Page 1

Prioriteta bo sanacija iglavcev

4

Srečanje podjetnikov v Logatcu

Letošnja ponudba kulturnih hramov

10

6

et, Kašn intern l! zmanka še sveč je

Raz

a lok

iskujemo

ln o

12let sreda, 12. februar 2014, letnik XIII / št. 3 / Tiskovina / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna Priloga Novice s Primorske: Bistriški informator je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

Na Notranjskem je življenje zastalo Primorsko-notranjska regija je minuli teden preživela v ledenem oklepu, mnoga območja dolge dni ob električnem in komunikacijskem mrku. Novinarji Notranjsko-kraških novic smo iskali različne rešitve, da smo lahko zabeležili in vam posredovali utrip naše regije v času vremenske ujme: delali smo po gasilskih domovih, lokalih, pri sorodnikih v Ljubljani in drugod, kjer sta bila na voljo elektrika in splet. In časopis je pred vami. Z nekajdnevno zamudo, a vendarle. Nastala škoda še ni ovrednotena, v gospodarstvu gotovo ne bo majhna, sanacija gozdov bo večletna, njihova podoba pa spremenjena za več desetletij. A življenje se postopoma vrača v ustaljene tirnice, čeprav te dni zaskrbljeno zremo v deževno nebo. Menda nas ne bo udarila še voda?

2 3 4

FOTO: VALTER LEBAN

Delavci spet na delu, višina škode še ni znana

Vsem, ki ste se odzvali na naše povabilo k morebitnemu sodelovanju pri ustvarjanju Notranjsko-kraških novic, se zahvaljujemo in sporočamo, da vas bomo v najkrajšem času povabili na pogovor. Uredništvo

V nekaterih podjetjih v regiji so in še bodo delo nadoknadili ob sobotah in nedeljah – Brezplačno gorivo za agregate na Pivškem in Postojnskem Cerknica, Pivka, Postojna – Zaradi izpada električne energije je proizvodnja stala tudi več kot teden dni. Podjetja si pomagajo z agregati, vendar so stroški dela zaradi tega precej višji. Na Cerkniškem so elektriko dobili 10. februarja, a se podjetja niso takoj priključila na omrežje, v Pivki in Postojni pa bodo na to čakali še nekaj časa. »Industrijske in obrtno-poslovne cone v regiji so pokrite, vsaj osnovne dele proizvodnje so z agregati zagotovila večja podjetja,« je povedal direktor območne zbornice GZS Postojna Boštjan Požar. Vsi elektrike še nimajo, a Požar pravi, da se trudijo, da bi dobili še več agregatov. Gospodarska škoda bo ogromna. »Poslovna škoda bo nastajala, dokler ne bodo priključeni na omrežje.« Člani Medobčinskega kriznega štaba občin Postojna in Pivka so se z Elektrom Primorska dogovorili, da od 10. februarja z gorivom brezplačno oskrbuje agregate gospodarstvenikov, obrtnikov, kmetov in podjetnikov, ki se priklopijo na transformatorsko postajo, tiste, ki tega ne morejo, pa le, če agregate priklopijo pred

merilnim mestom. Prej morajo dobiti soglasje; vloge so na voljo na Občinah Postojna in Pivka. Proizvodnja v Javor Furnirju je stala od 31. januarja, agregat so zagnali 9. februarja, delo naj bi steklo dva dni pozneje. Direktor Alojz Česnik ocenjuje, da bodo stroški proizvodnje višji za 20 odstotkov. »Tudi zato, ker smo hlode, ki smo jih imeli na vagonih v Srbiji in na Hrvaškem, morali preložiti in pripeljati po cestah.«

Fluidmaster so tri agregate dobili v Italiji. »Kaže, da nismo izgubili naročil, tako da bo šla škoda predvsem na račun dodatnih stroškov: najem agregatov, gorivo, dodatki za nočno delo in dela v nedeljo.«

V Ydrii Motors so proizvodnjo ustavili v nedeljo, 2. februarja zvečer. »V ponedeljek zjutraj smo videli, da so stvari hujše, kot smo mislili, in v Nemčiji najeli 400-vatna agregata,« pravi direktor Jošt Rupnik. »Mudilo se je, ker bi proizvodnja zastala tudi pri našem glavnem kupcu, koncernu BoschDelo v postojnskem Kolektorju ATP je stalo skoraj teden dni. »Petek Siemens.« Delati so začeli že v torek, popoldne in ponedeljek je bil izredni proizvodnja je tekla tudi za konec plačan dopust, od torka naprej kolek- tedna. V tednu dni naj bi za gorivo tivni dopust ali koriščenje salda ur,« porabili 20.000 evrov, za najemnino 6.000 tisoč, zmanjšala pa se je tudi pravi direktor Milan Potužák. Z prodaja. družbama Kolektor Orodjarna in

V Jera mixu v Begunjah, kjer okoli sto delavcev izdeluje pohištvo, je proizvodnja stala teden dni. »Ničesar nismo izgubili, saj smo delo – in ga še bomo - opravili v soboto in nedeljo,« pravi direktor Radivoj Jesenšek. »Stroški dela pa so bili zaradi agregata štirikrat višji.« Cerkniški Eurobox

je miroval tri dni. »Vsak dan imamo več naročil, nekaj smo jih morali odpovedati,« je dejal direktor Damjan Krajc. Dodaten strošek je bil agregat: okoli tisoč evrov na dan. Delo poteka normalno, tudi za konec tedna, saj bodo delavci zamujeno nadoknadili z nadurami. •Petra Trček FOTO: PETRA tRČEK

V tednu dni 20.000 evrov za agregate.


2

V središču

Notranjsko-kraške novice

sreda, 12. 2. 2014

Primorsko-notranjska Na zadnji januarski dan je Slovenijo zajela huda vremenska ujma, žled je zlasti v Primorskonotranjski regiji uničeval gozdove in električno napeljavo. Regija se je tako rekoč znašla v električnem in komunikacijskem mrku, prizori iz narave pa so marsikdaj spominjali na tiste iz znanstveno-fantastičnih filmov. Številni gasilci, pripadniki civilne zaščite, taborniki in drugi prostovoljci so se vnovič izkazali z nesebično pomočjo pri zagotavljanju osnovnih življenjskih pogojev občanom, ki so jim v domove prinašali ne samo toploto in luč, ampak tudi topel nasmeh in sosedsko roko. Novinarji Notranjsko-kraških novic, ki so tokrat prvič v zgodovini prav zaradi ujme izšle nekaj dni pozneje kot običajno, smo življenje regije v preteklem tednu skušali ujeti v fotografske objektive in utrip beležili tudi s snemalnimi napravami.

FOTO: bmk

Prostovoljni gasilec gornjelogaškega društva Matic Bergna, sicer zaposlen kot varnostnik pri Sintalu, kjer za njegovo prostovoljno gasilstvo, pravi, nimajo nikakršnega razumevanja, je od sobote dopoldne do četrtka zvečer delal na terenu v izmenah po 12 ur na dan, podnevi in ponoči. Za naslednji dan pa ni bil prepričan, ali bo zaradi svoje požrtvovalnosti še imel službo. Poleg prestavljanja agregatov in napeljevanja elektrike so gasilci njegovega, gotovo pa tudi vseh drugih društev, skrbeli tudi za čiščenje cest. »Občani se prihoda gasilcev večinoma razveselijo, so pa tudi taki, ki jim manjka potrpežljivosti in razumevanja,« pravi Matic.

Zrušen kovinski steber ob Napoleonovem drevoredu za slovo iz Logatca.

FOTO: bmk

Pri odstranjevanju polomljenih dreves in vejevja v Loški dolini na trasi potrganih daljnovodov so domačim gasilcem Gasilske zveze Loška dolina pomagali tudi gasilci iz celjskega.

FOTO: borut kraševec FOTO: bmk

Narava ni prizanesla niti stoletnim Napoleonovim lipam.

FOTO: valter leban

FOTO: valter leban

Tudi v Pivki je podiralo kovinske stebre.

Po žledu še narasle vode Ko je prejšnji teden ledeni oklep popustil in sta se začela topiti led in sneg so začele naraščati gladine voda. Podtalnica je zalila kletne prostore blokov soseske Jezero v Cerknici, Cerkniško jezero je začelo poplavljati prve ceste, prav tako je voda zalila Planinsko polje, zato so zaprli cesti Laze-Planina in Planina-Unec.

FOTO: andreja jernejčič

Konec prejšnjega tedna je podtalnica zalila kletne prostore in garaže v blokih soseske Jezero. Črpalka namreč zaradi izpada električne energije ni delovala. Po posredovanju gasilcev, ki so vodo izčrpali, so črpalko zagnali s pomočjo agregata, tako da le-ta spet deluje. V nedeljo je voda Cerkniškega jezera prvič zalila tudi del cestišča med Dolenjo in Otokom, in se približala gostinsko-turističnemu objektu Jezerski Hram. Lastnik objekta Vekoslav Kebe budno spremlja naraščanje vode. Za vikend je tako gladina Cerkniškega jezera naraščala v povprečju za 4 do

5 milimetrov na uro. Planinsko polje je prav tako preplavila voda, zato so pristojni zaprli cesti Planina-Unec in Laze Planina. Voda je v nedeljo preplavila tudi cestišče v vasi Laze, hiše in prebivalci pa niso bili ogroženi. V Logatcu, kjer sta nevarnost predstavljali predvsem Logaščica in ponor Jačka, v katerem so odpadle veje onemogočale odtok vode, so situacijo umirili. Organizirali so številne akcije, v katerih so čistili strugo Logaščice in vhod v Jačko. •Andreja Jernejčič


3

V središču

www.nkr-novice.si

v ledenem oklepu

Obvestili za javnost v zvezi s preskrbo z električno energijo

Spoštovani bralke in bralci,

Tudi pred Uncem nas je pričakal led.

naslednja številka Notranjsko-kraških novic bo obogatena s prilogo, posvečeno vremenski ujmi v regiji. Poleg dokumentarnega gradiva, ki so ga pripravili naši dopisniki, želelimo objaviti tudi vaše posnetke in zapise doživljanja divjanja narave. Vabimo vas torej, da nam s podpisi opremljene fotografije v jpg obliki, ločljivostjo najmanj 300 dpi pošljete na naslov komerciala@nkr-novice.si, do 17.2.2014 Prav tako vas vabimo, da nas opozorite na prostovoljce, tako posameznike kot skupine, ki so se v dnevih ledu in vode, električnega in komunikacijskega mrka še posebej izkazali. Obiskali jih bomo in jih predstavili tudi drugim bralcem, saj si to zagotovo zaslužijo.

Uredništvo

FOTO: andreja jernejčič

FOTO: andreja jernejčič

Premična pralnica, ki so jo vojaki v Loški dolini priključili v soboto, 8.2., je bila dobro obiskana.

Zamrznjeno Cerkniško jezero

FOTO: borut kraševec

FOTO: t. lekše

Gasilci na delu v Cerknici.

Občina BLOKE Ob izredno močnem žledolomu, ki je konec januarja in v začetku februarja zajel skoraj vso Slovenijo, smo tudi na celotnem območju občine Bloke ostali brez električne energije, in sicer že od petka, 31. januarja 2013. Ob prizadevanju Občine Bloke, štaba civilne zaščite, obeh gasilskih društev, podjetij DEMIRA, d.o.o., in ZAMET, d.o.o., ter delavcev Elektra Ljubljana nam je uspelo oskrbeti prek 70 odstotkov prebivalstva Blok z električno energijo iz dolenjske smeri. Brez elektrike je še vedno pretežni severni del Občine Bloke, ki vključuje naslednja naselja: Andrejčje, Bočkovo, Godičevo, Gradiško, Hiteno, Hribarjevo, Jeršanovo, Kramplje, Lahovo, Lepi Vrh, Lovranovo, Malni, Mramorovo pri Lužarjih, Mramorovo pri Pajkovem, Polšeče, Ravnik, Rožanče, Škrabče, Škufče, Sleme, Štorovo, Strmca, Sveta Trojica, Sveti Duh, Ulaka, Zakraj, Zales in Zavrh, kar predstavlja 170 gospodinjstev oziroma 370 prebivalcev. Trenutno je v Občini Bloke nedelujočih še 12 transformatorskih postaj. Brez električne energije so še vedno vsa črpališča pitne vode v Občini Bloke. Kljub temu pa so vsa gospodinjstva v občini oskrbljena s pitno vodo, saj črpališča oskrbujemo z električno energijo s pomočjo agregatov. Na območju Občine Bloke po ustaljenih urnikih že od srede, 5. februarja, normalno delujejo osnovna šola, občina, pošta, trgovina, zdravstveni dom in banka, od 10. februarja pa po zagotovilih pristojnih na banki deluje tudi bankomat. Od danes normalno delujejo tudi vsi večji gospodarski subjekti v Občini Bloke. Občane Blok obveščamo, da si bomo še naprej zelo prizadevali omiliti posledice žledoloma, še zlasti se bomo trudili, da bi s pomočjo Elektra Ljubljana čimprej oskrbeli z električno energijo vsa gospodinjstva v občini. S pristojnimi z Elektra Ljubljana smo na stalni zvezi že od 31. januarja 2013, ti pa nam od sobote sporočajo, da nam zaradi prezasedenosti njihovih delavcev pri sanaciji visokonapetostnih daljnovodov žal ne morejo zagotoviti niti enega električarja, zato so popravila na bloškem elektro omrežju zastala. Zagotovili so nam, da bodo v prihodnjih dneh poskušali sestaviti vsaj minimalno ekipo delavcev, ki bo nadaljevala s prekinjeno sanacijo elektro omrežja. Občina Bloke bo tako kot doslej električarjem nudila vso potrebno pomoč, bodisi z ustrezno mehanizacijo, bodisi z ustreznim številom pripadnikov gasilskih enot. Sanacija se bo nadaljevala najprej na srednjenapetostnem omrežju, šele nato na nizkonapetostnih vodih do posameznih naselij in gospodinjstev. Vse občane Blok, ki še nimajo električne energije, prosimo za razumevanje in obilo strpnosti.

Nočna dostava najmočnejšega agregata, ki je oskrbel skoraj celotno Postojno

Občina CERKNICA

Svetla točka krizni center FOTO: valter leban

Poveljnik Štaba CZ Občine Bloke Stane Jakopin Župan Jože Doles

Poleg požrtvovalnega dela gasilcev, delavcev Elektra, predstavnikov civilne zaščite, vojakov, cestnih delavcev, zdravstvenih in socialnih delavcev, prostovoljcev, križnega štaba, policistov, predstavnikov humanitarnih organizacij in drugih je bila ena najsvetlejših točk ujme na Postojnskem vzpostavitev kriznega centra v prostorih šolskega centra, sicer zapoznela, a vendarle. POBUDO ZANJ in njegovo vodenje so velikodušno prevzeli postojnski taborniki iz Roda kraških viharnikov. Več sto obiskovalcev se je lahko pogrelo, spilo topel čaj, kavo, kaj prigriznilo ali pojedlo topel obrok, napolnilo telefone, dostopalo do interneta in se družilo. Pripravili so tudi dodatne družabne in športne aktivnosti, ogled filmov in risank, meditacijo in še marsikaj. Ob velikodušnem odzivu donatorjev so pripravili in razdelili tudi številne pakete s hrano, ostalo pa preselili v prostore Rdečega križa Postojna, kjer bo na voljo socialno ogroženim. •vrž

V Občini Cerknica bodo predvidoma do danes na javno električno omrežje priključena naselja Cerknica, Rakek, Begunje, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Grahovo, Martinjak, Žerovnica. Z agregati, ki so do sedaj oskrbovali javne ustanove (šole, vrtec, in vodovodni sistem), bomo z elektriko oskrbeli še naselja, ki jih predvidoma še do konca tedna ne bo mogoče priklopiti na javno omrežje. Manjše agregate za posamezna gospodinjstva si občanke in občani lahko izposodijo v kriznem centru v prostorih gasilskega doma v Cerknici, kjer lahko dobijo tudi vse dodatne informacije.

Župan Marko Rupar


4

V središču

Notranjsko-kraške novice

sreda, 12. 2. 2014

Prioriteta bo sanacija iglavcev

Anton Smrekar lastnike gozdov opozarja, da je sanacija po ujmi nekajkrat nevarnejša od redne sečnje Gozdovi v naši regiji so med najbolj prizadetimi v državi. Po prvih grobih ocenah jih je od skupno 80.000 hektarov poškodovanih 60.000, od tega popolnoma uničenih okrog 30.000 hektarov. Sanacija bo večletna, podoba gozdov pa spremenjena za več desetletij. Anton Smrekar, vodja postojnske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, lastnike opozarja, naj ne hodijo v gozd in se lotevajo dela, dokler se ne stopi led tudi po tleh. Predvsem pa naj pošteno premislijo, ali so za tako zahtevno in nevarno delo ustrezno usposobljeni in se pred sanacijo povežejo z revirnim gozdarjem, ki jim bo dal ustrezne napotke. Kako velika bo glede na prve ocene škoda v notranjskih gozdovih? O višini finančne škode je še prezgodaj govoriti, saj so obsežni predeli naših gozdov še nedostopni. Gozdne ceste so neprevozne. Imamo pa prve grobe popise prizadetih površin. Na območju naše enote je skupno 80.000 hektarov gozdov, od tega je po prvih ocenah bolj ali manj prizadetih 60.000 hektarov. O stopnji prizadetosti bo mogoče govoriti, ko bo možen dostop, je pa vsaj 30.000 hektarov huje prizadetih. Pregled in operativni sanacijski plan bo predvidoma pripravljen v roku dveh mesecev. Prva naloga bo odpiranje gozdnih cest, za kar bo morala država najti načine in zagotoviti denar, saj tega ne moremo prepustiti lastnikom, ki jih je na tisoče. Nato bo prioritetna sanacija iglavcev, ki

so jo sicer odnesli veliko boje od listavcev. Otoplitvi bo namreč sledila velika nevarnost razvoja škodljivih podlubnikov, ki jih izredno privlačijo poškodovani iglavci. Ker je teh ogromno, se številčnost podlubnikov lahko tako poveča, da postane situacija v gozdovih iglavcev neobvladljiva. Tudi v tej zvezi je dobrodošla odločitev vlade, da odpravi administrativne ovire, prevoznice. Takšno odločitev seveda pozdravljamo v smislu pospešitve sanacije. Dela bo ogromno, tako za lastnike, izvajalska podjetja kot za nas na zavodu, zato je prav, da se vse možne birokratske ovire odstrani. Kakšni so vaši prvi napotki lastnikom gozdov?

