencev v projekt tutorstva. Z vendarle nekaj veljata. Tudi v iztekajočem se dodatnimi dejavnostmi v projektu si zaposleni šolskem letu 2013/2014 je bilo tako.

Zlato Vegova priznanja iz znanja matematike in skupaj z ravnateljico Sabino Ileršič prizadevajo zlato Stefanovo priznanje iz fizike so prejeli trije pridobiti certifikat kakovosti Slovenskega učenci, na državnem tekmovanju Zdrav dih za inštituta za kakovost in meroslovje. Šolsko leto je bilo resnično razgibano in zanavdih – zlata trstika sta se najboljše odrezala nimivo! Šolski vsakdan so popestrile številne dva učenca. Na šoli imamo tudi državnega kulturne prireditve, saj se šola upravičeno prvaka iz znanja geografije. Na državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava je zlato ponaša z nazivom Kulturna šola in se je tudi za naslednje obdobje 2014–2017 prijavila na razpis priznanje prejelo dvanajst učencev. Prav tako za ta laskavi naziv. Ker pa se zavedamo, da tudi so pomembna tudi vsa srebrna in bronasta znanje jezikov odpira številne priložnosti in priznanja ter nagrade, ki so jih Globočnikovi sodelovanja, bomo v naslednjem šolskem letu učenci dosegli na likovnih natečajih in na kot edina šola v občini Postojna začeli s postopodročju športa. pnim uvajanjem angleščine v 2. razred.

Na šoli so potekali zanimivi projekti, ki so S ponosom in velikimi pričakovanji se že vesučence povezali v rdečo nit sodelovanja, prostovoljstva in medsebojnega sprejemanja − Dvig elimo novega šolskega leta, ki morda prekosi letošnjega, v vseh pogledih izjemnega! socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih •Petra Ražem skupnostih za razvoj enakih možnosti in spod-

Šole se predstavijo

15

Posegajo po mednarodnih uvrstitvah Cerknica − Starši in učitelji učencev Os-

novne šole Notranjski odred iz Cerknice so lahko upravičeno ponosni. Šola, ki se lahko pohvali s tradicijo uspehov z različnih tekmovanj, je v letošnjem šolskem letu uspehom dodala tudi odlično tretje mesto na mednarodni glasbeni olimpiadi v Rigi.

V letošnjem šolskem letu so učenci naše šole dosegli zavidljive rezultate na zelo različnih področjih.

Aktivno so sodelovali v lokalnem okolju, na regijskem, državnem in tudi mednarodnem področju.

Za nami so številne šolske prireditve (delavnice, proslave, projekti ,otroški parlament), ki smo jih pripravili za učence, starše in krajane, sodelovali pa smo tudi z različnimi društvi in organizacijami v lokalni skupnosti.

Veliko dejavnosti se je odvijalo v okviru projektov EKO-ŠOLE, ZDRAVE ŠOLE in KULTURNE ŠOLE. Projekte so zaznamovale dramske, gledališke in lutkovne predstave, folklorne prireditve in plesne predstave. Učenci so se merili na športnem področju, po svojih močeh pripomogli k uspehu različnih humanitarnih akcij v okviru Karitasa in Rdečega križa, v akcijah Podari malico, Podari zvezek in Veter v laseh, svoje znanje pa so merili na različnih tekmovanjih.

Kot šola si prizadevamo za širšo usposobljenost in razgledanost naših učencev, zato izvajamo različne projekte, ki niso v neposredni zvezi z osnovnim poslanstvom primarnega izobraževanja.V letošnjem šolskem letu so našo šolo najbolj zaznamovale dejavnosti v okviru naslednjih projektov: - spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi – skupni projekt desetih osnovnih šol v državi; naša šola je dosegla izvrstne rezultate, zaradi česar smo prejeli posebno pohvalo Zavoda RS za šolstvo.

- udeležba na 24. nacionalnem otroškem parlamentu v Državnem zboru, kjer so učenci naše šole, ki so bili izvoljeni na regijskem nivoju, zastopali vse šole Notranjsko-kraške regije.

- Glasbena olimpiada –Neža Nahtigal je na tekmovanju dosegla prvo mesto in se uvrstila na mednarodno tekmovanje v Rigi, kjer je bila odlična tretja.

- Žogarija, mednarodno športno tekmovanje, kjer so učenci naše šole dosegli 1. mesto na državnem tekmovanju in se uvrstili na mednarodno tekmovanje, ki je bilo letos v Celovcu.

Med tekmovalci iz devetih evropskih držav so se naši učenci odrezali odlično, saj so dosegli prvo mesto in tako postali evropski prvaki.

- Mali nogomet: učenci naše šole so postali v svoji kategoriji državni prvaki v malem nogometu.

- tekmovanja v znanju z različnih področij so tradicionalno uspešna za učence naše šole, kar dokazujejo številna osvojena zlata priznanja.

- Zlata petica - priznanje učencem devetega razreda, ki so v vseh letih šolanja dosegli odličen uspeh.

Veliko veselja so nam pripravili naši šolarji v letošnjem šolskem letu in ponosni smo na vsakega izmed njih. Tudi na tiste, ki so se borili in potegovali za svoj čim boljši učni uspeh, pomagali sošolcem, krajanom, starejšim osebam v Domu upokojencev, pa njihovi rezultati, delo in dosežki niso tako vidni. So pa veliko naredili za skupnost in za sočloveka. •Marija Braniselj

Izkušnje mednarodnega povezovanja so neprecenljive Rakek − Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek je primer sodelovanja učencev, učiteljev in staršev; s skupnim delom učenci krepijo lokalno identiteto, povezujejo pa se tudi z vrstniki v drugih državah – konkretno so v iztekajočem šolskem letu spoznavali posebnosti Švedske.

Na OŠ »Jožeta Krajca« Rakek imajo veliko nadpovprečno uspešnih oz. izredno nadarjenih učencev na mnogih področjih. Uspešni so tako učno kot jezikovno, glasbeno, dramsko, likovno, športno, vedno pripravljeni pomagati drugim in stopiti skupaj, ko gre za zahteven projekt ali dobrodelno akcijo.

Letošnji učenci 9. razredov so v okviru šolskih tekmovanj na vseh nivojih dosegli lep uspeh.

Prejeli so veliko bronastih priznanj, 25 srebrnih ter zlatih priznanj , od tega 22 zlatih. Kar 14 devetošolcev je prejelo Zlato petko - priznanje za odličnost v vseh letih šolanja. Verjamemo, da bo osvojeno znanje dobra popotnica učencem za uspešno nadaljevanje šolanja, mentorjem pa potrditev njihovega kvalitetnega dela.

Projekt RODEN – izkušnja povezovanja s skandinavskimi vrstniki Učenci 9. r so se že v mesecu septembru angažirali s projektom mednarodne (slovenskošvedske) izmenjave projekta Roden. Obisk

učencev 9.r. Švedske je potekal med 7. in med 7. in 11. septembrom lani. Učenci so intenzivno uporabljali angleščino, pridobili veliko znanja o Švedski, predvsem pa pridobili ogromno izkušenj, izgrajevali lastno samopodobo, razvijali kritičnost do razmer drugod in odnos do domovine, identitete. Konec septembra pa so šolarjem obisk vrnili njihovi švedski gostitelji, ki so od 23. do 27. septembra lani spoznavali lepote Notranjske. Nastanjeni so bili pri družinah učencev 9.razreda, ki so jim pripravili pester, kvaliteten in razvedrilen program spoznavanja znamenitosti Slovenije. Učenci so ob spoznavanju leto starejših vrstnikov izgrajevali svoj svet vrednot in se učili strpnosti do drugačnosti.

Tudi na vrstnike iz Afrike učenci niso pozabili, naša šola je skupaj z društvom Ela pomagala otrokom vzhodne Afrike in zbrala 520 evrov za šolsko malico. Šolski projekti – krepitev povezovanja z domačim okoljem Učenci OŠ “Jožeta Krajca” so se v okviru tehniškega dne “Moja energija” seznanili s pomenom varčevanja in upravljanja z energetskimi viri v lokalnem okolju: v šoli, doma in v svoji občini. Izdelali so energetsko izkaznico šole.

Jesenski čas so učenci popestrili z organizacijo četrtega dobrodelnega koncerta za šolski sklad

Rakek, tokrat z naslovom Ur’ca s Tiktakom.

Na njem so poleg ansambla Tik-Tak in Alenke Godec nastopili tudi učenci OŠ Rakek.

Tudi letos so sodelovali v projektu Simbioza in tako pridobili naziv Simbioza šola. Prav tako so že tretje leto zapored slikali na mednarodnem likovnem natečaju za Plakat miru ter v juniju mesecu na šoli organizirali medobčinsko likovno kolonijo 18. marca letos je v sejni sobi Občine Cerknica potekal regijski otroški parlament, ki so ga organizirali učenci OŠ Rakek.

Povezovanje z dobrodelnimi ustanovami – zavedanje o pomenu humanitarnosti OŠ »Jožeta Krajca Rakek« sta obiskala predstavnika Društva za pomoč trpečim in bolnim – Rdeči noski in predstavila njihovo delovanje. Šola sodeluje z njimi z zbiranjem odpadnih kartuš in tonerjev ter s tem pomaga izvajati njihove programe.

Učenci prostovoljci so v tem šolskem letu večkrat obiskali prebivalce Doma starejših občanov v Cerknici in jim popestrili prosti čas. Sodelovali so tudi v humanitarni akciji Podarite nam modro srce, zbirali rabljena oblačila za krajane potrebne pomoči ter pomagali prebivalcem BIH, ki so jih prizadele poplave. Projekt Prostovoljstvo in Botrstvo na naši šoli zares živita, prav

tako starejši učenci pomagajo mlajšim znotraj »sobe sodelovanja« pri domačih nalogah.

Kultura in šport – povezovanje prijetnega s koristnim Marca se je na naši šoli odvila pevska revija otroških in mladinskih zborov, v začetku aprila pa smo z učenci Podružnične šole Unec v polni dvorani na Uncu uspešno izpeljali še eno zelo prijetno prireditev v pozdrav pomladi. Sodelujemo tudi v projektu šolski Eko vrt, organizirali smo medobčinski nogometni turnir Rakek 2014.

Zelo uspešno šolsko leto zaključujemo s taborom za nadarjene, ki smo ga izvedli v začetku junija v naravnem okolju Rakovega Škocjana, ter tradicionalno valeto. • mag. Anita Ivančič

16

Šport

Notranjsko-kraške novice

petek, 4. julij 2014

Odlični Franci Velišček

FOTO: ARHIV FRANCI VELIŠČEK

V Brnu na Češkem je v maju potekalo svetovno prvenstvo za mlajše člane, ki so se ga udeležili tudi slovenski tekmovalci in tekmovalke.

Notranjci smo bili ob tem še posebej zadovoljni, saj je Cerkničan Franci Velišček ugnal vso konkurenco do 23. leta starosti in s tem osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka. Ob tej priložnosti smo s Francijem spregovorili nekaj besed o njegovi športni poti.

