St11 web

90 let Godbe Cerknica

9

Jan Urbas gre v Ameriko

Stare slike namesto kave

12

16 Notranjske novice, d.o.o., Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica

pa Kako nj se m? jaz ogreva

Raz

a lok

iskujemo

ln o

12let petek, 6. junij 2014, letnik XIII / št. 11 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna Priloga Novice s Primorske: Bistriški informator je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

Vse bolj energetsko varčni Ljudje smo vse življenje odvisni od energije. Vse od izuma električne energije se življenjski pogoji in naše bivanjsko okolje izboljšujejo.

Različni stroji in delovni pripomočki, ki jih poganja elektrika, so naše življenje naredili lažje in udobnejše. S povečevanjem obsega pridelave in porabe energije se veča tudi nabor možnih virov pridobivanja le-te. V osrednji temi smo tokrat obdelali različne alternativne vire pridobivanja energije ter izkušnje naročnikov, izvajalcev in uporabnikov z njimi. Več o tem, ali je pridobivanje energije s pomočjo vetra, sonca in lesne biomase alternativa klasičnim načinom pridobivanja, pa na drugi in tretji strani.

2 3

FOTO: VALTER LEBAN

Regijsko gospodarstvo okreva Lani gospodarstvo v regiji poslovalo najbolje v zadnjih šestih letih Potem ko je gospodarstvo v Notranjsko-kraški regiji že predlani po večletnem padanju doživelo preobrat, se je pozitiven trend nadaljeval tudi lani, poslovni rezultati pa so se še izboljšali in bili tako najboljši v zadnjih šestih letih.

Največ neto čistega dobička so ustvarila podjetja v cerkniški občini, čeprav največ družb posluje v postojnski občini in te tudi ustvarijo največ prihodkov. »Podatki so vzpodbudni in kažejo na to, da si bo naše gospodarstvo po krizi opomoglo,« je komentiral Boštjan Požar, direktor postojnske območne gospodarske zbornice. A na račun škode, ki jo je tudi gospodarstvo utrpelo zaradi žledoloma, je prihodnje leto bržkone spet pričakovati poslabšanje.

V slovenskem merilu je regija, ki po številu podjetij sodi med manjše, tako pristala na šestem oziroma zadnjem mestu med tistimi, ki so poslovale pozitivno, za njo pa je zaostalo šest regij.

Število zaposlenih padlo Požar je kot pozitivno izpostavil tudi povečanje števila gospodarskih družb, »slabo pa je, da je gospodarstvo lani zaposlovalo okrog 300 ljudi manj (skupaj 7700, op. p.), kar je najmanj v zadnjih šestih letih.« Požar prav zaradi tega ne izključuje, da je bil boljši končni poslovni

21 milijonov evrov neto čistega dobička je lani ustvarilo 1025 gospodarskih družb v regiji, kar je za 95 odstotkov več kot leto prej. 1144 samostojnih podjetnikov je zabeležilo 8,5 milijona neto podjetnikovega dohodka oziroma 35 odstotkov več kot leta 2012.

rezultat deloma tudi posledica manjšega števila zaposlenih. Eden od dejavnikov, ki je lahko pripomogel k dobremu rezultatu, pa je tudi močan razmah orodjarske panoge, ki – za razliko od lesnopredelovalne industrije – zelo dobro posluje in vleče regijo naprej. Larisa Benassi, vodja postojnske izpostave Ajpesa, pa je ocenila, da je k dobremu rezultatu lahko prispevalo tudi dejstvo, da se slabi poslovni rezultati 14 družb, ki so šle lani v stečaj (Novolit, Epocenterles, Nepal in druge), in dveh v likvidaciji v letnih poročilih Neto dodana vrednost na zaposlenega (32.600) ne upoštevajo. je bila še vedno pod slovenskim povprečjem, je pa v primerjavi s predhodnim letom zrasla za 10 odstotkov.

Premalo izvozno naravnani Podjetja, med katerimi jih sicer preko 90 odstotkov spada med mikro, so še vedno kar polovico prihodkov ustvarila na domačem trgu, slabih 37 na trgu EU, slabih 10 pa na trgih izven EU. »Takšen izvoz je znatno premajhen, zato bo treba še kar nekaj razvojnega napora vložiti v internacionalizacijo gospodarstva,« je izpostavil Požar.

Pod slovenskim povprečjem ostaja tudi povprečna plača, ki je v gospodarskih družbah znašala 1270, pri samostojnih podjetnikih pa 900 evrov bruto. Nižja povprečna plača je po Požarjevi oceni tudi posledica dejstva, da v strukturi prevladujejo predelovalne dejavnosti, ki potrebujejo manj kvalificiranega kadra.

Primorani odpreti s. p.

Kot je pojasnila Benassijeva, večina samostojnih podjetnikov ni imela zaposlenih delavcev, kar pomeni, da je posloval samo nosilec dejavnosti.

Prav takšni samostojni podjetniki so ustvaril kar dobri dve tretjini skupnega neto podjetnikovega dohodka. Po oceni Benassijeve je med samostojni podjetniki tudi veliko takih, ki so prisiljeni v to obliko zaposlitve, saj jih gospodarske družbe zaradi nižanja stroškov ne želijo zaposliti.

•Veronika Rupnik Ženko

2

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 6. junij 2014

Energija nas spremlja od zibelke do groba Sonce je primarni vir vseh energij na zemlji. Neposredno ga lahko koristimo za ogrevanje stavb in sanitarne vode ter pretvarjamo v električno energijo.

Posredna sončna energija je v rastlinah, katere ljudje in živali uporabljamo za hrano ali ogrevanje. Tudi fosilna goriva, kot so premog, nafta ali plin, so posledica sončne energije. Energijo, ki jo uporabljamo za ogrevanje, industrijo ali transport, lahko primerjamo s hrano, ki je vir energije za živa bitja. Razlike ni, različne so le oblike, dostopnost, uporabnost in seveda cena.

Energija je uskladiščena tudi v prehranskih rastlinah. Zrna pšenice, koruze, ovsa ... lahko neposredno uporabimo kot naravne pelete, v realnosti so bolj uporabni peleti iz stisnjenega lesa ali sekanci. V vsakem primeru ima 2 kg suhe rastlinske snovi energijsko vrednost 10 kWh, kar je enako 1 litru kurilnega olja. Navedene rastline−kot tudi ostalo rastlinsko biomaso− lahko uporabimo za proizvodnjo elektrike iz bioplina. Obe uporabi prehranskih rastlin sta etično sporni, ni pa sporno uplinjanje klavniških ostankov ali namensko gojenih rastlin.

Fosilna goriva so pomemben povzročitelj klimatskih sprememb, njihova količina je končna.

Zato se vse bolj uveljavljajo obnovljivi viri energije. Za Notranjsko sta to lesna biomasa in sonce, na posameznih lokacijah tudi voda in veter. A za gospodarjenje z energijo potrebujemo znanje. Vsako stavbo, naselje ali občino je potrebno razumeti kot živo telo, ki potrebuje redno spremljanje, vzdrževanje in izboljšave.

Zato je na prvem mestu vedno ovoj stavbe, ki nas ščiti pred zunanjimi vplivi in zmanjšuje toplotne izgube. Ne spreglejmo. Investicija v top-

Veliko se da narediti tudi na ravni občine. Dežela kozolcev in energetska izraba biomase sta naredila občino Šentrupert prepoznavno čez noč. V soboto, 21. junija, bomo občani Cerknice spoznavali skrivnosti uspešnih pristopov iz prve roke.

Pridružite se nam.

lotni ovoj je enkratna, služi nam več desetletij, energent pa moramo kupovati vsako leto.

Večina ljudi se z dilemami odločanja pri izvedbi toplotnega ovoja stavbe ali izbiri optimalnih ogrevalnih sistemov sreča le enkrat v življenju.

Klasična notranjska hiša potrebuje na leto okrog Ob tem se splača na portalu NEP Slovenija 1.500 litrov kurilnega olja za ogrevanje 100 m2 (http://nep.vitra.si) prebrati članke, pogledati prostorov. Pasivna hiša pa potrebuje le 10 odstot- video posnetke, pregledati energetske kikse in kov te energije, kar pomeni 150 litrov. Povprečna črne točke, preveriti sveže novice na https:// www.facebook.com/NEP.Slovenija ali pa obiskati štiričlanska družina potrebuje za pripravo tople vode okrog 3.000 kWh energije na leto. Dobitna nekatere od 660 energetsko dobrih stavb. Obisk kombinacija je dobra toplotna izolacija na ovoju pri energetskem svetovalcu sledi po opravljeni in izbira optimalnega energenta. Aktualni cenik domači nalogi. je na http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Sen•Energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič cila_Julij_2013.pdf.

»Slovenija je nepripravljena na izzive« Aleš Pučnik, pobudnik vetrnice pod Nanosom: V projekt ne bi šel brez podpore krajevne skupnosti

Dejali ste, da je vetrnica vaša življenjska naložba. Zakaj ste se odločili zanjo? In zakaj ste izbrali prav lokacijo v Razdrtem?

Do sedaj je bila to z vidika velikosti res moja prva resna naložba. Ko sem se s Štajerske preselil na Postojnsko, se mi je zdelo, da bi se lahko tudi veter uporabilo za kaj bolj koristnega od lomljenja dežnikov, velikanskih snežnih zametov ter polomljenih in prevrnjenih stvari.

Razdrto je bila šele peta, zadnja, lokacija, o kateri sem razmišljal in pridobival mnenja. Izkazalo se je, da bi bila zelo smiselna ter tudi naravovarstveno in okoljevarstveno nesporna. Smiselna zato, ker je večina potrebne infrastrukture v dosegu nekaj metrov (dostopna cesta, električni 20 kilovoltni kabel), pa tudi, ker je dovolj vetra. Idejo sem predstavil krajanom. Če bi bilo njihovo mnenje negativno, se ne bi podajal v projekt. To se mi zdi pomembno.

Za razliko od krajanov Senožeč, ki so pred dnevi na referendumu večinsko zavrnili vetrnice, vaša torej ni naletela na nasprotovanje. Kaj ste naredili drugače oziroma kako ste v postopek vključili

zainteresirano javnost?

Kar se tiče vpletenih in soglasodajalcev, sem bil neobremenjen, kakšna bo rezultanta »predsoglasij«. Ko so se slučajno vsa zbrala, sem začel projekt. Predvsem je osnovna razlika s Senožeškimi brdi velikost. Vetrnica pri Razdrtem je mala vetrna elektrarna in ko ji želiš prisluhniti, jo težko slišiš, ker je avtocesta bistveno glasnejša.

Kako sicer razumete tolikšen odpor dela javnosti proti vetrnicam?

Novosti so vedno delale težave ljudem. Slovenci smo se sprva bali tudi krompirja, ki ga je zaradi lakote s prisilnimi dekreti uvedla Marija Terezija.

Kaj je danes s krompirjem?

Skoraj vsak dan je na mizi.

Dejstvo je, da ima Nemčija razvito vetrno tehnologijo in industrijo in da gre del denarja tako tudi v Nemčijo. To je za nekatere problem. Zakaj ni problem tudi, da gredo dnevno milijoni in milijarde v dežele z nafto? Slovenci smo si tudi sami krivi, da nimamo vetrne tehnologije, pa čeprav imamo znanje in podjetja, ki bi lahko delala na tem področju.

Slovenija je zelo nepripravljena na gospodarske, tehnološke izzive. Če bi bila, bi bila že izde-

lana karta, kje so vetrnice lahko in kje ne, tako kot v Nemčiji.

Tam so sprejeli določene standarde in zato poteka umeščanje vetrnih objektov bolj ali manj brez zapletov.

V Sloveniji je vse resno delo prepuščeno entuziastičnim posameznikom. Je morda država organizirala akcijo Očistimo Slovenijo? Prvi dve vetrnici, ki jih imamo – spet dva entuziasta. Gospodarstvo je odvisno od entuziastičnih posameznikov, ki ves napor vložijo v to, da naredijo produkt tehnološko konkurenčen, težave pa imajo zaradi slabega davčnega okolja.

Zdi se, da bo (pre)obsežen projekt Senožeška brda povzročil določeno kolateralno škodo tudi drugim (manjšim) investitorjem.

Kako vidite bodoči razvoj, kar zadeva umeščanje vetrnih elektrarn pri nas?

Nisem črnogled. Kompromisi so vedno mogoči. Večina ljudi vendarle ni na splošno proti vetrnim elektrarnam. Moti jih, da bi jih bilo po njihovem okusu malo preveč. Z vplivi infrazvoka, hrupa pa se pretirava.

Raziskave dr. Fione Crichton, raziskovalne zdravnice iz Nove Zelandije, ki preučuje vetrno energijo in psihološki vpliv

FOTO: valter leban

Ob vznožju Nanosa, ob avtocesti pri Razdrtem, slaba dva meseca stoji druga vetrnica v državi. Mala vetrna elektrarna z nazivno močjo 910 kilovatov je polovico manjša od vetrnice v Dolenji vas, proizvedla pa bo toliko električne energije, kot je letno porabi okrog 500 gospodinjstev.

Idejni vodja, koordinator in soinvestitor vetrnice, vredne 1,3 milijone evrov, je mlad postojnski samostojni podjetnik Aleš Pučnik.

»Ko sem se s Štajerske preselil na Postojnsko, se mi je zdelo, da bi se dalo tudi veter uporabljati za kaj bolj koristnega,« o začetni ideji za postavitev vetrnice pravi podjetnik Aleš Pučnik. pričakovanj na telo, je z več 100 preizkusi dokazala, da človeško telo pod vplivom pričakovanj ustvari pričakovano stanje v telesu. Ali drugače: če verjamete, da vam določen vpliv škodi, vam bo škodil, tudi če ni objektivnega (fizikalno kemičnega) vzroka. Z velikopoteznim ustrahovanjem ljudi o hudih zdravstvenih vplivih je bila narejena velika škoda resnici o vetrni energiji.

V vašem primeru gre za malo vetrno elektrarno, za katero ni potrebno energetsko dovoljenje države. Kako zahteven je bil kljub temu celoten postopek od ideje do realizacije? Kako težavno je bilo pridobivanje finančnih virov, za kar ste pridobili tudi soinvestitorja?

Pridobivanje vseh soglasij je potekalo relativno hitro, saj so bili vsi soglasodajalci predhodno seznanjeni s projektom in je bil usklajen z njimi. Vsi, razen ene stranke, so se držali dogovora. Ker je pritožba na izdano gradbeno dovoljenje zamaknila realizacijo projekta za tri leta, takrat pa smo bili že v globoki finančno bančni krizi, ko se skoraj nič ne kreditira več, sem bil za projekt premajhen in sem moral dobiti finančnega partnerja. Hkrati je to pomenilo, da sem se moral posloviti od 100-odstotnega lastništva, ker so banke zahtevale nenormalne garancije. Vsakič, ko so si banke zamislile kakšno novo garancijo, mi je to »požrlo« še dodatne odstotke lastništva. Po treh spremembah družbeniške pogodbe sem sedaj manjšinski

lastnik in prokurist družbe, sicer pa opravljam 95 odstotkov vsega operativnega dela pri projektu.

Kdaj se bo vetrnica pod Nanosom začela vrteti?

Radi bi, da čim prej. Začasno se brez proizvajanja moči vrti v prazno, za poizkusno obratovanje. Ko bo od žleda poškodovan elektro sistem saniran, se bomo lahko priklopili z nazivno močjo, kot je predvideno v gradbenem dovoljenju.

Kdaj predvidoma se vam bo naložba povrnila?

Ne vemo natančno, odvisno od vetra. Upamo pa, da čim prej, ker je preteklo že veliko časa, odkar sem začel vlagati v projekt.

•Veronika Rupnik Ženko

3

V središču

www.nkr-novice.si

Z biomaso k učinkoviti rabi energije FOTO: brigita kavčič

Za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije se v velikem obsegu odločajo tudi občine, ki sprejemajo tudi lokalne energetske načrte ali koncepte.