Na prvem mestu je še vedno varnost. Počakati je treba, da se led stopi tudi s tal, da ne bi prišlo do zdrsov pri delu z motorno žago. Lastniki gozdov naj razmislijo, ali so sploh sposobni za delo v gozdovih ali naj raje poiščejo pomoč strokovno usposobljenih izvajalcev. Če bodo dela izvajali v lastni režiji, naj jih izvajajo v skupini oziroma najmanj po dva, na primerni oddaljenosti drug od drugega, da lahko v primeru nesreče eden vedno pokliče na pomoč. Uporabljajo naj ustrezno osebno varovalno opremo. Opozarjamo, da je sanacija po ujmi nekajkrat nevarnejša od redne sečnje. V drevesih se sproščajo popolnoma drugačne sile. V vsakem primeru pa bo moral lastnik, ki bo izvajal sanacijo, vzpostaviti kontakt z revirnim gozdarjem, da ne

Agregati še ostajajo, zato varčno

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna –Potem ko je bila celotna postojnska občina več dni na agregatih, je delavcem Elektra Primorska do konca minulega tedna uspelo prek podeželskega 20-kilovoltnega daljnovoda iz Pivke na omrežje priklopiti največji stanovanjski del Postojne, Kremenco (na fotografiji). Z enako močnim vodom so vzpostavili tudi napajanje iz smeri Razdrtega. Od včeraj se celotno mesto napaja iz omrežja. Do popravila porušenega glavnega napajalnega

110-kilovoltnega daljnovoda Postojna-Pivka bodo na agregatih še naprej ostale vasi, zato velja opozorilo o uporabi električne energije za nujne življenjske potrebe, v nasprotnem namreč prihaja do preobremenitev in izpadov elektrike. Ker so eden največjih porabnikov pralni stroji, bo občina ob podpori Slovenske vojske predvidoma danes vzpostavila mobilno pralnico, poskrbljeno bo tudi za prevzem in dostavo perila na dom. •vrž

FOTO: VALTER LEBAN

»Ne pomnimo, da bi bili notranjski gozdovi kdaj tako prizadeti,« pravi Anton Smrekar, vodja postojnske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki pokriva gozdove v občinah Postojna, Cerknica, Loška dolina, Bloke ter deloma Pivke in Ilirske Bistrice. bi po nepotrebnem naredil še večje škode. Če se ni odlomilo preveč vrha, bodo morala drevesa ostati v gozdu. Predvsem to velja za listavce, ki ne povzročajo nevarnosti za razvoj gozda. Iglavce bo treba čim prej sanirati, pri listavcih pa bo odločitev prepuščena lastnikom, če le drevesa ne bodo ogrožala cest. Sanacija bo skratka večletna. Ponekod bodo težili k naravni obnovi, nekatere

pri iglavcih, če bo le sanacija dovolj hitra in učinkovita. Sicer pa rednih kvalitetnih sečenj tako rekoč ne bo, razen v delih Slovenije, ki niso prizadeti, s čimer bo lesna industrija še Kako bo uporabna ta lesna dodatno prizadeta. Ker bodo na masa? tržišču ogromne količine lesa, Eden od vidikov škode je tudi bo izziv, kako to lesno surovino izguba vrednosti lesnih izbir. predelati doma. Cena lesa Les listavcev bo uporaben na trgu bo posledično padla, pretežno za kurjavo. Bo pa pri tako velikih količinah padlo tudi prav tako tudi cena kurjave. nekaj kvalitetnejšega lesa, sploh Veronika Rupnik Ženko predele pa bo treba obnoviti s sadnjo. Veliko bo odvisno tudi od poletne suše. Če bo tako kot lani, bo to dodatna katastrofa.

Več deset kubikov vejevja iz Logaščice

FOTO: blanka markovič kocen

Očiščena Jačka v nedeljo ...

... v torek srhljivo narašča.

nekaj pripadnikov Slovenske vojske, logaški taborniki in gasilci ter okoliški prostovoljci, ki so jim prebivalci Tovarniške ulice v Logatcu prinašali tople napitke, medtem ko so bili toplega obroka skupaj s pripadniki Civilne zaščite Brežice, ki so prav tako pomagali pri čiščenju, deležni v štabu civilne zaščite v Logatec – V petek, soboto in nedeljo, ko Osnovni šoli 8 talcev Logatec. je Slovenijo zajelo deževje in se je pojavila »Skupini na obeh bregovih Logaščice sta iz nje nevarnost poplav, so prostovoljci čistili strugo izvlekli nekaj deset kubikov vejevja, reko pa so Logaščice, da se ta ne bi vnovič razlila po očistili v dolžini od ponora na Jački do starega okoliškem območju. Dvaindvajsetim pripadnikom jamarske reševalne mlina,« je za Notranjsko-kraške novice povedal službe, ki so iz Logaščice odstranjevali vejevje in Marko Erker, član Jamarskega društva Logatec in jamarske reševalne službe. •bmk dračje, se je pridružilo osem logaških jamarjev,


5

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Poštne storitve v roke občine? Nova vas na Blokah – Občina Bloke se je prijavila na razpis Pošte Slovenije, ki išče nekoga, ki bi prevzel njene dejavnosti v Novi vasi. »Poleg pošte je tam tudi poštna banka; če ne bo drugega interesenta, bo delo prevzela občina, saj želimo ohraniti te storitve za naše občane,« je pojasnil župan Jože Doles. Razpis za izvajalca pogodbene pošte se je iztekel konec januarja, tako da bo v prihodnjih tednih jasno, kdo bo upravljal s pošto na Blokah.

Poštni urad v Novi vasi je trenutno odprt le dve uri na dan, kar pa je po mnenju Dolesa premalo. »Ljudje so že izrazili željo, da bi bila vrata pošte odprta dlje.« Poudaril je, da naj bi občina zagotovila obratovanje pošte vsaj pet do šest ur na dan. »To se nam zdi še posebej pomembno zaradi tega, ker v okviru pošte deluje tudi poštna banka.« Kot je pojasnil Doles, se je na razpis za prevzem pogodbene pošte občina prijavila zato, ker niso imeli informacij, da bi se za

prevzem zanimal še kdo drug. »Če se bo pojavil drug primeren ponudnik, bo občina odstopila, saj je naš edini interes občanom omogočiti dostop do storitev.« Občina bi pogodbeno pošto lahko prevzela prek svojega režijskega obrata. Občinski svetniki so se na januarski seji strinjali z aktivnostmi občine in pooblastili župana za podpis pogodbe s Pošto Slovenije. Med dejavnostmi občinskega režijskega obrata so opredelili tudi poštne storitve, kot sta

na primer izvajanje poštne ter kurirske dejavnosti. »Prek pogodbene pošte bosta občina oziroma režijski obrat občanom zagotavljala enake storitve kot Pošta Slovenije, za kar bomo zaposlili delavca,« je zagotovil Doles. Pošta Slovenije bi občini plačevala pavšal in določeno provizijo od storitev, finančno razliko, ki bo verjetno nastala tudi zaradi podaljšanega obratovalnega časa, pa bi pokrili iz občinskega proračuna. •pet

V proračunu je preveč če-jev Tako meni občinski svetnik v Loški dolini, župan pa odgovarja, da so za občino ti če-ji izzivi in bodo naredili vse, da jih uresničijo Loška dolina – Svetniki v Loški dolini so konec januarja potrdili osnutek letošnjega proračuna, čeprav vsi z njim niso zadovoljni. Največji investiciji, gradnja večnamenske športne dvorane in gradnja cestne, komunalne ter vodovodne infrastrukture, namreč temeljita na predpostavki, da bodo zanju uspeli dobiti sofinancerska sredstva. Kot je za Notranjskokraške novice povedal svetnik SD Stanislav Pavlič, je v proračunu preveč če-jev.

»Če ne bi bilo če-jev, ne bi bilo izzivov,« odgovarja župan Janez Komidar. Pravi, da je pomembno imeti želje in cilje, katerih izvedbo hočejo realno začrtati. »Če se nam matematika izide, je to dobrobit za občane, če pa evropskega denarja ne bo, tudi občina nima dovolj lastnih sredstev za tako veliki investiciji. In če bi svetniki razmišljali pametno, decembrske zgodbe ne bi bilo, saj so zdaj potrdili proračun z isto vsebino,« odgovarja župan. Sicer pa je po poplavah, ki so prizadele Loško dolino, in

po ledeni katastrofi vprašanje, kakšen bo videti občinski proračun v drugem branju. Obravnavali naj bi ga takoj, ko bodo razmere to dopuščale, pravi Komidar. V primeru da bosta največji investiciji morali počakati na boljše čase, se bodo v Loški dolini lotili drugih projektov. Ena od takih investicij je obnova upravne stavbe Gabra, za katero so v okviru mednarodnega projekta Medgen dobili evropska in državna sredstva. V

stavbi bodo uredili prostore za delovanje društev in humanitarnih organizacij, tu naj bi se družile ranljive skupine ljudi, od najmlajših do najstarejših. »Stavba bo na voljo vsem društvom v občini, vendar v njej ne bodo imeli stalnih prostorov,« pravi Komidar. Iz nepovratnih sredstev, ki so jih prejeli, bo občina za 15 mesecev zaposlila enega človeka, odobrili pa so jim tudi denar za del plač zaposlenih na občini, ki se bodo ukvarjali s projektom. •Petra Trček

JUB vnovič najema premoženje Novolita v stečaju

FOTO: petra trček

Nova vas - Po oceni JUB-a, ki je prek hčerinske družbe EPS Izolacije že leto dni najemnik premoženja podjetja Novolit v stečaju, je čimprejšnja transparenta javna dražba, na kateri bo kot funkcionalna celota ponujeno v prodajo premoženje bloškega podjetja edina ustrezna rešitev tako za proizvodno cono Novolit kot za v njej zaposlene delavce. V Skupini JUB vidijo na lokaciji proizvodne cone Novolit možnost razvoja novih produktov in storitev z višjo dodano vrednostjo, kar bo zagotovilo nadaljnje dolgoročno obratovanje te proizvodne cone in njen razvoj, s tem pa hkrati tudi možnost ustvarjanja novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

Skupina JUB je z razočaranjem sprejela način pristopa stečajnega upravitelja v ponovnem razpisu za najem premoženja stečajnega dolžnika Novolit, ki omogoča tudi špekulativen najem in zaustavitev obratovanja te proizvodne cone. Kljub temu je

omenjena skupina pretekli teden oddala ponudbo za (ponoven) najem premoženja Novolita, za katero upa, da bo uspešna in da se bo lahko proizvodnja v Novi vasi na Blokah nemoteno in neprekinjeno nadaljevala. •Petra Trček Ljubljanska cesta 2, Postojna

www.

vspo.

vabi na informativni dan za programe Poslovni sekretar (VI. st. izobrazbe) v petek, 14. 2. 2014, ob 9.00 in 15.00 in v soboto,15. 2. 2014, ob 9.00

Strojništvo (VI. st. izobrazbe) v petek, 14. 2. 2014, ob 10.00 in 16.00 in v soboto, 15. 2. 2014, ob 10.00

Gozdarstvo in lovstvo (VI. st. izobrazbe) v petek, 14. 2. 2014, ob 11.00 in 17.00 in v soboto, 15. 2. 2014, ob 11.00

redni in izredni študij S Prvo prijavo za vpis v višje šole se lahko prijavite do 7. 3. 2014

si


6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

sreda, 12. 2. 2014

Povezovanje izboljšuje poslovno okolje Logaški podjetniki podprli zamisel o pripravi razstave svojih izdelkov in storitev – Druženje prispeva k boljšemu poslovanju

FOTO: Blanka Markovič Kocen

Logatec - Logaški župan Berto Menard je konec januarja v pripravil srečanje podjetnikov te občine, ki so se zaradi slabih vremenskih razmer v Narodnem domu zbrali v manjšem številu, kot je bilo pričakovati, a zato niso bili nič manj ustvarjalni in so predstavili številne namige za podjetniško prihodnost. Žal se jim prav zaradi vremena ni mogel pridružiti Aleksander Schmidt, ki ima dolgoletne izkušnje s področja svetovanja podjetjem, tako doma kot v tujini. Kljub temu pa je temeljne misli iz njegove knjige Najmanj, kar bi morali vedeti o vodenju, uvodoma povzel logaški župan. Ta je izrazil optimizem glede razvoja podjetništva v občini, saj, kot dejal, nižje ne moremo pasti, ter pozval k spoštovanju vseh tistih, ki zaposlujejo. Menard je med drugim predlagal, da bi jeseni pripravili sejem oziroma razstavo izdelkov in storitev, ki jih ustvarjajo podjetniki in obrtniki v občini,

kar so prisotni podprli kot primeren način nujno potrebnega medsebojnega druženja in spoznavanja. Franc Korenč, direktor podjetja SvopKom – Svetovanje, operaterstvo in komunikacije, je prepričan, da občina za razvoj podjetništva ne more veliko narediti. »Občina lahko ponudi prostor, tarnanje nad dajatvami pa nima nobenega smisla. Podjetnik, ki mu tako majhni zneski pomenijo težavo, naj se zaposli in pusti, da zanj poskrbijo drugi,« je bil kritičen Korenč in se obregnil ob nesposobnost slovenskih struktur na višjem nivoju, kot je občina, ki bi lahko zagotavljale

ugodnejše poslovno okolje. Po njegovem mnenju in tudi po mnenju večine drugih razpravljalcev politika v gospodarstvu nima kaj iskati. Matevž Bambič, prokurist podjetja Batris, ki že dolga leta posluje na Bližnjem vzhodu, je prepričan, da s tujino ni mogoče poslovati zgolj prek računalnika, pač pa se je treba odpraviti tja in poiskati priložnosti. Poslovno okolje doma je po njegovih besedah ravno toliko naklonjeno, kot podjetnik sam hoče. Zamisel o druženju podpira tudi obrtna zbornica, Bogdan Oblak, predsednik logaške

Logaški župan Berto Menard je izrazil optimizem glede razvoja podjetništva v občini.

območne obrtno-podjetniške zbornice, je med prisotnimi in iz razprav zaznal zanimanje za poslovno rast. »Prepričan sem,

da je v Logatcu dovolj dobrih podjetnikov, zato je pomembno, da ta potencial, znanje, ki ga podjetniki imamo, župan združi

v neko posvetovalno skupino, saj pri vodenju občine potrebuje nasvete,« je prepričan Oblak. •Blanka Markovič Kocen

Proračun je pod streho Nova vas na Blokah – Na Blokah so januarja brez večje razprave potrdili proračun za letošnje leto. Zaradi odpravljanja posledic naravne katastrofe pa je verjetno, da bodo morali sprejeti rebalans. Na seji so sicer opredelili še sredstva, ki jih bo občina letos namenila za subvencije kmetom ter dopolnili merila in pogoje za izvajanje letnega programa športa.

O letošnjih investicijah na Blokah smo že pisali. Največje so urejanje okoljske infrastrukture za Benete, Metulje in Runarsko, za kar so prek razpisa za maloobmejno območje s Hrvaško dobili tudi evropska sredstva. Uredili bodo vrtino za pitno vodo in na vodovodno omrežje priključili še zadnja tri naselja v občini. »Zadovoljni smo, ker bodo imeli prebivalci vseh naselij na Bloški planoti kakovostno pitno vodo, ki je zaradi nove vrtine zlepa ne bo zmanjkalo,« pravi župan Jože Doles.

6.000 evrov za subvencije kmetom Za subvencioniranje programov kmetijstva je letos na Blokah na voljo 6.000 evrov; po 1.500 za urejanje pašnikov in pomoč pri zaokrožanju zemljišč, 3.000 pa za izobraževanje. »V program nismo umestili trženja proizvodov in storitev iz dopolnilnih dejavnosti, saj lani za to ni bilo prijav,« je pojasnil Doles. Tudi sicer lani niso razdelili vsega denarja. Za menjavo kmetijskih zemljišč so od 2.000 evrov dali 1.243, prejeli so jih trije kmetje. Od 2.000 evrov, kolikor jih je bilo rezerviranih tudi za urejanje pašnikov, je občina štirim kmetom, ki so vložili

Šola bo energetsko sanirana

vloge, odobrila 765 evrov. Sredstva za izobraževanje so dobili trije prejemniki, občina je za ta program od načrtovanih 5.000 evrov porabila dobro polovico.

Med športi tudi futsal Za športno dejavnost so letos rezervirali 16 tisočakov. Od tega bo šlo za športno vzgojo otrok in mladine 2.500 evrov, za rekreacijo, prireditve in delovanje športnih društev 3.500, največ, 10 tisočakov, pa za kakovosten šport. »Med športne panoge, ki so upravičene do sredstev za šport, pa smo letos vnesli še futsal, ki na Blokah postaja precej priljubljen,« pravi Doles. •pet

Cesta v Staro vas 2, Postojna

www.

scpo.

Cerknica – Ko bo vreme dovoljevalo, bodo na

cerkniški osnovni šoli Notranjskega odreda začeli energetsko sanacijo stavbe. Pogodbo sta podpisala cerkniški župan Marko Rupar in direktor podjetja AS Primus Boris Hribar. Za dela je občina prejela skoraj 870 tisoč evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev, sama bo morala zagotoviti le denar za davek na dodano vrednost. »Septembra bomo verjetno že dobili uporabno dovoljenje, da bo šola lahko nemoteno delovala,« pravi župan Marko Rupar. Dodal je, da je stavba sicer energetsko zelo potratna. »Ko so jo pred 40, 50 leti gradili, niso mislili na izolacijo.« Zdaj bodo obnovili fasado, izolirali podstrešje in streho ter zamenjali stavbno pohištvo in obnovili kleparske izdelke. Dodaten prihranek si Rupar obeta od zamenjave kotla na olje. »Kurili bomo namreč na lesne sekance, zaradi česar naj bi se stroški ogrevanja po prvih izračunih najmanj prepolovili.« Z energetsko sanacijo šole v Cerknici nadaljujejo uresničevanje Lokalnega energetskega koncepta. Občina je sicer nepovratna sredstva prejela tudi za energetsko sanacijo podružnične šole v Begunjah. »Če ne letos, jo bomo obnovili prihodnje leto,« dodaja Rupar. •pet

si

vabi na informativni dan za programe: FOTO: PETRA TRČEK

• gimnazija • ekonomski tehnik • strojni tehnik • oblikovalec kovin – orodjar • avtoserviser • pomočnik v tehnološkem procesu

v Postojni: v petek, 14. 2. 2014, ob 9.00 in 15.00 v soboto, 15. 2. 2014, ob 9.00

v Ilirski Bistrici:

www.ilb.sc

po.si

Ulica IV. armije 1, Ilirska Bistrica • gimnazija • tehnik računalništva

Pogodbo za sanacijo šole sta podpisala cerkniški župan Marko Rupar in direktor podjetja AS Primus Boris Hribar.

v petek, 14. 2. 2014, ob 11.00 in 15.00 v soboto, 15. 2. 2014, ob 9.00


7

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Mala smučišča se borijo za obstanek Lado Šepec: Ne le zelena zima, neustrezna zakonodaja uničuje mala smučišča »Majhne prenosne smučarske vlečnice, s pomočjo katerih so se generacije naučile smučati, je nemogoče uporabljati, saj se zanje zahtevajo enaki pregledi kot za gondolo na Kaninu,« na eno od absurdnosti zakonske ureditve, ki ubija mala smučišča, s tem ko jih po predpisih izenačuje s srednjimi in velikimi, opozarja Postojnčan Lado Šepec, predstavnik malih smučišč pri Združenju slovenskih žičničarjev. Sedmo leto vodi tudi smučišče Sviščaki nad Ilirsko Bistrico, pred tem pa je bil dolga leta upravljavec smučišča Kalič, ki po zamenjavi lastnikov že več let klavrno propada. Pogovarjala sva se pred dnevi, ko je sneg že prehajal v leden dež, zato glede začetka obratovanja ni bil optimističen. A tudi če bodo v prihodnjih dneh na Sviščakih vlečnice le lahko pognali, po dveh za smučišča katastrofalnih mesecih niti osnovnih stroškov ne bodo mogli pokriti. Poleg posledic zelene zime za male žičničarje, ki so povečini povsem odvisni od padavin, opozarjate tudi na zakonske pogoje. Zelene zime so bile in bodo. Ključnega pomena je zakonodaja. V Sloveniji je registriranih 93 smučišč. Ob najbolj idealnih zimskih pogojih jih mogoče dela še 30. Dve tretjini jih je država že uspela uničiti s slabo zakonodajo. Najbolj so na udaru prav majhna smučišča, ki so v lasti lokalnih skupnosti, klubov, društev, saj njihovi upravitelji z eno ali dvema vlečnicama ne uspejo zadostiti vsem tehničnim in finančnim pogojem. Stroški

vzdrževanja žičniških naprav in vsega drugega so tako visoki, da je meja rentabilnosti zelo vprašljiva. Na Sviščakih, denimo, imamo samo tisti dan, ko odpremo, 7.000 evrov stroškov za zavarovanje in zdravniške preglede. Se obetajo kakšne spremembe na bolje? Takšne, da bodo morala v skladu z novim pravilnikom o reševanju vsa smučišča, torej Krvavec, ki ima v povprečju 3.000 ali 4.000 obiskovalcev dnevno, in Sviščaki, ki imajo do 1.500 obiskovalcev v mesecu obratovanja, imeti reševalno postajo z nujno medicinsko

pomočjo. Izračunal sem, da bi na Sviščakih samo za opremo potrebovali okrog 17.000 evrov. Pogoji so neznosni! Toda propadanje smučišč ima negativne posledice tudi za gospodarstvo. V žičničarstvu je trenutno še 600 delovnih mest, samo smučišča ustvarijo letno preko 40 milijonov evrov realizacije, ob tem pa je multiplikator ena krat sedem. Na račun smučišč živijo gostinci, trgovci, sobodajalci, hotelirji... Ob kakšnih pogojih se majhnemu smučišču, kakršno so Sviščaki, računica izide? Mala smučišča, z eno ali dvema