S kegljanjem ste pričeli že v rosni mladosti …

Pravzaprav to niti ni presenetljivo, saj sta oba starša kegljača in se za ta šport ni bilo težko odločiti. V Kegljaški klub Brest sem bil registriran že pri rosnih štirih letih ter ostal, saj smo dobra ekipa. K odločitvi so prispevali tudi dobri rezultati. Sicer pa v prostem času igram odbojko, nogomet, košarko. Slednjo sem treniral pet let, a se na koncu odločil za kegljanje.

Na katere dosežke ste najbolj ponosni poleg naslova mladinskega svetovnega prvaka?

Do sedaj se je nabralo kar nekaj vidnejših uvrstitev. V ponos mi je, da sem del državne članske in mladinske reprezentance, od rezultatov pa naj omenim naslov mladinskega državnega prvaka, ki sem ga osvojil v lanskem letu, drugo mesto ekipno, ki smo ga mladinci

dosegli na SP leta 2012 v nemškem Bautzenu ter številne druge uvrstitve, ki sem jih dosegel do sedaj. Letos tudi 1. mesto na državnem mladinskem prvenstvu v kombinaciji.

Kako pa je s konkurenco na Spin, kako so potekale priprave?

Konkurenca je huda: še posebej Nemci, Hrvatje, Madžari. Sam sem se v finale uvrstil že po prvi rundi in se z rezultatom nisem obremenjeval. Je pa bilo težje čakati na uvrstitev, kot pa prej igrati.

Kar se konkurence v svetu tiče, ocenjujem, da je hujša kot pri nas. Marsikdo se do zaposlitve ukvarja s športom, potem pa nehajo, saj jim služba in šport ne gresta najbolj skupaj. Srbski tekmovalci so mi tudi zaupali, da se pri njih kegljači po zaključku šole usmerijo v kegljanje, pri čemer jim država nudi tudi štipendije. Pri

Mladinski svetovni prvak v kegljanju je v Brnu postal Franci Velišček. nas so nagrajena zgolj najboljša tri dosežena mesta. Štipendij pa ni … Same priprave so potekale v duhu več spanja, treningov in reda.

Na srečo imam razumevajočega nadrejenega trenerja, ki me v teh aktivnostih podpira, kakor me podpirajo tudi domači.

Izziv za prihodnost: morda trenerstvo? Še naprej si želim čimboljših rezultatov, trenerstvo pa mi zaenkrat ni izziv. Bomo videli, kaj bo prinesel čas.

•Damijana Škrlj

43. tek prijateljstva

FOTO: Robert Lukan

Hotedršica − Na vročo majsko soboto smo v Hotedršici tekli že 43. teka prijateljstva, najstarejšega iz serije primorskih pokalnih tekov. Udeležilo se ga je 257 tekačev vseh generacij. V Hotedršici pa na ta dan nismo le tekli, ampak tudi kolesarili, saj je ŠD Hotedršica letos pripravilo novost – kolotek. Gre za kombinacijo teka in kolesarjenja, kjer v paru na isti progi tekmujeta kolesar in tekač. Koloteka se je udeležilo 19 parov, prvi so se na progo podali kolesarji, za njimi še tekači.

Uvrstitev oz. rezultate koloteka so določili na podlagi časov obeh v paru in tako sta prvo mesto zasedla domačina Davor Kacin in Jernej Šemrov. Sledila sta Urban Brenčič in Borut Albreht, na tretje mesto pa sta se uvrstila Dean Bratuš in Robi Mikuž, vsi domačini, člani ŠD Hotedršica. Sicer pa je prvo mesto v kolesarjenju zasedel Dean Bratuš, drugo Šimenc Matej in tretje mesto Černe Aljaž.

Kolesarjenja se je udeležila tudi ena ženska, domačinka Berta Moroz.

Terensko razgibano in krožno progo, ki meri 11,8 km, je pretekel 101 tekač. Med ženskami je prvo mesto zasedla Sergeja Lipušček, drugo mesto Saša Pisk ter tretje mesto domačinka Lucija Dolenc Čuk. Med moškimi je prvo mesto, podobno kot lani, ko si je prvo mesto delil, osvojil domačin Jernej Šemrov. Sledila sta mu Jože Petkovšek in Borut Albreht.

•Mateja Nagode, ŠD Hotedršica Še posebej nas je letos razveselila visoka udeležba mladine. Teklo je kar 156 otrok, predšolskih in šolskih.

Bron za Roka Prejšnji teden se je v Bolgariji, natančneje v Sofiji, odvijal 1. svetovni grand prix 2014, kjer je v okviru Slovenske lokostrelske reprezentance tekmoval tudi Rok Bizjak. Po kvalifikacijah je med 91 tekmovalci zasedel 10. mesto s 655 krogi. V dvobojevanju je bil v 1. krogu prost. V 1/24 eliminacij je suvereno premagal tekmovalca iz Estonije 6 : 0. V 1/16 eliminacij je premagal Malezijca z 6 : 4. Za vstop med najboljšim osem tekmovalcev je v 1/8 eliminacij žal izgubil s tekmovalcem iz Cipra in zaasedel končno 9.mesto.

Tekmoval je tudi v ekipnem delu s Komočarjem in z Malaševičem, ki sta začela dvoboje iz odličnega tretjega mesta med 19 ekipami z 1966 krogov. 1/8 eliminacij so premagali ekipo iz Armenije 5 : 3. Proti Poljakom so v 1/4 eliminacij bili naši fantje boljši 5 : 3. Za vstop v veliki finale in boj za zlato medaljo so 2 : 6 izgubili proti Italijanom. Dvoboj za bronasto medaljo so z odličnim streljanjem dobili in premagali veliko Rusijo 6 : 2.

AKCI

JA

-50%

Gsm: 041 336 881

ogled po predhodnem klicu

Diskontna prodaja vrhunske keramike GRANITO GRES priznanih italijanskih proizvajalcev.

- kopalniška stenska in talna keramika - talno gretje - notranja keramika - poliran gres - imitacija lesa - zunanja keramika granito gres

Cena 1. klase 8 - 15 Eur/m2 Dostava fco kupec 2-3 dni

ogled v Logatcu INTROCOM d.o.o., Zelenica 7, 1370 Logatec

18

Obvestila in horoskop

Notranjsko-kraške novice

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 15 eur, okvirčka 5 eur (DDV ni vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa, do 110 znakov na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom.

Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjske novice, d.o.o., Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 42 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 15 eur. (DDV ni vključen v ceno)

Zahvala

Zahvala Pojdem na ravno polje, na ravno polje, kjer žito cvete, naj mi pod prsti bilke šume, naj se mi zemlja odpre.

(T. Pavček)

Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni.

(S. Gregorčič)

FRANČIŠEK RATEK (16. 9. 1928–2. 6. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano svetje in sveče.Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Ilirska Bistrica, gospodu župniku in Čebelarskemu društvu Il.Bistrica in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi najbljižnji.

Podgrad

Prodam Avto sedež znamke Romer kid, nastavljiv po višini, do 35 kg in nekaj starih predmetov. Tel.: 031 697 127 po 16.uri.

Inox sod s pipo, 1001. Cena: 80 eur. Tel.: 070 892 827, Majda.

Drugo Žanjemo žita na malih površinah z mini kombajnom, ki ga z lahkoto vozimo iz kraja v kraj. Tel.: 070 754 468.

Zbiram gramofonske plošče in kasete Tel.: 041 321 320.

Kupim Suha bukova drva 5 m3, rezana na 33 cm z dostavo v okolici Cerknice od najugodnejšega ponudnika. Tel.: 041 723 404.

Nepremičnine Prodam Manjšo hišo (30 m2), parcela 300 m2, obnovljeno 2009, opremljeno, s pokritim parkiriščem, teraso in vrtom. V Logatcu .Cena: 79.000 eur.

Tel.: 051 337 875.

Stanovanje – novo, dokončano 2013 (61 m2) s shrambo in parkiriščem v Logatcu. Cena: 99.000 eur. Tel.: 041 634 151; Elektrokovina d.o.o. Potoška cesta 12a 1370 Logatec.

Stanovanje (66m2) na Tovarniški 12 v Logatcu, opremljena kuhinja, balkon, garaža in vrt.

Cena: 90.000 eur. Tel.: 051 259 051.

Kmetijsko zemljišče – 1370 m2, možna prodaja po delih, primerno za vrtnarjenje v središču Postojne. Cena po dogovoru. Tel.: 041 522 003.

Oddam

Stanovanje, lepo urejeno na mirni lokaciji, velikost 45 m2. Stanovanje,dnevna soba s kuhinjo, spalnica, otroška soba, kopalnica, vseljivo takoj za daljši čas. Mesečna najemnina 220 eur in stroški, varščina v višini enomesečne najemnine. Mirna lokacija, vredno ogleda. Tel.: 070 533 030.

Naročnik oglasa: SMC

Stanovanjem sobo ali ležišče v središču Logatca, povsem opremljeno, obnovljeno leta 2007. Cena: 130 eur/mesec na osebo skupaj s stroški. Anita Kogovšek s.p., Potoška cesta 12a, Logatec, Tel.: 041/765 877.

Zapustila nas je naša draga ZOFIJA STRAŽIŠAR 1932–2014 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Zahvaljujemo se medicinskemu osebju Bolnišnice Sežana za nego in zdravljenje. Prav tako hvala g. župniku Jožefu Krncu za poslovilno mašo. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Pietas in pevcem za pogrebni obred.

Vsi njeni.

petek, 4. julij 2014

Anine zvezde OVEN V juliju boste polni idej, sodelavci vam bodo težko sledili. Mnogi Ovni bodo razmišljali o selitvi in o nakupu neke nepremičnine. Ves mesec se boste vsakodnevno urejali, dišavili in olepševali. Okoli 7. julija boste srečali osebo, ki jo do zdaj niste opazili. Ne bodite preveč trmasti, pa bo vse v redu. Vaš imunski sistem je malce oslabljen, zato so možna razna vnetja. Pazite na prehrano.

BIK Že dalj časa poskušate dobiti neke pomembne poslovne informacije.

Trenutno so najbolj ogrožene vaše finance. Če ste finančno odvisni od drugih, bo zdaj še težje. Trenutno se dosti ukvarjate z vašimi domačimi, zase časa sploh ne boste našli. Razočarani ste v partnerja, saj se ni prav dosti potrudil z denarjem. Navaden prepir s partnerjem se lahko konča z velikim stresom za vas. Po 22. juliju se situacija spreminja v vašo korist. Pazite komu zaupate. Zdravstveno pretijo prehlad in bolečine v spodnji čeljusti.

DVOJČKA Radi bi naredili veliko stvari, a vam bo energija nagajala. Nekaj časa boste dobro razpoloženi in polni idej, spet drugič se vam nič ne bo dalo. Denar, ki ga pričakujete, bo prišel, a z zakasnitvijo v drugem delu julija. Finančno bo bolje. Partner vas bo s svojim željami spravljal ob živce. On si bo želel na dopust in na zabavo, vi pa ne boste vedeli, kaj bi. Nihče ne bo poslušal druge strani. Če ste samski, bi lahko na neki krajši poti nekoga spoznali. Počasi zapirate vrata stari ljubezni in odpirate nova vrata. Možni so glavoboli in manjši problemi z dihalnimi organi. Več se ukvarjajte s športom!