V skladu z načrti se tako odločajo za energetsko sanacijo občinskih stavb, vse več občin pa uvaja ogrevanje na biomaso. novih objektov, v kolikor je to možno.

Po tem načelu je zgrajen tudi novi vrtec v Cerknici in obnovljena občinska zgradba.

Na Blokah so energetsko sanirali tako občinsko stavbo kot šolo, lokalni energetski koncept pa so sprejeli v Loški dolini, v okviru katerega se lotevajo novih načrtov. V podružnični šoli v Iga vasi so tako že zamenjali okna, razmišljajo tudi o menjavi energenta.

Prav tako bodo obnovili podružnično OŠ v Babnem polju, ki je sicer trenutno prazna, bodo pa prostore namenili društvom in uredili dve občinski stanovanji. Tu so tudi že zamenjali energent – iz kurilnega olja so prešli na biomaso. Župan Občine Loška dolina, Janez Komidar, pa sicer načrtuje za vse občinske zgradbe ureditev centralne vodene kurjave.

V Cerknici je v postopku energetske sanacije osnovna šola, na kateri bodo zamenjali fasado in okna, prav tako bodo prenovili kotlovnico, ki bo delovala na biomaso. Podobna sanacija čaka tudi podružnično osnovno šolo v Begunjah. Tudi sicer se na občini Cerknica pri vsaki gradnji in obnovi trudijo, da implementirajo varčno uporabo energije v sanacijo in gradnjo

Tudi v Logatcu je občinski svet sprejel lokalni energetski koncept (LEK) za obdobje 2010−2020, v skladu s katerim se bodo lotevali sanacij, novogradenj in drugih načrtov. Trenutno poteka energetska sanacija Osnovne šole 8 talcev in vrtca, ki naj bi bila končana naslednje leto. Cilj izvedbe LEK-a je učinkovita raba energije pri vseh odjemalcih, uvajanje obnovljivih virov energije v lokalno energetsko bilanco, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, trajnostna energetska oskrba, uvajanje načrtovane in spremljanje rabe in energije ter osveščanje vseh lokalnih odjemalcev.

V letu 2011 je bil večji sklop javnih objektov v Postojni priključen na toplovodno omrežje iz nove kotlarne na lesno biomaso, leto kasneje pa je bil sprejet LEK, na podlagi katerega je občina naročila več energetskih pregle-

dov stavb. Pri gradnji nove Osnovne šole in vrtca Prestranek so upoštevali usmeritve uporabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ter zgradili novo kotlovnico na lesno biomaso. V letošnjem letu izvajajo energetsko sanacijo Zdravstvenega doma Postojna, kjer bodo dodatno izolirali ovoj stavbe in zamenjali okna in zunanja vrata z energetsko varčnimi. V objektu Podružnične šole v Studenem bodo stara okna zamenjali z energetsko varčnimi. Pri izvedbi rekonstrukcije Podružnične osnovne šole in vrtca v Planini bodo energetsko sanirali, poleg objekta šole, tudi ovoj telovadnice in vgradili energetsko varčna okna in vrata. V sklopu rekonstrukcije se bo zgradila nova kotlovnica na lesno biomaso, ki bo nadomestila obstoječo na kurilno olje. V naslednjih letih načrtujejo energetsko sanirati še vse energetsko potratne objekte, zlasti tiste, ki se koristijo v izobraževalne namene.

Na Občini Pivka so v zadnjem času izvedli nekaj tako investicijskih kot tudi neinvesticijskih ukrepov

Investicije se izplačajo Tesar in krovec Franc Turšič iz Bezuljaka pri Cerknici je pred tremi leti poleg hiše zgradil delavnico, obenem pa je peč na drva zamenjal s pečjo na sekance. Kot pravi, je bil vložek v sistem ogrevanja precejšen, a je z investicijo več kot zadovoljen. »To je bila res življenjska odločitev,« je dejal Turšič. Jože Rožanc iz Martinjaka pa se ogreva na »domača« polena, in sicer ima kotel na pirolizo. Orodjarsko delavnico ogreva s stropnim ogrevanjem. S sončno elektrarno na dveh strehah proizvaja električno energijo, ki jo oddaja v omrežje.

Ogrevajo se brez truda Jože Turšič pravi, da se je za menjavo kotla odločil tudi zaradi tega, ker se zdaj ogrevajo brez truda. »Nič več nam ni treba skrbeti, kdaj bo treba zakuriti ali doložiti drva, saj gorilnik deluje tako kot tisti na olje.« Turšič je v delavnici vgradil kotel na sekance proizvajalca KWB, s katero ogreva tako delavnico kot stanovanjsko hišo.

Kot pove, je za kotel in sistem ogrevanja odštel okoli 25 tisoč evrov. Posebej je kupil še stroj za sekance in vgradil silos. »Finančno gledano, je ta investicija v Sloveniji še vedno precej draga, vendar mislim, da se nam bo povrnila,« pravi Turšič in dodaja, da je glavna prednost kurjenja na sekance ta, da je veliko bolj priročno kot kurjenje na drva.

Za ogrevanje med kurilno sezono porabi nekaj več kot 40 kubičnih metrov sekancev. Za energent ga ne skrbi, saj se ukvarja s tesarstvom in krovstvom, in za sekance porabi odpadke iz proizvodnje ter stara ostrešja. »Če lesa zmanjka,

imamo gozd, tako da ga ne kupujemo, še posebno po letošnjem žledolomu je materiala več kot dovolj.« Delavnico, veliko 1.500 kubičnih metrov, ogreva s stenskima konvektorjema. »Ogrevamo le, kadar je resnično mraz, sicer pa je delavnioca dobro izolirana,« pravi Turšič. Hiša, v kateri je vgradil izmenjevalnik toplote, je s kotlovnico povezana s predizoliranim zemeljskim vodom. Iz izmenjevalnika toplote, ki je v hiši, so speljali dve veji: eno za segrevanje sanitarne vode, drugo pa za ogrevanje bivalnih prostorov. V posameznih prostorih so radiatorji s termostatskimi ventili. V poletnem času vodo segreva toplotna črpalka s 300-litrskim bojlerjem, ki skrbi za ohlajanje sosednjega kletnega prostora.

Sončno proizvaja elektriko Jože Rožanc iz Martinjaka se ob obnovi hiše pred dvema letoma ni odločil za boljšo izolacijo, saj se ogrevajo z domačimi, tako rekoč brezplačnimi poleni. Zato pa vlaga v druge sodo-

bne tehnologije, ki so tudi dobičkonosne. Leta 2004 so vgradili dober pirolizni kotel na polena in poraba drv je padla za polovico. Če bi prihranek prodali, bi se investicija v ogrevalni sistem izplačala v pet do sedmih letih. »Pa še bolj toplo imamo, tudi ponoči in proti jutru, ker imamo zalogovnike,« pravi Rožanc. V delavnici so za ogrevanje namestili stropne sevalne panele.

Pred slabimi tremi leti pa so na javno omrežje priklopili 36-kilovatno sončno elektrarno. »Takrat smo namestili druge panele, ki so bili sicer dražji, a so toliko boljši.« Zaradi 10 do 15 odstotkov boljših izkoristkov je bil letni rekord proizvodnje elektrike 1.330 kilovatnih ur na kilovat nameščene moči. Po izračunih in takratnih pogojih odkupa proizvedene elektrike bo doba vračanja investicije osem let, teoretično pa verjetno še nekoliko manj.

Rožanc je razmišljal tudi o tem, kako optimalno hladiti delavnico poleti in obenem koristno uporabiti toploto, ki jo oddaja CNC rezkalni stroj. »Izračunal sem, da bi bila investicija predraga, zato smo se odločili, da v delavnici raje namestimo klimatsko napravo,« je pojasnil.

•Petra Trček

Na cerkniški občini se trudijo, da čim večkrat implementirajo varčno uporabo energije v sanacijo in gradnjo novih objektov. povečanja rabe obnovljivih virov energije ter njene učinkovite rabe na različnih objektih in prostorih kot so kotlovnica OŠ Košana, Krpanov dom, sedež Občine Pivka, OŠ Pivka, zdravstvena postaja, in še mnogih drugih, občina pa kot soustanoviteljica v letošnjem letu sodeluje pri energetski sanaciji zdravstvenega doma Postojna. Občina Pivka je v letošnjem letu pristopila h Konvenciji županov, ki predstavlja vseevropsko gibanje katero se do leta 2020, z izvajanjem aktivnosti zavezuje k zmanjšanju emisije CO₂, za najmanj 20%. Eden od zaposlenih na Občini

Pivka je v letu 2013 celo opravil program izobraževanja za Evropskega energetskega managerja (EUREM), lani pa so uvedli energetsko knjigovodstvo. V Pivki so organizirali in sofinancirali izvedbo več dogodkov na temo uporabe obnovljivih virov energije ali njene učinkovite rabe, in sicer v obliki delavnic, krožkov ter tehniških dni v šolah, brezplačnega energetskega svetovanja za občane in informativnega dneva za nepovratne spodbude Eko Sklada. V prihodnje nameravajo vzpostaviti tudi sistem ciljnega spremljanja rabe energije.

•Andreja Jernejčič

Cerkniški kmetje za zaslužek in zelena delovna mesta Na podlagi razpisa Občine Cerknica za dodelitev pomoči pri ohranjanjanju spodbujanju ter razvoju kmetijstva in podeželja v občini Cerknica za leto 2014 bo Vitra izvedla sofinanciran program izobraževanja in usposabljanja ter informiranja. Namenjen je kmetom, delavcem na kmetijskem gospodarstvu oziroma članom društev s področja kmetijstva za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov. Prva aktivnost−enodnevna strokovna ekskurzija v Šentrupert−bo v soboto, 21. 6. Prebivalcem občine Cerknica bomo predstavili izkušnje, dosežke in delovanje Občine Šentrupert, ki je v zadnjih letih postala vodilna občina na področju trajnostnega razvoja. Program vključuje praktične primere dobre prakse na dveh področjih. To je energetsko učinkovita (neodvisna) občina ter trženje lokalne naravne in kulturne dediščine. Za vsako od obeh vsebin bomo dobili odgovorno osebo, ki nam bo pokazala objekte ter odgovarjala na vprašanja.

Pri energiji si bomo ogledali rezultate končanih projektov na področju toplote v občinskih objektih ter spoznali prihranke in načine vključevanja podjetij in prebivalcev. Spoznali bomo tudi projekte v izvajanju, kot je Lesno predelovalni center Šentrupert, izgradnjo in zamenjavo kotlovnice na Dobu s kogeneracijo in daljinsko ogrevanje za center Šentruperta. Poudarek bo torej na trajnostnemu razvoju in koriščenju lesnih sekancev za ogrevanje. Na tem področju imajo lastniki gozdov iz občine Cerknica velike poslovne priložnosti za proizvodnjo in prodajo energije. Tako znotraj meja občine kot tudi v regiji in celotni Sloveniji.

Drugi del ekskurzije je namenjen trženju naravne in kulturne dediščine. Spoznali (in razumeli) bomo razvojni koncept, pristope, metode, težave ... vseh aktivnosti, od katerih je najbolj poznan Muzej na prostem.

Vabljeni predstavniki/-ce turističnih, kulturnih društev, društva kmečkih žena, turističnih/eko kmetij, lastniki gozdov, žag, lesne obrti … Prijava je preprosta. Na info@vitra.si pošljite interes, ali nas pokličite na 041 830 867, da vam bomo poslali prijavni obrazec.

Splača se pohiteti, saj bo 50 sedežev v avtobusu hitro polnih.

•Bojan Žnidaršič, Vitra Cerknica

4

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 6. junij 2014

Presežek za razširitev pivške lekarne Pivka – Javni zavod Kraške lekarne je lani ustvaril pol milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, večinoma iz naslova tržne dejavnosti.

Svet zavoda je predlagal, da se nameni za investicije, a se vse občine ustanoviteljice s tem niso strinjale, zato se bo deloma prelil tudi v občinske proračune.

V Kraških lekarnah so predlagali, da bi presežek namenili za rekonstrukcijo Lekarne Pivka in izgradnjo prizidka, energetsko sanacijo prednje steklene fasade Lekarne Postojna ter delno preureditev Lekarne Postojna z ureditvijo še enega izdajnega mesta in preureditev Lekarne Ilirska Bistrica s postavitvijo avtomatizirani sistem skladiščenja in prinosa zdravil. Toda

občine ustanoviteljice so nazadnje sklenile, da se slaba polovica presežka, ustvarjenega s tržno dejavnostjo, v višini 200.000 evrov prelije neposredno v občinske proračune šestih občin ustanoviteljic. Preostanek presežka vključno s sredstvi neporabljene amortizacije bo šel pretežno za okrog 360.000 evrov vredno gradnjo prizidka k pivški zdravstveni postaji, ki bo

omogočil razširitev obstoječe lekarne, in bo potekal hkrati z energetsko sanacijo postaje, ter za preureditev lekarne v Postojni, zamika pa se preureditev v Ilirski Bistrici.

Delitev presežka je sicer predmet vsakokratnih sporov oziroma različnih pogledov občin ustanoviteljic. Zlasti Občina Postojna nasprotuje, da bi se presežek, ki ga ustvarijo najbolje poslujoče enote (med njimi postojnska), namenjal za naložbe v drugih občinah, kjer lekarne poslujejo z izgubo. To bi sicer pomenilo, da lekarne v manjših krajih, ki omogočajo širšo dost-

opnost ljudem do zdravil, ne bi mogle delovati.

Spomnimo, da je zato prav postojnska občina že pred časom sprejela odlok o likvidaciji javnega zavoda, a s postopkom nato ni nadaljevala. Je pa zato v nasprotju s predlogom Kraških lekarn, ki so želele v Postojni zaradi potreb odpreti še eno lekarno, sklenila pogodbo z Lekarno Ljubljano.

Kot se je izkazalo, je bil posel v nasprotju z zakonom, postojnska enota Lekarne Ljubljana pa zato ne more delovati kot lekarna. Zdaj tečejo različni sodni spori, postojnski občani pa so tako še vedno brez potrebne dodatne lekarne. •vrž

Mornarice ne bodo več potrebovali Šmarata – Občina Loška dolina zaključuje z ureditvijo nove povezovalne gozdne ceste med Podcerkvijo in Danami, ki bo kot gozdarska cesta olajšala ne le spravilo lesa, temveč bo tudi v času poplav domačinom do zdaj večkrat odrezane Šmarate omogočila dostop do vasi. »V času poplav tako ne bomo več potrebovali naše mornarice oziroma čolna, ki je bilo do sedaj med poplavami edino prevozno sredstvo za prevoz ljudi in blaga. Prav tako bo po novi cesti mogoče v vas v primeru potrebe normalno priti tudi z reševalnim vozilom,« je poudaril

župan Janez Komidar. Prav možnost, da bi kdo od domačinov v času poplav potreboval nujno medicinsko pomoč, ki bi mu jo s čolnom težko zagotovili, je bila doslej ena največjih bojazni. Župan je sicer pojasnil, da so k ureditvi ceste lahko pristopili zaradi poenostavitve zakonodaje na račun žledoloma. Po novem se namreč lahko cesto zgradi brez gradbene dokumentacije v primeru, ko s tem soglaša 65 odstotkov lastnikov. Občina je tako obstoječe poti razširila v dolžini 700 metrov, v dolžini pol kilometra pa zgradila nov povezovalni del, za kar je skupno odštela 32.000 evrov. •vrž

Zelenfest že tretjič Cerknica – Notranjski študentski klub (NŠK) že tretje leto zapored organizira festival Zelenfest−festival zabave, narave, druženja in učenja. Zelenfest je nastal z namenom, da bi mladi bolje spoznali lastno okolje in s tem vse priložnosti in možnosti, ki jih ponuja. Prav tako pri NŠK-ju opažajo pomanjkanje aktivnosti za mlade, zato so prevzeli pobudo FOTO: Larisa Tomšič in tako je nastal Zelenfest.