FOTO: arhiv nkn

Trend propadanja malih smučišč se ob neustrezni zakonodaji utegne le še nadaljevati.

vlečnicama, pri manj kot 60 dneh obratovanja ne morejo pokriti stroškov. Letos, po dveh izgubljenih mesecih, se vam naprav torej niti ne izplača pognati? Ne. Iz ekonomskega stališča se ne izplača. Pa jih boste vseeno zagnali? Če bodo pogoji, bomo, ker imamo vse pripravljeno, izplača se pa ne. Z nekaj vode, ki bi omogočila umetno

zasneževanje, bi lahko obratovali dlje. Žičničarstvo se sicer nikjer po Evropi ne pokrije samo, pokrivajo ga lokalne skupnosti, hotelirstvo, gostinstvo. Bi se za mala smučišča, ki so ljudem bolj dostopna, torej morale bolj zavzeti lokalne skupnosti? Imeti malo smučišče je družbeni standard. Okoliškim prebivalcem, predvsem otrokom zaradi bližine predstavlja možnost gibanja,

Regija je potencial

rekreacije in kasneje usmeritve v šport. Poleg tega se, recimo, na Sviščakih otrok lahko smuča za sedem evrov, medtem ko na drugih, večjih smučiščih vozovnice pod 15 evri ni. Za občino smučišče ni tako visok strošek, da si ga ne bi mogla privoščiti, bolj gre za stvar odločitve, ali to ponuditi občanom ali ne. V Loški dolini, kjer imajo tudi možnost umetnega zasneževanja, so se odločili, da bodo. •Veronika Rupnik Ženko

FOTO: osebni arhiv

Stranka, ki je nastala iz t. i. vstajniških gibanj, želi državi povrniti ugled, ljudem pa dostojanstvo Na podlagi principov in vrednot iz tako imenovanega vstajniškega leta je septembra lani nastala Solidarnost, nova politična stranka, v kateri se ta čas dejavno pripravljajo na evropske in lokalne volitve. Stranka je svoj program utemeljila na vrednotah demokratične in odprte družbe, demokracije in pluralizma, solidarnosti in pravičnosti. »Delovati želimo transparentno in odgovorno, povabiti k sodelovanju vse ljudi, ki delijo z nami zavezo, da je treba v tej državi odločno spremeniti politično odločanje, delovati v interesu ljudi, prispevati k razcvetu in blagostanju večine,« je konec januarja za Notranjskokraške novice povedal Damjan Mandelc, ki poleg Uroša Lubeja in Marine Tavčar Kranjc vodi stranko.

pozitivno pa preseneča dnevno prejemanje pristopnih izjav tako tistih, ki niso bili še nikoli člani političnih strank, kot onih, ki prihajajo k nam iz obstoječih strank, tako levih kot desnih. Računamo na vse ljudi, ki se prepoznajo v vrednotah skupnosti, solidarnosti in pravičnosti.

Kakšen potencial imate v Primorsko-notranjski regiji? Glede na odzive in vse tiste, ki nimajo več takega zamaha kot parlamentarne stranke izmerijo, so se nam doslej pridružili – Mandelc izpostavlja odločno koliko jih ljudje ob poraznih v času Janševe vlade. Čemu to pred časom so kolegi priobrambo demokracije, gospodarskih in socialnih kazal- pravili zemljevid geografske pripisujete? socialne države, ustvarjanje cih še podpirajo. razporeditve članov in članic trdnih temeljev gospodarstva in Na eni strani gre za to, da nobeni protesti ne morejo stranke – sem optimist in okrepitev nadzornih institucij. Pomemben rezultat protestov, prepričan, da je potencial v Cilji naše politike so vrniti med trajati v nedogled. Ljudje so se četudi ti niso več tako množični, Primorsko-notranjski regiji izjeljudi zaupanje do Slovenije in v najbolj odločno in množično je preporod civilne družbe in uprli korumpiranim lokalnim men. Sam sem Štajerec, vendar drži solidarnosti in pravičnosti šerifom in avtokratski vladavini državljanske iniciative – ljudje brez zadrege priznam, da do popraviti napake, ki so jih bolj odločno in ozaveščeno v mandatu 2012. Po padcu Primorske in Notranjske čutim zagrešili oblastniki v preteklih razpravljajo o javnih zadevah, prejšnje je prišla nova vlada, ki še posebno naklonjenost. Ljudje letih in desetletjih. Državi vedo, koliko skupnega denarja sicer nima tako arogantnega so tukaj sproščeni, pošteni, želimo povrniti ugled, našim je bilo in je še vedno neustrezno veseli in odkritosrčni – to so nastopa, uveljavlja pa enake ljudem pa dostojanstvo in porabljenega, zavedajo se, da politike varčevanja, stiskanja značajske poteze, ki so tudi možnost uresničevanja svojih bomo vsi plačevali za lumparije meni zelo blizu. pasu, klecanja pred tujimi potencialov. finančnimi institucijami. V Soli- političnih izbrancev. darnosti še vedno menimo, da Kako se v regiji pripravljate na Nastali ste iz t. i. vstajniških Koliko članov imate trenutno? volitve? bi bile prava rešitev predčasne gibanj, protesti pa, kot se je Po mojem mnenju nekaj sto, volitve, kjer naj obstoječe Aktivnosti konstituiranja izkazalo v zadnjih mesecih,

Damjan Mandelc, Solidarnost: »Pomemben rezultat protestov, četudi ti niso več tako množični, je preporod civilne družbe in državljanske iniciative.« visoko ceno za napake, ki so jih storili bankirji ali politične in ekonomske elite. Sporočiti želimo, da evropska politika ni (le) zunanja politika, ampak tudi domača, notranja politika, ker se odločitve evropskih institucij nanašajo tudi na življenje ljudi v Sloveniji. Verjamemo, da bomo z izvoljenim Vaši načrti za naprej? poslancem ali poslanko na Poleg ustanavljanja lokalnih odborov smo tudi sredi priprav listi Solidarnosti našli dovolj zaveznikov v Evropskem na volitve v Evropski parlaparlamentu. Optimisti smo, ker ment, ljudem želimo povedati, verjamemo, da so naše ideje o da je Solidarnost proevropska solidarni in pravični državi vseh stranka, a obenem izjemno kritična do napak in škode, ki jo njenih ljudi edina prava pot za evropske institucije povzročajo prihodnost. •Blanka Markovič Kocen celotni družbi. Ta plačuje stranke na lokalni, regijski in državni ravni potekajo sočasno, nekaj lokalnih odborov je bilo že ustanovljenih, v prihodnjih mesecih načrtujemo nove. Verjamem, da bo notranjskoprimorsko območje kmalu v celoti pokrito.


8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

sreda, 12. 2. 2014

Postojna - Ministrstvo za zdravje novi postojnski lekarni, ki jo je Lekarna Ljubljana brez ustreznega dovoljenja, odločbe o verifikaciji (izpolnjevanju pogojev) odprla decembra, te odločbe ne bo izdalo, ker je presodilo, da nezakonite lekarne ne more verificirati. V skladu z zakonom o lekarniški dejavnosti lahko slednjo na območju občine namreč opravljata ali javni zavod, katerega ustanoviteljica je občina, ali koncesionar. Če je na območju občine že ustanovljen javni zavod (v Postojni Kraške lekarne), drug javni zavod (Lekarna Ljubljana) vanj ne sme posegati. Lekarna Ljubljana je napovedala pritožbo in tožbe, saj se s pravno razlago ministrstva ne strinja, zaradi nje pa bo utrpela tudi poslovno škodo. Postojnska le-

karna, ki ji je sicer že tržna inšpekcija pred dnevi prepovedala opravljanje lekarniške dejavnosti, pa do nadaljnjega ostaja le trgovina, v kateri je mogoče kupiti prehranske dodatke, kozmetične, zeliščne in podobne izdelke. Spomnimo: na začetku zapletene lekarniške zgodbe je namera občine, da v Postojni glede na potrebe odpre še eno lekarno. Ker ni bila naklonjena možnosti, da bi novo enoto odprle Kraške lekarne, je objavila razpis za podelitev koncesije. Tega je nato ustavila in mimo zakona sklenila neposredno pogodbo z Lekarno Ljubljana, ki je poslala neformalno prijavo. Drugih ponudb občina ni pridobila. Precedenčni primer je sprožil kritične odzive

FOTO: arhiv nkn

Lekarna le še drogerija predvsem Lekarniške zbornice Slovenije, ki je med drugim opozorila, da bi bilo širjenje mreže lekarn po ekonomski logiki lahko škodljivo z vidika zagotavljanja dostopnosti do zdravil tudi v manjših krajih. S prihodom Lekarne Ljubljana je namreč občina oslabila »svoj« zavod Kraške lekarne, ki prav na račun dobro poslujočih večjih enot omogoča tudi delovanje lekarn v manjših krajih. A na občini so povedali, da takšni solidarnosti, ki manjša presežek, ki se steka v občinski proračun, niso naklonjeni. Občina Postojna in Lekarna Ljubljana sta se ob sklenitvi pogodbe sklicevali na nedorečenost zakonodaje in nujnost konkurence tudi med javnimi zavodi. Ministrstvo za zdravje je zadevo

Pivka – V Parku vojaške zgodovine je konec

januarja potekalo nadvse zanimivo predavanje z naslovom Pozabljeno junaštvo ob Soči. Dogodek, posvečen vojakom, je naznanil prihajajočo stoto obletnico prve svetovne vojne, ki jo bo obeležil tudi Park vojaške zgodovine Pivka. Številnemu občinstvu je predaval magister Renato Podberšič, ki ob svojem rednem delu predavatelja in raziskovalca preučuje tudi preganjanje Judov v Evropi v času holokavsta,

obiskovalci pa so izvedeli vse o zgodbi nekdanjih avstro-ogrskih vojakov, ki so se na območju bojne linije na Soči dobro izkazali. A kljub svoji pozitivni vlogi in temu, da so bili mnogi od njih visoko odlikovani, so ob vdoru nacizma končali prav tako kot vsi drugi ljudje judovskega rodu. Žalosten konec so namreč dočakali v taboriščih, kjer so v veliki večini tudi umrli. Največ žrtev je bilo taborišču v Theresienstadtu. •pš

Otroci že v novem vrtcu

Cerknica – Otroci in vzgojiteljice so se že preselili v prostorne igralnice novega vrtca v Cerknici. V novem objektu so še kuhinja in pomožni prostori. »Že sredi meseca naj bi začeli rušiti stari vrtec, nato pa bodo uredili še dodaten objekt in uredili okolico,« pravi župan Marko Rupar. Vrtec lahko sprejme več kot 300 otrok, vendar jih je prve dni zaradi vremena bilo precej manj. Je pa občina dve igralnici odstopila v začasno uporabo župnijskemu vrtcu, ker tam niso imeli električne energije. Rupar je v ponedeljek, 10. februarja, še povedal, da je odprta tudi enota vrtca v Grahovem in oddelek na osnovni šoli na Rakeku. Enota na Rakeku takrat še ni imela elektrike. •pet FOTO: bogdana bizjak

Nezakonito imenovanje Loška dolina – Potem ko so občinski svetniki na decembrski seji za novega direktorja javnega zavoda za kulturo in turizem grad Snežnik od 1. januarja 2014 imenovali Mateja Kržiča, je župan sklep o imenovanju zadržal. Nekateri svetniki, pa tudi statutarna komisija, so ga sicer že decembra opozarjali, da bi bil sklep o imenovanju nezakonit. Sklep je nezakonit, saj ima v. d. direktorja Matjaž Žnidaršič pogodbo do 31. maja in bi zavod tako imel kar dva vodilna delavca, kar bi pomenilo neupravičeno porabo javnih sredstev. Poleg tega svetniki ob glasovanju niso imeli mnenja sveta zavoda o imenovanju Kržiča. Svetnik Stanislav Pavlič se sprašuje,

zakaj je župan kljub opozorilom o nezakonitosti decembra sklep dal na glasovanje in koliko denarja je zaradi tega šlo za odvetnico, s katero se je župan posvetoval naknadno. »Na pobudo članov komisije se nisem oziral, ker so člene poslovnika in statuta na junijskem glasovanju o v. d. direktorju razlagali popol-

noma drugače kot decembra,« odgovarja župan Janez Komidar. Večina svetnikov je sklep nato le izglasovala, župan pa se je obrnil na odvetnico. »Priporočila je ponovno glasovanje o tistem delu sklepa, ki ga ni bilo mogoče izvršiti, to je imenovanje direktorja s 1. januarjem 2014.« •pet

Mag. Podberšič med razlaganjem dogajanja

FOTO: petra šajn

Pozabljeno junaštvo ob Soči

zdaj presekalo, zadnjo besedo pa bo imelo sodišče. Na postojnski občini se na odločitev ministrstva še niso odzvali.• vrž


www.nkr-novice.si

9

Regijske kulturne diagonale

Letošnja ponudba kulturnih hramov Sprehodili smo se po nekaterih pomembnejših kulturnih ustanovah na našem območju in preverili, kakšne programske načrte so si v okviru razpoložljivih sredstev zastavili za letošnje leto in s kakšno ponudbo bodo bogatili svoje obiskovalce. Vseh odgovorov žal nismo dobili pravočasno, saj je komunikacije prekinila ledena ujma. Kulturni dom Postojna in galerija v TIC Postojnski kulturni dom, ki deluje pod okriljem Občine Postojna, pokriva skoraj vse vsebine kulturnega dogajanja, ki se izvajajo v obliki abonmaja ali posamičnih predstav in prireditev, stalnega programa pa ni. V njem se odvija gledališki abonma z izbranimi predstavami, vsaj enkrat mesečno predstave za otroke, že v jeseni pa občina za slednje uvaja abonma, koncerte resne glasbe in zabavne koncerte, poskusno pa začenjajo tudi kino predstave. »Tudi nagradni akciji Postojna v prazničnih lučeh in Postojna v cvetju, kjer poleg podelitve nagrad ponudimo kvaliteten koncert, sodita med kulturne dogodke v Kulturnem domu Postojna,« pravi Milan Štulc z Občine Postojna. Kulturni dom gosti tudi najrazličnejše prireditve in proslave ob pomembnejših praznikih, galerija v prostorih turistično-informacijskega centra pa bo tudi letos mesečno gostila slikarske razstave domačih in tujih umetnikov. Štulc poudarja, da so dogodki v kulturnem domu in galeriji izbrani in pripravljeni tako, da ponujajo za vsakogar nekaj, skupaj pa zadovoljijo večji del občinstva. »Na to kaže tudi dejstvo, da nimamo posebej izraženih želja s strani občanov, kvečjemu pohvale za pestrost ponudbe. Kljub temu bomo programsko shemo še nadgrajevali, v bodoče pa bomo, če bo izkazanega dovolj interesa, ponudili še kakšen abonma, na primer glasbeni,« je še povedal Štulc.

Krpanov dom Pivka Osrednje kulturno središče v Občini Pivka, Krpanov dom z večnamensko kinodvorano, bo v letošnjem letu deležno temeljite prenove, ki bo potekala od aprila do oktobra. V tem času kulturnih dogodkov ne bo mogoče izvajati, v preostalih mesecih pred in po obnovi pa se bodo zvrstili filmi tako slovenske in evropske kot tudi komercialne, to je predvsem ameriške produkcije. »Po prenovi dvorane in celotne notranjosti objekta bo mogoče izvajati dogodke s področja kulture na neprimerno višji kakovostni ravni kot doslej. Notranjost kinodvorane bo namreč v celoti prenovljena, novi bodo sedeži, talne obloge, prenovljeno bo ogrevanje, urejen pa bo tudi sistem prezračevanja,« odgovarjajo na pivški občini in dodajajo, da so že jeseni prenovili avdio sistem kina, v prihodnje pa načrtujejo tudi vgradnjo digitalnega kino projektorja, ki bo omogočal prikaz 3D filmskih vsebin. »Posodobitev in s tem ohranitev tovrstnih kinematografov je za lokalne skupnosti izjemnega pomena, saj poleg kulturne

vzgoje mladih omogočajo občanom dostop do kulturnih vsebin neposredno v njihovem bivalnem okolju,« pomen kina izpostavljajo na pivški občini. Sicer pa je večnamenska dvorana v Krpanovem domu tudi prizorišče prireditev, ki jih pripravljajo posamezniki, vaške skupnosti in društva ter dveh osrednjih občinskih prireditev ob slovenskem kulturnem in ob občinskem prazniku ter ostalih dogodkov v okviru Krpanovega festivala. Na občini opažajo, da se občani radi udeležujejo predvsem narodno-zabavnih koncertov ter prireditev, ki jih pripravljajo posamezne vasi. Dobro obiskani dogodki, ne le kulturni, so tudi potopisna predavanja, gledališke predstave, košarkarske tekme, kino predstave, občinske proslave, predstavitve knjig v Parku vojaške zgodovine, večeri v Ekomuzeju. »Dogodki na področju kulture so izjemnega pomena za identiteto tako širšega območja kot tudi posameznega kraja, zato je treba storiti vse za njihovo izvedbo, četudi v nekoliko zmanjšanem obsegu glede na pretekla leta,« ob zmanjševanju finančnih sredstev za kulturo poudarjajo na občini.

Galerija Krpan »V Galeriji Krpan bo tudi letošnje leto zelo pestro, saj so za razstave zapolnjeni že vsi termini,« pravi Lara Zorn, članica Društva notranjskih kulturnikov (DNK) Krpan, ki skrbi za delovanje galerije. Zornova napoveduje tri tradicionalne razstave: Pustno razstavo del cerkniške fotografske legende Jožeta Žnidaršiča, spomladansko razstavo Ko popki se odpirajo članov DNK Krpan in božičnonovoletno razstavo članov omenjenega društva. Gostili bodo še štiri sosednja društva in številne umetnike posameznike, na eni od razstav pa predstavili dela likovne kolonije, ki bo v Tršćah. »Izvedli bomo tudi vsaj tri tako imenovane Krpanove večere, na katerih se bodo predstavili različni vokalisti in intrumentalisti,« pestro kulturno leto še napoveduje Zornova.

Mladinski center Postojna V postojnskem mladinskem centru, ki velja za središče alternativne kulture, bo tudi letos poudarek na razstavah in koncertih, tudi manj znanih, uveljavljajočih se avtorjev. Novost letošnjega programa pa so potopisna predavanja, ki potekajo vsak prvi torek v mesecu. »Do konca poletja bosta naša češka prostovoljca, ki sta prišla v Postojno v okviru evropske prostovoljne službe, vsako tretjo sredo v mesecu organizirala tematske medkulturne večere, večere, kjer se bodo s svojimi kulturami in kulinariko predstavili tujci, ki živijo v Notranjsko-kraški regiji,« pravi Ana Širca iz MCP. MCP je sicer organizator tradicionalnega poletnega kulturnega festivala Zmaj ma’ mlade, ki ob zmanjševanju sredstev ponuja sicer okrnjen, a kakovosten program. Letos bo že tretjič po vrsti organiziral desetdnevne poletne počitnice za otroke, ki so zadnji dve leti naletele na zelo velik in pozitiven odziv. •Veronika Rupnik Ženko

Samo žlahtni humor je premalo

Če kulturno ponudbo preveč podrediš željam občinstva, ji vzameš vzgojno plat, meni Silva Bajc »Morda bi lokalno gospodarstvo, ki se lahko še pohvali s pozitivnimi rezultati, znalo bolj ceniti tiste lokalne ljubiteljske ustvarjalce, ki s svojo kvaliteto sežejo daleč čez lokalne okvirje,« pravi Silva Bajc, dolgoletna vodja postojnske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), s katero sva se pred kulturnim praznikom pogovarjali o položaju ljubiteljske kulture na našem območju. Da jo pesti pomanjkanje sredstev, ni več novica, prav zato pa so vsakič znova toliko lepša vest nekateri visoki ustvarjalni dosežki, ki kljub temu ne izostanejo.