RAK Večina Rakov se je razočarala v sodelavce in v nadrejene. Neke stvari v službi se bodo še izmikale vse do 27. julija. Po tem datumu se bo marsikaj spremenilo v vašo korist. Zbegani ste zaradi preteklosti in sedanjosti. V mislih imate osebo, ki se je zadnje mesece izogibala kontaktu z vami, vi pa bi vseeno še razčistili stvari, ki so ostale nejasne. Po drugi strani se vam smehlja nekdo, s katerim bi se lahko dobro imeli vse poletje, če le ne boste tako negativni. Po 20. juliju boste končno izvedeli tisto, kar čakate že vse leto ali več. Občasno vas bo napadal občutek slabosti in nihanje krvnega pritiska. Ni razlogov za paniko, potrpite še ta mesec. Srečen rojstni dan, dragi Raki!

LEV Prehodne težave v službi so možne samo na začetku meseca. Radi bi se rešili finančnih težav, zato počasi izgubljate potrpljenje. Če dobite sumljivo ponudbo za delo, ne verjemite vsega in prej vse preverite. V službi vas bodo opravljali. Prihaja čas, da spremenite frizuro, začnete z dieto ali z neko vrsto rekreacije. V ljubezni so možna tajna srečanja. Prepovedani sadeži vas bodo mikali bolj kot kdajkoli. Lahko se zapletete v nekaj, kar vam bo kasneje škodilo. V juliju boste uporniški in precej sebični. Sredi meseca pretijo težave s hrbtenico in nespečnost.

DEVICA Prijatelji vas bodo želeči usmeriti na neke nedokončane stvari - na izpite!

Vi pa bi radi zdaj počivali. Čeprav ste perfekcionist, vse do 25. julija pazite na napake. Če drugi v okolici čakajo na vašo pomoč, jo odklonite. Zdaj se morate potruditi samo zase. Kolebanje vam ne bo koristilo. V ljubezni ne veste kako bi naprej. Bi nadaljevali v stari zvezi ali bi šli na novo pot? Če se boste odločili s srcem, boste že naslednji mesec uživali. Zdravstveno vas bodo občasno mučile težave s prebavo, črevesjem in z želodcem.

TEHTNICA Službeno imate velike načrte in želje, ki bi jih radi uresničili. Preveč ne govorite okoli, kaj nameravate. Razmislite o poslovni ponudbi iz tujine. Žal boste morali delati še veliko bolj, kot do sedaj. Čutili boste potrebo po druženju, kar pa zna biti problem. Partner bo želel komunicirati z vami, vi pa boste več časa posvečali drugim. Če ste samski, se vam lahko zgodi ljubezen preko službe.

To je lahko nekdo, s katerim ste v prijateljskem odnosu. Možne so težave in bolečine v želodcu. ŠKORPIJON Resno boste razmišljali o delu v tujini. V drugem delu julija se boste odločili. Ne glede na to, kako se boste odločili, ne zapuščajte delovnega mesta. Jeseni boste nagrajeni za to. Ne bodite preveč destruktivni. Če prodajate nepremičnino, bo avgust boljši mesec za prodajo. Všeč ste nekomu, ki ste ga spoznali preko prijateljev ali preko interneta. Malce preveč čakate na realizacijo in že na začetku dvigate roke. Vašo destruktivnost zaklenite v veliko škatlo in pojdite na ulico z nasmehom. Zdravstvene težave s sinusi in z dihanjem.

STRELEC Razmišljate o povratku na staro delo in če niste povsem zadovoljni s pogoji dela, zdaj ni čas za take odločitve. Dodatno delo, povezano s tujino, vam lahko prinese pozitivne preobrate. Finančno bo boljše konec meseca.

Pomoč družine bo dobrodošla. Vrnila se bo oseba iz preteklosti in povsem nepričakovano se bodo prebudile stare strasti. Zaradi tega bi se lahko razšli s starim partnerjem. Nikakor se ne boste mogli odločiti, obe osebi vam bosta privlačni. A morate vedeti, da oseba iz preteklosti niti sama ne ve, kaj hoče. Težave z vratnim delom hrbtenice in vnetje grla.

KOZOROG Razočarani ste v sodelavce in v tiste, s katerimi ste včasih delali. Situacija v službi bo dosegla višek. Brezobzirnost sodelavcev in nadrejenega vas bo prisilila, da boste razmišljali o zakonski intervenciji. Se ne bodo stvari še bolj zakomplicirale? Finančna situacija je resna in težka. Čeprav se trudite varčevati, ste iz dneva v dan bolj brez denarja. Ne posojajte denarja. Vlaganja v hišo in prijatelje vam bodo skrajšala dopust. Okolica opaža spremembe na vas zaradi ljubezni. Odbijanje, oddaljevanje in ignoriranje vas bo še bolj oddaljilo od vašega partnerja. Težave s koleni in z vratnim delom hrbtenice.

VODNAR Če ste trenutno nezaposleni, boste do konca meseca uspeli najti novo zaposlitev. Tisti, ki službo imate, boste doživljali spremembe pri delu.

Nesporazumi s šefi se bodo rešili do konca meseca. Imeli boste občutek, da so vam nekaj delali za hrbtom. Izkazalo se bo, da je bilo res tako. Čustveno boste v čudnem razpoloženju. Možni so težki prepiri s partnerjem, ki se bodo počasi popravili, če boste le dovolj pripravljeni na prilagajanje. Če ste samski, vas čaka razmerje z uspešno osebo na položaju. Zdravstveno pazite na kronične težave in na alergije.

RIBI Če imate kak kreativen hobi, je zdaj čas, da ga vnovčite. Če hodite v službo in nimate moči za kaj več, vsaj račune poravnajte pravočasno. Ne pozabite na stare dolgove. Službeno ne bo večjih sprememb. V ljubezni vas muči občutek osamljenosti in razočaranja. Čeprav molčite in se delate, kot da je vse v redu, pa ni. Nekdo iz preteklosti vam ne da miru. Malo v mislih, malo prek sporočil. Ko boste najmanj pričakovali, boste sredi meseca dobili neke novice. Želeli si boste izginiti, pa ne boste imeli kam. Sami pred seboj se boste najtežje skrili. Pazite, komu zaupate. Mučile vas bodo prehodne alergije in občutek slabosti.

Napovednik in razvedrilo

www.nkr-novice.si

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 18. julija do 21. avgusta. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 14. julija, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Prireditve, predavanja 5. 7. Shod v Gornji Košani, Gornja Košana, od 21. ure dalje.

6. 7. Shod v Gornji Košani, Gornja Košana, od 20. ure dalje.

NI

DARILNI BO

6. 7. Furmanski praznik v Postojni, od 9. ure dalje.

9. 7. Predstava za otroke v Postojni na trgu pred hotelom Kras, ob 19.30.

10. 7. Zaključna prireditev 8. mednarodnega košarkaškega tabora za dekleta FIBA Evrope, v Postojni na trgu pred hotelom Kras, ob 19.30.

Sprejem strank po predhodnem naročilu med 08.00. in 20.00. uro, vse dni v tednu razen nedelje

9. 7. Kino pod zvezdami v Postojni na trgu pred hotelom Kras, v mraku okrog 21. ure.

11. 7. Zdravilna zelišča – Počitniška delavnica za otroke, od 9. do 13. ure.

12. 7. Galopska dirka za Pokal Loške doline, Nadleško polje v Loški dolini, od 14.30 dalje.

16. 7. Predstava za otroke »Mačja zabava«, v Postojni na trgu pred hotelom Kras, ob 19.30 uri.

18. 7. Sirarstvo in izdelava masla – Počitniška delavnica za otroke, od 9. ure do 12.30.

Kultura 7. 7. Voroneška dekleta pojejo in plešejo v Postojni, pred hotelom Kras ob 20.30.

8. 7. Nastop Tanje Žagar v Postojni, pred hotelom Kras ob 20.30.

11. 7. Folklorni večer s plesno skupino Nikola Tesla, v Postojni na trgu pred hotelom Kras ob 20.30.

11. in 12.7 Festival drugačne glasbe, v Trnju pri Pivki.

13. 7. Koncert za klasično kitaro – Florian Palier (Avstrija), v avli Inštituta za raziskovanje krasa SRC SAZU, Postojna ob 19.30.

14. 7. Koncert za klasično kitaro »Duo guitares« Anne-Kathrin Gerbeth in Bernhard Dolch (Nemčija), v avli Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna ob 19.30.

15. 7. Večer komorne glasbe za kitaro – Aljaž Cvirn – kitara, Kulturni dom Slavina ob 20. uri.

15. 7. Koncert skupine Malibu ob 25 letnici delovanja, v Postojni pred hotelom Kras ob 20.30.

17. 7. Avtorski večer slovenskega skladatelja za kitaro Nejca Kuharja, v Ravbarjem stolpu v Planini ob 19.30.

18. 7. Koncert za klasično kitaro Carlo Marchione, v Jamskem dvorcu pri Postonjski jami ob 20.30.

19. 7. Zaključni koncert udeležencev mednarodnega festivala kitare v Postojni, v avli Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna ob 19.30.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Dvajset let radia. 1.−3. nagrada: praktična nagrada: Marjan Erjavec, Gračerevec 49 a, 1370 Logatec; Marina Nedoh, Veliko ubeljsko 11a, 6225 Hruševje; Tinkara Sterle C.N.O. 38, 1386 Stari trg pri Ložu. Obvestila o nagradah, ki jih podarja RADIO 94&NTR, Kazarje 10, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Nastjin svet, Šmihel pod Nanosom 4c, 6230 Postojna (Salon: Tržaška 12, Postojna). 1. nagrada: masaža celega telesa 60 min v vrednosti 30 eur; 2. nagrada: masaža hrbta, vratu in glave 40 min v vrednosti 20 eur; 3. nagrada: masaža hrbta 30 min v vrednosti 15 eur. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjske novice, d.o.o., Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica prispeli do petka, 11. julija 2014.

13

Nagradna križanka / kupon

Ime: Priimek: Naslov: Geslo:



Živali Nega psov, mačk, malih živali, akupresura, masaža, etologija, psihologija živali.Tel.: 041 626 175 ali 031 689 726, freweb.siol.net/vesbo.

Zavetišče Postojna odda odgovornim lastnikom mlade, zdrave mucke v posvojitev. Tel.: 040 426 423.

Na prodaj psi Beagli, stari dva meseca, čistokrvni, oče lovski pes z rodovnikom. Cena: 150 eur. Tel.: 041 503 724.

Prodam pse Beagle in labradorce, čistokrvne brez rodovnika. Cena: 200 eur. Tel.: 041 503 724.

Prodam mladički pasme Coton de Tulear, mati Finna Snowdancer, oče Gucci di Castel de la Roche aux fees, večkratni prvak. Starša imata vzrejno dovoljenje. Tel.: 031 314 649 ali zvezdacoton@ gmail.com.