Zelenfest se je pričel v petek, 23. maja, in bo potekal tri vikende, v katerih so se in se še bodo zvrstile številne aktivnosti za mlade, željne novih znanj in zabave v družbi vrstnikov. Prvi vikend so študentje Zelenfest otvorili s postojnsko trubaško skupino Pivo in čevapi, kjer so organizatorji s stojnico poskrbeli, da so obiskovalci dobili informacije glede Zelenfesta in NŠK-ja. Seveda pa študentje niso ostali ne žejni ne lačni.

Dan kasneje so v sodelovanju s cerkniškimi taborniki organizirali Ščukanujanje – vožnjo s kanuji po Cerkniškem jezeru, dan kasneje pa so študentje v družbi Anžeta Škobrneta na isti lokaciji opazovali ptice. Prvi vikend se je zaključil kot se za študente spodobi, z golažem in športnimi aktivnosti. Drugi vikend se je pričel s kinom pod zvezdami na vrtu Galerije Krpan, nadaljeval s paintballom

in ogledom Križne jame pod vodstvom Mateja Kržiča, prav tako pa so organizirali tudi ponovitveni tečaj prve pomoči, za aktiven zaključek drugega tedna pa so se podali s kolesom okoli Cerkniškega jezera.

Festival tudi dobrodelen Tretji del festivala, ki bo potekal ta vikend, bo prav tako minil v znamenju avantur in učenja. Študentje se bodo najprej srečali z astronomom in si zvezde pobližje pogledali, podali se bodo na ogled jam v Predjami pod strokovnim nadzorom Jamarskega društva Rakek. Pobliže bodo spoznali blato, vlago, temo in vse ostale

pogoje jamskega življenja.

Zadnji dan, v nedeljo, bo minil precej nepredvidljivo s poizkusom, kako dobro se lahko čas hoje/teka posameznika na Slivnico približa povprečnemu času vseh udeležencev. Zadevo bodo popestrili z zanimivimi nalogami za dodatne točke.

Na Notranjskem študentskem klubu so se odločili, da za vsakega udeleženca na Zelenfestu namenijo Rdečemu križu Cerknica donacijo v višini 1 eura za projekt Peljimo jih na morje. K enakemu dejanju pa so pozivali tudi vse udeležence, saj bodo z akcijo več otrokom omogočili uživanje na morju, ki ga sicer najverjetneje ne bi bili deležni.

•Andreja Jernejčič

FOTO: arhiv nkn

5

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Mladi čuvarji izročila Dolenja vas pri Cerknici – »V naši regiji imamo stoletna rokodelska znanja, ki se jih ne da naučiti iz knjig in če jih ne bomo prenesli mladim, se bodo izgubila,« je ob odprtju izobraževalnega centra za nesnovno kulturno dediščino Hiša izročila, ki jo je ustanovil zavod za sonaravno bivanje Panj, dejala vodja projekta Ljoba Jenče. Hišo izročila so uredili v nekdanji oljarni v Dolenji vasi, v njej pa bodo izvajali projekt V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila, za katerega so prejeli sredstva Eea grants – finančnega mehanizma Norveške, Islandije in Lihtenštajna. »Norveški finančni mehanizem je v našem projektu prepoznal dober potencial, ki bo v regiji pomagal zmanjšati socialno neenakost ter omogočil starejši in mladi generaciji, da se srečata, da se znanje prenese na mlajše in da ti starejšim pokažejo svoja razmišljanja, razvijejo nove produkte in starejše vpeljejo v sodobnost,« pravi Jenčetova. Tradicionalne veščine zahtevajo čas, zato prenos tega znanja na mlade ne bo množičen, je pojasnila Jenčetova. »V dveh letih želimo usposobiti osem mladih čuvarjev izročila.«

Prenos znanja mladim rodovom »Le dva mojstra še znata izdelati čoln drevak na tradicionalen način in upamo, da bomo te

veščine naučili mlade ljudi, ki bodo to znanje ohranili in ga nato prenesli naprej,« je dejala Jenčetova. Poleg izdelave drevaka bodo na mlade prenesli še znanja o pridelavi lanu in izdelavi platna, spretnost kovanja, uredili pa bodo tudi učilnico pridelave eteričnih olj. Poleg tega bodo poučevali ljudsko petje, godčevstvo in ples ter umetnost pripovedovanja. Že septembra naj bi splavili prvi drevak, ki ga pod budnim očesom mojstra Toneta Lovka izdelujejo mladi iz srednje gozdarske in lesarske šole iz postojne. »Upamo, da bomo za ta in naslednje drevake našli prostor na jezeru in jih mogoče v prihodnje dali na razpolago obiskovalcem, da se popeljejo po jezeru, tako kot so se včasih vozili Jezerci,« razmišlja Jenčetova.

FOTO: PETRA TRČEK

Znanje za vse, ne le mlade V Hiši izročila bodo sicer Jenčetova ter strokovni sodelavki Urša Telič Miler in Helena Vičič zbirali dokumente nesnovne kulturne dediščine in ljudi, ki imajo stara znanja in spretnosti, nato pa ta prenašali mladim in starim. »Razvili bomo lastne metode učenja in interaktivnih učilnic rokodelskih in življenjskih veščin za vse generacije ter razvijali nove produkte z uporabo starih znanj.« Za otroke bodo pripravili delavnice Panjček, ki jih sofinancira občina Cerknica, za obiskovalce pa bodo oblikovali kreativne programe, s katerimi bodo dediščino lahko prenašali tako v poslovne ideje kot v osebni razvoj.

Projekt, ki so ga zastavili, naj bi trajal dve leti, a v Hiši izročila že razmišljajo o prihodnjih projektih.

Upajo, da jim bo tudi zanje uspelo dobiti evropska ali donatorska sredstva, saj delujejo neprofitno. »Upamo

Tone Lovko iz Dolenjega Jezera mlade iz srednje lesarske in gozdarske šole iz Postojne uči, kako se na tradicionalen način izdela drevak. tudi, da nam bo uspelo najti večjega investitorja, ki bi nam pomagal obnoviti celotno oljarno, saj je to prva, ki je pred 120

leti začela destilirati eterično olje iglavcev na Slovenskem,« je o načrtih za prihodnost še dejala Jenčetova. •Petra Trček

Ženska Kreativnost krenila na pot

FOTO: VALTER LEBAN

Cerknica, 24. maj – Ustanoviteljice društva za razvoj ustvarjalnosti Notranjske Kreativnost Meta Zalar, Jelka Lekše, Zvonka Ješelnik, Lili Mahne in Lidija Jernejčič so predstavile delovanje društva, v katerem želijo z ustvarjalnostjo iskati izvirne, preproste, enkratne in domiselne ideje ter rešitve za boljšo prihodnost.

Ustanoviteljice društva Kreativnost bodo dajale tudi podporo razvoju gospodarstva.

V društvu so oblikovale tudi Klub ustvarjalnih žensk in si zastavile nekaj področij, na katerih bodo delovale. Tako bodo dajale podporo razvoju gospodarstva pri odpiranju novih delovnih mest ter programom zaposlovanja mladih in težje zaposljivih, spodbujale bodo zdrav način življenja ter ekološko življenje in lokalno samooskrbo prebivalstva, ženskam pa bodo v podporo pri vključevanju v družabno življenje.

Kot je pojasnila predsednica

društva Meta Zalar, so idejo za ustanovitev društva dobile ob 8. marcu, ko so ugotavljale, da si ženske med seboj premalo pomagajo. Prepričana je, da je ženska ustvarjalnost potrebna na vseh področjih. Tako je menila tudi njihova gostja Alenka Bratušek. »Prihodnost je ženskega spola; ženske na drugačen način gledamo svet in rešujemo težave, z več pogovarjanja, usklajevanja in mogoče so zaradi tega naše rešitve nekoliko drugačne, da ne rečem, malo boljše, kot so moške,« je dejala Bratuškova.

Ustanoviteljice društva želijo pomagati ženskam. »Tudi prek mentorstva, saj smo se odločile, da si vsaka izbere mlado žensko, ki ji bo prenesla vsa svoja znanja,« pravi Zalarjeva. Ob predstavitvi pa so pripravile še okroglo mizo z naslovom Ustvarjalnost žensk v družbi in kako graditi ustvarjalno skupnost?, na kateri so sodelovale gostje, sekretarka Zveze prijateljev mladine Moste-Polje Anita Ogulin, socialna podjetnica Lilijana Reljič in modna oblikovalka Urša Drofenik.

•Petra Trček

Stara oblačila za nov in dober namen Dolenja vas − Dobrodelni dogodek izmenjave in prodaje rabljenih, a uporabnih oblačil bo tako kot lani letos drugič potekal v Dolenji vasi v koči Lovrenc.

Prostovoljci bodo letos poleg menjave rabljenih oblačil zbirali denar za odpravo v Indijo, ki jo bodo izvedli prek programa POTA – program mednarodnega skupinskega prostovoljstva, prispevke pa bodo namenili za delovanje osnovne šole, namenjene otrokom iz revnih indijskih družin.

Ob druženju, dobrem vzdušju in izmenjavi oblačil bo tudi letos potekala dobrodelna izmenjavo oblačil in drugih rabljenih modnih dodatkov in čevljev. S prostovoljnimi prispevki bo šest deklet zbiralo denar za odpravo v Indijo, ki bo letos poleti potekala preko programa POTA−program mednarodnega skupinskega prostovoljstva. Dogodek se bo odvijal v nedeljo, 15. junija, s pričetkom ob 15. uri v Dolenji vasi v koči Lovrenc.

Šest deklet se preko programa POTA poleti odpravlja v Kalkuto, denar, ki ga bodo zbirali na dobrodelni izmenjavi oblačil, pa bo šel za namene delovanja podeželske osnovne šole za otroke iz revnih družin Piali Ashar Alo, kar pomeni Luč upanja. Šolo sta leta 2008 ustanovila Slovenka Mojca Gayen in njen indijski mož Anup in jo od takrat predano vodita.

Prostovoljke bodo v šoli za otroke organizirale razne aktivnosti, ustvarjalne, športne in socialne delavnice,

FOTO: ANDREJA JERNEJČIČ

sodelovale pa bodo tudi pri pouku angleščine.

Oblačila se že zbirajo (kontakt 051 210 107) in se bodo zbirala tudi na dan dogodka pred tretjo uro. Poleg oblačil so dobrodošla tudi obuvala, torbice in drugi modni dodatki.

Zbrane prispevke, bodo namenili porabljeni za delovanje šole, nakup potrebščin in dokončanje obnovitvenih del. Vsa oblačila, ki bodo po dogodku ostala, bodo organizatorji

podelili slovenskim humanitarnim organizacijam. Na dogodku pa bo možno

projekt podpreti tudi s prostovoljnim prispevkom in z nakupom majčk. •aj

6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

Počitnice ob Bloškem jezeru Pred destletjem je občina Bloke izvedla sanacijo Bloškega jezera ter uredila okolico. Turistično in gostinsko ponudbo pa je prevzelo podjetje Hija, ki ga vodita Janez in Martina Hiti. Za svoj simbol sta si izbrala medveda. To pa pomeni, da se pri vsej turistični dejavnosti strogo drži načel sonaravnega gospodarjenja. Vsi objekti in oprema so idelana iz lesa, ki je raslo v neposredni okolici vendar po svoji obliki in izdelavi preseneti še tako slednjega obiskovalca.

Ko so pred desetletjem prevzeli organizacijo turistične dejavnosti ob jezeru so najprej zgradili lično brunarico. Tej je sledila pokrita terasa in otroško igrišče. Bogastvo oblik, ki ga nudi les, je bilo poudarjeno tudi pri izdelavi igral. In sledila je še druga oprema, od gusarskega splava do krpanovega prostora. Številni kopalci, ribiči in drugi gostje se pri njih tudi zaradi sožitja med naravo in opremo lepo počutijo.

Posebno kakovost pa predstavlja letošnja novost v turistični ponudbi. Podjetje Hija je v neposredni soseščini zgradilo naravni Park

pri gozdnemu možu. V park so namestili šest lesenih hišic, ki so namenjene za bivanje od tri do šest oseb. Vsaka hišica je opremljena s posteljnino, elektriko in urejeno teraso. Trenutno se urejajo še skupni sanitarni prostori.

Posebnost parka pa bo skupni družabni piknik prostor, ki se še ureja. S tem bodo dobili bungalovi še dodatno kvaliteto.

In kaj načrtuje v nadaljnji turistični ponudbi, odgovarja Martino, Hiti. Pravi, da je zelo vesela, ker jim je uspelo letos narediti pomemben korak. Upa, da bodo gostje to ponudbo dobro

sprejeli. Seveda pa ima načrte tudi za prihodnje.

Najbrž bo potrebno ponuditi še kakšno večjo hišico, ki bo imela prostor in opremo za pripravo hrane. Upa, da bo celotna okolica dobila še

petek, 6. junij 2014

FOTO: stane korenjak

drugo turistično infrastrukturo in bosta jezero ter Bloke postali distinaciji. V takšnem okviru pa bo nujno zgraditi tudi objekt penzionskega tipa. •Stane Korenjak

Sprehod ob Cerkniškem jezeru FOTO: VALETR LEBAN

Zelše, 24. maj – V zelški cerkvi sv. Volbenka so slikarji Kulturnoumetniškega društva Pa-leta razstavili svoje umetnine, ki so nastale v okviru projekta Sprehod ob Cerkniškem jezeru in pod mentorstvom slikarja in oblikovalca Davida Mateja Goljata. Na ogled so postavili tudi nekaj kiparskih del iz gline, ki so jih naredile osebe s posebnimi potrebami cerkniške enote Varstveno delovnega centra Postojna. Slikarje Lilijano Baraga, Bredo in Marijo Branisel, Janeza Dragoliča, Valerijo Gačnik, Marino Klarić, Ivanko Kranjc, Marto Kvaternik, Silvano Lautar, Ileno Lenassi, Daco Petrič in Katjo Šivec je navdihnilo Cerkniško jezero in njegova okolica, ustvarjali pa so na platnih, na starih oken-

skih okvirjev in lesenih deskah. Prijeten večer so zaokrožili pevci klape Galeb, ki so obiskovalce razveselili z dalmatinskimi in s slovenskimi pesmimi, za popestritev večera pa je z recitalom poskrbela tajnica društva Snežna Obreza, sicer članica dramske sekcije KD Rak Rakek. »Dogodek smo pripravili ob 10-letnici našega društva,« je povedala predsednica društva Pa-leta Ivanka Kranjc. Članica društva Ilena Lenassi je svoja dela razstavila nekaj dni pozneje v cerkniški galeriji Krpan, kjer bodo na ogled do 16. junija.

Razstavo Sprehod ob Cerkniškem jezeru bo društvo 19. junija odprlo še v knjižnici v Starem trgu, svoja dela pa bodo slikarji julija dali na ogled tudi v Hiši na Purgi pri Svetem Vidu. •pet

Svet Doma starejših Logatec na podlagi 34. člena Statuta Doma starejših Logatec in sklepa 9. seje Sveta zavoda z dne 20.05.2014 razpisuje prosto delovno mesto

direktorja/ice

Kandidat/-ka mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:

▶ visoka strokovna izobrazba ali univerzitetna izobrazba v skladu z 69. čl. Zakona o socialnem varstvu oziroma visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba druge družboslovne, zdravstvene ali medicinske smeri, ▶ najmanj 5 let delovnih izkušenj. ▶ opravljen strokovni izpit po Zakonu o socialnem varstvu. ▶ opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda v skladu s 3. in 4. odstavkom 56. člena Zakona o socialnem varstvu. Kandidat, ki nima opravljenega programa za vodenje, ga mora opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja nalog direktorja. Če tega programa ne opravi v roku, mu mandat na podlagi zakona preneha. ▶ predložen program dela Doma starejših Logatec za mandatno obdobje.

Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let.

Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Dom starejših Logatec, Gubčeva 8a, 1370 Logatec z oznako »Prijava za razpis za direktorja – ne odpiraj«.

Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.