Kako visoko se naši ljubiteljski ustvarjalci uvrščajo po merilu kakovosti? JSKD kot organizator nivojskih srečanj (območna, regijska, državna) v sodelovanju s priznanimi strokovnimi spremljevalci in selektorji vsako leto znova preverja kakovost sprotne, letne produkcije kulturnih društev. Ni vedno in vsako leto enaka pri vseh, se pa po nekaj letih takega spremljanja pokaže, kdo

svoje delo zastavlja odgovorno in resno ter se zaradi tega lahko ponaša z vrhunskimi ali visokimi rezultati ustvarjanja. In takih imamo kar nekaj, največ seveda na vokalnem področju, pa tudi plesna dejavnost posega po njih. Posamezni likovni ustvarjalci iz društva se prav tako redno uvrščajo na selekcionirane razstave na državni ravni. Vsi drugi pa se trudijo po svojih najboljših močeh. Ste zadovoljni z razvitostjo kulturnega življenja v naših krajih, širino in kakovostjo ponudbe? In kulturnim okusom občinstva? Širino in kakovost kulturne ponudbe njeni ponudniki oblikujemo po potrebah okolja, po svojem dojemanju, kaj je dobro ponuditi, svojem kulturnem programu in finančnih zmožnostih. Ni res, da je ni. Če človeka zanima, jo bo našel. Osebno sem sicer v dvomih, ali je vedno dobro, da kulturno ponudbo podrediš željam občinstva. S tem kulturi vzameš tisto vzgojno plat, ki se mi zdi pomembna. Zakaj bi recimo

FOTO: Valter Leban

Je ljubiteljska kultura na našem območju dovolj dobro podprta, tako finančno kot sicer? Denarja za ljubiteljsko kulturo je manj kot prejšnja leta, a skupaj z društvi smo se navadili, da s tistim, ki ga imamo, naredimo največ, kar je mogoče. Morda bi lokalno gospodarstvo, ki se lahko še pohvali s pozitivnimi rezultati poslovanja, znalo bolj ceniti tiste lokalne ljubiteljske ustvarjalce, ki s svojo kvaliteto sežejo daleč čez lokalne okvirje, saj s tem posredno promovirajo tudi mesto, občino in vse, kar je v tem okolju. Tudi turistične znamenitosti.

»Z denarjem, ki ga imamo, z društvi naredimo največ, kar se da,« pravi Silva Bajc, vodja postojnske izpostave JSKD

v gledališče hodili le na ogled komedij? Ker so taki časi, da človek potrebuje dve uri smeha? Ja, tudi to, ob žlahtnem humorju, vendar gledališka umetnost seže dlje. Da ti priložnost razmišljati, širiti obzorja... Na koncu ti da vedeti, da se svet pravzaprav sploh ne spreminja in človeške napake in slabosti pa so univerzalne. Ali ni to vzgojno in odrešujoče za gledalca? Kaj si kot vodja izpostave JSKD še želite narediti za nadgradnjo, katere neizkoriščene možnosti še izkoristiti? Kaj načrtujete v letošnjem letu?

JSKD bo letošnji program realizirala v običajnem obsegu vseh območnih in regijskih srečanj ter državnega gledališkega festivala, po svojih finančnih zmožnostih priskočila na pomoč tudi društvom ob njihovih projektih, vendar z občutno nižjimi sredstvi kot lansko leto. To pomeni, da bo treba pri vsakem projektu nekaj privarčevati, da se omogoči realizacija naslednjega. Nadgradnje in neizkoriščene možnosti vidim, v danih razmerah, predvsem v večjem povezovanju med različnimi ponudniki kulturnih vsebin, pa tudi turističnih in drugih. •Veronika Rupnik Ženko


10

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

sreda, 12. 2. 2014

Največ za kulturo v Pivki

Foto: valter leban

Od skupno 3.310.407 evrov bodo celoviti ureditvi kompleksa Parka vojaške zgodovine namenili skoraj 2,9 milijona evrov proračunskih sredstev Po občinah v regiji smo pred slovenskim kulturnim praznikom povprašali, koliko sredstev bodo v občinskih proračunih letos namenile kulturi in katere bodo največje investicije na tem področju. Seveda bo tudi to leto v znamenju varčevanja, kar pa naj ne bi zmanjšalo pomena in ponudbe kulture v občinah. V Postojni prenavljajo kulturni dom V Postojni bodo kulturi letos namenili 140 tisoč evrov, med drugim za programe v Kulturnem domu Postojna, JSKD, za Linhartovo srečanje in decembrske prireditve. V ta sklop sodijo tudi nagradni akciji Postojna v prazničnih lučeh in Postojna v cvetju ter poletni festival. Med največjimi letošnjimi investicijami v Postojni izpostavljajo Abonma in poletni festival, prenovo ogrevalnega sistema in vhoda v kulturni dom, kjer bodo uredili tudi garderobo. »Ponudba kulture v Postojni je na visoki ravni, saj pokrivamo skoraj vse vsebine kulturnega dogajanja,« so prepričani na občini.

15 odstotkov Logatčanov vpetih v kulturo V Logatcu so sredi decembra lani sprejeli Letni lokalni program kulture za leto 2014, po katerem le-tej namenjajo 723.554 evrov, od česar bodo 21 tisočakov porabili za tekoče vzdrževanje kulturnih domov, 140.000 evrov pa za izdelavo projektne dokumentacije za Narodni dom. Kulturno življenje v Logatcu ocenjujejo kot živahno in pestro, saj so lani na tem področju sofinancirali 185 projektov, okoli sto dogodkov pa so pripravile tudi knjižnice, šole, vrtci in Območna izpostava JSKD. »Naša ocena je, da na tem področju deluje okoli 2.000 naših prebivalcev, od mladine do starejših občanov, kar pomeni okoli 15 odstotkov prebivalstva,« še sporočajo z občine.

V Cerknici letos brez večjih investicij v kulturo V Cerknici letos ne predvidevajo večjih investicij na področju kulture, saj so v preteklih letih velik del sredstev vložili v obnove objektov, namenjenih kulturni dejavnosti, oziroma spomeniško zaščitenim objektom. Obnovili so objekt matične knjižnice v Cerknici kot tudi enoto na Rakeku ter rekonstruirali Kulturni dom v Cerknici ter tamkajšnji protiturški tabor, kjer je sedež Notranjskega

regijskega parka in izpostave JSKD. Za izvajanje dejavnosti in programov so v letošnjem proračunu namenili skupno 530.635 evrov, pri čemer pa niso upoštevani funkcionalni stroški Kulturnega doma Cerknica.

Muzej Škoromatov in Dom na Vidmu – glavni ilirskobistriški kulturni investiciji V Občini Ilirska Bistrica proračuna za leto 2014 še niso sprejeli, so pa v osnutku proračuna kot največjo investicijo na področju kulture predvideli energetsko sanacijo Doma na Vidmu – bivši dom JNA, ki ga uporabljajo za kulturne prireditve. Letos bodo s pomočjo evropskih sredstev prenovili ovoj – fasado, kurilnico in streho ter zamenjali okna. Poleg tega bodo dokončali muzej Škoromatov v Podgradu v skupni vrednosti približno 38.000 evrov.

Na Blokah stalna muzejska zbirka Bloški smučar Na Blokah bodo v mali dvorani in preddverju nove večnamenske dvorane Bloški smučar letos postavili stalno muzejsko zbirko Bloški smučar, kar bo največja letošnja investicija na področju kulture, ki ji v proračunu namenjajo 85 tisoč evrov. Večjih investicij razen tekočega investicijskega vzdrževanja kulturnega doma v Starem trgu na področju kulture v Loški dolini letos ne načrtujejo, bodo pa temu področju letos zagotovili 106.370 evrov. Stanje na področju kulture v občini ocenjujejo kot dobro. »V okviru ZKD Loška dolina deluje sedem kulturnih društev, v njihovem okviru pa tudi kulturne sekcije. Društva skladno s svojimi možnostmi pripravijo okoli 20 različnih prireditev, ki popestrijo dogajanje v Loški dolini,« sporočajo iz občine, kjer si želijo tudi razvoja folklorne dejavnosti. Blanka Markovič Kocen

Godba Cerknica praznuje 90 let Cerknica - Godba Cerknica v letošnjem letu praznuje okroglo obletnico. Mineva namreč 90 let od njene ustanovitve, ob tej priložnosti pa pripravljajo številne prireditve in koncerte. Sicer pa so preteklo leto godbeniki zaključili tradicionalno, z velikim in vedno odlično obiskanim božično-novoletnim koncertom v športni dvorani v Cerknici. Jubilejno leto Za Godbo Cerknica leto 2014 ne bo običajno leto, saj mineva 90 let od njene ustanovitve. Kot se za tak jubilej spodobi, bodo godbeniki organizirali številne prireditve in koncerte, med drugimi načrtujejo srečanje godb iz okoliških občin v Cerknici, izdajo jubilejnega zbornika in zgoščenke ter razstavo fotografij v sodelovanju s cerkniškim fotografom Jožetom Žnidaršičem. V kulturnem domu pa bodo organizirali slavnostno akademijo s številnimi zanimivimi govorniki.

Leto bodo kot vedno zaključili slavnostno in praznično, s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom, ki bo prav tako jubilejen - godbeniki bodo svojim zvestim poslušalcem božič z glasbo polepšali že štiridesetič.

Gostje tokrat godbeniki Na zadnjem, božično-novoletnem koncertu so se godbeniki odločili, da namesto tujih gostov predstavijo nekatere svoje člane. Janez Žnidaršič, dolgoletni član društva, se je predstavil kot

solist na tubi, sicer pa je že vrsto let zaposlen v Slovenski filharmoniji. Ita Nagode, mlada in nadvse obetavna saksofonistka, je po končani glasbeni šoli izobraževanje nadaljevala v godbeni šoli, nato pa se je odločila za šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer trenutno obiskuje 3. letnik. Tudi Lara Hace in Marjeta Prudič sta članici Godbe Cerknica, v godbeni šoli pa obiskujeta pouk klarineta in sta tudi drugače aktivni na glasbenem področju. Lara obiskuje glasbeno šolo, kjer se uči igranja na violino, s

Foto: Boštjan Kurent

katero je zaigrala madžarski Czardas, Marjeta pa se izpopolnjuje v solo petju. Tokrat se je gledalcem, ki so zapolnili dvorano do zadnjega kotička, predstavila z zimzeleno pesmijo Mojmirja Sepeta, Brez besed. •Andreja Jernejčič

Po znanje o finančnih virih na Boreo Boreo, regijsko stičišče nevladnih organizacij Notranjsko-kraške regije, deluje kot podporna mreža nevladnim organizacijam, kar pomeni, da nudi storitve (izobraževanje, svetovanje, povezovanje...) na vseh področjih, tudi v kulturi. Za svoje člane izvajajo različna izobraževanja in svetovanja o pridobivanju finančnih virov na področju razpisov, tako občinskih in nacionalnih kakor tudi evropskih. Prav tako jim svetujejo, kako pridobiti status delovanja javnega interesa,

pomagajo pri povezovanju z različnimi partnerji na vseh področjih - tudi na področju kulture. Medtem ko izobraževanja s področja kulture pripravljajo skupaj z uglednimi predavatelji, so za izvedbo delavnic

s področja razpisov sami dovolj usposobljeni, da jih izvajajo v lastni režiji. Sicer pa za področje kulture deluje prav posebna mreža. »Veliko je zanimanja s področja pridobivanja finančnih sredstev (tako lokalnih kot nacionalnih

razpisov), saj imajo društva na lokalni ravni prenizke finančne vire, da bi lahko sama sofinancirala določene deleže na večjih evropskih projektih,« pojasnjujejo na Boreu. »Finančni viri pa so odvisni od razpisov, na katere se kandidati prijavljajo. Tako so, denimo, kulturni projekti na občinskih razpisih odvisni od sprejetega proračuna in sredstev, namenjenih za razpise.«

Na razpisih za izvedbo kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bo v letu 2014 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je namenjenih 314.614,00 evrov za vso Slovenijo, na preostalih nacionalnih razpisih na področju kulture pa so vsebine razdeljene po različnih sklopih (multimedija, Slovenci v zamejstvu, mediji, Evropa za državljane....) in prav

tako tudi finančna sredstva. »Merjenje uspešnosti izvajamo z anketnimi vprašalniki med nevladnimi organizacijami, obdelan anketni vprašalnik pa tudi javno objavimo,« dodajajo na Boreu. Rezultate vprašalnika in mnenja svojih strank uporabijo tudi kot predloge in pobude, ki jih naslovijo na občine, s čimer krepijo sodelovanje med slednjimi in nevladnimi organizacijami. •bmk


www.nkr-novice.si

Regijske kulturne diagonale

11

Notranjske lepote se predstavljajo Alpe–Adria, Turizem in prosti čas, eden največjih turističnih sejmov, tudi letos ponudil veliko zanimivega dogajanja - Notranjci s TZ Brkini Kras Notranjska in Zelenim krasom

Stojnica Turistične zveze Brkini Kras Notranjska na sejmu TIP 2014 Štirje dnevi sejemskega dogajanja, na katerem smo si lahko ogledali najnovejšo ponudbo slovenskih turističnih agencij, dobili ideje za počitnice ali oddih doma in po svetu, spoznali slovenske zamejce in tisto, kar nam ponujajo onkraj meje, pa tudi kaj dobrega pojedli in popili, so bili dobro obiskani. Čeprav je obisk ob koncu tedna nekoliko zaznamovalo neprijetno vreme, je na sejmišču vladalo prijetno, domače vzdušje. Organizatorji pravijo, da je sejem pravi kraj za srečanja, predstavitve in okrogle mize.

zgodnje prijave. Poudariti je pomembno, da človek na sejmu res najde prenekatero zamisel za destinacijo, ki ni nujno daleč od doma. Slovenija je navsezadnje nadvse raznolika dežela in celo zadnje dni, ko je bila ujeta v ledeni oklep, ponuja marsikaj. Čeprav bi marsikdo verjetno rekel, da bi bilo mogoče za ceno deset evrov, kolikor stane polna vstopnina za odraslega, sejmu dodati še kaj.

Agencije, zveze, občine in še kaj

Lepote naše regije so letos predstavljali člani Turistične zveze Brkini Kras Notranjska, pod znamko Zeleni kras pa so nastopili Turistično društvo Pudgura, Park vojaške zgodovine Pivka, Ekomuzej presihajočih jezer Pivke… Na vprašanje, zakaj se jim zdi njihova prisotnost na tovrstnem sejmu pomembna in ali

Obiskovalec je imel na dlani resnično vse slovenske regije. Predstavljale so se tako občine kot turistične zveze, v katere so včlanjena razna društva, kot tudi posamezniki, zavodi in agencije, ki so že vneto ponujali prve popuste za res

Prisotnost na sejmu krepi obisk

jim prinese dodaten obisk, je Boštjan Kurent, predstavnik Parka vojaške zgodovine Pivka, odgovoril: »Občina Pivka se je na sejmu predstavila s Parkom vojaške zgodovine in Ekomuzejem pivških presihajočih jezer. Za nas sejem ne pomeni le promocije obeh muzejev in drugih turističnih potencialov Občine Pivka, temveč je pomembno stičišče slovenskega turizma, kjer se izmenjajo pogledi in izkušnje drugih turističnih ponudnikov v regiji in državi. Vsekakor pa gre za pomembno priložnost za neposreden stik z obiskovalci, kar velja tako za Alpe-Adrio kot druge podobne sejme, ki se jih udeležujemo. Ti pripomorejo k večjemu obisku med individualnimi obiskovalci kot tudi med organiziranimi skupinami. Pomembna je udeležba v sklopu RDO-Zeleni Kras, ki promovira celotno regijo, kar je tudi izjemno dobrodošlo, saj območje Zelenega krasa kot celota ponuja še obilo neizkoriščenih priložnosti.«

Šport

Nov rekord Škofja Loka – Na drugi pokalni tekmi za Dvoranski pokal Lokostrelske zveze Slovenije za leto 2014 je nastopilo 266 tekmovalcev iz 33 klubov, med njimi je barve Lokostrelskega kluba MINS iz Postojne branilo 25 tekmovalcev. S svojim nastopom je na tekmovanju najbolj blestela Vanda Natlačen, ki je v disciplini članice dolgi lok z rezultatom 545 krogov dosegla nov absolutni državni rekord, tako med moškimi kot med ženskimi kategorijami. Skupno so člani LK MINS dosegli 14 medalj, od tega štiri zlate, tri srebrne in sedem bronastih. Poleg Natlačnove so zmagali še Rok Bizjak z ukrivljenim lokom med mladinci, Nala Jurca z ukrivljenim lokom med deklicami in Asta Gerjevič Debevec z golim lokom med deklicami. Vanda Natlačen in Nala Jurca sta z drugo zaporedno zmago še povečali vodstvo v skupnem seštevku v svojih kategorijah. •el, kj

Zdi se, da se iskanje novih zamisli na star, tradicionalen način, torej »od ust do ušes«, še vedno ohranja. Ljudje smo še vedno željni pogovora z živo osebo, s kom, ki nam bo v roke podal lično brošuro, ponudil nekaj uporabnih napotkov za obisk svojega konca Slovenije ali nas napotil v dober turistični »resort« v tujini, poleg tega pa vedno, prav po slovensko, radi kaj dobrega okusimo. •Petra Šajn

Avtor: Arhiv LM MINS

Foto: Petra Šajn

Ljubljana – Vsakoletni sejem, namenjen tistim, ki jih zanima turistična dejavnost, je zaprl svoja vrata. Večina obiskovalcev je bila s sejemskim dogajanjem zadovoljna, čeprav tisti, ki tja zahajajo že leta, pravijo, da je bilo včasih še živahnejše in pestrejše.

TSK Logatec Pokljuka - Na tekmi državnega prvenstva v sprintu v drsalnem koraku v prosti tehniki so se tekmovalci potegovali za absolutni naslov državnega prvaka v ženski in moški kategoriji. Odlično so nastopili člani TSK Logatec, saj so v moški konkurenci osvojili prva tri mesta! Že v kvalifikacijskih nastopih so pokazali zelo dobro dnevno formo, kar se je potrdilo v izločilnih bojih. Državni prvak je prvič postal Miha Šimenc, na zmagovalnem odru pa sta mu družbo delala Rok Tršan in Boštjan Klavžar. Med dekleti se je najbolje uvrstila Nina Žavbi Kunaver, osvojila je deveto mesto. Štiri dni pozneje je potekalo še državno prvenstvo v ekipnem sprintu v klasičnem koraku. Naslov prvaka sta osvojila Rok Tršan in Boštjan Klavžar, najbolj sta se jima približala Miha Šimenc in Lovro Malnar, ki sta za vsega štiri desetinke premagala tretjeuvrščeni blejski par. Obenem sta bila Šimenc in Malnar tudi najhitrejša mladinca. Izkazala sta se tudi Matej Šimenc in Matic Slabe s šestim mestom. Med članicami sta Nina Žavbi Kunaver in Ela Praznik osvojili peto mesto, Klara Lekše in Saša Žavbi Kunaver pa sta bili sedmi. •el, kj


12

Šport

Notranjsko-kraške novice

sreda, 12. 2. 2014

Cilj: olimpijada 18-letni Miha Šimenc iz Rovt nedvomno sodi med najbolj obetavne smučarske tekače. Član TSK Logatec je v letošnji zimi osvojil naslov državnega prvaka v absolutni konkurenci v sprintu, kar je primeren razlog, da smo ga povabili na krajši pogovor. »S tekom na smučeh sem se začel ukvarjati leta 2003, predvsem po zaslugi brata in sestre,« je pogovor pričel dijak četrtega letnika športnega oddelka Gimnazije Ljubljana Šiška, ki večino svojega časa nameni prav športu. »Že sam trening mi vzame približno 20 ur na teden, poleg tega pa še prevozi nanj, saj se moramo zaradi slabih snežnih razmer skoraj vsak dan voziti na terene, ki ležijo na višji nadmorski višini. To pa seveda vzame precej časa.« A to je zanj le ena izmed ovir k uresničitvi športnega cilja. »Moj največji cilj so olimpijske igre, vendar če želiš izpolniti normo za olimpijsko reprezentanco, moraš biti kar visoko v svetovnem pokalu, kar pa je tudi moj namen,« nadaljuje svojo zgodbo Miha, ki ima za seboj že precej odmevnih rezultatov. Dvakrat je bil evropski prvak v kategoriji do 18 let, na olimpijskih

igrah mladih pred letom dni v Innsbrucku je bil sedmi na desetkilometrski preizkušnji v klasični tehniki, šesti na olimpijskem festivalu evropske mladine, pred dnevi pa je v Val di Fiemmeju osvojil 16. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu. Prav na zadnja dosežka je tudi najbolj ponosen. »Moj največji uspeh je 6. mesto na EYOF (olimpijski festival evropske mladine) in dosežek izpred nekaj dni na svetovnem mladinskem prvenstvu, ko sem bil 16. v sprintu. Veliko mi pomeni tudi naslov državnega prvaka v absolutni konkurenci v sprintu.« Ob že omenjenem nastopu na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu velja dodati, da je bil prav Šimenc najboljši slovenski predstavnik v moški konkurenci na vseh tekmah, na katerih je nastopil. Kot je še povedal, mu je najljubša tehnika klasična, in sicer na daljši razdalji.