Direktorica in odgovorna urednica: Jelka Lekše.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo.

Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Priloga: Bistriški informator za občane Ilirske Bistrice. Naklada: 5.240 Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Delo d.d., Ljubljana. Naklada: 24.000 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 041 705090 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

20

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

140 let loške godbe

V uvodnem nagovoru je Janez Komidar, župan občine Loška dolina, čestital vsem ob državnem prazniku, posebej še članom pihalnega orkestra za visok jubilej. Poudaril je, da je za lokalno skupnost delovanje društev, kamor spada tudi pihalni orkester, ki je plod dela več generacij, izrednega pomena.

Da je temu tako, je pritrdil tudi France Žnidaršič, starosta loške godbe, ki je v klepetu z Andrejo Buh pa tudi samostojno v verzih in na humoren način obujal spomine na delovanje in zanimivosti iz zgodovine pihalnega orkestra, ki je imel svoje začetke v Ložu leta 1874, ko so se imenovali Koledniki.

Prvi Mestni godci pa so bili omenjeni že davnega leta 1733 in so delovali pod vodstvom znanega organista Filipa Jakoba Repeža.

Godba nosi ime svojega največjega pokrovitelja Kovinoplastike Lož, ki letos tudi sama praznuje visok jubilej – 60-letnico delovanja. Podjetje orkestru stoji ob strani vse od leta 1964. Peter Nelec, predsednik družbe, je v nagovoru dejal, »da je prepričan da 140 let ni le številka, ki je natisnjena na vabilu, ampak je to 14 desetletij

trdega in požrtvovalnega dela generacij godbenikov in da se za to številko skriva ljubezen do glasbe, prostovoljno delo, pozitivna energija, pripravljenosti dati del sebe, del svojega znanja, del svojega časa«. Poudaril je, da godbeniki vsa ta leta s Kovinoplastiko Lož sodelujejo tako v lepih kot težkih trenutkih. V imenu podjetja in njenih zaposlenih se je orkestru zahvalil za sodelovanje ter njihovo delovanje in prispevek k razvoju družbe z željo, da bi bili mladi in polni energije še nadaljnjih 140 let.

Janez Poje, predsednik društva pihalni orkester Kovinoplastika Lož, je o jubileju orkestra med drugim dejal, »da je 140 let je izjemna doba izzivov, naporov neverjetnih situacij, sreče, lepote in predvsem tovarištva ter medsebojnega spoštovanja. Je doba večne mladosti … Večna mladost je bogastvo življenja, druženja, izjemnih spominov ter navdiha in vse to nam je pri godbi na voljo«. 140-letnica je za našo godbo velik izziv in projekt, ki teče že vse leto in se bo zaključil z novoletnim koncertom. Kot predsednik se je zahvalil predvsem članom društva, ki s svojo disciplino in svojo marljivostjo ustvarjajo

te nepozabne urice. Investirajo ure in ure prostega časa in se pod taktirko dirigenta Tadeja Jermana prebijajo skozi vse zahtevnejše notne zapise.

Jožica Mlinar, vodja cerkniške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je skupaj z Miroslavom Matićem, nekdanjim dolgoletnim dirigentom orkestra, podelila priznanja za udejstvovanje na glasbenem področju ljubiteljske kulture, ki jih podeljuje Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. Bronaste Gallusove značke za najmanj 5-letno ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje so prejeli: Urša Šepec, Primož Štefančič in Ariana Prevec za 8 let delovanja, Katja Lenasi, Hana Doles, Barbara Lah za 7 let in Klemen Vampelj za 5-letno delovanje.

Srebrne Gallusove značke za najmanj 10-letno glasbeno delovanje so prejeli: David Škrbec, Anže Kovač za 19 let, Sonja Tornič za 16 let, Matjaž Srnel za 15 let, Jure Doles in Gašper Štefančič, Mojca Pišek za 14 let, Anja Bartolj za 12 let, Rudi Doles, Nik Zabukovec, Naneta Drobnič in Žiga Ravšelj za 11 let ter Anemarija Štefančič, Lara Ravšelj, in Matej Ravšelj za 10-letno delo.

Z Vrha pri Sveti Trojici

Dragi slovenski politiki,

Zlate Gallusove značke za najmanj 20-letno ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje so prejeli: za 29 let Jože Doles in Aja Trudn, Peter Prevec za 28 let, Boris Žagar za 26 let, Danilo Bavec in Milivoj Matkovič za 27 let, Peter Srpan in Zoran Žagar pa za 23 let delovanja v orkestru.

Podelili so tudi častne Gallusove značke za najmanj 30-letno glasbeno delovanje, ki jo je za 48 let delovanja prejel Janez Kotnik, za 41 let sta jo prejela Janez Koren in Franc Truden.

Jernej Žnidaršič, Uroš Mlakar in Matjaž Žnidaršič za 36 let ter Anton Perušek in Janez Poje za 32 let.

pišem vam pismo ob času pred parlamentarnimi volitvami, ob času, ko tisti vrli Slovenci, ki še niso vsega upanja izgubili, srčno si žele, da bi v naše kraje končno politična stabilnost se vrnila. Ob času, ko vsi si žele, da naposled dobimo pametno in trdno vlado, ki bo Slovenijo vodila in pripeljala na pravo pot. Pot, ki bo k narodovi blaginji peljala, ven iz vsakojakih kriz in tegob.

Vsake parlamentarne volitve so tekmovanje in prav je tako.

Pred volitvami se politiki postavite vsakokrat kot branjevke na tržnici vsak za svojo stojnico in na vse grlo hvalite svojo solato, da bi čim več kupcev k vam prišlo in vašo solato kupilo. Prav je tako, pravim, saj pomembno je, da človek kar najboljšo solato za svoj denar dobi in takisto kar k najboljši vladi s svojim volilnim glasom prispeva. Toda, ko so volitve končane, se mora tržnica zapreti, tekmovanje končati. Treba se je skupaj usesti, pogovoriti, dogovoriti, kdo bo slovenski voz štiri leta vlekel. Za tiste pa, ki ne bodo vlekli, opozicija, kot pravijo, je prav, da ob strani stoje in opozorila in svarila kriče, da bo voz v pravo smer šel. Polen pod noge tisti, ki voz vleče, ne rabi, saj mu že tako ali tako ni lahko pri takem opravilu. Če bi bila moja kobilica v vladi, bi voz kaj hitro in v pravo smer šel, a je že tako, da konj minister res biti ne more.

Priznanja je izbranim godbenikom podelil tudi Tone Urbas, predsednik Zveze slovenskih godb, ki je povedal, da pihalni orkester Kovinoplastike Lož spada med desetino najstarejših godb v Sloveniji. Za več kot tridesetletno članstvo v orkestru je Janezu Pojetu podelil zlato medaljo Bojana Adamiča. Medaljo za zasluge, ki jo mednarodna glasbena zveza podeljuje godbenicam in godbenikom. Za več kot 35-letno igranje v godbi sta jo prejela Uroš Mlakar in Matjaž Žnidaršič za 36-letno delo.

Levi, desni, rdeči, beli, črni, rumeni, zeleni in kodrlajsasti: Slovenci smo od vsega tega že kar dodobra utrujeni. Kaj nismo vsi Slovenci? Sloveče matere sinovi, kot je vedel že Prešernov Franci pred časi spesniti? Zakaj bi se morali deliti na vse mogoče, ko pa nas je tako malo skupaj? Slovenci so še zmeraj skupaj stopili, ko je trda predla, in kremenito vse viharje previharili. In zakaj ne bi mogli takisto tudi vi politiki storiti? Mar niste tudi vi Slovenci? Ste ali niste?

Del naroda strada, gospodarstvo peša, v medijih se politične zdrahe na žive in mrtve premlevajo, tujina se nam smeje, da jo od smeha že trebuh boli, in sprašuje se, če smo neumni ali kaj. A tegá nam je treba? Krpan meni, da ne.

Orkestru sta čestitala in se v imenu Gasilske zveze Loška dolina za uspešno sodelovanje zahvalila tudi poveljnik Boris Koren in predsednik Iztok Mihelčič, ki je dejal, da se njihova zgodovina stalno prepleta, zato orkestru podarjata plaketo, na kateri je prikazan stisk rok, ki simbolizira njihovo prijateljstvo. •Borut Kraševec

Ko sem bival pri cesarju Janezu na Dunaju pred bojem z Brdavsom, sva se dosti menila. Jaz sem mu pravil, kako je na Notranjem in Kranjskem, kako ljudje žive in kaj počno.

On pa je meni marsikaj o državi in vladanju povedal. Cesar Janez je vedno govoril, da vladanje ni lahka reč. Vedel je, da ljudje verjamejo, da je cesarju vse z rož’cami postlano, a kot je trdil, to ni bilo tako. Dejal je, da vsak bizgec slab vladar biti zna, dober vladar biti pa je umetnost.

Zato vam, slovenski politiki, svetujem, da se postópite vladanja le tisti, ki znanje imate, kaj dobro vladanje je, in vztrajnost in voljo dobri vladarji biti. Ostali pa, če že morate biti v politiki, se raje opozicije držite, saj vsak cesar dvornega norca potrebuje, kaj potem ne bo dandanašnja vlada, v kateri je toliko ministrov, sekretarjev in bogsigavedi kóga še, potrebovala tropa norcev, ki bodo v parlamentu poskrbeli, da ne bo dolgčas. Če vse prav je, se za vsakogar prava služba najde. Kar najhuje pa je, če norci vladajo in so modri in preudarni v opoziciji, ali jih pa še tam ni, saj potem narod nesreča zadane.

Za narodov blagor. Za ljudsko blaginjo. Da se bosta v Sloveniji med in mleko cedila. Da bodo slovenski otroci srečni, oblečeni in nahranjeni. Da bo slovensko gospodarstvo trdno in kleno. Da bo na tujem ime Slovenija s ponosom odzvanjalo in bo s spoštovanjem izgovorjeno.

Da bomo Slovenci spet po svoji pridnosti in sposobnosti za mejo sloveli. Za vse to se je vredno in potrebno boriti.

S poštenostjo in vztrajnostjo in v dobri veri, vam pravim, slovenski politiki.

FOTO: Borut Kraševec

Loška dolina, 25. junij – Trg v središču Starega trga pri Ložu je na večer dneva državnosti napolnila izbrana glasba večno mladih glasbenikov. Člani Društva pihalnega orkestra Kovinoplastike Lož so pod vodstvom dirigenta Tadeja Jermana ob svoji 140-letnici delovanja pripravili jubilejni koncert, na katerega so v goste povabili solistko Alenko Godec in solista Matjaža Mraka, pevca skupine Štajerskih 7. Skupaj so navdušili številno občinstvo. Ob jubileju so izdali tudi zgoščenko. Na koncertu so zaslužnim dolgoletnim članom podelili priznanja. Jubilejno priznanje, ki ga za 140 let podeljuje direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije Igor Tršar, je iz rok Jožice Mlinar, vodje cerkniške izpostave JSKD, prejel predsednik društva Janez Poje.

petek, 4. julij 2014

Pa zdravi ostanite.