Svet Doma starejših Logatec, Gubčeva 8a, 1370 Logatec

Podjetno v svet podjetništva 2014 v Notranjskokraški regiji s polno paro naprej Projekt Podjetno v svet podjetništva 2014, ki ga v Notranjsko-kraški regiji že drugo leto izvaja RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., trenutno zaposluje že tretjo skupino 10 udeležencev, v začetku junija pa načrtuje že naslednji poziv za vključitev nove skupine udeležencev, ki se bodo na RRA Notranjsko-kraške regije zaposlili predvidoma v avgustu. Poziv bo objavljen na spletni strani www.rra-nkr.si, za vse dodatne informacije pa so dosegljive tudi svetovalke na RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o.

Naj spomnimo, projekt se izvaja po vseh slovenskih regijah pod vodstvom Regionalnega centra za razvoj iz Zagorja, financiran je s pomočjo Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Namenjen je spodbujanju podjetništva med mladimi in njihovemu zaposlovanju. Skupine 10 udeležencev, izbranih na javnih razpisih, se zaposli za štiri mesece v eni izmed dvanajstih razvojnih agencij, ki jim potem nudi strokovno pomoč in dodatna usposabljanja, ki jih potrebujejo, da podjetniško idejo preoblikujejo v delujoče podjetje. Izbrani udeleženci pod vodstvom mentorjev razvijajo svojo poslovno idejo, pripravijo poslovni načrt za ustanovitev podjetja in se usposabljajo za podjetniško kariero ali večjo zaposljivost.

Pri tem je cilj vsakega udeleženca, da najkasneje v enem letu po zaključku usposabljanja ustanovi lastno podjetje, se samozaposli ali zaposli pri drugem delodajalcu.

Trenutna skupina udeležencev je že pošteno zakorakala naproti svojim ciljem. Udeleženci, zaposleni z aprilom, so že razvili svoje ideje in jih tudi že uvajajo na trg. Gre za najrazličnejše, pretežno storitvene dejavnosti, ki vključujejo kozmetične in masažne storitve, vodništvo po regiji, urejanje zelenih površin, organiziranje telovadbe in ustvarjalnih delavnic za predšolske otroke, prevajanje in lektoriranje, pomoč na domu, računalniško usposabljanje za posameznike, izdelavo mozaikov in trženje kulturnih programov.

Projekt pa je našel svojo podporo tudi v širšem okolju in med poslovno javnostjo. Tako bo 19. junija pod pokroviteljstvom Postojnske jame v Jamskem dvorcu organizirana nacionalna konferenca projekta, kjer se bodo na tržnici poslovnih idej predstavili udeleženci iz vse Slovenije, odvijala pa se bo tudi zanimiva razprava o podjetništvu med uveljavljenimi gostujočimi podjetniki, kot so Marjan Batagelj, Igor Akrapovič, Joc Pečečnik, in ostalimi sodelujočimi.

7

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Bo Mors sofinanciral iskanje vira?

Za zmanjšanje tveganja vodooskrbe Postojna in Pivka potrebujeta rezervni vodni vir Postojna, Pivka – Občini Pivka in Postojna sta z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU, javnim podjetjem Kovod in Regijsko razvojno agencijo Notranjsko-kraške regije podpisali pismo o nameri za vzpostavitev rezervnega vodnega vira na območju občin.

Ti se že več desetletij napajata iz sicer izdatnega vodnega vira Malni, ki pa je zaradi potencialnega onesnaženja v zelo velikem zaledju tudi močno ranljiv, kar se je pokazalo tudi pri onesnaženju pred dvema letoma. Rezervnega vodnega vira pa ni, čeprav ga predvideva tudi zakonodaja.

Možnost onesnaženja bo sicer nekoliko manjša po izgradnji vseh čisitlnih naprav, a še vedno ne izključena.

Projekt je še v povsem začetni fazi, saj je zanj potrebno izdelati projektno nalogo in pridobiti evropske in državne vire financiranja, ki bi omogočili celovite raziskave. Po mnenju krasoslovcev in hidrologov bi bila potencialna lokacija novega vira, ki bi bil dovolj izdaten in kakovosten obenem ter dostopen, lahko v delu Javornikov, kjer ni vplivov s Počka, ali na območju Planinske gore, Zagore oziroma Hrušice, skratka območjih brez onesnaževanja v zaledju. Glede na

to da vodni vir Malni poleg naselij, industrije in prometnic ogrožajo tudi vojaške aktivnosti na Počku, bi bilo po mnenju obeh županov primerno, da bi sofinanciranje zagotovilo tudi ministrstvo za obrambo, o čemer se bodo z njim še pogovarjali.

Edi Šibenik, direktor Kovoda, je povedal, da se najbolj bojijo kemijskega onesnaženja. Mikrobiološko tveganje pa bo z načrtovano novo vodarno v Malnih z vrhunsko tehnologijo mogoče obvladovati. V primeru onesnaženja bi pri zagotavljanju pitne

Mednarodni športnokulturni teden mladih Pivka – Osnovna šola Pivka je v maju gostila 2.

Mednarodni športno-kulturni teden mladih. Otroci pivške šole so v tem tednu tkali nove vezi z vrstniki iz Italije, Francije in Nemčije. Nemško mesto Durach, s katerim je pobratena Pivka, je namreč že pred časom dalo pobudo za dogodek. Dogajanje v šoli in izven nje je bilo vsestransko. Otroci in učitelji so se namreč družili ob petju, plesu, glasbi, igrah, različnih delavnicah ter športu, za katerega je na Pivškem resnično obilo možnosti. Domači učenci so gostom predstavili tudi geografske in zgodovinske značilnosti Pivke, saj so jih popeljali v Ekomuzej presihajočih jezer ter Park vojaške zgodovine. Otroci so bili nastanjeni pri družinah s Pivškega. Koordinatorica srečanja Jelka Čeligoj je povedala: »V petek smo pred šolo posadili drevo prijateljstva, v avli šole pa smo odkrili spominsko ploščo z zastavami Nemčije, Francije, Italije in Slovenije in z motom: Mladi iz teh držav se

vode prišlo do zelo velikih težav, saj Nanoški viri in Korotan ne zadoščajo za normalno oskrbo. »Scenarij v takšnem primeru je narejen, a bi bil zelo težko uresničljiv. Potrebovali bi 50 cistern po 10 kubičnih metrov vode in 100 šoferjev, ki bi 16 ur na dan vozili vodo iz ostalih podjetij,« je povedal Šibenik. In dodal, da na nujnost zagotovitve rezervnega vira opozarjajo že dolgo, še dodaten povod pa je bilo zadnje večje onesnaženje, ko so morali prebivalci vodo skoraj dva meseca prekuhavati. •vrž

Maturanti zaplesali Postojna – Maturantke in maturanti iz naše regije, ki so se

zavzemajo za Evropo miru, razumevanje, prijateljstva in socialne pravičnosti.

Učenci, ki so ves teden spremljali dogodke in sproti pripravljali šolsko spletno stran, so s pregledom vseh aktivnosti osvežili spomin na skupna doživetja. Vsi sodelujoči so bili z dnevi, ki smo jih preživeli skupaj, zelo zadovoljni. Všeč jim je bilo skrbno pripravljen program, odlična hrana, dobro izbrani izleti, zanimive dejavnosti ter zelo vljudni in prijazni ljudje.« •pš Foto: Arhiv Osnovne šole Pivka

letos pridružili 14. Maturantski paradi, so zaplesali na osrednjem postojnskem trgu. Tradicionalno četvorko, ki je bila v zgodovini rezervirana le za dvorjane, danes pa je slavnostni ples maturantov, so na Straussovo glasbo Quadrille odplesali točno ob dvanajsti uri. Z vzpodbudnimi besedami so jih na zadnji dan šole pred začetkom mature pospremili tudi ravnateljica Šolskega centra Postojna Helena Posega Dolenc in ravnateljica Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna Cvetka Kernel ter postojnski župan Jernej Verbič.

V organizaciji plesne šole Urška so maturantke in maturanti, ki so plesali v več mestih po Sloveniji in drugih evropskih državah, največji maturantski ples na svetu poklonili vsem tistim iz Srbije, FOTO: arhiv Šolskega centra Postojna

Zbrani

Nagovor stranke Solidarnost občankam in občanom

Stranka Solidarnost je nova stranka, nastala iz civilnodružbenega dogajanja ob protestih v zadnjih dveh letih. Ne želi biti zgolj še ena stranka na prizorišču. S čim želimo dokazati svojo drugačnost? S tem, da jemljemo zares zahteve ljudskih množic. Ustanovili smo se na kongresu decembra 2013 iz prepričanja, da je potrebno v splošni krizi politike in zaupanja vanjo ustvariti močan in zaupanja vreden politični subjekt. Takšen, ki bo izločil tiste, ki imajo v politiki osebne ambicije in lastno računico. Politika temu ni in ne sme biti namenjena. Želimo si, da bi z delovanjem v zakonodajni in izvršni veji oblasti Slovenijo obrnili ali usmerili v vrednote in cilje, ki so blizu ljudem in njihovim potrebam. Tistim, ki so blizu vsem, ki so sodelovali v protestniškem dogajanju od leta 2012 naprej.

Zato stavimo in poudarjamo elemente neposredne demokracije. Smo za neposredni odpoklic voljenih politikov, od župana do vlade.

Poudarjamo socialno pravičnost in družbeno solidarnost, zagovarjamo javno zdravstvo in šolstvo, navdušujemo se nad idejo univerzalnega temeljnega dohodka. Želimo biti alternativa neoliberalni ideologiji, zavračamo poglabljanje razlik v bogastvu in družbeni moči.

Toda hkrati ne verjamemo, da bi morali zaradi tega ukiniti trg in konkurenco. Želimo omejiti razpon razlik v prejemkih. Vzpostaviti družbo, utemeljeno na solidarnosti, medsebojni pomoči in socialnem čutu je naš cilj. In ker verjamemo, da so obstoječe stranke na oblasti v takih zahtevah zatajile, da jim ljudje več ne verjamejo, smo tudi stopili pred ljudi, da presojajo naša dejanja in da naše ideje primerjajo z drugimi ter se odločijo.

V Solidarnosti verjamejo, da se je treba odločati. Državljanke in državljani so že skoraj povsem podlegli apatiji – ne hodijo na volitve, politika jih ne zanima več, od nje bežijo. S takim ravnanjem si vsi skupaj kopljemo jamo. Če bomo povsem izgubili zaupanje v politiko, nas bo lahko še bolj zlorabljala tista na oblasti, ki ji ne zaupamo. Trdno smo prepričani, da je naša dolžnost storiti vse, da povrnemo izgubljeno zaupanje v odločevalce, da obudimo občutek za pravičnost in solidarnost, da se je ne le vredno, temveč tudi nujno boriti za človekovo dostojanstvo, pravično plačilo in prihodnost nas in naših prihodnjih generacij. Če ne bomo ponujali alternativ oblasti, smo si krivi sami.

Vse to lahko dosežemo predvsem z vašo pomočjo. Slovenija potrebuje več demokracije in predvsem svojo prihodnost. Več o nas in naših dejavnostih si lahko ogledate na strani www.solidarnost.si. Če ste pripravljeni pomagati pri delovanju v stranki ali želite dodatne informacije, nam pišite na naslov stik@solidarnost.si ali pokličite na telefonsko številko 031 364 226. Hvala vam. Skupaj smo močnejši! Za Solidarnost!

Janez Smole (član sveta stranke)

Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Ukrajine, ki ga letos zaradi poplav in kriznih razmer niso mogli plesati. Po četvorki so udeleženci lahko tudi s poslanim sms sporočilom podarili sredstva za prizadete v poplavah na Balkanu. •vrž

8

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 6. junij 2014

Ustvarjalno in aktivno poletje z Evoro Druženje z različnimi aktivnostmi, ki se bo začelo julija, so animatorji poimenovali Poletne počitnice v Evori Vsak udeleženec poletnih počitnic bo prejel bon za enkraten Bliža se konec šolskega leta, ko si bodo marsikateri starši in z njimi tudi učenci belili glavo, kako čim bolj pestro in zabavno preživeti poletne počitnice. Eno od rešitev tokrat ponujajo v Plesnem klubu Evora iz Cerknice, kjer bodo z atraktivnimi aktivnostmi odgnali poletni dolgčas in razgibali vsakdan. »V Evori smo se odločili, da to poletje izpeljemo tako imenovane POLETNE POČITNICE V EVORI. Gre za tedensko dopoldansko druženje oziroma varstvo, ki bo vsak delovni dan od 7. ure zjutraj za otroke, stare od 5 do 12 let,« je svojo zamisel o poletnih dopoldanskih druženjih predstavila Tea Tomažič, učiteljica plesa v omenjeni plesni šoli. Tedensko varstvo, ko bodo otroci uživali ob glasbi, bo potekalo julija in avgusta. »Z našimi animatorji bodo imeli otroci pestre, zabavne, poučne in aktivne počitnice,« je poudarila Tomažičeva, ki ni pozabila niti na ustvarjalne delavnice. V njih bodo udeleženci oblikovali izdelke iz papirja, kartona, modelirne mase, moke, gumbov, riža ... »Naučili in izdelovali bomo naravna mila, odpravili se bomo v naravo, kjer bomo nabirali naravne materiale za

izdelavo različnih unikatnih izdelkov,« doda sogovornica.

Tomažičeva je prepričana, da poleg ustvarjanja otroci poleti potrebujejo tudi veliko gibanja, zabave in igre, zato bodo večkrat tedensko imeli športne igre na prostem, na primer poligon, igre z žogo, risanje s kredami, igre z vodnimi balončki, rolanje, kolesarjenje, odpravili se bodo tudi na pohode, obiskali kmetije, kjer si bodo ogledali domače živali in kmetijske stroje. »Obiskali bomo policijsko postajo v Cerknici, kjer nam bodo prijazni policisti predstavili njihovo delo in policijsko postajo, ustavili pa se bomo tudi pri cerkniških gasilcih, ki nas bodo popeljali s čisto pravim gasilskim avtomobilom. Po aktivnem dopoldnevu in kosilu se bomo z otroki zabavali ob različnih

Bizon z Javornikov dob, ko je vrsta izumrla. Po Polakovih besedah gre za paleontološko in arheološko zelo dragoceno najdbo, ki pripoveduje o ledenodobnih časih, ko je tudi naše kraje preraščala stepa, v njej pa so poleg stepskih bizonov živeli tudi mamuti, dlakavi nosorogi, velike črede divjih konj in druge že izumrle živali. Razstava bo na ogled do konca junija, poleg ogleda pa se lahko zainteresirani prijavijo tudi na ledenodobno delavnico za otroke. •vrž

Tako imenovane Poletne počitnice bodo v prostorih Plesnega kluba Evora v središču Cerknice. Ekipa animatorjev si je v desetih letih nabrala že veliko izkušenj pri delu z otroki, saj organ-

izirajo otroške rojstnodnevne zabave in večje prireditve na Cerkniškem.