Avtor: osebni arhiv

Odgovor na vprašanje o vzorniku ni preveč presenetljiv: »Vzornikov imam več. Petra Majdič mi je velik vzor zaradi njene borbenosti in vztrajnosti. Med vzorniki je tudi moj starejši brat, ki mi veliko svetuje in pomaga na moji športni poti, ter moj trener Tomaž Uršič, ki je tudi zaslužen, da dosegam te rezultate.« Za slednje je, seveda, potrebno tudi odrekanje in popolna osredotočenost na treninge in tekmovanja. In ker se Miha tega zaveda in dosledno upošteva, ni presenečenje, da časa za hobije nima. »Kakšnih prav posebnih hobijev res nimam, saj mi preprosto ne ostane dovolj časa zanje. Se pa med prostim časom rad dobim s prijatelji ali pa se posvetim svojemu dekletu,« je še

povedal za zaključek. Zaželimo mu lahko še veliko uspehov na njegovi športni poti, skupaj z upanjem, da bo v začetku

Tekaški dan v Rakovem Škocjanu Športno društvo Tek je lek v nedeljo, 23. februarja, organizira tekaški dan v Rakovem Škocjanu. Na krožni progi dolžine 5 km, kjer so imeli tekaške dneve že lani, bodo opravili dolgi tek. Predvidoma bo najdaljša razdalja 40 km, lahko pa vsak teče, kolikor je zanj v danem trenutku najprimernejše. Poskrbljeno bo za spremstvo, pijačo, kakšno sadje in sladico za lakoto. Predstavljena bo šola tehnike teka in lahko boste dobiti nasvete, kako se najbolje pripraviti na maratone ali druge daljše teke. Za tiste, ki se pripravljajo na spomladanske maratone, bo to priložnost, da v skupini z oskrbo naredijo dobro dolžino, po teku pa se lahko oborožijo še s kakšno koristno informacijo glede priprave na tekmo. Pa tudi kakšen nasvet za spremembo tehnike teka ni nikoli odveč! Tekaški dan v Rakovem Škocjanu je zaradi termina odlična priprava za nastope na pomladan-

skih tekmah predvsem za vse tiste, ki nameravate preteči 21 ali 42 km. Tek poteka na krožni progi dolžine 4,9 km, po gozdni cesti. Teren je razgiban, a klanci niso pretežki, ni vetra in podnebje je sprejemljivo tudi v tem letnem času. Tekači bodo razdeljeni v nekaj hitrostnih skupin, odvisno od potreb in sposobnosti udeležencev. Vsak izmed njih se lahko sam odloči za dolžino proge tako, da si izbere število krogov, ki jih namerava preteči. Vstopna postaja je pri CŠOD Rak, Rakov Škocjan, kjer bo tudi okrepčevalna postaja. Lahko si naredite tudi krog odmora. Prednost kroga je v tem, da je vsakič na voljo okrepčilo in pijača kot tudi možnost, da si oblečete ali slečete kakšen kos oblačila. Pričetek bo ob 9. uri, prijavnina znaša 6 evrov. Prijavite se lahko do 20. februarja preko e-naslova sdtekjelek@gmail.com. •el

leta 2018 član slovenske olimpijske ekipe na igrah v južnokorejskem Pjongčangu. •Erik Logar

foto: Arhiv ŠD Tek je lek

Nedeljski zimski tek je lahko dobra priprava na bljižnje spomladanske maratone.

Zaključen prvi del mladinskega nogometnega turnirja Cerknica - Zadnjo nedeljo v januarju je v Cerknici potekal prvi del nogometnega turnirja mladinskih selekcij za pokal Nogometnega kluba Cerknica. Najprej so se pomerile skupine igralcev letnik 2005 in mlajši (U9) ter letnik 2003 in mlajši (U11). Drugi del turnirja za skupine U13 in U15 bo v Cerknici potekal 22. februarja. V najmlajši selekciji U9 so zmago slavili v NK Kresnice, drugo mesto so osvojili cerkniški nogometaši. Sledili so jim mladinci iz NK Jezero Medvode in NK Rakek. V selekciji U11 so bili najboljši nogometaši NK Radomlje modri, drugo mesto so si priigrali NK Postojna, za njimi so se uvrstili NK Dekani, četrto mesto pa je pripadlo NK Črni graben-Lukovica. Trenutno se v

nogometnem klubu v Cerknici pripravljajo na drugi del turnirja, ki bo za starejše mladince potekal konec februarja. Tudi sicer so v mladinskih selekcijah v zadnjih letih izredno aktivni, saj trenutno pri njih trenira preko 120 otrok. Letos prvič pa se bodo odpravili na zimske nogometne priprave. Moči za naslednjo sezono si bodo nabirali v hrvaškem Medulinu. • aj

Avtor: Samo Zigmund


13

Iz občinske hiše

www.nkr-novice.si

www. cerknica.si

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Javni poziv za vpis predšolskih otrok v Vrtec »Martin Krpan« Cerknica za šolsko leto 2013/2014 Vrtec »Martin Krpan« Cerknica objavlja razpis za vpis predšolskih otrok v dnevni program vrtca za šolsko leto 2014/2015 (vpis z dnem 1. 9. 2014).

Vpis otrok bo potekal na upravi Vrtca »Martin Krpan« Cerknica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica. Izpolnjen obrazec Vloga za sprejem otroka v dnevni program Vrtca »Martin Krpan« Cerknica vrnite v vrtec osebno ali priporočeno po pošti najkasneje do 15. marca 2014. Obrazce dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca www.vrtec-cerknica.si. Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveščeni najpozneje do konca junija 2014. V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v programe vrtca z dnem 1. 9. 2014 več, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec.

Pomembno: Staršem, ki so Vloge za sprejem otroka v dnevni program Vrtca »Martin Krpan« Cerknica že oddali, le-teh ni treba ponovno oddajati.

Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu pri svetovalni delavki na tel. št. 01/7050-075 od 8. do 14. ure.

“ Na podlagi 32. člena Zakona o zavodih (Ur .l. RS, št. 13/96), 10. in 11. člena Odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma dr. Božidarja Lavriča - Cerknica (Ur. l. RS, št.125/04… 51/05), 26. in 28. do 30. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča – Cerknica (11.5.2006…26.2.2009, prečiščeno besedilo Intranet 24.4.2009) ter sklepa 2. redne seje sveta zavoda dne 27.1.2014 o pričetku postopka imenovanja; svet zavoda Zdravstvenega doma dr. Božidarja Lavriča – Cerknica razpisuje delovno

mesto direktorja zavoda.

Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje zahteve: ◉ univerzitetna izobrazba zdravstvene smeri (VII/2), ◉ opravljen specialistični izpit, ◉ najmanj 5 let delovnih izkušenj zdravstvene smeri ustrezne dejavnosti zavoda, ◉ dodatna funkcionalna znanja iz managementa, ◉ državljanstvo Republike Slovenije. Mandat direktorja traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave razpisa v ovojnici z oznako “Za razpis” na naslov: Svet zavoda, ZD Cerknica, Cesta 4. maja 17, 1380 Cerknica. O izbiri bomo kandidata obvestili najkasneje v 30-ih dneh od dneva objave razpisa. Predsednica sveta zavoda Marija Georgieva, dr.dent.med.

Svet Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica na podlagi 12. in 21. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica (Uradni list RS št. 70/97)

objavlja javni razpis za imenovanje direktorja javnega zavoda Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica. Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ◉ visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, ◉ najmanj 5 let delovnih izkušenj v knjižničarstvu, ◉ strokovni izpit iz bibliotekarstva, ◉ organizacijske in vodstvene sposobnosti, ◉ predložen program dela. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Pisne prijave z zahtevanimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Svet Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, Partizanska 22, 1380 Cerknica, s pripisom »za razpis direktorja«. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

OBVESTILO Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 35/13 Skl.US: U-I-43/13-8) je župan objavil JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL ENOTE UREJANJA PROSTORA SL 04 V SLIVICAH, dne 24.1.2014. Javna razgrnitev naj bi trajala

od 3.2.2014 do 6.3.2014.

Obveščamo vas, da se zaradi nastalih razmer naravne nesreče javna razgrnitev prestavlja, in sicer bodo novi termini objavljeni v eni od naslednjih izdaj Notranjsko kraških novic. Hvala za razumevanje.

župan, Marko Rupar

OBVESTILO O PODALJŠANJU ROKA ZA PRIJAVO Občina Cerknica sporoča, da na podlagi sklepov strokovnih komisij, ki vodijo postopke Javnega razpisa za dodelitev sredstev državnih pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Cerknica za leto 2014 in Javnega razpisa za sofinanciranje delovanja turističnih društev v občini Cerknica za leto 2014, podaljšuje rok za oddajo prijav na omenjena razpisa, in sicer lahko prijavitelji oddajo popolne prijave po pošti kot priporočeno pošiljko (velja datum poštnega žiga) na naslov: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, najkasneje do 19.2.2014. Vloga se šteje za pravočasno, če je oddana priporočeno po pošti na zadnji dan prijave, t.j. 19.2.2014 ali do 16.00 ure tega dne oddana v sprejemni pisarni Občine Cerknica.


14

Obvestila in horoskop

Notranjsko-kraške novice

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 15 eur, okvirčka 5 eur (DDV ni vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa, do 110 znakov na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 42 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 15 eur. (DDV ni vključen v ceno)

Zahvala

Zahvala

Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Mama je ena sama, naša prva in zadnja beseda je mama.

Ob boleči izgubi dragega moža in očeta RIHARDA DRAMETA z Rakeka (1925–2014)

Rozalija Novak ( 20. 12. 1927 - 23. 01. 2014)

se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za podporo v težkih trenutkih žalosti. Zahvaljujeva se zdravstvenemu osebju ZD Božidarja Lavriča Cerknica. Hvala diakonu dr. Franciju Lovrenčaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem dela komornega zbora Fran Gerbič in Viktorju Pakižu za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste Riharda pospremili na njegovo zadnjo pot.

Ob izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem, članom SLS, Društvu upokojencev llirska Bistrica, gospodu župniku Stanku Fajdigi, JP Komunala llirska Bistrica, Jasenskim pevcem in vsem, ki ste nam ob neizmemi bolečini stali ob strani, nam izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče. Žalujoče hčerke: Majda, Branka in Evgenija z družinami.

Žena Milka in sin Leon

Nepremičnine

Enosobno stanovanje na Rakeku, 40 m2, 2. nadstropje, zgrajeno 1961., obnovljeno 2005. Cena po dogovoru. Tel.: 031 619 984. Trisobno stanovanje v središču Postojne, 50 m2, 1. nadstropje, prenovljeno 2006. Cena po dogovoru. Tel.: 031 619 984.

Pridi PO znanje, uresniči svoje sanje. vpisuje v šolskem letu 2014 / 15 v izobraževalne programe s področja

Strokovna rez sadnega in okrasnega drevja po snegolomu, sajenje in svetovanje. Tel.: 031 652 133. 70-letna upokojenka išče delo v Postojni in okolici. Tel.: 041 384 266. Moško kolo znamke Nahamura, bele platinum barve (kross series), najdeno v Logatcu. Tel.: 01 7544 222.

BIK Ta čas vam je zelo naklonjen na mnogih življenjskih področjih in vse tja do junija izkoristite te srečne vplive. Le vaša ljubezen ostaja skrivnost, to pa vam zna prinesti nervozo in ljubosumje. Vaš posrednik v ljubezni ne bo zadostil vašim željam. V tem času nimate podpore avtoritet, Bikice pa boste imele potrebo po nasprotovanju vsem moškim. Ne pretiravajte v besedah, čeprav mislite, da veste, kaj govorite. Čustveno ravnotežje potrebuje mir in tišino! DVOJČKA Vse, kar prinaša lahkotnost in enostavnost, je za vas prijetno. Družinski odnosi in čustvene reakcije v ožjem družinskem krogu vam bodo jemale mir. Saturn vas še zadnjič opozarja, da preverite svoja čustva in popravite tisto, kar ste slabega storili. Na Valentinovo se vam lahko vrne stara ljubezen, ki se vrača iz tujine, ali pa povratek ljubezni iz nekega starega prijateljstva. RAK Raki so svojo pozornost usmerili na finance in status, ste pa pod velikim partnerjevim pritiskom. Počutite se, kot da ste v fazi prisilnih sprememb. Že od oktobra se bolje počutite in kar ste dosegli v zadnjih dveh letih, vam bo v podporo. Od tega meseca dalje se vam lahko izpolnijo življenjske sanje, morda pa je to čas, v katerem lahko načrtujete svoja dolga ali najdaljša potovanja. LEV Prihaja priložnost za eksotično potovanje. Lahko bi se odločili za potovanje na vzhod. Ker vas to resnično veseli, bi lahko v tem obdobju doživeli neke vrste osvoboditev od prijateljskih odnosov na prijateljski način. Nekateri se bodo šele od oktobra dalje borili za ali proti partnerskim odnosom. Zdaj se do 20. februarja pač ne počutite preveč kraljevsko, saj vam neke avtoritete ne dajo miru. DEVICA Potopili ste se globoko vase in tu iščete sled ljubezni. Morda je to čas, ki vam vnaša malo več strahu, zato zdaj potrebujete mir, koncentracijo in svojo pozornost usmerite na vsakodnevne dogodke. V že obstoječih partnerstvih lahko pride do določenih motenj ali pa bi se lahko zgodilo, da boste partnerja idealizirali. Valentinovo bo poseben dan za Device bodite previdni, a vseeno bolj zaupljivi.

STRELEC Strelci nimajo predsodkov, zato bi lahko v tem obdobju imeli paraleno zvezo ali zvezo brez obveznosti. Ljubezen je pomemben navdih za Strelce, kot doping jim je, in zato imate zdaj potrebo, da najdete nekaj novega. Morda to ne bo ljubezen do določene osebe, morda bo potovanje, gibanje in spoznavanje novih ljudi. Kakorkoli že bo, pazite na dejanja, da si ne zapravite pomembnega zaupanja.

Stanovanje na Jelšanah, 50 m2, in stanovanje v Novokračinah (100 m2) Cena za najem vsakega je 200 eur. Tel.: 041 242 563.

Varstvo otrok na svojem domu v središču Postojne, popoldan in ob vikendih. Tudi sama imam otroke. Cena po dogovoru. Tel.: 031 619 984.

OVEN Zelo dober čas, da prebudite tisto najlepše v sebi. Ovni ste vso svojo energijo usmerili na delo, vsakodnevne skrbi in skrb za svoje telo. Nihče drug nima tako rad treniranih mišic kot vi, le pretiravati ne smete. Venera, vladarica ljubezni, prihaja k vam in partner si bo zaželel prekiniti odnos z vami. Ponovno boste preverjali partnerski status. Ne pozabite, da je lahko tudi molk odgovor za tistega, ki razume govorico telesa.

ŠKORPIJON Kot vedno bo vaša pozornost usmerjena v dve stvari obenem. Z enim delom se dogovarjate, razgovori in sprememba v odnosih do bližnjih sorodnikov se bliža. Svoje prijateljske odnose pa bo treba malo popraviti. V ljubezni bo vroče in hladno. V službi bi se lahko srečali z ločeno prijateljico in prišlo bi do iskrice. Vnesite v svoj vsakdan več nasmeškov.

Oddam

Nudimo likanje. Perilo dostavite v Postojno, kjer ga v mestu prevzamemo in vam ga zlikanega dostavimo. Cena po dogovoru. Tel.: 051 273 434.

Anine zvezde

TEHTNICA Tehtnice so svojo pozornost usmerile na partnerstvo, a nekaj je, kar vam ustvarja nemir in vaš strah. Zdaj boste tja do junija morali ponoviti nekaj lekcij iz preteklosti, a se vam ni treba bati. Uredite svoje družinske odnose in spoštujte starejše člane v družini. V tem času lahko preko interneta začnete neko ljubezensko zgodbo z nekom, ki je v fazi ločevanja. Svoje finance boste popravili kasneje, lahko pa bi nekaj dedovali.

Prodam

Drugo

sreda, 12. 2. 2014

gozdarstva, lesarstva in zdravstva:

GOZDARSKI TEHNIK ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIČAR - NEGOVALEC GOZDAR MIZAR Vabljeni, da se nam pridružite na informativnih dneh v petek, 14. 2. 2014 (ob 9.00 in ob 15.00) in v soboto, 15. 2. 2014 (ob 9.00).

www.sola.sgls.si

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Tržaška cesta 36, 6230 Postojna tel.: 05/850 10 20

KOZOROG Venera, planet ljubezni, prihaja na hišni obisk. Morali se boste resnično spremeniti in namesto hladnega in preračunljivega obraza bo treba nanj postaviti nasmeh. Imate priložnost, če ste karkoli pozabili, da se spomnite in to popravite. Partner bo v fazi razmišljanja nudil trdno oporo. Bodite prijazni in ljubeznivi. VODNAR To je vaš mesec, saj je sonce vstopilo na vaš teritorij. Lahko sonce ogreje samo določene ljudi? Da, to je vaša zgodba in točna je, saj je sonce izvir ljubezni in radosti za vse. Sonce vlada vašim sedmim poljem, med drugim tudi partnerjevemu in vas spominja, da je edina prava modrost biti samo z eno osebo in jo dolgo ljubiti. Koketiranja vam ni nikoli dovolj, a konkretnih dogodkov ni prav veliko. Preverite, ali vas za vogalom čaka prava ljubezen. RIBI Ribe gostijo svojega gospodarja Neptuna in tako bo še vrsto let. Lahko se zaljubijo in odljubijo vsaj deset- ali večkrat. A vse tja do julija boste čutili neko napetost v odnosih, ki bo mnogokrat zanetila kak prepir. Naredite nekaj zase v smislu prehrane in v svojem sistemu vrednosti. Ozdravite najprej svojo dušo, potem boste še druge.


Napovednik in razvedrilo

www.nkr-novice.si

15

Napovednik dogodkov in prireditev

TIM-IMPEX d.o.o., IOC Zapolje III 5, 1370 Logatec

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 21. februarja do 6. marca. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 17. februarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Prireditve, predavanja 13. 2. Predstavitev knjige in predavanje Feng Shui avtorice Špele Kryžanowsky, ob 18. uri v čitalnici Knjižnice Bena Zupančiča Postojna. 19. 2. Potopisni večer Etiopija – Andreja Rustja, ob 19. uri v Parku vojaške zgodovine Pivka.