Martin Krpan, slovenski junak

Bistriški informator je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica letnik II / št. 7

i

Bistrišk moje Kje so pa počitnce?

nformator 4

3

7

V t e j št e v i lk i:

3. mednarodni folklorni festival »PLJS BREZ MEJ«

Uspešen ekonomist na kmetiji

Športno srečanje sladkornih bolnikov

Dr. Anton Prosen prejel priznanje

7. Bistriški tek Črne njive nov izziv za tekače

Junij v Domu starejših občanov

za življenjsko delo

Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo

Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve

Objavljen razpis – Pomoč mladim prevzemnikom

Zavetišče za brezdomce na sejmu

pomoči v Podgradu

kmetij za leto 2014

Delovanje zdravstveno-vzgojne skupine v Domu

Potapljanje v Avstriji

Vrtičkarstvo v Dnevnem centru Društva »VEZI«

starejših občanov

Rdeči križ Ilirska Bistrica

3. mednarodni folklorni festival »PLJS BREZ MEJ« FOTO: : Lidijo Bobek Novak

V Ilirski Bistrici se je 7. junija odvijal 3. mednarodni folklorni festival pod imenom »PLJS BREZ MEJ«. Člani Folklornega društva Gradina smo v goste povabili folklorne skupine iz domovine in sosednjih držav.

Sprejem gostov pri županu Po prireditvi je sledilo še veselo druženje ob prigrizku in dobri kapljici.

Naši gostje so bili navdušeni nad lepotami naše občine in prijaznim sprejemom ter vsi po vrsti so obljubili, da se ponovno srečamo. Z nekaterimi smo se res kmalu srečali, saj smo že naslednjo soboto člani folklorne skupine Gradina gostovali v Zagrebu na prireditvi ob prazniku Sv. Ivana.

S ponosom lahko rečemo, da smo uspešno pripravili tudi 3. mednarodni folklorni festival v Ilirski Bistrici. •Mira Kirn

FOTO: Dejan Damiš

FOTO: Dejan Damiš

Naše goste iz Italije, z Madžarske in s Hrvaške je že v dopoldanskih urah sprejel župan Emil Rojc. Izrazil je zadovoljstvo nad sodelovanjem naše folklorne skupine s folklornimi skupinami iz tujine in izpostavil dobro sodelovanje med občino in folklorno skupino Gradina. Gostje so bili navdušeni nad prijaznim sprejemom.

Po uradnem sprejemu smo si skupaj z občudovanjem ogledali občinsko stavbo ter se sprehodili po botaničnem parku. Naše goste smo odpeljali tudi na ogled gradu Prem in njegove okolice in se nato odpravili še v Knežak in Bač, kjer smo pokosili na turistični kmetiji »Pri Požarju«.

V večernih urah so se nam pridružile tudi ostale gostujoče folklorne skupine in festival se je lahko začel. Otvorili smo ga z mimohodom vseh gostujočih folklornih skupin, goste in obiskovalce pa je pozdravil podžupan občine Ilirska Bistrica, Vojko Tomšič.

Kot prva je nastopila otroška folklorna skupina Kamenčki iz Sežane in s svojo

prisrčnostjo takoj osvojila občinstvo.

Folklorna skupina Kupinečki Kraljevac iz Zagreba je navdušila gledalce z lepimi folklornimi oblačili in s pesmijo.

Beneški Slovenci pa so nam s svojo folklorno skupino Živanit pričarali vzdušje na vaškem plesu v Benečiji. S svojimi belokranjskimi plesi, nošo in pesmijo so k nam prišli člani folklorne skupine Predgrad. Veseli smo bili tudi porabskih Slovencev, članov folklorne skupine Skalovci.

Naša folklorna skupina je nastopila zadnja in zopet presenetila. Romeo Volk je postavil koreografijo na temo Pustni ples v Sokolskem domu leta 1924. Po obstoječih virih je kreiral kostume in pripravil sceno. Z mentorico Adrijano Širca in godcem Viktorjem Mikuletičem so sestavili splet plesov, ki so se plesali v obdobju med obema vojnama; valček, češko polko, tango, fokstrot in rašpo. Gledalci so bili nad prikazanim presenečeni in navdušeni.

Gostje na gradu Prem

Gostje folklornega festivala

2

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

D O G O D K I V OB Č IN I

Dr. Anton Prosen prejel priznanje za življenjsko delo V aprilu je Zveza geodetov Slovenije na slavnostni akademiji podelila plaketo za življenjsko delo profesorju dr. Antonu Prosenu, ilirskobistriškemu rojaku. Pred leti se je upokojil, vendar še opravlja profesorsko delo kot mentor in predavatelj na doktorskem študiju.

Konec minulega leta je predal mlajši ekipi tudi urednikovanje strokovne revije, Geodetski vestnik, ki jo je vestno urejal in bogatil s prodornimi uredniškimi uvodniki vseh enajst let. Z dr. Antonom Prosenom smo se poselitve, kar je vezano na prostorsko pogovarjali o njegovem delu in pogledih na razvoj njegove stroke, ki ga planiranje, sem se pred leti kritično oglašal v medijih, predaval, vodil je zaznamovala.

Kaj vam pomeni priznanje za življenjsko delo, ki ste ga prejeli iz rok stanovskih kolegov in kako bi v nekaj besedah strnili spoznanja, ki ste jih dognali na svoji karierni poti?

Priznanje za življenjsko delo je vsakemu posamezniku svojstvena nagrada za trud, ki si ga vlagal v delo štiri desetletja. Še posebej pa mi veliko pomeni to priznanje tudi zato, ker so mi ga podelili moji stanovski kolegi, kar ima še posebno vrednost v našem okolju.

Začutil sem, da je mlajša generacija ugotovila, da sem – ne le na področju publicistike, temveč tudi na strokovnem področju – naredil svojstvene premike v smeri uveljavitve novih področij urejanja prostora in upravljanja z zemljišči.

Moja akademska kariera se je pričela dokaj pozno, saj sem bil prej zaposlen v drugih okoljih skoraj pol drugo desetletje. Z vztrajnim delom, disciplino in študijem v tujini mi je uspelo postopoma uveljaviti v svoji stroki povsem novo strokovno področje. Na tej prireditvi sem srečal tudi nekatere kolege iz tujine, ki so v svojih govorih dali vedeti, da sem se s svojim znanjem in z razmišljanjem uveljavil tudi v tujini. Tu sem srečal tudi župana Emila Rojca in podžupana Vojka Tomšiča iz občine Ilirska Bistrica, kar mi je bilo še posebej v čast, da sta se odzvala vabilu prireditelja.

Svoj strokovno izobraževanje ste začeli že na Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani, študij pa nadaljevali na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo na takratnem geodetsko-komunalnem oddelku. V tistem času verjetno po končanem študiju ni bilo težko dobiti zaposlitve?

Res je. Po študiju sem se najprej zaposlil kot raziskovalec, nato pa na prošnjo občine Ilirska Bistrica v domačem kraju kot načelnik občinske geodetske uprave, kjer sem izkušnje nabiral štiri leta. Od tu sem odšel na Občino Nova Gorica, kjer sem vodil Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.

V Novi Gorici sem nato prevzel mesto namestnika direktorja na Zavodu za družbeno planiranje. Po podiplomskem študiju sem dobil vabilo, da se zaposlim na enem izmed upravnih organov takratnega izvršnega sveta oz. vlade.

Vabilo sem sprejel, saj je pomenilo potrditev, da sem delal dobro in da mi moji strokovni kolegi zaupajo.

Delo na republiški upravi sem pozneje zavrnil in se raje odločil za univerzitetno službo oz. akademsko kariero. Ta pa je zahtevala nadaljnji študij, ki sem ga nadaljeval tako na Dunaju kot na Tehniški univerzi v Münchnu. Iz omenjenega je razvidno, da v moji mladosti niso bile problem zaposlitve, niti ne dobiti primerne štipendije, saj je bila mlada inteligenca v različnih delovnih okoljih zelo zaželena.

Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije ste izdali strokovno monografijo oz. priročnik »Sonaravno urejanje podeželskega prostora«, v katerem so začrtane smernice za urejanje in razvoj podeželja, ki omogočajo kmetijsko pridelavo zdrave in kakovostne hrane, ohranjanje kulturne krajine ter varovanje okoljskih prvin, ki so tla, voda, zrak in tako naprej.

O strategijah ustreznega razvoja podeželja v Sloveniji (namesto da bi

uživali sadove minulega dela) govorimo še danes.

Zakaj je temu tako?

Moja doktorska disertacija je bila odraz študija metod urejanja podeželskega prostora v srednji Evropi.

Razlika v razvoju med nami in Evropo je zelo velika na nekaterih področjih. Zakaj tako, težko odgovorim, vem pa, da pri nas največkrat enačimo naš osebni standard z razvojem, kar pa ni pravilno. Takrat je bil čas, da prostorski razvoj zapeljemo v smer, ki sem jo raziskoval in zagovarjal. To smer zagovarjam še danes.

Narejeno je, žal, že veliko škode in včasih so sanacije nemogoče. Z nenačrtnim poseganjem v prostor smo uničevali plodna tla, degradirali skozi stoletja nastalo kulturno krajino, razvrednotili podobe naselij in podobno. Stroka že vrsto let opozarja na zelo hitro izginjanje obdelovalne zemlje v Sloveniji, ki jo spreminjamo v stavbna zemljišča ali se zarašča v gozd. Za prehransko samooskrbo bi potrebovali okoli 3000 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca, pri nas jih imamo le še 800.

Hrano moramo zaradi tega uvažati, saj nismo več sposobni zagotavljati dovolj hrane za svoje potrebe.

Torej, moja opozarjanja in končno tudi nasveti so postali aktualni čez četrt stoletja. Nekatere zadeve niso zastarale in vse to zahteva moj nadaljnji trud, da še naprej pomagam tako stroki kot družbi.

okrogle mize ... Urejenost prostora, čisto in prijetno bivalno okolje so pravzaprav ogledalo urejene družbe.

Tako kot ostalega v naši družbi tudi tega področja ni obšla pretirana liberalizacija. Z nenačrtno poselitvijo se nam stopnja urbanizacije vse bolj niža, in namesto da bi gradili načrtno urbane centre, smo gradili obcestna naselja, nenačrtno zgoščali vasi in s tem povzročili konflikte med dejavnostmi, ki izrazito sodijo v podeželski prostor, in bivanjem. Da smo gradili nenačrtno, brez ustrezne komunalne opreme, je vidno, saj večina občin danes gradi kanalizacijo in čistilne naprave. V Evropi imamo zelo dobre primere, kako se ravna s prostorom kot naravno dobrino in tu bi se splačalo uporabiti ugotovitev, da to, kar je nekdo že razvil, prenesimo v svoje okolje in nadaljujemo z dodelavo, nadgradnjo …

Vaše stališče do razpolaganja s prostorom je jasno.

Vedeti moramo, do kod je na tem področju javni interes in kje se začne zasebni, ter kakšni so kontrolni mehanizmi. Predvsem slednje na področju prostora in okolja v naši državi ne deluje. Menim, da noben posameznik ne razpolaga svobodno s prostorom, ker prostor ni samo njegov.