V Plesnem klubu Evora sicer vsako leto poteka veliko plesnih tečajev, od hip hopa, break danca, orientalskih in družabnih plesov do zumbe, ki jih obiskujejo tako otroci kot odrasli iz Cerknice, Rakeka, Grahovega, Starega trga pri Ložu in Nove vasi. •bč

Lunino kraljestvo v baletu Postojna – Priljubljena glasbena pravljica Lunino kraljestvo, ki jo je pred 20 leti ustvarila glasbena pedagoginja z Glasbene šole Postojna Brigita Tornič Milharčič, je ob jubileju doživela tudi svojo baletno uprizoritev. Pravljico, ki velik uspeh doživlja že od svojega nastanka in se je v različnih uprizoritvah, preko glasbene ali knjižne različice dotaknila že na desettisoče otrok, je na oder postojnskega kulturnega doma na pobudo avtorice postavilo Baletno društvo Postojna. V čudoviti predstavi je nastopilo vseh 100 članov društva iz Postojne, Logatca in Cerknice, starih od štiri do 19 let. Male in velike balerine so v vlogi Zvezdic Plesalk, Glasbenic, Kuharic in zvezdic,

ki čistijo Lunino kraljestvo, pomagale Luni premagati Zvezde Packe, ki nasmetijo kraljestvo in celo ugrabijo Luno. Črn oblak, ki je nosil s sabo strelo in grom, je že od nekdaj želel zavladati kraljestvu. To namero pa mu je preprečil Bel oblak in skupaj z zvezdicami so poiskali Luno, jo rešili in veselo zaplesali. Režijo pravljične zgodbe je društvo zaupalo Tamari Polanc, koreografinje Manca Krnel, Ines Mandelj in Enya Belak pa so izpilile otroške baletne korake do te mere, da so z njimi pričarali čarobno predstavo, ki je navdušila tudi s kostumografijo Alenke Požar in sceno, ki je nastala ob sodelovanju Aleksandre Leban Meze, Anje Brelih in Silva Čuka. •vrž

FOTO: valter leban

V Notranjskem muzeju je na ogled razstava o bizonu z Javornikov. Gre za fosilne ostanke stepskega bizona, ki so ga člani Jamarskega društva Karlovica leta 2005 našli na dnu novoodkritega brezna v Javornikih in jih predali Notranjskemu muzeju. Avtor razstave Slavko Polak, kustos in biolog iz Notranjskega muzeja, je pojasnil, da so z analizami ugotovili, da gre za kosti stepskega bizona, stare skoraj 13.000 let, kar sovpada z zaključkom ledenih

družabnih igrah, kvizih, karaokah, bomo pa tudi brali, peli in se zabavali v mini plesnem disku.«

FOTO: atelje Postojna

Postojna –

20-odstotni popust ob vpisu v PK Evora v sezoni 2014/15.

Podrobnejše informacije o Poletnih počitnicah za otroke v Evori 2014 pa lahko najdete tudi na spletni strani www.evora. si, veseli pa bodo tudi vašega klica na 041 218 212. V družbo prijetnih animatorjev torej vabljeni VSI otroci, ki si želite preživeti najbolj zabavne in aktivne poletne počitnice doslej.

Cerknica – Na pobudo Sveta staršev so učence devetih

razredov Osnovne šole Notranjski odred Cerknica pri pouku zgodovine obiskali veterani Vojne za Slovenijo. Namen obiska je bil devetošolcem popestriti pouk. Iz prve roke so lahko izvedeli, kakšne so bile okoliščine slovenskega osamosvajanja, kot so jih v tem času doživeli slovenski teritorialci in policisti. Član odbora Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Beno Škerlj, in predsednik Območnega odbora Notranjska Policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko, Vojko Otoničar, sta v izredno zanimivem, zgoščenem, a otrokom dostopnem in zlahka razumljivem sproščenem predavanju, vsakemu od treh devetih razredov posebej predstavila dogodke, ki so pripeljali do Vojne

za Slovenijo, in dogodke med vojno samo. Posebno pozornost sta namenila tudi dogajanju pred in med vojno na področju cerkniške občine, kjer so otroci doma. K slovesnemu vzdušju sta pripomogla tudi vojaški prapoščak Stanislav Petavs in policijski praporščak Debeljak, ki sta v razred vkorakala s praporoma. Vsi štirje vojni veterani so seveda nosili značilne uniforme. Učenci vseh treh devetih razredov so predavanje poslušali z velikim zanimanjem in na koncu dobrodušnim veteranom tudi zaploskali. Veterani so cerkniške devetarje obiskali prvič, a so obljubili, da se bodo povabilu z veseljem odzvali tudi prihodnje leto. V Svetu staršev upajo, da je bilo letošnje predavanje veteranov Vojne za Slovenijo začetek dolgoletne tradicije. •ti

FOTO: Tadej Ian

Slovenski vojni veterani pri osnovnošolcih

www.nkr-novice.si

9

Regijske kulturne diagonale

Devet desetletij Godbe Cerknica

Foto: Andreja Jernejčič

Cerknica – Mineva 90 let od ustanovitve Godbe Cerknica, ki jo je leta 1924 ustanovilo Prostovoljno gasilsko društvo Cerknica. S pomočjo rojakov iz Amerike so pri podjetju Giuseppe Bardelli v Trstu kupili prve inštrumente, ki so v Cerknico prispeli 8. decembra 1924, in tako se je začela pisati zgodba enega danes najuspešnejših orkestrov v državi.

Preteklo soboto je Kulturno društvo Godba Cerknica visoko obletnico proslavilo s slavnostno akademijo v Kulturnem domu Cerknica, ki so jo poimenovali Si že slišal našo (z)godbo?

Zvoki Godbe Cerknica namreč odmevajo že 90 let. Ob tej priložnosti je društvo izdalo že 4. album, dvojno zgoščenko z naslovom Srebrno zlato in zbornik z obsežno zbirko fotografij preteklega desetletja. Na slavnostni akademiji so podelili dve priznanji Milana Rudolfa za najprizadevnejše mlade člane godbe, ki sta ju prejela Ita Nagode in Robi Ule, častni znak KD Godbe Cerknica pa sta prejela fotograf Jože Žnidaršič ml. in oblikovalec Jan Petrič. Društvo je imenovalo tudi častnega člana zaradi posebnih zaslug za razvoj in napredek društva. Častni član Godbe Cerknica je postal dolgoletni član, nekdanji predsednik in predan godbenik Tone Urbas.

Na akademiji so se godbeniki spominjali številnih dogodkov pretekle in polpretekle zgodovine ter pomembnih mejnikov v delovanju društva, gledalce pa so popeljali skozi svojo

zgodovino v sliki in besedi. Zvoke godbe je bilo moč prvič slišati na velikonočni ponedeljek leta 1926 pri lipici ob obeh taborih na osrednjem trgu v Cerknici, kasneje pa na številnih povorkah, obletnicah, porokah in pogrebih. Kljub težkim časom v preteklosti, ko je zvok medenine za nekaj časa potihnil, se je godba ohranila do danes, ko velja za eno najboljših koncertih godb pri nas, kar potrjujejo tudi številna priznanja na nacionalni in mednarodni ravni.

Godba Cerknica v jubilejnem letu organizira številne dogodke, prvi se bo v okviru občinskega praznika odvijal že 14. junija na Taboru v Cerknici. Na prireditvi (Z)godbe v Cerknici bodo poleg cerkniške godbe nastopile tudi gostujoče godbe iz Loške doline, Ribnice in Kočevja, pred tem pa se bodo na stojnicah predstavila kulturna društva, ki delujejo v občini Cerknica. Manjkal ne bo niti županov

Nova pridobitev knjižnice Logatec − Knjižnica Logatec je prejela v dar Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja pri SAZU faksimilirano izdajo grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja Iconotheca Valvasoriana. Zbirko je na prireditvi, ki je potekala v Narodnem domu Logatec, predstavil urednik dr. Lojze Gostiša. Valvasorjeva likovna zbirka predstavlja izjemen kulturnozgodovinski spomenik.

Monumentalna faksimilirana izdaja Valvasorjeve likovne zbirke Iconotheca Valvasoriana je sestavljana iz sedemnajstih zvezkov, v katerih je 7.752 grafičnih listov, akvarelvov in risb.

Gre za enega največjih slovenskih založniških projektov, ki je edinstven tudi v svetovnem merilu, saj je dosledno izpeljan faksimilni natis z znanstveno-kritično obdelavo celotnega gradiva. Zbirka je sestavljena iz grafičnih listov in risb mnogih nemških, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih in domačih mojstrov iz druge polovice 15. ter 16. in 17 stoletja. Obsega

Za častnega člana Godbe Cerknica so imenovali Toneta Urbasa, dolgoletnega člana in nekdanjega predsednika Godbe Cerknica (desno). Priznanje mu je podelil predsednik Godbe Cerknica Jošt Rupnik (Yidria Motors). golaž in dobra zabava z ansamblom Kolovrat.

Na slavnostni prireditvi ob dnevu državnosti, 24. junija, nam bodo godbeniki pripravili tradicionalni Poletni večer. V nadaljevanju obljubljajo še fotografsko razstavo v Galeriji Krpan, oktobra se odpravljajo na gostovanje v Pliberk,

leto pa bodo zaključili s tradicionalnim Novoletnim koncertom, za katerega že obljubljajo, da bo poln presenečenj. Tudi ta koncert bo letos jubilejni in sicer že 40. po vrsti. Za božič so zvoki godbe po Cerknici zveneli že davnega leta 1974. •Andreja Jernejčič

Ledena ujma ali ledena lepota

FOTO: valter leban

grafike, risbe in akvarele različnih formatov, ki jih je Valvasor razporedil po tehnikah, nacionalni pripadnosti avtorjev in po temah. Celotno zbirko je razvrstil v osemnajst zvezkov, pri čemer je bil po Valvasorjevi smrti četrti zvezek izgubljen. Faksimile zbirke je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v 100 izvodih.

Umetnostni zgodovinar dr. Lojze Gostiša in sodelavci so projekt delali osem let, saj so vsako grafiko v zbirki znanstveno obdelali in označili v slovenščini, hrvaščini in angleščini. •aj

Na fotografskem natečaju na temo ledene ujme je zmagala fotografija Marka Kočevarja.

Postojna – Februarska ledena ujma, ki je prizadela naše kraje, ni bila samo huda preizkušnja

za ljudi in naravo. Marsikdo, ki je dogajanje opazoval tudi skozi umetniške oči, je v ledenem objemu opazil zanimive motive in jih ujel v fotografski aparat. Mladinski center Postojna (MCP) in postojnska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sta zato objavila natečaj za izbor najboljših fotografij na temo ledene ujme. Ideja zanj se je porodila prostovoljcema MCP iz Češke, Adamu in Marie, ki v Postojni živita v sklopu evropske prostovoljne službe. Na natečaj je 55 avtoric in avtorjev prijavilo 158 del, izmed katerih je strokovna komisija izbrala 20 fotografij, ki so po njihovem merilu najbolje prikazovale neukrotljivo moč narave na eni strani in estetike na drugi. Na ogled so bile na razstavi v MCP, obiskovalci pa so v tem času glasovali za najboljšo fotografijo.

Največ glasov je prejela fotografija Marka Kočevarja (na sliki), druga je bila fotografija Marka Korošca, tretje mesto pa je osvojila fotografija Polone Meze, so nam še povedali v MCP. •vrž

10

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 6. junij 2014

Čarobni prsti v VDC-ju Postojna – Konec maja se je

v Varstveno delovnega centra Postojna cerkniški enoti odprla razstava del z naslovom Moji prsti so lahko tudi čarobni. Na razstavi, ki si jo lahko ogledate do 13. junija, umetniške izdelke članov VDC, od likovnih del, izdelkov iz gline pa vse do izvirnih izdelkov, narejenih iz odpadnega materiala, lahko tudi kupite.

Izkupiček je namenjen nadaljnjemu ustvarjalnemu izražanju varovancev. Poleg omenjenih razstavlja še podmladek KUD PA-LETA, ki je ustvarjal pod mentorstvom prof. likovne pedagogike, Jerneja Dolničarja ter Anžeta Dolničarja. Letošnje likovno ustvarjanje so (že tretje leto zapored) izpeljale men-

torice, članice KUD PA-LETA, Marina Klarič, Marta Kvaternik, Karolina Strle ter predsednica društva, Ivanka Kranjc, katerim želja je, da delo in življenje v VDC-ju predstavijo tudi širši lokalni skupnosti. K sodelovanju so povabile industrijsko oblikovalko Seno Gorkič, ki je vodila ustvarjalne delavnice iz odpadnega materiala, akademski slikar in oblikovalec, David Matej Goljat, pa je vodil izdelovanje del iz gline. Izdelki iz gline so bili skupaj s slikarskimi deli KUD Pa-leta že naslednji dan razstavljeni tudi v cerkvi sv. Volbenka v Zelšah, kjer se je s sklepno prireditvijo zaključil projekt KUD Pa-leta Cerknica, Sprehod ob Cerniškem jezeru.

Vsi mentorji kot tudi povezova-

20 LET RADIA 94

lec programa, Mark Žitnik, Pihalni orkester Kovinoplastika Lož ter Snežna Obreza, ki je z duhovitimi vložki popestrila program so sodelovali prostovolnjo. Od domačih je pod vodstvom Gertrude Zigmund in Majde Intihar sodeloval zborček Zvonček Sonček, ki ga sestavljajo člani VDC-ja in je z lastno glasbeno spremljavo poskrbel, da je bilo prisotnim toplo pri srcu.

Obiskovalce je poleg mentorjev nagovoril tudi direktor VDCja, Peter Plevnik, ki je hvaležen vsem prostovoljcem, ter zbrane in ostalo javnost povabil, da jih obiščejo v VDC-ju, saj so vrata odprta vsem. Ivana Kranjc, iz PA-LETE pa je med drugim izpostavila pomen VDC-ja ter obiskovalcem položila na srce

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

kitajski pregovor, ki se nahaja na eni izmed sten centra: “Kar slišim, pozabim, kar vidim, si zapomnim, kar naredim, znam” ,ter se

vsem zahvalila za sodelovanje. Projekt so podprli Občina Cerknica ter Društvo Sožitje in donator. •dš

Spominska plošča v PVZ Pivka – Konec prejšnjega meseca

Prvega julija bo minilo natanko 20 let, odkar je z rednim oddajanjem začel postojnski Radio 94, ki se je v dveh desetletjih iz majhnega lokalnega radia razvil v regionalno radijsko mrežo, ki pokriva širšo notranjsko in del krasa, deloma pa tudi Ljubljansko kotlino in Vipavsko dolino. Poleg štirih urednikov je v dveh minulih desetletjih program sooblikovalo več kot 150 voditeljev, novinarjev, dopisnikov, glasbenih urednikov in ostalih sodelavcev. V tem času so na radiu predstavili neštete zgodbe malih ljudi, ki jih piše vsakdanje življenje in teme, ki zanimajo ljudi iz naših krajev in vasi, v eter pa poslali tudi številne nasvete, ki olajšajo življenje ter sveže informacije za varno pot in dobro počutje. In seveda veliko raznolike glasbe, tako sodobnih hitov kot nostalgičnih zimzelenčkov in velikih uspešnic 80-ih in 90-ih let, predvsem pa veliko slovenske.

Prav ta, poleg novic iz regije, bo tudi v prihodnosti ostala posebnost Radia 94, ki ne želi podleči komercialni uniformiranosti slovenskega medijskega prostora.

Radio 94 je bil prvih 15 let daleč naokoli poznan tudi po rojstno - dnevnih žurkah, ki so vedno privabile tisoče obiskovalcev. Tradicijo je za nekaj let prekinila gospodarska kriza, ob 20. letnici pa radijci spet pripravljajo zabavo, na katero so povabili glasbenike, ki bodo prav gotovo zadovoljili različne glasbene okuse obiskovalcev.

PRAZNOVANJE 20-LETNICE RADIA 94 in 105-LETNICE MESTA POSTOJNA -

24. JUNIJA

PRED PTC PRIMORKO V POSTOJNI! Akordi, Tabu, Ana Pupedan, Tanja Žagar, Pero Lovšin, Rok´n´band in Outsider.

Od 17.30 dalje - otroško rajanje z Marjanom Uljanom in skupino Malibu.

se je v Parku vojaške zgodovine v Pivki odvijala slovesnost ob postavitvi spominske plošče, ki simbolično zaznamuje dolgoletno plodno bilateralno sodelovanje med Združenimi državami Amerike in Republiko Slovenijo. Spominska plošča je priča preteklosti, sedanjosti ter prihodnosti in bo ti državi še bolj povezala. Na dogodku so bili prisotni predvsem vojaški funkcionarji, veleposlaniki, župani in drugi gostje. Pobudo za postavitev je dalo Veleposlaništvo Združenih držav Amerike, slovesnost pa je bila eden od dogodkov, ki zaznamujejo letošnje pestro dogajanje v Parku vojaške zgodovine, ki je »zadihal s polnimi pljuči«. •pš

Foto: Arhiv PVZ

Zbrani ob odkriti spominski plošči ter na novo posajeni lipi.