Kultura 14. 2. Valentinov koncert pevskega oddelka Glasbene šole Logatec, ob 18.30 v dvorani Glasbene šole Logatec. 14. 2. Otvoritev razstave Leona Zuodarja LEmON FRESH, ob 19. uri v Hiši kulture Pivka. V soboto, 22. 2. ob 10. uri za otroke od 3. do 6., ob 11. uri pa za otroke od 7. leta dalje, spremljevalna ustvarjalna delavnica. 15. 2. Kulturni večer Kulturnice, ob 18. uri v Kulturnem domu Orehek. 19. 2. Otvoritev slikarske razstave Sanje Rejc, Čajanka, ob 19. uri v Galeriji Hiša sonca v Logatcu.

NEPREMIČNINSKI DAVEK!

041 703036 UREDIMO VPIS OBJEKTOV V GEODETSKE EVIDENCE Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: SVET SAVN BJ FIT NA VRHNIKI 1. nagrada: vstop v svet sanj za 2 osebi: Majda Sluga, Ograde 13, 1386 Stari Trg pri Ložu. Obvestila o nagradah, ki jih podarja BJ FIT - FITNESS & WELLNESS CENTER, Pod Hruševco 48c, 1360 Vrhnika., bodo nagrajenci prejeli po pošti. Tokratne nagrade podarja: TIM-IMPEX d.o.o., IOC Zapolje III 5, 1370 Logatec. 1- 4. nagrada: karte za babminton. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do ponedeljka, 17. februarja 2014.

3

Nagradna križanka / kupon

Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

Oglašujte z nami

Direktorica: Jelka Lekše. Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen. Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Priloga: Bistriški informator za Občane Ilirska Bistrica. Naklada: 5.240 Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Delo d.d., Ljubljana. Naklada: 23.240 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. www.notranjskokraskenovice.si Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.


16

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

sreda, 12. 2. 2014

Biti prostovoljni gasilec...

FOTO: Matej Česnik

Za Slovenijo bi lahko rekli, da je kar »dežela prostovoljnega gasilstva«, saj ima v primerjavi z drugimi državami sistem prostovoljnega gasilstva izjemno razvit. Prostovoljna gasilska društva so marsikje, posebno v manjših krajih naše države, pravi steber solidarnosti in nesebične pomoči. To se je v naših krajih izkazalo tudi v preteklih dneh.

odgovor slišiš malodane od vsakega moža, ki mu na prsih piše gasilec. In te dni, ko nam narava ne prizanaša in se je nad nami res razhudila, sami lahko vidimo, kako predane ljudi imamo okrog sebe. Ne samo korakom stopijo v bran gasilci, tudi celotna civilna FOTO: Matej Česnik svojemu kraju in ga kljub zaščita, humanitarne organigrožnji matere narave zacije, elektro podjetja, vojska, ščitijo. Kljub močnemu občinske službe, cestne službe, Gasilci vselej hitijo žledenju so se podajali redarstva, posamezniki in še na pomoč. v noč, zgodnja jutra in kdo, ki na tem mestu ni naštet, dneve, da so lahko storili, a zato ni nič manj pomemkar se je storiti dalo. Or- ben, se je trudil in se še trudi, ganizirali so dobave agre- da bi prebivalstvu na prizagatov, sanirali poškodbe detih območjih omogočil kar objektov, odstranjevali najboljše pogoje za življenje. podrta drevesa, led, na A nekaj malega loči ene od bistriškem črpali vodo drugih, in to je prostovoljstvo. in še marsikaj drugega. Prostovoljni gasilci pravijo, da Piskali so pozivniki, jih napolnjuje misel, da lahko doma so ostajali na pomagajo in nekomu dajo del mizi obroki, čakale so sebe. družine, žene, partnerke, Dejstvo je, da je pri nas status ki niso vedele, kdaj bodo prostovoljnega gasilca, čeprav zopet doma in ali se se za operativo še vedno bodo vrnili nepoškodovani. odloča veliko število fantov, Država Slovenija ima danes registriranih že malce slabo urejen. Sredstev za prek stodvajset tisoč prostovoljnih gasilcev. prostovoljna gasilska društva Številka aktivnih gasilcev, delujočih v operativi, Gasilstvi je način življenja državi največkrat zmanjka in se več kot prepolovi. Torej okrog petdeset tisoč kot tudi mnoga druga društva prostovoljnih gasilcev je ob nekaj manj kot tisoč Biti gasilec ni le poklic, ki ga opravljajo tisti, ki poklicnih, ustrezno usposobljenih, predvsem pa so v enotah in brigadah zaposleni. Biti gasilec, pripravljenih žrtvovati svoj čas, voljo in navspravijo tisti, ki so člani prostovoljnih društev, ezadnje tudi življenje za sodržavljane, sokrajane, je način življenja. Gasilec si in boš ostal za vse sovaščane. življenje, ni važno, ali to opravljaš profesionalno Pripravljati portret enega samega prostovoljnega ali prostovoljno. Na vprašanje, zakaj se je odločil gasilca, ki izstopa iz tiste množice mož, in žena, vstopiti v gasilske vrste, Gregor Kristan, povki kljubujejo sili narave, bi bilo v teh dneh eljnik Prostovoljnega gasilskega društva Zagorje, nadvse nehvaležno delo. Slovenijo je prizadela odgovori: »Ko sem bil otrok, v šoli ni bilo velike naravna ujma. Padalo je drevje, trgali so se kabli izbire krožkov in ker živim na vasi ter imam in končna ocena škode bo verjetno dosegla dva starejša brata, ki sta prav tako vključena v vrtoglave številke. S pomanjkanjem električne gasilsko društvo, je bilo že zgodaj samoumevno, energije so se najprej soočili že v četrtek, 30. da bom gasilec. Nekaj smo morali početi na vasi. januarja na Pivškem, nato pa se je ob močnem Pa smo škropili vodo in zvijali cevi. In tako smo žledenju vse še stopnjevalo.Prizadeti so bili večinoma odrasli z zavestjo, da je treba drugim postojnski, cerkniški, bloški, loški, logaški okoliš. pomagati.« In na vprašanje, kaj mu pomeni biti Ob vsem tem so se prostovoljni gasilci zopet gasilec ter biti v društvu, kot je njihovo, preproizkazali kot tisti, ki s trdnim in neomajnim sto in z nasmehom reče: »Vse.« Kratek in jedrnat

Hotejski gasilci skupaj z občani Prostovoljnega gasilskega društva Hotedršica, so med občani naleteli na dober odziv, do sobote popoldne so v smeri proti Godoviču postavili tri drogove, z enakim tempom pa so nadaljevali tudi v nedeljo. •bmk

FOTO: arhiv pgd hotedršica

Hotedršica – Po tednu dni brez elektrike so člani Prostovoljnega gasilskega društva Hotedršica skupaj s krajani pretekli petek vzeli stvari v svoje roke. Približno štirideset prostovoljcev, med njimi tudi električarji, so se namreč lotili postavljanja električnih drogov, da bi Hotejčani čimprej prišli elektrike. Kot nam je povedal Aleš Rupnik iz

Skupno so postavili in zmontirali 26 drogov in tako pripomogli k hitrejši dobavi elektrike. FOTO: blanka markovič kocen

Obilica dela za gasilske enote po vsej Sloveniji

in neprofitne organizacije se vedno soočajo s finančnim vprašanjem. A Kristan pravi, da upanje je. Pozitivno naravnan nam zaupa svoje mnenje, da se, odkar se je zamenjalo vodstvo na Gasilski zvezi Slovenije, stvari morebiti počasi premikajo v pravo smer tudi za prostovoljne gasilce. Prihodnost teh je, pravi, vsekakor zagotovljena, saj imajo tudi v njihovem društvu lepo število mladih gasilcev, ki bodo nasledili njega in sedanje fante v operativi. Te dni, ko se zadeve nekoliko umirjajo in je najhujše mimo, društva že delajo statistike in prve zaključke intervencij. Kako se je obnesel operativni

del Kristanovih kolegov? »Res sem zadovoljen. Fantje so delali kot eden, več dni skupaj. Nekateri so bili na dopustu, tisti z nujnimi službami so se nam pridružili, ko so imeli čas. Družine in delo doma, vse je bilo na ‘čakanju’«. Te dni je bil gasilski dom res naš dom. Na pomoč so prišli tudi vsi tisti, ki sicer niso stalno prisotni. »Mislim, da se je obrestovalo. Ljudje so nas v veliki večini pričakali vedrih obrazov, veseli, da smo jim prišli pomagat.« Enake odgovore dajejo tudi v drugih društvih po vsej regiji. Torej biti prostovoljni gasilec je … način življenja. •Petra Šajn


Bistriški informator je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica letnik II / št. 2

i

Bistrišk sem se a d o r b o d Še j brlog! o v s v il r k s

nformator 6

2

8

V t e j št e v i lk i:

Osnutek proračuna za leto 2014 Ustreznost izvajanja javnih razpisov in projektov v letu 2013 Aktivna gradbišča Dela na objektu Dom na Vidmu napredujejo Vse si delimo

Zlato priznanje na državnem tekmovanju iz računalništva BOBER

Druženje s članicami skupine za samopomoč starih

Na katero fakulteto naj se vpišem?

Mednarodni fotografski natečaja Mini format

"Brez sreče bi bilo življenje kakor juha brez kosti." Heinz G. Konsalik Januarski utrinki iz Doma starejših občanov Ilirska Bistrica

Ko palačinke padajo z neba Napovednik in obvestila

N A R AVA

Divja moč narave Občino Ilirska Bistrica sta v zelo kratkem času doleteli kar dve naravni nesreči, ki sta povzročili veliko gmotno škodo. V nedeljo, 19. januarja, je v jutranjih urah obilno deževje povzročilo naraščanje Reke. Že zjutraj je bila aktivirana civilna zaščita in PGD Podgora, saj je Reka pričela poplavljati v Trpčanah, kasneje je prestopila bregove tudi nekoliko višje v Zabičah. Voda je izredno hitro naraščala, zato so morali v PGD Podgora zaprositi za pomoč druga gasilska društva. Okoli poldneva je Reka prestopila bregove tudi v Ilirski Bistrici, Mali Bukovici, Kosezah, Rečici in Topolcu. Poleg Reke so poplavljali tudi hudourniški potoki v Jablanici, Novokračinah, Jelšanah ter v Kosovelovi, Vodnikovi in Gubčevi ulici v Ilirski Bistrici. Pod vodo je bil tudi Vojkov drevored. Kljub velikim naporom več kot sto aktiviranih gasilcev je obilno deževje v popoldanskih urah stanje še poslabšalo. Največ škode so poplave povzročile na stanovanjskih objektih, ogromna gmotna škoda pa je bila povzročena tudi na komunalni infrastrukturi.

Narava Občini Ilirska Bistrica ni prizanesla niti zadnji dan v januarju. Poleg poplav je tokrat veliko nevšečnosti in škode povzročil žled. V noči s četrtka na petek, 31. januarja, je vnovič pričelo močneje deževati. Ponovno

FOTO: ARHIV OBČINE

Veliko poplavno jezero

je narasla Reka in grozila s poplavami. Vendar razen na Mali Bukovici ni povzročila večje škode. Žal se je narava tokrat znesla nad višje ležeče kraje, kot so Knežak, Bač in Koritnice, kjer je pričelo močno žlediti. Težave so se pojavile v cestnem prometu, poleg tega je prišlo v četrtek, 30. januarja zvečer, do popolnega izpada električne energije na delu Občine Ilirska Bistrica. Kot da vse to ni bilo dovolj, je pričela v soboto v vasi Bač poplavljati podtalnica. Zaradi kraškega terena se je že večkrat zgodilo, da se pojavi močan izvir vode pod vasjo Koritnice, ta pa potem po polju odteče proti Baču in poplavi kleti ter stanovanja.

Dobra organizacija gasilcev in civilne zaščite Civilna zaščita in gasilske enote so posredovale pri odstranjevanju podrtega drevja, s preventivnim odstranjevanjem ledu na električnih in telekomunikacijskih kablih ter varovanju domov v vasi Bač s črpanjem vode in protipoplavnimi vrečami. Ob prenehanju nevarnosti poplavljanja v dolini so se v soboto proste gasilske enote pridružile preobremenjenima gasilskima društvoma v Knežaku in Koritnicah. Zaradi popolnoma uničenega električnega omrežja

na zaradi ledu in poplav nedostopnem terenu ekipe Elektro Primorske niso mogle vzpostaviti normalne oskrbe z električno energijo. Civilna zaščita je zato v soglasju z Občino Ilirska Bistrica in v sodelovanju z Elektrom Primorsko zagotovila zasilno napajanje z električno energijo preko agregatov. V soboto zvečer so bili agregati priklopljeni v vasi Knežak in Bač, v nedeljo zvečer v Koritnicah, v ponedeljek popoldan pa je svoj generator dobila tudi osnovna šola v Knežaku.

Občina Ilirska Bistrica je tudi ves čas v stiku s poveljstvom Civilne zaščite v smislu zagotavljana finančnih sredstev, potrebne gradbene mehanizacije in dodatne delovne sile pri čiščenju terena. Poleg dodatnih sredstev, ki jih bomo zagotovili za delovaje gasilskih enot, bo vsekakor največji strošek nakup goriva za delovanje generatorjev, ki dnevno porabijo med 1.500 in 2.000 litri goriva. Večji strošek bo tudi gradbeni poseg za preusmeritev struge podtalnice, ki poplavlja vas Bač. •žž


2

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

O B Č IN S K I P R O JE K T I

Osnutek proračuna za leto 2014 Občinski svet Občine Ilirska Bistrica bo v nadaljevanju 21. seje obravnaval osnutek odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2014. Gre za akt, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. Proračun je sestavljen iz več dokumentov. Ključna sta splošni in posebni del proračuna. Tretji del proračunskih dokumentov predstavlja načrt razvojnih programov. Sestavni del gradiva o proračunu so tudi obrazložitve splošnega in posebnega dela proračuna, načrta razvojnih programov, načrta delovnih mest ter načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine.

PRIHODKI PRORAČUNA V predlogu proračuna za leto 2014 je predvideno za dobrih 21,6 milijona evrov prihodkov in drugih prejemkov. Večino vseh prihodkov in drugih prejemkov je načrtovanih pri neposrednem proračunskem uporabniku Občini Ilirska Bistrica, krajevne skupnosti pa načrtujejo 64.000 evrov lastnih prihodkov. ZR – zaključni račun proračuna, OR – ocenjena realizacija proračuna, PRORAČ. – proračun Davčni prihodki so prihodki od davka na dohodek in dobiček, davki na premoženje in domači davki na blago in storitve. V letošnjem proračunu je iz tega naslova načrtovanih dobrih 9,6 milijona evrov. Tri četrtine davčnih prihodkov predstavljajo davki na dohodek in dobiček, načrtovani iz naslova dohodnine, ki so namenjeni financiranju primarne porabe v višini 8,4 milijona evrov. Davki na premoženje so v bilanci prihodkov načrtovani v skupni višini dobrih 900.000 evrov in zajemajo tudi slabih 600.000 evrov sredstev iz naslova davka na nepremičnine, kot tudi še neizterjana sredstva iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 200.000 evrov. V tej skupini so še davki na dediščine in darila v višini 50.100 evrov ter davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje v višini 90.450 evrov. Davčni prihodki predstavljajo 45 odstotkov vseh načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov, kar je razvidno tudi na spodnjem grafu in v zgornji tabeli. Nedavčni prihodki so prihodki od premoženja, takse in pristojbine, globe in kazni ter drugi nedavčni prihodki. Za leto 2014 je načrtovanih za dobrih 1,1 milijona evrov nedavčnih prihodkov. Sredstva so nekoliko nižja od ocenjene realizacije predvsem zaradi nižjih najemnin iz naslova uporabe vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, ki bi jih moralo občini plačevati komunalno podjetje. V skupini kapitalskih prihodkov je predvidena prodaja zemljišč v višini dobrih 4,7 milijona evrov. Občina načrtuje prodajo zemljišč v industrijski coni Ilirska Bistrica, v Kosezah, na Sviščakih, v industrijski coni Plama. Načrtujejo tudi odprodajo občinskih zemljišč, za katere je izkazan interes s strani občanov. Transferni prihodki so prejeta sredstva iz državnega proračuna, namenjena za investicije. V predlogu proračuna znaša višina teh prihodkov dobrih 6 milijonov evrov. Iz državnega proračuna je načrtovanih za skoraj 3 milijone evrov prihodkov, in sicer: ➢ iz naslova požarne takse, ➢ rente za strelišče Bač, ➢ sredstva za financiranje investicij po Zakonu o financiranju občin v višini 431.911 evrov, ki so za polovico nižja od lanskega leta, ➢ sredstva za vaški dom Pregarje v višini 219.466 evrov, ➢ sredstva iz razpisa za sofinanciranje gradnje vrtca v višini 1.291.229 evrov, ➢ sredstva za rušitev tovarne Tok v višini 278.689 evrov, ➢ sredstva za izgradnjo pokritega balinišča v višini 61.916 evrov in ➢ sredstva za izgradnjo osnovne šole Podgrad v višini 369.555 evrov. Preko državnega proračuna je načrtovanih tudi za 3,1 milijona evrov sredstev Evropske unije. Sredstva so načrtovana za: ➢ projekte iz programa Leader v skupni višini 152.388 evrov (delovanje, izvedbeni projekti, informativne table, Kindlerjev park, muzej Škoromati, tržnica), ➢ dokončanje projektov kotlovnih v osnovnih šolah Knežak in Dragotin Kette, ➢ sanacijo Doma na Vidmu v višini 823.007 evrov, ➢ kanalizacijo Podgrad, III. faza, v višini 530.026 evrov, ➢ kanalizacijo Vrbovo in Vrbica v višini 793.397 evrov, ➢ energetsko sanacijo osnovne šole Dragotina Ketteja v višini 334.078 evrov, ➢ vodohran Veliko Brdo - Jelšane v višini 423.637 evrov.

ODHODKI PRORAČUNA Načrtovani proračunski odhodki za leto 2014 so predvideni v višini dobrih 24 milijonov evrov. Tekoči odhodki in tekoči transferi v predlogu proračunu predstavljajo 38 odstotkov vseh načrtovanih odhodkov in jih je mogoče pogojno upoštevati kot fiksni del proračuna. V skupini investicijskih odhodkov in transferov je skupaj načrtovanih kar 62 odstotkov vseh odhodkov, za odplačila dolga pa je predvideno 1,2 odstotka vseh odhodkov proračuna.

ZR – zaključni račun proračuna, OR – ocenjena realizacija proračuna, PROR. – proračun Iz zgornjega grafa je razvidno, da se je proračun Občine Ilirska Bistrica v obdobju od leta 2007 do 2014 povečal in da predvsem v z zadnjih letih enakomerno razdeljujemo sredstva med skupinami odhodkov. Realizacija 2013 je sicer nekoliko nižja, izključno zaradi prepozno sprejetega proračuna, vendar glede na okoliščine zadovoljiva.