Prostor je od nas vseh. To je javna dobrina. Če sem lastnik zemljišča, se moram podrejati določenim ukrepom.

In ti ukrepi morajo izhajati od države navzdol. Z boljšim življenjskim standardom se potrošnja zemljišč preveč razbohoti, če nimaš ustreznih mehanizmov oz. če sploh ne načrtuješ prostorskega razvoja. Sem sicer pristaš svobodnega odločanja, kje bo kdo živel, vendar z omejitvami porabe prostora in drugih naravnih dobrin.

Kako bi se po vašem moralo področje prostorskega razvoja razvijati v prihodnje in kaj bi morali biti nujni ukrepi?

V prihodnje nas zagotovo čaka velika naloga; od sprejema sodobne prostorske zakonodaje in organizacije javnih služb za prostorsko planiranje, ki bi bile regijsko razporejene, ponovna Razvoj prostora je v uvedba regionalnega planiranja, Sloveniji prinesel tudi ponovna uveljavitev hierarhije vrsto drugih problemov. planskih dokumentov in ne nazadnje Kako ocenjujete razvoj uvedba ustrezne zemljiške politike in prostora v Sloveniji v zemljiškega menedžmenta. Vse to bi zadnjih 20. letih? po mojem pospešilo izdajo dovoljenj za O problemih urejanja posege v prostor in s tem lažji dostop prostora, prostorskega razvoja, degradaciji kulturne do evropskih in državnih sredstev za realizacijo projektov. •žž krajine in nenačrtne

Objavljen razpis – Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2014 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 objavilo Javni razpis za ukrep 112 – Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2014.

Javni razpis je objavljen v Uradnem listu RS, št. 41/2014 z dne 6. junij 2014.

Sredstva se razpisujejo z odprtim javnim razpisom, do datuma zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Vnos vlog v elektronski sistem je možen od 10. junija 2014 do zaprtja javnega razpisa.

Predmet javnega razpisa je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije.

Cilj ukrepa je: • spodbuditi prenos kmetije na mlajšo generacijo in izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev; • povečati razvojno in proizvodno sposobnost prevzetih kmetij; • prispevati k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu.

Vlagatelji so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let oziroma bodo dopolnili 40 let v letu 2014 in bodo prvič prevzeli kmetijo. Vlagatelji naj bodo ob vložitvi vloge na javni razpis pozorni na obvezne priloge, brez katerih se vloga na javni razpis zavrže brez pozivanja na dopolnitev in na to, da se upošteva zbirna vloga, ki je bila oddana v letu 2014.

Pogoji za pridobitev sredstev Poleg splošnih in specifičnih pogojev mora vlagatelj izpolnjevati še sledeče pogoje na dan oddaje vloge, ki so: • vlagatelj mora biti starejši od 18 let in mlajši od 40 let oziroma je dopolnil 40 let v letu oddaje vloge na javni razpis, • vlagatelj mora biti vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva v register kmetijskih gospodarstev, • vlagatelj mora postati lastnik kmetije, ki ima v upravljanju najmanj 3 ha primerljivih kmetijskih površin ali najmanj a) 1000 pitancev perutnine v turnusu, 200 puranov v turnusu, 400 nesnic, b) 50 plemenskih samic oz. 200 pitancev v turnusu, če redi kunce za meso, c) 6 glav velike živine za vzrejo istovrstnih živali ali d) 40 čebeljih družin.

Višina sofinanciranja Višina dodeljenih sredstev se določi na podlagi doseženih točk in ovrednotenih popolnih vlog na javni razpis, ki izpolnjujejo predpisane pogoje iz naslova ukrepa 112.

Največje število točk je 350. Vrednost posamezne točke znaša 200 EUR. Višina podpore lahko znaša do vključno 70.000 EUR na upravičenca.

3

petek, 4. julij 2014

D O G O D KI V O B Č IN I

Vrtičkarstvo v Dnevnem centru Društva »VEZI«

FOTO: arhiv

Prebujajoča se narava, prijetne temperature in segreta zemlja so pregnale zaposlene in uporabnike Dnevnega centra Društva »Vezi« Ilirska Bistrica, da so se lotili načrtovanja letošnje sezone dela na vrtu. In tako je že drugo leto zapored v neposredni bližini centra ponovno zaživel zelenjavni vrtiček.

Tudi letos so zagnani in polni pričakovanj v roke vzeli lopate, grablje in motike ter z veseljem pričeli z delom. Zemljo so prekopali, pognojili in zrahljali ter jo tako pripravili za oblikovanje gredic, na katere so posejali oziroma posadili različne vrste zelenjave. Čeprav so bili na koncu utrujeni, so bili ponosni na dobro opravljeno delo. Zelo se veselijo, da bodo lahko kmalu pobirali in uživali domače

pridelke, saj ni lepšega in bolj slastnega od zelenjave, ki jo sami pridelajo na domačem vrtu.

Vodja Dnevnega centra Marina Primc nam je povedala, da je vrtnarjenje zelo dobra oblika rekreacije, prijazen hobi ter odličen način za vzdrževanje zdravega načina življenja, predvsem pa je stik z zemljo zelo dober način sproščanja. •žž Delo na vrtu

Uspešen ekonomist na kmetiji Med raznoraznimi dejavnostmi v kraju se pojavlja večje zanimanje tudi za kmetijstvo.

Med ljudmi, ki ponovno obujajo kmetijstvo, je tudi Petar Kezić, diplomirani ekonomist, ki je pred tridesetimi leti prišel v Slovenijo in si tu ustvaril družino. Življenjska pot ga je vodila od dela na carini na Jesenicah do trgovine s pohištvom in z gradbeništvom.

Pred dvema letoma pa je začel poskusno saditi francoski česen Germidour, ki zelo dobro uspeva v teh krajih in je zelo aromatičen in okusen. V Ilirski Bistrici je veliko neobdelane zemlje odlične kvalitete ob reki Reki, ki se večinoma zarašča. Tako tudi to leto na samo 15 arih posajenega česna

FOTO: Petar Nikolić

pričakuje približno dve toni kvalitetnega česna. Ker nima težav s tržiščem in proda vse, se je odločil svojo dejavnost razširiti. Kot generalni zastopnik francoskega združenja za pridelavo certificiranega semenskega česna za celotno nekdanjo Jugoslavijo načrtuje razširiti prodajo kvalitetnih certificiranih semen česna tudi v trgovine semenskega materiala v Sloveniji in preostalih republikah. O pridelavi in predelavi hrane razmišlja že nekaj let, zato načrtuje narediti v svojem nekdanjem skladišču, kar manjka v širši okolici.

Torej, izdelati sodoben obrat za pranje, sušenje in pakiranje zelenjave in sadja ter obrat za predelavo in shranjevanje

FOTO: Petar Nikolić

Petar Kezić in njegov česen v juniju.

Petar in žena Mirela izdelujeta testenine z jajci po 115 let stari recepturi.

zelenjave in sadja. V sklopu tega načrtuje zgraditi več hladilnic skupnega volumna okrog 500 kubičnih metrov ter ponuditi svoje usluge tudi drugim pridelovalcem.

Del prostorov bivše prodajalne pohištva Prizma pa je preuredil v obrat za izdelavo zelo iskane robe na tržišču – domačih testenin z jajci. Le-te njegova žena Mirela Kezić izdeluje po 115 let starih receptih nekdanje tovarne Pekatete, ki je bila v tej isti stavbi, zdaj last Kezičevih, a prej je imel lastništvo domačin Anton Žnidaršič (znani čebelar). Po prodaji objekta

leta 1927 je Žnidaršič odprl podružnico Pekatet v Ljubljani, iz katere se je razvilo današnje Žito. Mireline testenine vsebujejo kar deset jajc na kilogram moke in so brez kakršnihkoli aditivov ali konzervansov. V ponudbi ima različne vrste, najbolj nasitna in okusna pa je pašta s čemažem in koprivami.

Petar si želi povečati obseg pridelave zelenjave kot tudi privabiti domače pridelovalce k skupnemu sodelovanju.

•Petar Nikolič

4

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

Š P O RT Foto: Petar Nikolić

7. Bistriški tek Črne njive nov izziv za tekače Člani tekaškega kluba Bistrc so se tudi letos izkazali kot dobri organizatorji in še boljši izvajalci športnih prireditev. Tokratne pohvale si zaslužijo za izvedbo in organizacijo že tradicionalnega 7. mednarodnega tekmovanja.

Tekmovanje, ki je potekalo na Črnih njivah, je med tekmovalci rekreativci vzbudilo veliko zanimanja. Prijavilo se je preko 120 izkušenih tekačev in 100 tekačev iz mladinske selekcije.

Tekmovalce iz Hrvaške, Italije in Slovenije je na startu v imenu organizatorja pozdravil predsednik tekaškega društva Bistrc Gregor Kosič, ki se je med drugim tekmovalcem zahvalil za tako številno udeležbo. Pozdravil je tudi številne obiskovalce, ki so prišli spodbujat tekmovalce, še posebej najmlajše, za katere je organizator v dopoldanskem času pripravil kros, ki so se ga mladi tekači z veseljem udeležili.

Start teka, čigar točke štejejo tudi za letošnji Primorski pokal 2014, je bil točno ob 17. uri, ko je Drago Sejzovič dal znak, da se tek na 10 tisoč metrov lahko začne.

Sončno vreme in vzpon proge za 16 metrov razlike v nadmorski višini je od tekmovalcev zahteval dodaten napor, vendar so kondicijsko pripravljeni tekači uspešno premagovali naravne ovire.

Na prijetno presenečenje klubskih kolegov in tudi gledalcev ob progi je prvi na cilj pritekel član kluba Podistica Fiarna Trieste, 35-letni David Daris, ki je makedamsko stezo pretekel s časom 33:51.5. S tem časom je podrl štiriletni rekord 34:42.9 Jerneja Šemrova iz AK Kladivar iz Celja. David Daris: »Dan prej sem pregledal traso teka in moj prvi vtis je bil, da lahko premagam dosedanji rekord. Sreča je bila na moji strani in uspelo mi je. Hvala organizatorju za gostoljubnost.« V ženski konkurenci je Petra Tratnik iz ŠD Nanos Podnanos dosegla čas 40:48.0 in le za las zgrešila rekord Valentine Bananni (40:27.9).

Na razglasitvi rezultatov sta pokale, medalje, priznanja in praktične nagrade podelila predsednik Gregor Kosič in trener košarkarskega kluba Plama Pur, Martin Novak. Denarne nagrade so prejeli prvo plasirani v moški in ženski konkurenci.