11

Razvoj regije

www.nkr-novice.si

Potek sanacije gozdov po ujmi Minili so trije meseci od katastrofalnega žledu, ki je bolj ali manj prizadel več kot polovico slovenskih gozdov. Med najbolj prizadetimi so prav notranjski gozdovi.

Zavod za gozdove Slovenije OE Postojna je takoj po ujmi pričel z aktivnostmi, ki so omogočile kar najhitrejši začetek del na sanaciji poškodovanih gozdov. Tako so bile v najkrajšem možnem času za vse poškodovane gozdove na postojnskem gozdnogospodarskem območju v zasebni lasti izdane generalne odločbe, s katerimi so bile podane glavne usmeritve za sanacijo. V velikih kompleksih državnih gozdov so bile izdane individualne odločbe, ki so koncesionarjem omogočile začetek del. Doslej je bilo na postojnskem območju iz gozda spravljeno 10 odstotkov poškodovane lesne mase.

V slovenskih gozdovih bo zaradi poškodb po ledeni ujmi potrebno po zadnjih ocenah posekati več kot 9 milijonov m3 lesa, samo v postojnskih gozdovih več kot 2 milijona. V sanacijskem načrtu, ki ga je pripravil Zavod za gozdove, je predvideno, da bodo dela na sanaciji gozdov potekala več let. Najobsežnejše delo, ki ga je potrebno opraviti, je posek poškodovanega drevja, še zlasti iglavcev, ker le-ti predstavljajo potencialno nevarnost za prenamnožitev podlubnikov.

Po zadnjih podatkih je bilo v prvih treh mesecih iz gozdov na postojnskem območju pospravljeno 200.000 m3 lesa, kar predstavlja 10 odstotkov poškodovane lesne mase predvidene za posek. Od tega je bilo pospravljeno 160.000 m3 iglavcev (16 odstotkov poškodovanih iglavcev) in 40.000 m3 listavcev (4 odstotkov poškodovanih listavcev). V zasebnih gozdovih je bilo sanirano 140.000 m3 lesa, od tega 110.000 m3 iglavcev (20 odstotkov poškodovanih iglavcev). V državnih gozdovih je delež sanirane lesne mase nekaj nižji, so pa dela v zadnjem obdobju pospešena, saj pri sanaciji sodelujejo tudi izvajalci iz drugih delov Slovenije, ki jih žled ni prizadel, ter izvajalci iz tujine. Trenutno v gozdovih postojnskega območja deluje preko 30 sečnih strojev in vsi razpoložljivi sekači. Ozko grlo pri sanaciji trenutno povzroča odkup oziroma prodaja lesne mase.

Poudarki vsebin generalne odločbe in podaljšanje (skrajnega) roka za izdelavo iglavcev Lastniki gozdov so bili že z generalnimi odločbami, izdanimi v mesecu februarju, pozvani, da pregledajo svoje gozdove in opravijo sanitarno sečnjo ter preventivna varstvena dela ali zagotovijo njihovo izvedbo. Pri tem morajo posekati, izdelati in odpeljati iz gozda vsa drevesa, ki so izruvana, odlomljena, močno nagnjena ali imajo močno poškodovano krošnjo (več kot 1/3 poškodovane krošnje pri iglavcih in več kot 80 odstotkov poškodovane krošnje pri listavcih). Prednostno je potrebno iz gozda odstraniti poškodovane iglavce ter vzpostaviti gozdno higieno tako, da se polomljeni vrhovi in tanjša drevesa iglavcev razžagajo in zložijo v kupe ali odstranijo iz gozda. Poškodovani iglavci, zlasti smreka, namreč predstavljajo potencialno nevarnost za prenamnožitev podlubnikov, ki lahko že sedaj ogromno škodo močno povečajo. Ravno zaradi tega je bil rok za sanacijo iglavcev, določen z generalno odločbo, izredno kratek–15. maj 2014.

Zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda je omogočil, da smo rok za sanacijo iglavcev podaljšali

Danci v naših krajih

do 20. marca 2015 z izdajo nove odločbe, ki je objavljena na oglasni deski krajevne enote, ki je odločbo izdala, ter na e-portalu http://e-uprava.gov.si/euprava/oglasnaDeska.euprava. Ne glede na skrajni rok za sanacijo iglavcev velja opozoriti, da je potrebno poškodovane iglavce čim prej odstraniti iz gozda, saj predstavlja velika količina poškodovane lesne mase ob ugodnih vremenskih razmerah veliko nevarnost za pojav podlubnikov.

Generalna odločba med drugim zavezuje lastnike gozdov, da so dolžni ob ugotovitvi pojava podlubnikov v njihovem gozdu, sanacijo iglavcev izvesti v 21 dneh od ugotovitve pojava podlubnikov.

Potrebno je tudi opozoriti, da morajo

FOTO: ARHIV MARKO CVETKO

Kot nam je povedal organizator in vodja tekmovanja Boštjan Rudolf, so piloti izkoristili ugodno vreme za dober trening pred letošnjimi pomembnimi tekmovanji, prijetno druženje in predvsem varno in uspešno tekmovalno letenje. Vikend tekmo so materialno podprli Aviopub iz Postojne, klet Kavalič iz Kopra in Aeroklub Postojna.

Frenk Prelec, univ. dipl. inž.gozd.

Pivka – V maju je Pivško društvo starodobnikov Martin Krpan gostilo že 5. Dobrodelno srečanje starodobnih vozil. Člani društva namreč vsako leto organizirajo obsežno akcijo zbiranja plastičnih zamaškov, ki jih nato oddajo, denarni izkupiček pa namenijo nekomu, ki mu denar prav pride. Letos so na sami prireditvi dobili preko tristo kilogramov zamaškov, veliko so jih po besedah Valterja Šajna nabrali tudi že med letom. Približno osemdeset udeležencev prireditve se je iz okoliških krajev, nekaj pa tudi z drugega konca Slovenije, v Pivko pripeljalo z 41 vozili. Po uvodnem delu in zajtrku je sledila razstava vozil, predstavitev električnega avtomobila, srečelov, predstavitev društva Varuhi kladiv, predavanje o uporabi avtomatskega defibrilatorja ter panoramska vožnja. Prireditev so zaključili v poznih popoldanskih urah v dobrem vzdušju s podelitvijo pokalov in zahval. •pš

Pripravljeni na panoramsko vožnjo.

FOTO: Društvo starodobnikov Pivka

Jadralni piloti tekmovali

lastniki poškodovanih gozdov pred začetkom sanitarne sečnje pridobiti usmeritve za posek poškodovanega drevja na krajevni enoti Zavoda za gozdove, ki je odločbo izdala.

Lastniki gozdov morajo v roku 8 dni po zaključku sanacijskih del in ureditvi sečišča obvestiti revirnega gozdarja in mu javiti količinsko in vrstno sestavo sanitarne sečnje in poročati o drugih izvedenih ukrepih.

Stanje podlubnikov strokovni delavci Zavoda za gozdove redno spremljajo in bodo ob ugotovitvi pojava podlubnikov v gozdovih, katerih lastniki še niso pričeli s sanacijo, ustrezno ukrepali.

5. srečanje starodobnikov

V sredini maja je notranjsko-kraško regijo, na povabilo članov društva Modro nebo obiskala skupina 23 Dancev. Gostje, sicer člani danskega pohodnega društva, so bili nastanjeni pri različnih ponudnikih prenočišč v občinah Pivka in Cerknica. V večdnevnem pohodniškem paketu, ki ga je sofinancirala tudi občina Cerknica, so spoznali številne značilnosti občin Pivka, Postojna, Cerknica in Loška dolina.

Med drugim so si ogledali pivški Park vojaške zgodovine in Šilentabor, Rakov Škocjan s kraškimi pojavi, se povzpeli na Slivnico, od koder so z navdušenjem zrli na Cerkniško jezero, in se spustili v podzemlje Križne jame.

Poleg lepot regije so imeli obiskovalci možnost spoznati tudi lokalno kulinariko. Pohodnike je naša dežela tako očarala, da se nameravajo vrniti že naslednje leto, posamezniki pa o tem razmišljajo že za jesenski čas. Priložnosti za turizem, še posebej pohodniški, torej imamo, od lokalne skupnosti pa je odvisno, kako bo znala naravne in kulturne značilnosti povezati v dobro organizirano in kakovostno izpeljano ponudbo. •dš

Na postojnskem letališču se je v nedeljo, 25. maja, končalo vikend tekmovanje v jadralnem letenju, ki ga je uspešno organiziral domači aeroklub. Poleg domačinov so sodelovali piloti iz LC Maribor, Lesce, Aerokluba Ljubljana in Edvard Rusijan Nova Gorica. Skupaj je tekmovalo 13 pilotov, ki so se v odprtem razredu pomerili v dveh tekmovalnih dneh.

FOTO: Frenk Prelec

Prejeli smo

12

Šport

Notranjsko-kraške novice

petek, 6. junij 2014

»Podpora je za športnika nujna« Jan Urbas, 25-letni hokejist iz Dolenje vasi pri Cerknici, je eden naših najboljših hokejistov. Na drsalkah je stal pri dveh letih in pol.

Pri komaj sedemnajstih je odšel trenirat v tujino. Danes svoje znanje prinaša nazaj. Z odličnimi nastopi za slovensko reprezentanco je opozoril nase že pred časom, prav letošnje leto pa bi utegnilo biti zanj najpomembnejše v karieri doslej. Blestel je na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji, kjer je bil s petimi goli najboljši strelec slovenske reprezentance, in še prej nastopil na olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je z našimi risi pisal zgodovino slovenskega hokeja. V začetku julija odhaja na preizkušnjo v Washington. Če mu bo naklonjena tudi sreča, bo zanj pomenila vstopnico v NHL, najmočnejšo ligo na svetu. Zato se trenutno doma že intenzivno pripravlja na naslednjo sezono. A si je kljub temu vzel čas za gostovanje na primorsko-notranjski specialni olimpijadi, kjer je najboljšim tekmovalcem podeljeval kolajne. Ob tej priložnosti smo se z njim pogovarjali tudi mi.

okolja, domačega kraja, kot sem je deležen sam. Zelo lepo je priti domov, ko te tako sprejmejo.

Od doma ste se sicer ločili že zelo mladi. Pri komaj 17 letih ste odšli trenirat na Švedsko. Pogumna odločitev, ki zahteva zrelega in odgovornega mladega človeka.

Posledica česa je bila?

V Sloveniji prave prihodnosti v hokeju takrat ni bilo, zato sem se odločal med tem, ali grem v tujino ali pustim hokej in se posvetim samo šoli. Potem sem dobil možnost preizkušnje na Švedskem, šel tja in ostal. V verjetno izhaja, da me tako tujini imaš kot mlad športnik Se radi udeležujete dogodkov, Zdaj pa sem že začel s priprapodpirajo. Že ko sem leta 2010 veliko boljše pogoje. Veliko ki imajo družbeno odgovoren vami na naslednjo sezono. Ne za člansko reprezentanco nasveč te naučijo, ker imajo tudi morem si privoščiti daljšega značaj? topil na svetovnem prvenstvu veliko več izkušenj. Več je Če ima dogodek dober namen, počitka, ker moram biti optiv Ljubljani, so mi naredili treningov in individualnega se ga z veseljem udeležim. Sicer malno pripravljen.

Vaši sovaščani, ki vas zvesto sprejem. Prav tako po vrnitvi iz dela, s tem pa pridejo tudi pa nisem rad medijsko razpozŠvedske. Ob povratku iz Koreje boljši rezultati. V Sloveniji, kjer podpirajo, so vam ob vrnitvi naven oziroma izpostavljen. so me pričakali na letališču, je sedem dvoran, to že časovno iz Koreje pripravili zelo lep Nisem nek samopromotor. ni mogoče, zato se večina mlasprejem. V velikem številu so ker je bila že prepozna ura, da Vzgojen sem skromno. Tudi dih hokejistov hodi preizkušat vas prišli pričakat na letališče. bi sprejem organizirali v vasi. zato včasih kakšen televizijski Ja, takšna podpora je res nekaj v tujino.

Ste močno povezani s svojim nastop odklonim. posebnega, vsakič sem je zelo Bili so tudi težki trenutki, a ob Ste trenutno na počitnicah? domačim krajem? vesel. Za športnika je nekaj podpori staršev sem nekako šel Po vrnitvi s svetovnega prven- Vas, iz katere prihajam, je najlepšega, da ima takšno čez vse preizkušnje. Za takšno majhna, vsi se poznamo in stva v Južni Koreji sem si vzel podporo prijateljev, družine, odločitev moraš biti dovolj družimo med seboj. Iz tega 14 dni počitka brez treningov. močan. Vsako naslednje leto je bilo lažje in sem se navadil. Življenje sicer zaznamujejo predvsem treningi in tekme ter potovanja. Prosti čas, kolikor ga sploh ostane, izkoristiš predvsem za počitek.

Dolenja vas – Preteklo nedeljo so v idiličnem okolju Cerkniškega Tudi šolanja v teh letih jezera tekači tekli že 18. leto, organizatorji – Športna zveza Cerknica niste opustili?

– so jih našteli kar 210. Tek okoli Cerkniškega jezera je bil hkrati tudi Pred odhodom na Švedsko četrti tek za Notranjski tekaški pokal ELGONova, ki se iz Cerknice seli sem zaključil tri leta srednje v Logatec. strojne šole, v četrtem letniku pa so mi šli profesorji toliko na roko, da sem lahko izpite in Kot je že utečena praksa, so tekači tekli v več kategorijah po starostih in spolih, najhitrejši pa so nato maturo opravil po vrnitvi dobili priznanja, praktične nagrade in medalje. Med ženskami je bila najhitrejša Maja Peperko, domov. Potem sem se vpisal na na drugo mesto se je uvrstila Kristina Bele, tretja je v cilj pritekla Nataša Aničič. Jože Petkovšek je slavil med moškimi, ki je progo, dolgo 11 kilometrov in pol, pretekel v rekordnem času, 41 minut in višjo strojno šolo v Postojni, kjer mi grejo prav tako zelo 7 sekund, drugo mesto si je pritekel Borut Albreht, tik za petami pa mu je bil tretjeuvrščeni Denis Guzelj. Rezultate po posameznih kategorijah glede na starost in spol si lahko ogledate tudi na strani nasproti, celo razpišejo kakšen telesno kulturnega društva Sovica www.drusto-sovica.si. Tam boste našli tudi skupno točkovanje Notranjskega tekaškega pokala in trenutne uvrstitve tekačev. Otroci so kot po navadi tekli na 700, 1000 in 1500 metrov. Tudi letos bodo tekači ob zaključku NTP 2014 , ki se bodo udeležili vseh tekov, prejeli posebna priznanja – poleg tistih najhitrejših seveda. Zato vas organizatorji vabijo, da se udeležite naslednjega teka za NTP. Olimpijski tek po Logatcu bo v nedeljo, 15. junija. •aj

Tekli okoli jezera

Foto: Valter Leban

Jan Urbas, hokejist, ki ga sredi noči vsa vas pričaka na letališču

Jan Urbas se po vrnitvi z Nemčije na prihodnjo sezono trenutno pripravlja doma. Pri kondicijskih treningih mu zato, kot pravi, prav prideta tudi bližina Slivnice in Javornikov. dodaten izpitni rok poleti.

Ostali so mi še trije izpiti in diploma. Šolanja definitivno ne smeš zapostaviti, čeprav je včasih težko najti voljo še za to. Kariera profesionalnega športnika je namreč omejena, traja nekje do 35 leta.

Začela pa se je …

Kot so mi povedali, sem drsal pri dveh letih in pol, pri treh in pol pa so me že začeli vozit v Ljubljano na treninge. Zgodaj, ja.

In kdaj je vaš oče ugotovil, da je ta fant zares pravi talent?

Po moje kar hitro. Že kot otrok sem bil v Olimpiji med boljšimi. Čeprav niste recimo iz Jesenic, ampak iz Cerknice, ki na tem področju nima tradicije …

Zasluge je imel predvsem oče, tudi sam velik ljubitelj hokeja, ki pa v mladosti ni imel možnosti in pogojev, da bi lahko postal profesionalni igralec, se je pa s hokejem ukvarjal rekreativno v amaterski ligi.