3

sreda, 12. februar 2014

O B Č IN S KI P R OJE KT I VIR: občinski dokumenti

Večje investicije na področju Promet in prometna infrastruktura Naziv

Sredstva

Prometna ureditev na območju OŠ DK in ZD

210.000 €

Cesta Ambrožič - Ostrožno Brdo

341.017 €

Most na LC Zabiče

388.800 €

Ureditev pločnikov in avtobusnih postajališč

177.000 €

Obvoznica

325.000 €

SKUPAJ

1.441.817 €

Večje investicije na področju Varovanje okolja in naravne dediščine Naziv

Sredstva

Ločevanje odpadkov

250.000 €

KČN – sprejem fekalnih odplak

216.000 €

Kanalizacija Podgrad II. faza 637.361 € – 530.026 € (EU sredstva) Tekoči odhodki, ki zajemajo plače in druge izdatke zaposlenim, izdatke za blago in Kanalizacija Vrbovo, Vrbica I. faza 982.241 €– 793.397 € (EU sredstva) storitve ter operativne odhodke, so v tem proračunskem letu predvideni v višini slabih 5 70.000 € milijonov evrov. Za plače in prispevke zaposlenih je predvideno 765 tisoč evrov, za izdatke Kanalizacija Hrušica III. faza Kanalizacija in ČN Bač 59.900 € za blago in storitve pa skupaj dobrih 3,8 milijona evrov. Od tega je dobrih 1,6 milijona evrov namenjenih za vse vrste tekočega vzdrževanja, 924 tisoč evrov za pisarniški in splošni SKUPAJ 2.215.502 € material in storitve, 497 tisoč evrov za energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije ter 579 tisoč evrov za druge operativne odhodke. Za plačila obresti po kreditnih pogodbah je predvideno 89 tisoč evrov, za sredstva rezerv pa 178 tisoč evrov. Tekoči odhodki predVečje investicije na področju Prostorsko planiranje in stanovanjsko-komunalne dejavnosti stavljajo 20 odstotkov vseh odhodkov in drugih izdatkov iz proračuna. Naziv Sredstva V osnutku proračuna je tekočim transferom namenjenih 5,3 milijona evrov oziroma 22 odstotkov vseh odhodkov in drugih izdatkov proračuna. Subvencijam je namenjeno dobrih 713 tisoč evrov, od tega 590 tisoč za subvencioniranje najemnine javne komunalne infrastrukture ter sofinanciranju odvoza komunalnih odpadkov. Za subvencije v kmetijstvu je predvidenih 123 tisoč evrov.

Občinski prostorski načrt

399.613 €

Subvencioniranje cene za vodo

110.000 €

Vodovod Veliko Brdo Jelšane

498.396 €– 423.637 € (EU sredstva)

Kindlerjev park

88.043 €– 38.102 € (EU sredstva)

Stanovanjska gradnja v Kosezah 94.000 € Največ transfernih sredstev je predvidenih v podskupini transferi posameznikom in gosNakup zemljišč 200.000 € podinjstvom, in sicer 2,6 milijona evrov. Od tega je dobrih 877 tisoč evrov namenjenih za SKUPAJ 1.390.052 € plače za javne zavode, 513 tisoč evrov za regresiranje prevozov v šolo, 327 tisoč evrov za regresiranje oskrbe v domovih, dobrih 137 tisoč evrov za živila za prehrano otrok in ravno toliko za blago in storitve. Večje investicije na področju Kultura, šport in nevladne organizacije Za transfere neprofitnim organizacijam je načrtovanih za dobrih 818 tisoč evrov. Sem sodijo tudi sredstva v višini 150 tisoč evrov, predvidena za športnike, ki bodo na državni ravni dosegli vidnejše uspehe. Za druge tekoče domače transfere je skupaj predvidenih dobrih 1,2 milijona evrov. Največ, dober milijon evrov, za transfere v javne zavode, 95 tisoč evrov pa za plačilo zdravstvenega zavarovanja brezposelnim osebam. Investicijski odhodki so v osnutku proračuna načrtovani v višini dobrih 13 milijonov evrov, kar predstavlja 56 odstotkov vseh predvidenih izdatkov proračuna. Investicijski odhodki se v osnutku proračuna v primerjavi z oceno realizacije za leto 2013 povečujejo za dobrih 9 milijonov evrov. Povečanje gre v največji meri na račun investicij, katerih izvedba še ni zaključena. Nakupu opreme je namenjenih 435 tisoč evrov, predvsem za opremo novega vrtca, nakupu drugih osnovnih sredstev pa 33 tisoč evrov. Za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije je predvidenih dobrih 11,3 milijona evrov.

Predstavitev večjih investicij po področjih Večje investicije na področju Skupne administrative službe in splošne javne storitve Naziv

Sredstva

Kompleks TOK

400.000 € – 278.689 € (EU sredstva)

Energetska sanacija Doma na Vidmu

999.721 € – 823.007 € (EU sredstva)

Rekonstrukcija vaškega doma Pregarje

451.328 € – 823.007 € (EU sredstva)

SKUPAJ

1.851.049 €

Večje investicije na področju Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih Naziv

Sredstva

Večje gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov

100.000 € – 45.000 požarna taksa

Večje investicije na področju Pridobivanje in distribucija energetskih surovin Naziv

Sredstva

Energetska sanacija OŠ Dragotin Kette

509.853 € – 334.078 € (EU sredstva)

Naziv

Sredstva

Pokrito balinišče v parku Nade Žagar

100.000 € – 61.616 € (EU sredstva)

Investicije na področju Izobraževanje Naziv

Sredstva

Izgradnja vrtca Il. Bistrica

2.205.000 € – 1.291.229 € (EU sredstva)

Ureditev kuhinje OŠ AŽ

163.000 €

Izgradnja OŠ Podgrad

724.994 € – 369.550 € (EU sredstva)

Izgradnja OŠ Podgora

350.000 €

SKUPAJ

3.442.994 €

Odhodki po programski klasifikaciji odhodkov občinskega proračuna: Po programski klasifikaciji je največ sredstev namenjenih za izobraževanje, in sicer dobrih 6,5 milijona evrov, sledi promet, prometna infrastruktura in komunikacije v višini 3,5 milijona, varovanje okolja in naravne dediščine pa v višini 3,1 milijona evrov.


4

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

O BČ IN S K I P R OJE KT I

Ustreznost izvajanja javnih razpisov in projektov v letu 2013 Na zadnji, 21. seji Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, dne 23. januarja 2014, katere osrednja točka naj bi bila obravnava osnutka Odloka o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 2014, je opozicija v fazi določanja dnevnega reda predlagala, naj bi med drugim svetniki obravnavali tudi Poročilo o investicijah, ki so se pričele v letu 2013, za katere v lanskem proračunu niso bila zagotovljena finančna sredstva. Svetniki so potrdili predlog spremenjenega in dopolnjenega dnevnega reda, s čimer je bila nanj uvrščena že omenjena točka.

Investicij, ki ne bi imele kritja v proračunu, ni bilo Gospod Šenkinc se je kot predlagatelj točke poistovetil z občinskim svetom in razpravo začel z besedami »Občinski svet zahteva od župana dejansko odgovor na njegovo dejavnost v lanskem letu, ko ni bil sprejet odlok o proračunu občine tudi, ko je bil sprejet odlok o proračunu občine je ta odlok in pa tudi ustrezna zakonodaja na temu področju, posebno Zakon o javnih financah grobo kršil in prekoračil vsa pooblastila, ki jih je, ki izhajajo iz tega zakona in odloka o proračunu. Jaz župana jasno sprašujem, na podlagi katerega sklepa in katerega odloka o proračunu 15.3.2013 razpisal projekt Energetska sanacija Doma na Vidmu, ker vemo, da Zakon o javnih financah določa, da v času začasnega financiranja se ne smejo odpirati novi projekti, nove proračunske postavke «. in končal z besedami » Zato zahtevam od župana, da da na te navedbe jasen odgovor v pismeni obliki na podlagi katerega sklepa občinskega sveta, katerega proračuna ali zakona je šel v postopke javnega naročanja za te projekte brez zagotovljenih finančnih sredstev, v podpis pogodbe in celo v izvajanje.« Ob obravnavi in razpravi v zvezi s to točko dnevnega reda je župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc takoj v uvodu pojasnil, da investicij, ki ne bi imele kritja v občinskem proračunu za leto 2013, ni bilo. Opozicijski svetnik Anton Šenkinc je kljub temu pojasnilu županu očital nepravilnosti v zvezi z objavljanjem javnih razpisov za projekte, s čimer naj bi po njegovem mnenju deloval v nasprotju z veljavnim odlokom o občinskem proračunu ter zakonom o javnih financah. Prav tako je županu očital sklepanje pogodb za leto 2014 na temelju načrta razvojnih programov, neustrezno zagotavljanje sredstev za izvedbo krožišč pri Matetu in pri Spetiču ter po njegovem mnenju sporno odločanje o začetku postopkov za izvedbo nekaterih projektov. Župan Rojc je v odgovoru na očitek svetnikom pojasnil, da prihaja v sklepanju g. Šenkinca najprej do napake v delu, kdaj občina dejansko prevzame obveznost za financiranje projekta. Po pojasnilu župana sledna seveda ne sme prevzeti obveznosti, če nima zagotovljenih sredstev v proračunu, vendar točka prevzemanja obveznosti nastane šele po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem na podlagi javnega razpisa. Vsi javni razpisi, ki jih je naštel opozicijski svetnik, so vsebovali odložni pogoj, ki je ustrezno predvideval sklenitev pogodbe z izvajalcem šele po zagotovitvi sredstev v občinskem proračunu. »Ker je del svetnikov v letu 2013 na vse pretege zavlačeval s sprejemom proračuna, sem skušal stvari premakniti z mrtve točke in se odločil za objavo razpisov pred sprejetjem. V nasprotnem primeru bi zmanjkalo časa in projektov ne bi mogli realizirati. Konkretno v primeru Doma na Vidmu pa bi izgubili tudi evropska sredstva,« je dejal župan.

Sestava proračuna Pred nadaljnjimi podrobnejšimi pojasnili občinske uprave glede objavljanja posameznih javnih razpisov ter izvajanja investicijskih projektov je treba za lažje razumevanje pojasniti, da je vsak proračunski akt, torej tudi proračun Občine Ilirska Bistrica, sestavljen iz treh delov: 1) splošnega dela, ki vključuje bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, 2) posebnega dela, ki prikazuje vsebino porabe javnofinančnih sredstev v finančnih načrtih posameznih proračunskih uporabnikov oziroma skupin proračunskih uporabnikov in 3) načrt razvojnih programov (NRP), ki je bil kot tretji del proračuna uveden z zakonom, ki ureja javne finance, leta 1999. NRP se z vsakim proračunom pripravlja za štiriletno obdobje, odhodki pa se načrtujejo po posameznih ukrepih in projektih ter virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov in ukrepov. Občinski proračun za leto 2013 je bil sprejet na 17. izredni seji Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, dne 17. 7. 2013, objavljen pa v Uradnem listu Republike Slovenije št. 64/2013, z dne 30. 7. 2013, pri čemer je stopil v veljavo naslednji dan po objavi. Občinska uprava Občine Ilirska Bistrica v zvezi z očitanimi domnevnimi nepravilnostmi pri investicijah v letu 2013, transparentno pojasnjuje izvedene ukrepe za posamezne projekte, ki so bili predmet očitkov. Pojasnila za posamezne projekte oziroma skupine projektov sledijo v nadaljevanju, najprej pa pojasnilo v zvezi s prevzemanjem obveznosti v breme proračunov prihodnjih let, ki velja enako za vse projekte.

Prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let O prevzemanju obveznosti v breme proračunov prihodnjih let govori 51. člen Zakona o javnih financah, ki pravi: »Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že načrtovana sredstva v proračunu tekočega leta.« In še: »V zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim je sprejet občinski proračun, se za posamezne namene določi največji obseg obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih in jih lahko neposredni uporabnik prevzame v tekočem letu.« Na ravni občine je omejitev določena v 7. členu Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2013, in sicer: »Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjih letih za blago in storitve ter za tekoče transfere, ne sme v letu 2014 presegati letno 30 % skupnih pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika za leto 2013, v letu 2015 v višini 10 % navedenih skupnih pravic porabe in v letu 2016 v višini 10 % navedenih skupnih pravic porabe.« Ker višina odhodkov v proračunu za leto 2013 znaša 22.933.888 evrov, 30 % tega zneska predstavlja 6.880.166 evrov. Občina Ilirska Bistrica je v letu 2013 prevzela približno 4,5 milijona evrov obveznosti za leto 2014, kar je pod mejo, ki jo določa proračun. Ob tem velja še opozoriti, da je Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 glede prevzemanja obveznosti v breme proračunov prihodnjih let manj restriktiven, saj v drugem odstavku 23. člena določa: »Neposredni uporabnik lahko v letu 2013 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2014 in zapadejo v plačilo v letu 2014, v višini 80 odstotkov obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2014. V letu 2013 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2015, do višine 60 odstotkov obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2014 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.«

Pojasnila v zvezi s posameznimi javnimi razpisi oziroma investicijskimi projekti V času objave javnih razpisov za gradnjo centralnega vrtca Ilirska Bistrica je bil sprejet veljaven proračun za leto 2013, ki je v NRP predvideval izgradnjo v treh fazah in temu primerno izkazoval finančno konstrukcijo za obdobje 2013 - 2015. Prvi javni razpis za I. fazo projekta je bil objavljen 27. septembra 2013, z izbranim izvajalcem pa je bila podpisana pogodba v vrednosti 956.471,15 evrov. Javni razpis za II. fazo projekta je bil objavljen 18. oktobra 2013, znesek pogodbe z izvajalcem pa znaša 655.811,94 evrov. Javni razpis za zadnjo, III. fazo projekta, je bil objavljen 17. decembra 2013. V primeru projekta Energetska sanacija Doma na Vidmu so bila sredstva v višini 1.041.824 evrov, od tega 845.106 evrov načrtovana v proračunu in načrtu razvojnih programov za leto 2013. Javni razpis za izbor izvajalca za realizacijo projekta je bil objavljen 15. marca 2013, pogodba pa, v skladu s 50. členom Zakona o javnih financah, ki pravi: »Neposredni uporabnik prevzema obveznosti s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno,« podpisana oktobra 2013, ko je že bil sprejet proračunski odlok za leto 2013. V zvezi z očitkom opozicije, da projekt pred objavo razpisa in kasnejšim podpisom pogodbe ni bil predstavljen pred svetniki občinskega sveta, to, ker gre za rekonstrukcijo in adaptacijo, ni bilo potrebno. Odlok o proračunu za leto 2013 namreč v 5. točki 14. člena pravi: »Župan je pooblaščen, da potrjuje investicijsko dokumentacijo za projekte, ki so vključeni v NRP in katerih končna vrednost z DDV ne presega 100.000 evrov. Investicijsko dokumentacijo za projekte nad to vrednostjo potrjuje občinski svet. Idejne zasnove in idejne načrte za projekte, ki so vključeni v NRP in katerih skupna ter končna vrednost z DDV presega 20.000 evrov potrjuje občinski svet in se pred potrditvijo ne sme pričeti izvajati. To določilo se ne nanaša na rekonstrukcije in adaptacije objektov, ki ne posegajo v spremembo prostorske in vsebinske zasnove posameznega objekta«. Investicijski projekt se tako izvaja v skladu z veljavnimi predpisi, javni razpis za III. fazo pa je še v teku. V primeru očitkov glede projekta urejanja mostu na lokalni cesti Zabiče velja poudariti, da so sredstva za izvedbo zagotovljena z NRP za leto 2014, in sicer v višini 388.800 evrov. Tako kot v primeru zgoraj opisane energetske sanacije Doma na Vidmu tudi v tem primeru velja, da gre za rekonstrukcijska in adaptacijska dela, ki ne zahtevajo posebne predstavitve in obravnave na občinskem svetu. Sam javni razpis za izbor izvajalca del je bil objavljen 15. oktobra 2013, pogodba pa podpisana ob koncu leta 2013, torej v času veljavnosti proračuna za leto 2013. Obveznosti v breme proračuna za leto 2014 so bile s podpisom pogodbe prevzete v skladu z zgoraj pojasnjenimi določili 51. člena Zakona o javnih financah ter v skladu s 7. členom proračunskega odloka občine za leto 2013.


5

sreda, 12. februar 2014

VIR: občinski dokumenti

Tudi v primeru ceste Ambrožič – Ostrožno Brdo in energetske sanacije Osnovne šole Dragotina Ketteja gre za rekonstrukcijo in adaptacijska dela, ki, kot je bilo že večkrat poudarjeno, ne potrebujejo posebnega potrjevanja projekta na seji občinskega sveta. V primeru energetske sanacije Osnovne šole Dragotina Ketteja so finančna sredstva načrtovana v proračunu za leto 2013 in v NRP za leti 2013 (166.289 evrov, od tega EU sredstva v višini 117.419 evrov) in 2014 (343.564 evrov, od tega EU sredstva v višini 234.271 evrov). Javni razpis in pogodba sta bila objavljena (2. avgusta 2013) in podpisana v času že sprejetega proračuna za leto 2013. Za cesto Ambrožič – Ostrožno Brdo pa so sredstva načrtovana v NRP za leto 2014, in sicer v višini 340.360 evrov. Javni razpis je bil objavljen 17. oktobra 2013, pogodba pa sklenjena ob koncu istega leta. Tudi v tem primeru so bile finančne obveznosti prevzete v skladu z določili 51. člena Zakona o javnih financah ter v skladu s 7. členom proračunskega odloka občine za leto 2013. Finančna sredstva za izvedbo projekta na lokalni cesti Mala Bukovica so bila načrtovana v proračunu za leto 2013 in v NRP za leti 2013 (6.960 evrov) ter 2014 (139.200 evrov). Javni razpis je bil objavljen 17. oktobra 2013, vse prejete ponudbe pa so presegale višino razpoložljivih sredstev, zato izvajalec ni bil izbran. V primeru projektov ureditve parka za sodiščem in zunanje ureditve Osnovne šole Podgora sta bili pogodbi z izbranima izvajalcema podpisani ob koncu leta 2013, sredstva pa ustrezno načrtovana v NRP za leto 2014. Za oba investicijska projekta sicer velja ista pravna podlaga kot v primeru že opisanega mostu na lokalni cesti Zabiče. V nastopu opozicijskih svetnikov so bili izpostavljeni tudi očitki na račun javnih razpisov za projekte izgradnje Osnovne šole in vrtca Podgrad, vodovoda in vodohrana Jelšane, projekta rušitve kompleksa TOK, vodovoda Vrbovo in Vrbica ter kanalizacije Podgrad – II. faza. V primeru vseh izpostavljenih projektov zopet velja pojasnilo, da z objavo javnih razpisov oziroma postopkov javnih naročil ni prišlo še do nikakršnega prevzemanja finančnih obveznosti. Župan Rojc k temu dodaja, da je bila Občina obveščena, da bo država najverjetneje konec februarja 2014 objavila še en razpis za preostala (nepočrpana) evropska sredstva. Država naj bi tako vsa preostala sredstva združila v enem razpisu, na katerega se bodo lahko prijavile občine, ki bodo imele pravnomočno gradbeno dovoljenje, izbranega izvajalca in sprejet proračun. Na tej osnovi je bila v vseh primerih sprejeta odločitev o javnih razpisih z odložnim pogojem. Za vse te projekte je že pridobljeno gradbeno dovoljenje, na podlagi javnih razpisov bodo lahko izbrani izvajalci, in če bo sprejet tudi proračun, se bo občina po besedah župana lahko prijavila.

Prerazporejanje finančnih sredstev Na koncu si občanke in občani zaslužijo še pojasnilo v zvezi s podanimi očitki glede domnevno nezakonitega prerazporejanja finančnih sredstev v primeru izgradnje krožišč pri Matetu in Spetiču. V prvem primeru so bila sredstva zagotovljena v okviru proračunske postavke 4001608 – Urejanje zelenih površin, in sicer na podlagi prerazporeditve sredstev v okviru sprejetega proračunskega odloka v višini 10 odstotkov od 100.000 evrov, kolikor so znašala sprejeta sredstva. V primeru krožišča pri Spetiču pa so bila sredstva zagotovljena na postavki OB038-10-0066 – Krožišče pri Spetiču, in sicer s prerazporeditvijo, ki jo dopušča odlok o proračunu za leto 2013, v višini 50.000 evrov. 6. člen proračunskega odloka sicer pravi: »Župan je pristojen za prerazporeditve sredstev za posamezne proračunske postavke in projekte, ki so vključeni v NRP, vendar se posamezni projekt lahko poveča za največ 10 odstotkov vrednosti posamezne proračunske postavke ali projekta v podprogramu …«. Proračun občine ima lahko v sklopu proračunske postavke več projektov. Za primer, proračunska postavka 4001306 – Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest znaša 1.264.399 evrov in vsebuje več, natančneje 37 projektov. Če odlok pravi, da se posamezen projekt lahko poveča največ v višini 10 odstotkov proračunske postavke, to v praksi pomeni, da so prerazporeditve v konkretnem primeru dopustne do višine 126.439 evrov. Finančna sredstva za obe krožišči so bila zagotovljena z zakonito prerazporeditvijo finančnih sredstev, njuna izvedba pa le še potrjuje zakonitost in pravilnost vseh postopkov v zvezi z vodenjem in izvajanjem investicijskih projektov v občini. Svetniki, Rok Jenko, Ivan Šimčič, Zdravko Kirn, Ivo Tijan, Vlado Hrvatin, Zora Anuša Balazs, Barbara Kogovšek, Primož Rojc, Danica Novak Jurač, Sonja Koren Čeligoj, Anton Šenkinc, Vojko Mihelj in Tjaša Logar Vrh in Igor Štemberger niso bili zadovoljni z županovim odgovorom na izpostavljene očitke in so sejo protestno zapustili.