Uspešen start Otroci tekmovalcev

Novi rekorder proge David Daris

Rezultati 7. Bistriškega teka po kategorijah: Ženske (55 let in starejše) 1. Ivanka Širca 2. Vilma Brešan 3. Tea Bajc

AK Pivka ŠD DURS ŠD Tekači vipavske doline

00:50:04.8 00:51:31.8 00:51:40.9

Ženske (od 45 do 54 let) 1. Sergeja Lipušček 2. Nataša Aljančič 3. Janja Božič Torkar

DLT Filipides Vzajemna ŠD Nanos Podnanos

00:42:43.5 00:45:51.7 00:47:40.6

Ženske (od 35 do 44 let) 1. Kristina Bele AK Pivka 00:45:25.2 2. Danjela Ivančič TŠD Gams Kobarid 00:47:56.5 3. Matejka Ahčin Ljubljana 00:48:47.9 Ženske (od 25 do 34 let) 1. Petra Tratnik 2. Saša Pisk 3. Tina Jakopin

ŠD Nanos Podnanos Spodnja Idrija TD Bistrc

00:40:48:0 00:41:56:5 00:54:44.8

Ženske (do 24 let) 1. Niki Kmetec 2. Urša Kosič 3. Manca Kerkoč

AK Koper TD Bistrc TD Burja Vipava

00:52:53.2 00:54:19.0 00:59:39.4

Lepo je biti v družbi.

Osvežitev z limonado, ki ni pod doping kontrolo.

Veterani po končanem teku: uspeli smo priti na cilj.

Rezultati absolutno:

Zmagovalke

Najstarejši udeleženec na cilju (Fabio)

Moški 1. David Daris 2. Marko Tratnik 3. Nejc Lokar

Podistica Fiarna Trieste ŠD Nanos Podnanos ŠD Nanos Podnanos

00:33:51.5 00:34:47.6 00:34:48.8

Ženske 1. Petra Tratnik 2. Saša Pisk 3. Sergeja Lipušček

ŠD Nanos Podnanos Spodnja Idrija DLT Filipides

00:40:48:0 00:41:56:5 00:42:43.5

5

petek, 4. julij 2014

D O G O D K I V O B Č IN I

Moški (70 let in starejši) 1. Lucijan Lipušček 2. Albert Lazar 3. Fabio Ivančič

DLT Filipides DLT Filipides Obala

00:51:46.2 01:03:32.7 01:16:03.0

Moški (od 65 do 69 let) 1. Boris Žigon 2. Edi Kutin 3. Viktor Beguš

DLT Filipides TKK Srpenica AK Pivka

00:45:39.9 00:49:32.8 00:58:45.9

Moški (od 60 do 64 let) 1. Cveto Tavčar 2. Vili Frim 3. Klemen Nanut

ŠD Nanos Podnanos TKD Sovica DLT Filipides

00:41:50.2 00:46:48.6 00:49:23.2

Moški (od 55 do 59 let) 1. Miran Kavs 2. Robert Petrovčič 3. Marjan Korent

ŠD Kraški tekači Sežana AK Pivka AK Pivka

00:39:05.0 00:41:15.4 00:35:17.1

Moški (od 50 do 54 let) 1. Klavdij Torkar 2. Damjan Šinigoj 3. Rafko Blažek

ŠD Nanos Podnanos ŠD Nanos Podnanos AK Pivka

00:40:33.5 00:42:38.7 00:44:45.6

Moški (od 45 do 49 let) 1. Ivan Sokol 2. Rajko Skok 3. Stojan Rodica

TD Burja Vipava ŠD Kraški tekači Sežana ŠD Kraški tekači Sežana

00:40:22.5 00:41:51.7 00:42:34.3

Moški (od 40 do 44 let) 1. Ervin Furlan 2. Sebastjan Polanc 3. Miljan Slamič

ŠD Nanos Podnanos DLT Filipides Nova Gorica

00:40:08.2 00:43:31.6 00:46:45.4

Moški (od 35 do 39 let) 1. David Daris 2. Davor Krašovec 3. Mitja Curk

Podistica Fiarna Trieste Vzajemna ŠD Nanos Podnanos

00:33:51.5 00:36:32.4 00:36:36.7

Moški (od 30 do 34 let) 1. Marjan Krebelj Ilirska Bistrica 00:52:47.5 2. Denis Birsa Branik 00:52:48.6 3. Blaž Ivanc Žalec 00:55:05.9 Moški (od 25 do 29 let) 1. Marko Tratnik 2. Nejc Lokar 3. Marko Žužek

ŠD Nanos Podnanos ŠD Nanos Podnanos TD Bistrc

00:34:47.6 00:34:48.8 00:39:16.8

Moški (do 24 let) 1. Anej Likar ŠD Nanos Podnanos 00:38:22.4 2. Boštjan Škrlj KK Palma – pur 00:45:31.6 3. Nik Čekada Jelšane 00:45:47.0

Nagrajenci

• Petra Nikolić

Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo Med pisanjem o maturantski paradi nas je spreletel občutek sreče in hkrati žalosti, pa nismo vedeli zakaj. Kot letošnji maturanti smo spoznali, da je dan maturantske parade res nekaj posebnega, saj občutiš posebno srečo, veselje in mladost, hkrati pa se zaveš, da so to zadnji dnevi, ki jih boš preživel v šolskih klopeh s svojimi sošolci. Pa si misliš, kako nerazdružljivi smo in kako se imamo radi, a naše poti se ob koncu srednje šole ločijo. Vsak je izbral svojo pot, da bo bližje svojim sanjam.

Med pisanjem o maturantski paradi nas je spreletel občutek sreče in hkrati žalosti, pa nismo vedeli zakaj. Kot letošnji maturanti smo spoznali, da je dan maturantske parade res nekaj posebnega, saj občutiš posebno srečo, veselje in mladost, hkrati pa se zaveš, da so to zadnji dnevi, ki jih boš preživel v šolskih klopeh s svojimi sošolci. Pa si misliš, kako nerazdružljivi smo in kako se imamo radi, a naše poti se ob koncu srednje šole ločijo. Vsak je izbral svojo pot, da bo bližje svojim sanjam.

V petek, 23. maja, sta 7. generacija maturantov bistriške gimnazije in 2. generacija maturantov programa tehnik računalništva za konec srednješolskega izobraževanja v Parku Nade Žagar odplesali ples četvork. Ta ples združuje maturante po mnogih evropskih državah. Zaradi izrednih, bodisi vremenskih bodisi političnih razmer, pa se ga nekatere izmed njih niso mogle udeležiti, zato smo plesali tudi zanje. To je bil izraz solidarnosti s prebivalci Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Ukrajine. Po odplesani četvorki smo skupaj zaplesali še »makareno« in »račke«. Pri tem so se nam pridružili tudi profesorji in župan. Za konec smo odšli v Ljubljano, kjer so nas zabavali Rock Partizani in DJ-Time.

Maturanti 4. A in 4. R Podjetniški tabor v Murski Soboti Dijaki prvega letnika programa tehnik računalništva Gimnazije Ilirska Bistrica smo se skupaj z dijaki strojne in ekonomske šole Šolskega centra Postojna udeležili tridnevnega podjetniškega tabora v Murski Soboti.

FOTO: arhiv Gimnazije Ilirska Bistrica

Maturantska parada 2014

Prvi dan nas je pot vodila v Malo Polano na Sabolovo domačijo, kjer so nam predstavili socialno podjetništvo.

Tam smo preverili svojo spretnost izdelovanja predmetov iz ličja.

Na naravnem otoku reke Mure, ki so ga domačini poimenovali Otok ljubezni, smo si ogledali burjaški muzej in mlin na reki Muri ter se po njej peljali z brodom. V vasi Filovci smo se v muzeju na prostem sprehajali med prekmurskimi cimpračami, ki so bile nekoč bivališča kmetov in lončarjev.

Eden izmed domačinov nam je prikazal spretnost oblikovanja gline na lončarskem vretenu. Sledila je vožnja z avtobusom do Plečnikove mojstrovine – cerkve »Bela golobica«, ki kaže nenavadne arhitekturne rešitve. Po ogledu Murske Sobote smo se nastanili v dijaškem domu.

Drugi dan smo se udeležili podjetniških delavnic, kjer smo dobili izziv, kako iz skromnih materialnih sredstev izdelati večji produkt. Popoldne smo odšli v Moravske Toplice in tam uživali v vodnih radostih.

Tretji dan smo na podjetniških delavnicah predstavili svoj izmišljeni izdelek in izvedeli veliko novega o podjetništvu.

Kako se da uspeti v podjetništvu, smo se prepričali v podjetju Roto, kjer izdelujejo najrazličnejše predmete iz umetnih mas (od rezervoarjev do kanujev).

Ogledali smo si proizvodnjo; poklepetali z zaposlenimi in ugotavljali, kje je skrit ključ njihovega uspeha. V poznih popoldanskih urah smo zapustili prekmursko ravnino in se odpravili proti domu.

•Blaž Dodič in Andraž Lipovž, 1. R

Zavetišče za brezdomce na sejmu V maju in juniju se je Zavetišče za brezdomce Pod Drago predstavilo na sejmu na Cankarjevi ulici v Ilirski Bistrici. Občanom smo se predstavili z letaki, s kratko predstavitvijo delovanja zavetišča in izdelki, ki so jih izdelali uporabniki zavetišča v sodelovanju z društvom Vezi. Mimoidočim smo razložili, kako poteka življenje v zavetišču, ter jim omenili, če poznajo koga, ki potrebuje pomoč v okolici hiše ali na vrtu, se lahko obrnejo tudi na uporabnike zavetišča. Odziv mimoidočih je bil dober, občani so nas prijetno sprejeli in nam zaželeli uspešno pot še naprej.

•Center za socialno delo Ilirska Bistrica, Zavetišče za brezdomce Pod Drago

Foto: arhiv Zavetišča

Na stojnici Zavetišča za brezdomce.

6

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

D O G O D K I V O B Č IN I

Delovanje zdravstveno-vzgojne skupine v Domu starejših občanov V Domu starejših občanov Ilirska Bistrica je pred dobrim letom začela delovati zdravstveno-vzgojna skupina »Diabetes«, v kateri sodelujejo stanovalci, ki so vodeni v Dispanzerju za diabetike. Večina izmed njih je na inzulinski terapiji. Skupina, ki se srečuje enkrat mesečno, pomeni dvig kvalitete življenja stanovalcev Doma, vodita pa jo diplomirani medicinski sestri Joža Matko in Sonja Penko. Vsebinski program skupine je usmerjen v svetovanje, učenje in pomoč diabetikom pri življenju z diabetesom, kar pomeni, da so organizirana zdravstvena predavanja, delavnice in pogovori o bolezni sami, o načinu samovodenja sladkorne bolezni ter o spremljajočih boleznih in načinih preprečevanja le-teh.

Vsebinski del programa je pogosto obogaten z zunanjimi obiskovalci. Tako je bila v mesecu novembru 2013 gostja skupine Janja Ternovec, aktivna članica Društva diabetikov Ilirska Bistrica, ki je predstavila delovanje društva. V letošnjem letu je bila naša prva zunanja gostja predsednica društva Andreja Rebec, v mesecu juniju pa sta nas obiskali medicinska sestra in zdravnica Bernarda Gržina spec. interne medicine iz Dispanzerja za diabetike.

Opravili sta meritve vrednosti glukoze v krvi za zadnje tromesečje, kar zagotavlja boljši nadzor nad boleznijo, ter podali predloge glede nadaljnje organizacije dela in še tesnejšega medsebojnega sodelovanja.