Zato me je toliko bolj spodbujal in vlagal vame.

Sicer pa so starejši že včasih igrali hokej na Cerkniškem

jezeru, ko je bilo še več ledu in se je dlje obdržal. Zdaj pa imamo »drsališče« pred gasilskim domom, kjer igrajo hokej na rolerjih. Mladi in stari.

Za to ste bržkone »krivi« vi, ki ste jih navdušili s svojimi uspehi?

Gotovo jih je vzpodbudilo.

To sezono ste bili v Nemčiji.

Kakšni so cilji za naprej?

Dobil sem enkratno priložnost.

Podpisal sem predpogodbo z Washington Capitals. To je klub v NHL (The National Hockey League, severnoameriška profesionalna hokejska liga, op. p.). 4. julija se odpravljam tja na preizkušnjo.

Torej prvi korak na poti proti najmočnejši ligi na svetu?

Ja. Res enkratna priložnost, ki sem jo čakal in dočakal. Zdaj jo je treba samo še izkoristiti. In imeti mogoče malo sreče. Če se bodo odločili, da me hočejo, bom šel avgusta nazaj. Če ne, pa kam drugam v Evropi.

Upam, da ostanete v Ameriki.

Upam, hvala.

•Veronika Rupnik Ženko

Najihtrejši tekači so prejeli medalje in praktične nagrade.

Postojna – Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna je pred dnevi gostila 21. igre Specialne olimpijade Slovenije Primorsko-notranjske regije. Tekmovanja se je udeležilo 140 otrok in mladostnikov z zmerno in težko motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v šole, zavode in varstveno delovne centre v regiji. Cilj iger sicer ni samo športno udejstvovanje tekmovalcev, ampak predvsem socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju ter razvijanje spodbudnega odnosa okolice do oseb z motnjami v duševnem razvoju.

Zmagovalci so prav vsi tekmovalci, tekmujejo pa v duhu gesla: »Pustite mi zmagati. Če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.« Najboljšim tekmovalcem, ki so se pomerili v atletiki, elementih košarke in balinanju, je medalje podeljeval naš uspešni hokejist Jan Urbas. •vrž

Foto: Valter Leban

Foto: Andreja Jernejčič

Športne igre s socialno noto

www.nkr-novice.si

www. cerknica.si

Iz občinske hiše

13

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

7. Bistrški tek Tekaško društvo Bistrc v soboto, 14. junija, organizira tradicionalni 7. Bistrški tek. Tek sodi v serijo Primorskih članskih in mladinskih pokalnih tekov. Najhitrejši tekač in tekačica v članski konkurenci prejmeta denarno nagrado 100 evrov.

Letos se bo na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico teklo že sedmič. Prireditve se vsako leto udeleži okrog 120 tekačev v članski ter 150 otrok v mladinski konkurenci, prireditev pa zelo radi obiščejo tudi številni spremljevalci in gledalci. Vsako leto tek gosti tudi nekaj tekačev iz tujine, predvsem iz Hrvaške in Italije. Šolska mladina bo tekla na razdaljah 300, 600, 1000 in 2000 m, odrasli pa na 10 km krožni, ki je speljana po dobro utrjenih makadamskih poteh skozi borov gozd ter po planem med cvetočimi kraškimi travniki, na katerih se pase drobnica. Na progi je odlično poskrbljeno za varnost udeležencev, število okrepčevalnic je prilagojeno vremenu (naj-

manj dve). Start teka v članski konkurenci je ob 17.00, mladinski teki pa začnejo ob 14.00.

Ob 15.00 bo zabavni spretnosti poligon za predšolske otroke. Štartnina za članski tek je v predprijavi 8 evrov (do 8. 6.), kasneje 10 evrov in vključuje odličen topel obrok, osvežilne napitke in prigrizke ob progi in na ciljnem prostoru ter praktično darilo.

Startnina za mladinske teke je 2 evra in zajema vse razen praktičnega darila. Novost, za nemesni obrok sprejemamo naročila do 8. 6. Prijave na info@tdbidstrc.org ali na 040 520 120. Ostale informacije o poteku proge (profil, zemljevid, fotografije …, in organizaciji dobite na www.tdbistrc.org. •gk

Foto: arhiv društva

Odlični Franci Velišček

V Brnu na Češkem je v maju potekalo svetovno prvenstvo za mlajše člane, ki so se ga udeležili tudi slovenski tekmovalci in tekmovalke. Notranjci smo ob tem lahko še posebej zadovoljni, saj je Cerkničan Franci Velišček ugnal vso konkurenco do 23. leta starosti in s tem osvojil naslov svetovnega prvaka. V finalu posameznikov je v prvi finalni skupini podrl 658 kegljev ter za las prehitel Hrvata Hrvoja Marinovića (657 kegljev), na tretje mesto pa se je s 648 keglji uvrstil Madžar Janos Brancsek.

Iskrene čestitke in veliko športnih uspehov tudi v bodoče! •dš

14

Obvestila in horoskop

Notranjsko-kraške novice

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 15 eur, okvirčka 5 eur (DDV ni vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa, do 110 znakov na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjske novice, d.o.o., Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 42 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 15 eur. (DDV ni vključen v ceno)

Trgovinsko opremo za tekstil, stenske police, prodajni pult, štiri prostostoječa stojala, obešalnike, POS tiskanik in svetlobni napis . Cena: 600 eur oziroma po dogvoru. Tel.: 031 850 414.

OVEN Končno se bodo stvari začele urejati in postopoma boste lažje zadihali. Že v prvih dneh junija se bodo začele dogajati romantične dogodivščine, ki bi vas lahko popolnoma obnorele. Pri ljubezni nikar ne mešajte financ, saj vas bo pomanjkanje denarja ta mesec spravljalo ob živce. Poslušajte nasvet glede denarja.

Volje vam ne bo primanjkovalo, a zaradi nervoze bi se lahko poškodovali. Prepiri doma bodo nekaj običajnega.

DVOJČKA Stres se bo počasi zmanjšal, a kaj ko boste v glavnem brez denarja. Finance bodo zahtevale posebno pozornost! Nikar ne kupujte nepotrebnih stvari. V ljubezni boste žalostni, možno je, da vas bodo zelo razočarali. Čustvena osamljenost bo prisotna. Konec junija se bo stanje popravilo, počasi boste okrevali od vseh stvari. Ta mesec več počivajte, napolnite si baterije. Toda nikar se ne predajte lenobi!

Kupim Kmetijsko zemljišče ali gozd. Tel.: 041 751 266.

RAK Prve tri tedne boste tako šarmantni, da se vam bodo na cesti vsi po vrsti nasmihali. Dobro boste izgledali, vsi se bodo želeli družiti z vami.

Prisostvovali boste več družabnim dogajanjem. Tudi srečanja s starimi prijatelji bodo končno zaživela. Tam bi lahko tudi spoznali kakšno šarmantno osebo. Če še študirate, je to idealen čas, da se dobro pripravite za izpite. Nujno boste rabili več spanja in sprostitve.

Nepremičnine Prodam Etažno stanovanje (143m2) s pripadajočim zemljiščem (350m2) v središču Cerknice v bližini šole. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 751 118.

LEV Dogajanja, povezana z ljubeznijo, bodo pestra. Zanimal vas bo nekdo, ki je vedno v središču pozornosti in je tudi zelo privlačen. Koliko boste uspešni, je odvisno od vas in vašega šarma. V službi se boste dobro počutili, razumevanje s sodelavci bo na odličnem nivoju. Pri rekreaciji pazite, ker se lahko poškodujete.

Malce si odpočijte, da boste sproščeni. Čim več se družite in spoznavajte nove ljudi.

Oddam Stanovanje, sobo ali ležišče v centru Logatca, objekt obnovljen 2007, opremljen. Cena:130 eur/ osebo s stroški vred. Tel.: 041 765 877.

Stanovanje – novo, dokončano 2013 (61 m2) s shrambo in parkirišči. Cena: 99.000 eur. Tel.: 041 634 151;ElekStanovanje, lepo urejeno na mirni trokovina d.o.o. Potoška cesta 12a lokaciji, velikost 45 m2. (dnevna soba 1370 Logatec. s kuhinjo, spalnica, otroška soba, kopalnica) vseljivo takoj za daljši čas.

2 Stanovanje (66m ) na Tovarniški 12 v Mesečna najemnina 220 evrov in Logatcu, opremljena kuhinja, balkon, stroški, varščina v višini enomesečne garaža in vrt. Cena: 90.000 eur. Tel.: najemnine. Tel.: 070 533 030.

051 259 051.

Gradbeno parcelo (800 m2) z gradbenim dovoljenjem za enostanovanjsko hišo (125 m2) v Postojni na Cesti v Staro vas, blizu Šolskega centra. Odprto gradbišče, vsa infrastruktura in asfalt na parceli, možnost nakupa sosednje parcele v izmeri 1000 m2 za simbolično ceno.

Tel.: 040 634 283.

Anine zvezde

BIK Prve tri tedne se boste v ljubezni imeli krasno. Dobro se boste počutili, tudi vaš izgled bo dober. Flirtali boste vsepovsod, a v vas bo tlel nek nemir. Nekdo bi se lahko zaljubil v vas. Poslovno življenje bo zelo živahno, zelo veliko boste morali delati, a zadovoljni sploh ne boste. S sodelavci se boste dobro razumeli.

Neke stare zdravstvene težave bi vas lahko znova opomnile, da morate k zdravniku. Čim več se družite!

Prodam

Manjšo hišo (30 m2), parcela 300 m2, obnovljeno 2009, opremljeno, s pokritim parkiriščem, teraso in vrtom. Cena: 79.000 eur. Tel.: 051 337 875.

petek, 6. junij 2014

Drugo Nega psov, mačk, malih živali, akupresura, masaža, etologija, psihologija živali.Tel 041 626 175 ali 031 689 726, freweb.siol.net/vesbo.

Poskrbimo za vaše dobro počutje.

Urejanje gospodinjstva, notranja in zunanja dela, pomoč pri gospodinjskih Kmetijsko zemljišče, 1370 m2, opravilih. Zanesljivo in diskretno. možna prodaja po delih, primerno za Arabela s.p. Logatec Tel.: 040 435 515. vrtnarjenje v središču Postojne. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 522 003. Žanjemo žita na malih površinah z mini kombajnom, ki ga z lahkoto voGozd – 73,4 arov v Planini pri zimo iz kraja v kraj. Tel.: 070 754 468.

Rakeku. Tel.: 05 756 50 66.

AKCI

JA

Gsm: 041 336 881

ogled po predhodnem klicu

Diskontna prodaja vrhunske keramike GRANITO GRES priznanih italijanskih proizvajalcev.

- kopalniška stenska in talna keramika - talno gretje - notranja keramika - poliran gres - imitacija lesa - zunanja keramika granito gres

Cena 1. klase 8 - 15 Eur/m2 Dostava fco kupec 2-3 dni

ogled v Logatcu INTROCOM d.o.o., Zelenica 7, 1370 Logatec

Zahvala Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005 Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica Direktorica: Jelka Lekše.

Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen.

Tehnična urednica: Brigita Kavčič.

Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Priloga: Bistriški informator za Občane Ilirska Bistrica.

Naklada: 5.240 Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Delo d.d., Ljubljana. Naklada: 23.800 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 041 705 090 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Spletna stran: www.nkr-novice.si.

Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Tiho, skromno, kakor je živela, nas je v 82. letu starosti zapustila naša draga IVANKA BOBEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Zdravstvenemu domu Ilirska Bistrica, Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, g. župniku za opravljen obred, košanskim pevcem za zapete žalostinke, sosedi Martini za poslovilni govor ter pogrebni službi JP Komunala Ilirska Bistrica. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni!

Janeževo Brdo, 20. maj 2014

DEVICA Junij bo mesec, ko bo vaše čustveno življenje precej neobičajno, ker boste imeli drugačne potrebe in pričakovanja kot partner. V mislih boste oddaljeni tisoč kilometrov. Spominjali se boste neke stare zveze, nepozabljena ljubezen vas bo povsem okupirala. V juniju si boste želeli več. Projekti v službi vam bodo šli odlično od rok, sodelavci pa vam bodo z veseljem prisluhnili. Zdravstvenih težav ne bo, vam bo pa primanjkovalo koncentracije in hitro se boste utrudili. V zadnjem tednu junija se izogibajte večjim naporom. Kontakirajte prijatelje, ki jih niste slišali in videli že zelo dolgo.

TEHTNICA Na ljubezenskem področju bo končno šlo tako, kot bi moralo. A konec meseca bi lahko prišlo do nekih prepirov s partnerjem, boste zato imeli težek čas. Zelo zaskrbljeni boste in rezervirani. To bo čas, ki ga izkoristite tako, da analizirate vse probleme, ki jih imate v zvezi. Vseeno boste polni strasti in erotičnega naboja. Bodite pozorni na odločitve, ki jih sprejemate v tem obdobju. To, kar se vam zdaj zdi dobro, vam bo že čez 2 meseca kratilo spanec. V službi se bo vse zakompliciralo. Pazite na denar. Bodite bolj previdni, lahko se poškodujete. ŠKORPIJON Do 23. junija bo vse v znamenju ljubezni. To bo čas, ko boste posebno pozornost posvetili partnerju. Imeli boste močno željo po partnerju, željni boste ljubezni in pozornosti. Iskali boste dokaze ljubezni. Če niste v zvezi, boste naredili vse, da bi zvezo našli. Preveč boste zapravljali. Več časa posvetite zdravju. V juniju boste žal tudi nasilni. Vzemite se v roke! Možne so poškodbe. Če imate nedokončan študij, je zdaj čas, da ga končate. Obiščite nekoč drago osebo, ki živi stran od vas.

STRELEC Delo bo ta mesec vaš center sveta. Vse se bo vrtelo okrog dela, saj vam zadnje mesece ni šlo najbolje. V ljubezni bo veliko intimnih težav, razmislite malo o tem. Imeli boste prevelika pričakovanja. Stare težave v zvezi, spet bi se lahko prepirali. Karkoli boste delali, bolje vam bo šlo v teamu. Če podpisujete kakšne pogodbe, bodite zelo pazljivi. Ledvične težave, koža, vene in krvni sladkor, vse to bi vam lahko zadajalo težave. Jejte lahko in svežo hrano in veliko pijte.

KOZOROG Junij prinaša razburljivo čustveno atmosfero. Če ste v zvezi ali poročeni, boste sumili v investicijo za obstanek odnosa. Ne boste prav razpoloženi, saj vas bo partner delal ljubosumne. Najboljše, kar lahko storite, je, da ne sumite preveč in da se okoli tega ne prepirate. Odločitev zdaj ne sprejemajte. Ljudje okoli vas ne vedo, da ste še kako resni, ko gre za denar ali kariero. Dokažite jim, a opozarjam vas, da ni vse v poslu. Muči vas prevelika teža, razmislite o tem. Sprejmite pomoč!

VODNAR Zdaj je čas za flirtanje in avanture. Doživeli boste mnoga čustvena in erotična srečanja. Ker ljubite novosti in eksperimente, ne boste odbili nobenega predloga. Netili boste tuje strasti. Toda pazite, da ne boste pretiravali, ker potem ne bo dobro. Pazite, da ne zamešate stvari. Najbolj romantičen čas bo konec junija. Pri delu boste zelo kreativni, pokazali boste svoje talente. Priložnost za napredovanje se bo ponudila, a bo zaenkrat ostalo samo pri besedah. Pazite na dokumente, ne jemljite kreditov. Več se družite, pokličite družino in prijatelje.

RIBI Veliko boste razmišljali o ljubezni. Pokažite svojo ljubezen partnerju.

Družabno življenje bo pestro, okolica vas bo sprejemala kot zelo zabavno osebo. Komplimente boste delili kot za stavo. Uporabite diplomacijo, ki jo boste v bodočnosti zelo potrebovali, saj se vam pripravljajo neke nezaželjene situacije.