Aktivna gradbišča V Občini Ilirska Bistrica je trenutno odprtih in aktivnih večje število gradbišč, kjer potekajo gradbena dela, katerih realizacija bo prispevala k izboljšanju pogojev za življenje in delo v naši lokalni skupnosti. Najprej se moramo dotakniti investicij v vzgojno-izobraževalno infrastrukturo, kjer trenutno potekajo energetska sanacija Osnovne šole Dragotina Ketteja, zunanja ureditev Osnovne šole Kuteževo ter dolgo pričakovana izgradnja novega Centralnega vrtca Ilirska Bistrica, o kateri si lahko več preberete v samostojnem članku. Predvidoma v

februarju se bosta začeli tudi sanaciji stavbnega pohištva na gimnaziji ter Osnovni šoli Antona Žnideršiča. Na področju infrastrukture, ki pomembneje zaznamuje družbene tokove v občini, trenutno potekajo rekonstrukcijska dela na vaškem domu Pregarje ter energetska sanacija Doma na Vidmu. Poteka tudi ureditev platoja za tržnico in nakup stojnic ter urejanje poti v parku Nade Žagar. Več gradbišč je aktivnih na področju prometne infrastrukture, med njimi prenova lokalne ceste Ambrožič

VIR: občinski dokumenti

– Ostrožno Brdo, sanacija mostu na lokalni cesti Zabiče – Sela ter izgradnja ilirskobistriške obvoznice. Prav tako potekata ureditev pločnikov v ulici Toneta Tomšiča in na Gregorčičevi ulici ter ureditev cestnega priključka k Domu na Vidmu. Nazadnje velja izpostaviti še dve preostali gradbišči. Prvo je na področju reševanja okoljske problematike. Gre za montažo ustrezne tehnologije za sprejem grezničnih odplak na CČN Ilirska Bistrica in urejanje podpornega zidu na pokopališču v Ilirski Bistrici.

Dela na objektu Dom na Vidmu napredujejo VIR: občinski dokumenti

Na objektu Dom na Vidmu v teh dneh zaključujejo vgradnjo novih oken. V sklopu energetske sanacije je bila obnovljena tudi že kotlovnica, v kateri so kotla na ekstra lahko kurilno olje nadomestili trije kotli na lesno biomaso s skupno močjo 300 kW. V kotlovnici so bila izvedena tudi vsa druga potrebna sanacijska dela. V marcu bodo dela nadaljevali na strehi objekta. Odstranili bodo staro strešno kritino in jo nadomestili z ognjevarnimi strešnimi paneli s toplotno izolacijo. Objekt bo dobil tudi novo fasadno preobleko. Ovoj zgradbe bodo sanirali in zaščitili z 12 centimetri toplotne izolacije. Z izvedbo energetske sanacije objekta bodo preprečili nadaljnje propadanje objekta, saj se v vseh teh letih ni vlagalo v njegovo obnovo. Za projekt so bila pridobljena evropska sredstva v višini dobrih 820.000 evrov, to je 78 odstotkov vrednosti celotnega projekta energetske sanacije. Preostala sredstva za izvedbo projekta v višini dobrih 200 tisoč evrov so

zagotovljena v občinskem proračunu. Projekt je sofinanciran iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013, šeste razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«; prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«. Pri ocenjevanju po merilih za izbor operacij je projekt Energetska sanacija Dom na Vidmu prejel 98,70 točke od možnih 100, ter se med vlogami na razpis uvrstil na prvo mesto. Vrednost projekta je bila ocenjena na dobrih 1,04 milijone evrov, skozi izvedbo investicije pa je predviden prihranek 915 MWh toplotne in 4 MWh električne energije ter proizvodnja 279,04 MWh energije iz obnovljivih virov na letni ravni. Poleg zunanjosti objekta so obnove potrebni tudi notranji prostori, kjer potekajo različne kulturne dejavnosti. Na občini so za notranjo ureditev osrednje občinske kulturne dvorane izdelali projekt za obnovo osnovne

kulturne infrastrukture, ki predvideva sanacijo prostorov ter zamenjavo notranje opreme za ureditev prostorov velike dvorane doma na Vidmu, zunanjega atrija in spremljajočih prostorov v vrednosti dobrih 900 tisoč evrov. Ob objavi javnega razpisa za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj so na občini kljub temu, da pripravljeni projekt za obnovo osnovne kulturne infrastrukture ne ustreza vsem razpisnim pogojem, ocenili, da projekt prijavijo na razpis, na katerem pa niso bili uspešni. Nanj je svoje projekte prijavilo 58 občin, med katerimi so jih izbrali le šest, ki bodo upravičeni do sofinanciranja iz naslova javnega razpisa. Ustrezne razpise, na katere bi lahko prijavili projekt obnove notranjosti Doma na Vidmu, bodo spremljali tudi v naslednjem finančnem okviru Evropske unije za obdobje 2014-2020.


6

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

D O G O D K I V O B Č IN I

Vse si delimo

Foto: arhiv vrtca

Ena od dodatnih dejavnosti v Vrtcu Jožefe Maslo Ilirska Bistrica so lutkovne predstave za otroke, ki jih pripravljamo strokovne delavke. S pripravami na letošnjo predstavo smo začele že v oktobru, ko smo izbrale pravljico in se dogovorile o poteku in izvedbi predstave. Same smo izdelale sceno in lutke ter v popoldanskih urah vadile in se pripravljale na predstavo. Zadnji dan januarja smo za otroke našega vrtca odigrale lutkovno predstavo VSE SI DELIMO. Zgodbica je pripovedovala o miški Maruši, ki je za prijatelje pripravljala piknik, kjer jih je nameravala pogostiti s slastno jabolčno pito. Piknik je padel v vodo, ker je polh Grega obral vsa jabolka. Kako pomembno je prijateljstvo, se je izkazalo ob zaključku zgodbe, ko je miška Maruša s pomočjo prijateljev vseeno spekla slastne jabolčne palačinke. Našim kuharicam se zahvaljujem, ker so za zaključek predstave spekle palačinke z jabolčnim nadevom. S tem so pomagale ustvariti posebno vzdušje, podoživljanje zgodbice in zavedanje o pomenu prijateljstva. Veselje in zadovoljstvo naših otrok po predstavi nam dajeta še večjo voljo za pripravo novih predstav. •Lucija Kresevič, Vrtec Jožefe Maslo Ilirska Bistrica

Zlato priznanje na državnem tekmovanju BOBER

Foto: arhiv šole

V soboto, 18. januarja, je na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru - FERI potekalo državno tekmovanje Bober. Gre za tekmovanje v računalniškem razmišljanju in pismenosti za osnovno- in srednješolce. Namen tekmovanja je povečati zanimanje učencev za računalništvo, saj računalnik ni le orodje za komuniciranje, brskanje po spletu, urejanje besedil, poslušanje glasbe in gledanje filmov, ampak je neizčrpen vir zanimivih logičnih problemov, zaradi katerih računalničarju ni nikoli dolgčas. Z naše šole se je tekmovanja udeležil dijak programa tehnik računalništva Luka Perovič, ki je v kategoriji »Bober (1. in 2. letnik SŠ)« osvojil zlato priznanje. Čestitamo! •Klavdij Logar, prof.

Dijak Luka Perovič

Lutkovna predstava Vse si delimo

Na katero fakulteto naj se vpišem?

Foto: arhiv KLUBA Študentov

To je najbolj pogosto vprašanje skoraj vsakega današnjega maturanta. Izbira je velika, ne pa tudi lahka. Upoštevati je treba dvoje: tisto, kar pravi maturantovo srce, po drugi strani pa je treba pogledati še z drugega vidika in si postaviti vprašanje: kje se bom lahko zaposlil? Na to vprašanje pa je, žal, vse težje odgovoriti, saj je služb vedno manj vse več mladih pa brezposelnih. Da bi jim to težko odločitev olajšali, smo aktivisti Kluba študentov Ilirska Bistrica sklicali nekaj študentov, ki so bodočim brucem 11. januarja povedali nekaj o fakultetah, ki jih obiskujejo (predmetnik, vpisni pogoji, težavnost, profesorji…). Kot študijsko mesto je bila pred-

Bistriški študentje svetujejo bodočim brucem.

stavljena Ljubljana. Dijakom želimo uspešen zaključek šolskega leta in veliko uspehov pri nadaljnjem študiju, študentom pa se zahvaljujemo za odlično predstavitev. •Klub Štdentov Ilirska Bistrica

»Brez sreče bi bilo življenje kakor juha brez kosti.« Foto: arhiv KLUBA študentov

Osamljenost je stanje osamljenega. Je čustveno stanje, v katerem oseba čuti praznino in si želi družbe nekoga drugega. Spremlja jo občutek odrezanosti in odtujenosti od sveta. O osamljenosti govorimo, ko je posameznikovo omrežje socialnih odnosov manjše ali manj zadovoljujoče, kot si želi. Osamljenost si velikokrat napačno razlagamo – ne gre za fizično odsotnost ljudi, temveč za odsotnost čustvenih stikov. Kaj nam pomaga, če nas obkroža na stotine ljudi, a se z nikomer ne pogovarjamo? Sociologinja Jenny Gierveld je osamljenost razdelila na tri dele: prvi je prikrajšanje (občutek odsotnosti, praznine, zapuščenosti), drugi postavlja vprašanje, do kdaj bi stanje osamljenosti lahko spremenili, tretji del pa vsebuje različne vidike osamljenosti (npr. žalost, krivdo, frustracijo, obup…). December je čas veselja in druženja, a nekateri ljudje se v tem času čutijo še posebej osamljene in tesnobne. Da bi to osamljenost, prisotno pri starejših ljudeh, pregnali, smo aktivisti Kluba študentov Ilirska Bistrica na deževen petek, 27. decembra, ponesli nekaj sonca v Dom starejših občanov Ilirska Bistrica. Prebivalci doma so zelo veseli, ko jih obiščemo in jim prinesemo sadje in sladkarije, še najraje pa imajo našo mladost in veselje, ki nas spremljata. Radi se prepustijo zvokom harmonike – letos sta za glasbo poskrbela Martin Novak in Domen Škrab, mi, aktivisti pa smo zaplesali s starejšimi. Vsak nasmeh je zarja sreče in upamo, da smo tisti dan s svojim obiskom narisali nasmehe na obraz marsikateremu stanovalcu doma. •Klub Štdentov Ilirska Bistrica

Bistriški študentje prinesli nekaj sonca v Dom starejših občanov.


7

sreda, 12. februar 2014

D O G O D K I V O B Č IN I

Januarski utrinki iz Doma starejših občanov Foto: Valerijo Jurca

S prijatelji in prostovoljci smo se januarja najprej srečali na medgeneracijskem druženju, ki ga pripravijo Zavod Karitas Samarijan, Dekanijska Karitas Ilirska Bistrica in Dom starejših občanov Ilirska Bistrica. Tema srečanja je bila tokrat ljudska pesem, naši prvi gostje so bili člani Pevske skupine Vasovalec in prisotni so izkoristili možnost za skupno petje in pogovor o petju nekoč in danes. Ker v naše

goste vedno radi sprejmemo tudi najmlajše, smo se razveselili obiska otrok iz Vrtca Ilirska Bistrica - skupine Veverice. Zaigrali so nam v predstavi Babica Zima, predstavili svoje igre in skupaj smo zapeli. Za spominček pa so vsakemu od stanovalcev podarili risbico, ki jih bo še dolgo razveseljevala in spominjala na obisk. Stanovalec Doma starejših občanov Ilirska Bistrica Miklavž Čuk se nam je predstavil s

Foto: Valerijo Jurca

Na razstavi

Antonija Ipavec z direktorico doma Mirando Vrh in socialno delavko Jasmino Tomažič

samostojno fotografsko razstavo na temo zime. Zimske utrinke je skozi fotografski objektiv ujel v naši občini in tako nadaljeval odkrivanje motivov iz narave. Fotografije narave in mest nam je že velikokrat predstavil z diapozitivi in samostojnimi razstavami. Več svojih del je Domu tudi podaril in tako polepšal naše bivalno okolje. V kulturnem programu ob razstavi so sodelovali učenci Glasbene šole, flavtistki Noemi Tomšič in Eva Česnik ter kitarist Tevž Sedmak. Razstavo si

Druženje s članicami skupine za samopomoč starih Sončki smo v ponedeljek, 20. januarja, obiskali članice skupine za samopomoč starih v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Namen druženja je bil podeliti izkušnje, s kakšnimi zimskimi športi so se ukvarjale članice nekoč in kakšne zimske športe poznajo otroci danes. Skupaj smo ugotovili, da včasih otroci niso imeli časa za zimske športe in jih tudi niso poznali. Sankali ali smučali so se kar na bližnjem hribu, vendar so bile smuči narejene doma. Otroci iz Dnevnega centra Sonček so pripovedovali o tem, katere zimske športe poznajo in kakšna oprema se uporablja za določen šport. Skupaj smo tudi zapeli in zaplesali ter se posladkali. Članice smo obdarili z miškami, ki smo jih izdelali v likovni delavnici. Gospema Azri in Majdi ter članicam skupine za samopomoč se zahvaljujemo za prijetno uro skupnega druženja. •Center za socialno delo Ilirska Bistrica Vodja programa Emanuela Rebec, Dnevni center Sonček

lahko ogledate v avli doma. V januarju smo obeležili tudi prihod stoletne stanovalke Antonije Ipavec iz Huj, ki je častitljivo stoletnico dočakala na rojstnodnevni zabavi v rodnih Hujah, kjer je tudi zaplesala. Želimo si, da bi se tudi v našem okolju prijetno počutila ter z nami podelila življenjske izkušnje in modrosti. •Urška Abram, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica

Foto: arhiv Dnevnega centra Sonček

Veselo druženje

K U LTU R A

Mednarodni fotografski natečaj Mini format Preteklo soboto smo se člani Foto kluba Sušec iz Ilirske Bistrice udeležili otvoritve razstave in razglasitve najboljših fotografij v okviru Mednarodnega fotografskega natečaja Mini format. Natečaj sta organizirala Slovenski dom Kulturno-prosvetno društvo Bazovica in Foto klub Rijeka. Na natečaju je z 290 fotografijami sodelovalo 54 avtorjev, med njimi tudi štirje Bistričani. In bili smo nadvse ponosni, da je Bačan, Stojan Spetič, zvesti član FK Sušec iz Ilirske Bistrice, postal prvonagrajenec. Prof. Borislav Božić, elektor razstave in koncepta njene postavitve ter avtor besedila zanimivega kataloga, je vanj zapisal: »Prvo nagrado zasluženo podeljujem avtorju iz Slovenije, Stojanu Spetiču, za fotografijo »Vesna«. Večplastnost krajine v razkošju prebujene pomladi s konji v meditativni pozi ponuja v tej fotografiji užitek estetskega ravnovesja in dobro predstavljene stvarnosti. Isti avtor nam skozi prizmo enostavne kompozicije in vsebinsko jasen kader na vpogled ponuja tudi fotografiji Dvogrba in Ado. Gospod Spetič je pri izbiri vsebine in arhitekturni strukturi slike v vseh treh razstavljenih fotografijah zanesljiv in koherenten, ne glede na to, ali gre za portret začudenega dečka ali podobe iz narave.« Selektor je podelil priznanja in nagrade (drugo in tretjo nagrado, nagrado za umetniški doseg, pohvale) še drugim nagrajencem. Član FK Sušec Tomaž Penko je prejel pohvalo za fotografijo Eden in edini. •Foto Klub Sušec

Foto: Arhiv foto klub Sušec

Stojan Spetič, prvonagrajenec fotografskega natečaja


8

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

Ko palačinke padajo z neba

N A P O V ED N IK IN O B V E S T IL A

Krajani krajevne skupnosti Jasen s ponosom govorijo o vaškem kuharskem mojstru Rihardu Baši, človeku, ki ima kuharske »čarovnije« v malem prstu. Svoje jedilnike za gurmane z zadovoljstvom predstavlja na raznih kmečkih prireditvah, porokah in rojstnih dnevih, če imate srečo, pa ga lahko vidite na raznih sejmih, kjer se zbere staro in mlado. Šestnajsti dan v mesecu je mojster Rihard izkoristil in obiskovalcem sejma na placu v Ilirski Bistrici kot specialiteto ponudil polnozrnate palačinke, nadevane z domačo robidovo marmelado. •Petar Nikolić Foto: Petar Nikolić

Organizacijski odbor prireditve Pust je pršu 2014 VABI Mojster Rihard Baša

pustne skupine vseh vrst in oblik, da se prijavijo za sodelovanje na 19. tradicionalni pustni povorki »PUST JE PRŠU 2014«, ki bo v nedeljo, 2. marca 2014 od 14.00 ure dalje, po ulicah Ilirske Bistrice. O poteku prireditve, točni uri in lokacijah boste pravočasno obveščeni. Prijavite se, prosimo, pisno na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, s pripisom »Prijava Pust je pršu 2014« ali na e-mail: tanja.sajina@ilirska-bistrica.si in nam posredujte naslednje podatke: • ime in naslov pustne skupine, • število članov skupine (najmanj 8), • ali imate glasbeno spremljavo ali boste dostavili organizatorju vašo glasbeno predlogo, ki bo spremljala predstavitev vaše skupine na trasi, • kontaktno osebo, telefonsko številko in e-pošto. Prosimo, da se zaradi organizacije prevozov prijavite čim prej. Zadnji rok za prijavo je četrtek , 20. februar 2014. Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 00386 5 71 12 315, 041 307 354 ali na zgornjem e-mailu. V pričakovanju Vaše prijave Vas lepo pozdravljamo. Ob oddaji prijave se strinjate in dovoljujete, da bo organizator prireditve neomejeno fotografiral povorko in javno objavil posnete fotografije s prireditve Pust je pršu 2014.

Organizacijski odbor prireditve

»Pust je pršu 2014«

N a p o v e d n i k d ogod k ov v janu ar j u 2014 Petek, 14. 2. 2014 ob 11. in 15. uri, ter soboto, 15. 2. 2014 ob 9. uri, Gimnazija Ilirska Bistrica, Informativni dan – za izobraževalna programa GIMNAZIJA in TEHNIK RAČUNALNIŠTVA. Petek, 14. 2. 2014 ob 18. uri, Galerija v Domu na Vidmu, Otvoritev fotografske razstave Ja sam škoromat, avtorja Marka Vidmarja. Sobota, 15. 2. 2014 ob 15. uri, Pregarje, Predaja pustnega ključa 2014 in srečanje etnoloških pustnih skupin na Pregarjah. Četrtek, 27. 2. 2014 ob 18. uri, Velika dvorana Doma na Vidmu, Otvoritev PUST JE PRŠU 2014 in predstavitev pustnih muzik. Petek, 28. 2. 2014 ob 19.30 uri, Velika dvorana Doma na Vidmu, Gledališka predstava »Življenje lepo je, dokler…«.

St3 web  

nkr.st.3

Advertisement