•Joža Matko in Sonja Penko

Foto: arhiv Doma

Skupina Diabetes v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica.

Športno srečanje sladkornih bolnikov Člani društva diabetikov Ilirska Bistrica smo se 31. maja udeležili vseslovenskega srečanja diabetikov v Topolščici.

Letošnje srečanje sta organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo diabetikov Velenje. Organizatorji so pripravili več športnih dejavnosti: daljši in krajši pohod po okolici Topolščice, balinanje, pikado, odbojko in rusko kegljanje. Bistričani smo se udeležili vseh pripravljenih disciplin. Še posebej smo bili veseli rezultatov naše balinarske ekipe v sestavi Marta Gril, Karl Celin, Edvard Čotar in Jože Kalčič, ki so med osmimi slovenskimi balinarskimi

ekipami zasedli prvo mesto. Po štiri urnem neprekinjenem igranju je bila zmaga zaslužna in prejetega pokala smo bili vsi veseli. ČESTITAMO! Poleg športnega udejstvovanja smo se lahko na pripravljenih stojnicah seznanili z novostmi na področju obvladovanja sladkorne bolezni in se poveselili ob zvokih žive glasbe. V popoldanskih urah smo se zadovoljni odpravili proti domu ter kovali načrte za naša nova srečanja, med drugim tudi za slovensko športno srečanje v naslednjem letu, ki bo v Kočevju.

Pričenja se čas počitnic, ko tudi v društvih nekoliko umirimo svoje delovanje. Vsem bistriškim pa tudi postojnskim, sežanskim in cerkniškim članom društev sladkornih bolnikov želim lepe počitnice. Sladkorni bolniki pa nikar ne pozabite na svojo bolezen – upoštevajte navodila svojih zdravnikov, podkrepite pa jih z zdravo zmerno prehrano in veliko gibanja.

•Andreja Rebec, dipl. san. inž, predsednica DD Ilirska Bistrica

Junij v Domu starejših občanov FOTO: : arhiv Doma

V mesecu juniju je bilo zadnje srečanje Medgeneracijskega druženja, prireditve, ki se je od septembra 2013 enkrat mesečno odvijala v našem Domu. Prostovoljke dekanijske Karitas Ilirska Bistrica in Zavoda Karitas Samarijan so vsak mesec pripravile srečanje s privlačnim programom: nas-

topi pevcev in glasbenikov, nastopi otrok, Medgeneracijskim bendom in ustvarjanjem izdelka. Raznovrsten program je bil vedno zelo dobro obiskan. Na zadnji predpoletni prireditvi pa smo spremljali nastop baletnega oddelka Glasbene šole Ilirska Bistrica in se poslovili do jeseni.

FOTO: : arhiv Doma

Nastop baletk Glasbene šole Ilirska Bistrica.

Gospa Antonija Ipavec na 101. rojstnem dnevu.

Svoja srečanja so pred poletjem zaključili tudi člani in voditeljice skupin starih ljudi za samopomoč. V Domu delujejo štiri skupine in nekaj članic se je ta mesec udeležilo medobčinskega srečanja v Lipici. Stanovalci Doma so se udeležili tudi balinarskega turnirja v Zabičah z društvi iz Ilirske Bistrice.

V našem Domu je v tem mesecu častitljivo 101. leto praznovala stanovalka Doma gospa Antonija Ipavec. V družbi svojcev,

prijateljev, sostanovalcev in zaposlenih je Antonija nazdravila in razrezala torto, vsi skupaj pa smo ji voščili vse najboljše!

Antonija, ki prihaja iz Huj, nam je povedala tudi, da se v Domu dobro počuti in se rada spominja minulih let, zaupala pa nam je tudi recept za dolgo življenje; to sta predvsem skromnost in delavnost.

•Urška Abram, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica

D O G O D KI V OB Č IN I Foto: Sandi Bobek

Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči v Podgradu Uprava RS za zaščito in reševanje, izpostava Postojna, in RKS Območno združenje Ilirska Bistrica so v soboto, 21. junija, izpeljali Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Tekmovanje je potekalo na petih deloviščih po naselju Podgrad.

Sodelovale so ekipe notranjsko-kraške regije: RKS Območna združenja Hrpelje-Kozina, Cerknica in Postojna–Pivka; Prostovoljna gasilska društva Podgrad, Materija, Slavina, Studeno in Povir; Ekipa Civilne zaščite Postojna ter Gorska reševalna služba LJ – skupina Postojna.

Izven konkurence sta sodelovali ekipi Rdečega križa iz Buj in Pulja.

Otvoritev preverjanja v Podgradu.

Potapljanje v Avstriji

Oskrba poškodovanca na delovišču.

Prepričljivo je zmagala ekipa PGD iz Materije.

Strokovni del je pripravila dr. Andreja Vinšek Grilj. Sodelovalo je 14 zdravstvenih delavcev z licencami – ocenjevalci, 3 usposobljeni maskerji, 12 imitatorjev poškodb, strokovna in tehnična ekipa Uprave RSZ Postojna, učenci in delavci osnovne šole Podgrad ter prostovoljci iz Podgrada, PGD in Rdečega križa iz Ilirske Bistrice.

Namen tovrstnega preverjanja je utrjevati znanje za preprečevanje nesreč ter dajanje učinkovite pomoči v primeru njihovega nastanka, obnavljati praktično znanje članov ekip, vzdrževati trajno usposobljenost za dajanje prve pomoči ter upoštevati sodobne učne metode in dosežke v prvi pomoči.

Z regijskimi preverjanji v različnih krajih želijo ozaveščati ljudi o pomembnosti znanja prve pomoči in jih spodbuditi, da se vključijo v tovrstna usposabljanja in ekipe.

Ob tej priložnosti sta župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc in predsednica RKS – OZ Ilirska Bistrica Marija Šlenc Zver podelila priznanje in zahvalo dolgoletnemu krvodajalcu iz Hrušice, Jadranu Boštjančiču, ki je 140-krat daroval kri.

Vodja izpostave URSZR Postojna Franc Šajn je dr. Vinškovi podelil bronasti znak Civilne zaščite.

Zmagovalna ekipa: PGD Materija

Člani potapljaškega društva Mola smo se v sredo, 25. junija, odpravili na potapljaški izlet na gorsko jezero Grüner See, ki je v sosednji Avstriji. Jezero se nahaja blizu vasice Tragöß. Obdano je z visokimi gorami in s prelepimi zelenimi gozdovi. Ime »Zeleno jezero« je dobilo po smaragdni barvi vode. Čista in ledeno mrzla voda priteče iz taljenja snega visokogorskih ledenikov in ima temperaturo okrog sedem stopinj Celzija. Pozimi je jezero globoko največ dva metra in je okolica naravni okoljski park. Spomladi, ko se okolica segreje in se začnejo ledeniki odtajati, se jezero

napolni z vodo in doseže največjo globino 12 metrov, takrat tudi jezero zasije v vsej svoji luči. V juliju začne voda postopoma upadati. Jezero ima bogato in raznoliko favno, v njem lahko najdemo: polže, vodne bolhe, majhne rakovice, ličinke in postrvi.

Flore pa ni v izobilju, dno je skalnato in ponekod poraščeno s travo.

Jezero je priljubljena destinacija potapljačev, saj je voda kristalno čista in vidljivost presega petdeset mertov ter tako lahko opazujemo potopljene poti in travnike iz enega na drugi konec jezera.

•Marko Mršnik

Gorsko jezero Grüner See

FOTO: arhiv Potapljaškega društva Mola

7

petek, 4. julij 2014

8

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

D O G O D K I V OB Č IN I IN O B V ESTILA FOTO: arhiv RK Ilirska Bistrica

Rdeči križ Ilirska Bistrica Prostovoljci v skladišču zbirajo humanitarno pomoč.

Del humanitarne pomoči, pripravljen za odvoz.

Prostovoljci RKS – Območnega združenja Ilirska Bistrica so v svojem skladišču več kot en mesec zbirali humanitarno pomoč za prizadete v poplavah.

Odziv občanov in občank je bil nad pričakovanji, saj so zbrali okrog 5000 kilogramov blaga, in sicer 1.900 litrov vode, 600 kilogramov hrane, 850 kilogramov higienskih pripomočkov in plenic, 630 kilogramov posteljnine, zložljive postelje, spalne vreče, obutev in drugo.

Od tega so naredili 11 palet, ki so jih v sodelovanju z Rdečim križem in Vojnimi veterani iz Gline na Hrvaškem odpeljali v njihova skladišča, od tam pa na poplavljena območja v Slavoniji. Prejemniki humanitarne pomoči so izrazili veliko hvaležnost in sporočili, da potrebujejo še

Vozni red kopalnega avtobusa Ilirska Bistrica–Moščeniška Draga Od 1. julija naprej vozi na relaciji Ilirska Bistrica–Moščeniška Draga kopalni avtobus, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek v juliju in avgustu.

Odhod avtobusa bo ob 8.00 z avtobusne postaje v Ilirski Bistrici, povratek pa ob 17.30 iz Moščeniške Drage. Avtobus bo peljal, če se bo zbralo najmanj pet potnikov.

Cene vozovnic: • otroci do 10 let – brezplačno, • otroci nad 10 let ter dijaki in študenti do 27. leta – enosmerna 2 evra, povratna 4 evre, • upokojenci – enosmerna 2 evra, povratna 4 evre, • ostali občani – enosmerna 4 evre, povratna 8 evrov.

Prevoze po subvencionirani ceni je omogočila Občina Ilirska Bistrica.

posteljnino, oblačila in drugo blago, zato so se na Območnem združenju Rdečega križa odločili, da jim bodo v naslednjih dneh odpeljali še večje količine blaga, ki ga hranijo v skladišču.

Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem, ki so tako ali drugače pomagali, še posebej pa prostovoljcem, ki so vložili veliko truda in prostovoljnih ur pri zbiranju in pripravljanju blaga za prizadete v poplavah.

•Rdeči križ Ilirska Bistrica

Aktivnosti za osnovnošolce med počitnicami V času poletnih počitnic vabimo osnovnošolce v Knjižnico Makse Samsa, da se nam pridružijo pri naslednjih aktivnostih: • počitniška bralna značka BRALNI ČRV, • reševanje počitniških KNJIŽNIH KVIZOV, • OGLEDI FILMOV na velikem platnu vsak petek od 10.00 do 12.00 in 16.00 do 18.00, • v mesecu juliju bo ob torkih in četrtkih v naših prostorih potekal ŠAHOVSKI KROŽEK, ki ga bo vodil Miran Rolih, • vabljeni v knjižnično IGROTEKO, kjer vas čaka pester izbor igračk za najmlajše ter veliko družabnih iger za vse generacije ...

POLETNI URNIK KNJIŽNICE, ki velja od 1. julija do 31. avgusta PONEDELJEK 7–12 16–19 TOREK 7–15 SREDA 7–12 16–19 ČETRTEK 7–15 PETEK 7–12 16–19 SOBOTA zaprto