Največ težav bo z otroki in družino . težave bodo tudi v intimi. Poslovno zaenkrat brez sprememb. Pazljivo z denarjem.

Napovednik in razvedrilo

www.nkr-novice.si

Anatripis s.p.

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 20. junija do 3. julija. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 16. junija, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Le kdo si v današnjem hitrem tempu ne želi in zasluži malce sprostitve

e masaž

lajšanje bolečin

limfna drenaža

zdravljenje

15

a

kriolipoliz

Prireditve, predavanja

Limfna drenaža je zelo primerna metoda za razstrupljanje telesa tudi takrat, ko smo zdravi in nimamo ne zdravstvenih in ne kozmetičnih težav, krepi imunski sistem in deluje anti -stresno.

8. 6. grad Snežnik – državno prvenstvo v ročni košnji trave in igre med ostrnicami, ob 13. uri.

7. 6. Botanično ornitološki sprehod po Pivškem, pričetek ob 7.30 izpred ekomuzeja Pivških presihajočih jezer.

Rezervacije na: 041 502 114, Mojca

10. 6. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Enota Rakek, pravljična ura in ustvarjalna delavnica za otroke od 4.leta dalje, ob 17. uri.

11. 6. Knjižnica Jožeta Udoviča Enota Ivana Čampa Nova vas, pravljična ura in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje, ob 17.uri.

11. 6. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, predavanje o starih zemljevidih, predava gospa Stanka Golob, ob 19.uri.

12. 6. Knjižica Jožeta Udoviča Cerknica, Modrina neba – pravljična urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure.

Anatripis klasična masaža Mojca Rus Smodiš s.p., Jačka 14b, 1370 Logatec

12. 6. Knjižnica Jožeta Udoviča Enota Maričke Žnidaršič Stari trg, pravljična urica in ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje, ob 18. uri.

13. 6. Knjižica Jožeta Udoviča Cerknica, Modrina neba – pravljična urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure.

14. 6. Slovesna maša z blagoslovom obnovljene notranjosti župnijske cerkve sv. Štefana v Dolnji Košani ob 21.uri.

14. 6. Shod v Trnju.

Kultura 6. 6. Cerkev sv. Volbenka Zelše, letni koncert MePZ Cluster KD Rak Rakek.

6. 6. Grad Snežnik, kulturni večer Loška dolina na filmskem platnu, ob 20 uri.

7. 6. Gornja Košana (sredi vasi),srečanje klap, ob 20 uri.

14. 6. Ravbarjev stolp Planina, 9. Ravbarjev večer, ob 20 uri.

14. 6. Cerkev sv. Volbenka Zelše, koncert umetne-ljudske in lovske pesmi z Lovskim pevskim zborom Martin Krpan Bloke. Gostje koncerta klapa Galeb.

15. 6.Trg sprave in miru Begunje – kulturna prireditev »Na lepi Menišiji« ob 17.uri; v primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani kulturno družabnega središča Menišija v Begunjah.

Razstave 6. 6. Grad Snežnik, razstava ročnih del v rišelje tehniki društva Ostrnice, ob 19 uri.

Šport in rekreacija 8. 6. Nepredvidljiva cuprnija,Pohod na Slivnico, štart s parkirišča pod vznožjem, ob 14 uri.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: SPROŠČANJE JE SPREJEMANJE 1. nagrada: 60 minut masaže ali bioterapije: Tanja Gale, Prem 15a, 6255 Prem; 2. nagrada: 45 minut masaže ali bioterapije: Anto Blaževič, Padlih borcev 10, 6258 Prestranek; 3. nagrada: 30 minut masaže hrbta ali bioterapije: Doroteja Nared, Vodovodna pot 40, 1381 Rakek. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Frizerski studio Tamara, Dolomitskega odreda 6, Postojna, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Anatripis klasična masaža Mojca Rus Smodiš s. p., Jačka 14b, 1370 Logatec. 1.nagrada: limfna drenaža 60 min; 2.nagrada: limfna drenaža 30 min.

Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjske novice, d.o.o., Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica prispeli do petka, 13. junija 2014.

11

Nagradna križanka / kupon

Ime: Priimek: Naslov: Geslo:



Oglašujte z nami!

21. 6. 2014 ob 19. uri na Taborniški koči, Kovk nad Ajdovščino Rotaract klub Ajdovščina - Logatec vas vabi, da se nam pridružite na astronomsko obarvani noči, kjer bomo ob igrah, druženju in opazovanju neba skupaj izpolnili željo otrokom družine v finančni stiski iz Logatca.

Na Kovk se z nami lahko podate tudi peš. Vzpon (pribl. 2 uri) bomo pričeli ob 17. uri v Ajdovščini.

Dobrodelni prispevek 15 eur vključuje: popoldanske igre, predavanje astronomov, opazovanje s teleskopi, večerjo, brezalkoholno pijačo, prigrizke, nočitev in zajtrk.

Več info in prijave na: prijave@rotaract-ajdovscina-logatec.si

MALI OGLASI

Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjske novice, d.o.o., Cesta 4. maja 61, 1380 Cerknica ali po e-pošti: urednistvo@ nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

16

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

Stare slike obujajo pozabljene trenutke

Z Vrha pri Sveti Trojici

15 ustvarjalcev, 30 tisoč obiskovalcev na mesec, 1650 objavljenih in predstavljenih fotografij, opisov za 5.000 tipkanih stran, preko 4.000 komentarjev in nešteto nekoč pozabljenih in ponovno obujenih trenutkov iz preteklosti. Vse to in še več so Stare slike – spletna stran, ki je brez kakršnekoli denarne pomoči z delom predanih prostovoljcev pokazala, kaj lahko naredi ljubezen do preteklosti in starih fotografij. Čeprav so Stare slike utečeno delo več prostovoljcev – od dela na terenu do objavljana na internetu – smo se pogovarjali z Milošem Tonijem, idejnim vodjo projekta Stare slike, ki je najprej zaživel na spletni strani www.stareslike.cerknica. org in se potem razširil.

FOTO: arhiv stareslike.cerknica.org

Kako so nastale Stare slike?

Januarja 2010 sem prišel na idejo, da bi začel objavljati stare slike iz kufra mojega očeta, kjer sem našel 200 filmov, zato sem se odločil, da bom kakšno fotografijo objavil. Te slike so bile tako dobro sprejete, da sem si rekel, da bom zdržal dokler ne objavim 100 slik, kar je trajalo dobre 3 mesece.

Odziv je bil neverjeten. Potem je prišlo do številke 500 slik, ko smo se prvič dobili. Drugače komuniciramo preko elektronskih kanalov. Januarja smo praznovali 4 leta, torej teče 5. leto. Sedaj se nas je zbralo okoli 15 entuziastov, ki jih take stvari zanimajo, in vsak prispeva nekaj prispevkov na leto. To je timsko delo, vendar se dobimo le dvakrat ali trikrat na leto.

Kje dobite fotografije?

Fotografije prispevajo kar ljudje, puščajo mi jih v nabiralniku ali v vrečki, ki jo obesijo na kljuko. Količine gredo v desettisoče. Teh slik je ogromno, vendar potrebujemo slike z zgodbo. Vzamemo slike nekje do leta 1970, včasih se sicer tudi prekršimo, posebna kategorija so šolske slike, radi bi zbrali vse slike, kar jih je bilo na našem območju v tem obdobju narejenih in uganili, kateri ljudje so na teh fotografijah. Na fotografije in članke so možni komentarji bralcev.

Stare slike so se iz strani razširile tudi drugam. Kako?

Dobro sodelujemo z Etnografskim muzejem, kjer so nam na voljo in nam dajo kar

petek, 6. junij 2014

Slovenci, vrhunski šport in podjetništvo Olimpijade so prikupna reč. Še posebej zimske. Že v časih, ko sem bil še mlad, so ljudje prav radi otroke pogledali, ko so ti pozimi na snegu norčije uganjali. Še posebej pa srce ogreje, ko človek vidi, da se ves slovenski narod čez noč na hitro poenoti in kot eden za naše športnike navija, da čim več kolajn domov prineso in da jih pri tem cel svet časti. Letos so naši fantje in dekleta v daljni Rusiji še posebej dobro bero pri tem imeli.

In prav je tako. Naj vsi vedo, da Slovenci nismo kar tako in da vemo, kako se tem stvarem streže, ko se s celim svetom pomerimo in iz prijateljskega boja kot zmagovalci izidemo. Pa tudi našim mladcem in mladenkam športna zmaga dobro de.

Saj sam vem, da srce lepo ogreje, ko ti množica vzklika, kot so svoj čas meni Dunajčanje, potem ko sem Brdavsu glavo vzel.

Danes pravijo, da cel narod svojim športnikom energijo da, da so tako uspešni in da je lepo, da se pri tem narodna sloga in enovitost pokažeta. Potem se ljudje menda lažje z vsakodnevnimi tegobami spopadejo in bolj ponosni na svoj narod in nase so.

potrebujemo, mi pa potem to opišemo, tako da je zadovoljstvo obojestransko. Sodelujemo tudi s šolskim muzejem, v knjižnici v Cerknici vsak dan sprintajo naš prispevek, ga shranijo v fascikel, da je na voljo tistim, ki ne uporabljajo računalnika. Letos smo pričeli organizirati ali pa smo sodelovali pri petih razstavah, saj smo šele lani začeli razmišljati o tem, da bi lahko naredili razstavo.

Lahko pričakujemo izdajo knjige Stare slike?

Knjige ne bomo izdali nikoli, zato ker je knjiga bistveno slabša. Naša stran pa omogoča funkcijo iskanja po različnih ključnih besedah. Knjiga tega ne omogoča. Slike so na zaslonu večje in še povečaš jo lahko, v knjigi so slike izredno majhne. Mi pa objavimo celo sliko in nato naredimo še

Je že lepo in prav. Všečno je, da se človeku srce ob športnih uspehih takole ogreje. Dobro pa je, da ogrejemo tudi naše kosti in želodec. Zima je namreč prepogosto trda in pri hiši mora kaj biti, da se v peč de. Pa tudi lakote nihče, ki je v glavi zdrav, ne mara. Zato mora biti vedno dovolj krač, jancev, kopunov in pogač pri hiši. Pa vina, kajpak, saj se grlo vse prehitro presuši. Ali menite, da bi toliko časa na Dunaju ostal, če bi me cesar Janez čez prazno mizo gledal? Prazna vreča ne stoji in gotovo tudi Brdavsu glave sneti ne zna.

Sitnost športa je v tem, da človek od tega kaj malo ima. Če je vsega drugega na voljo v izobilju, je to prav simpatična zadeva. Če pa vsega drugega primanjkuje, je težko za šport marati.

posamezne izreze in jih povečamo. Tega v knjigi ni. Potem imam tudi zvok, glasbo iz tistih časov. Imamo pa namen, vendar nas je premalo, da bi vključili tudi narečne stvari, besede, ki se jih ne zna zapisati. Domača imena in izrazi. Tehnologija omogoča tudi izjemne povečave in sprehod čez sliko. Vsega tega ni v knjigi.

Tudi s knjigo ne moremo doseči tistih v Avstraliji in Ameriki.

Izključena je možnost komentiranja, ki omogoča, da ljudje komentirajo tudi fotografije, objavljene pred 4 leti.

Ste naleteli na kakšen podoben projekt po svetu?

Ko sem na začetku pregledoval svetovni splet in iskal podobne projekte, ki jih nisem našel. Za tak projekt moraš bit dovolj majhen, majhna skupnost, kar naša skupnost občin Cerknice, Blok in Loške doline zagotovo je. Ljudje poznajo hiše, ljudi, ki so tam živeli. Že za Postojno bi bilo mnogo težje, ker se ljudje preveč mešajo. Tudi po svetu tega nisem našel. Seveda je narejena podobna stran za New York, vendar zgolj z objavami slik iz nacionalne knjižnice, zapisov o ljudeh in navadah pa ni.

Kakšen obisk beležite na strani?

V letošnjem letu imam dnevno nekje 1100 ogledov na dan. Zanimivo je to, da Stare slike zanimajo ljudi, ki so stari 45 let in več, s tem da morajo imeti in uporabljati računalnik. Beležimo tudi obiske iz tujine, torej priseljencev, ki jih take stvari še bolj zanimajo. Komentarji, ki jih je že nad 4000, pa opise in članke dopolnjujejo z manjkajočimi podatki. Vsako jutro ob sedmih objavimo eno sliko s člankom in do pol devetih je ogledov že 300. Nekateri ob kavi namesto časopis pogledajo Stare slike.

•Andreja Jernejčič

Ni več ko dve desetletji, ko je mimo moje koče na Vrhu od Svete Trojice nek tujec, turist prikolovratil. Bil je Amerikanec, že kar v letih, ki je po naših gozdovih lazil in se lepotam Notranjske čudil. Toliko je po naše govoriti znal, da sva se malo pomenila. Me je vprašal, kaj počnem, pa sem mu dejal, da malo kmetujem in drvarim, da mi ni dolgčas, a da sem si kar lepo premoženje s tovorjenjem angleške soli priboril. On je pa povedal, da ima v Ameriki kar nekaj podjetij in da je v življenju malo manj kot en milijon delovnih mest ustvaril. No, pa mi povejte, ali si tak ne zasluži vsaj ene zlate kolajne ali dveh. Pomislite, skoraj en milijon družin je h kruhu spravil!

Slovenski podjetniki še posebej v času gospodarske krize enako kot vrhunski športniki predano garajo. In mnogi pri tem tudi tvegajo, da na beraško palico pridejo. Seveda so povsod nepridipravi in hudobni ljudje. Tako med podjetniki kot med športniki. Vse preveč jih ne pomisli, da Bog je velik, človek majhen. A poštenjakov nas je na svetu kar nekaj, tudi med podjetniki, ki so nekateri prav vrli in odlični ljudje. Zato, moji dragi Slovenci, kdaj pa kdaj tudi za njih navijajte. Ker če bo njim uspevalo, boste vsi nekaj od tega imeli.

Pa privoščite od srca podjetnikom, če kaka mošnja cekinov ali dve tudi njim ostaneta. Če človek človeku delo omogoči in mu s tem blagostanje pribori, si menda zasluži, da je tudi njemu lepo, kajne? Ali mislite, da sem zastonj angleško sol tovoril? Pa že ne. Cekinov je še danes od tega veliko ostalo.

Poenotimo se torej prav hitro in navijajmo za naše podjetnike vsaj tako goreče kot za športnike. Dajmo jim energijo za uspehe, nove posle in veliko denarja. Pa nam bo toplo pri srcu in v želodcu ter tudi kosti bodo prav prijetno ogrete.

Pa zdravi ostanite.

Martin Krpan

Bistriški informator je samostojna priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica letnik II / št. 6

i

Bistrišk men Kdu bo pa tal? cesto porih

nformator 4

3

7

V t e j št e v i lk i:

Intervju z županom občine Ilirska Bistrica, Emilom Rojcem RAZPIS ZA LETOVANJE 2014 – DUGA UVALA Nova kmečka tržnica Kmetijstvo se začne z mladimi SONCE SE SMEJE 2014 IGRIVI SVET IZ BESED, zbornik za družine

Ročko je svoj JEEP posojal tudi za snemanje vojaških filmov Računalniške delavnice – Simbioz@ šola na Gimnaziji Sonja Penko prejela visoko priznanje Majski utrinki iz Doma starejših občanov Zavetišče za brezdomce razstavlja izdelke

»Ko ustvarjam, pozabim na čas« Tihi odmev spomina slikarja Benjamina Žnidaršiča Fotografije, ki govorijo Dosežek na državnem tekmovanju Majski dogodki in uspehi Rdečega križa Napovednik in obvestila

O BČ IN S K I P R O JE K T I

Odslej varneje v šolo

FOTO: arhiv občine

V naselju Podgrad so morali osnovnošolci leta in leta vsakodnevno v šolo po zelo prometni cesti, ki vodi skozi naselje. Ta je predstavljala veliko nevarnost za najmlajše udeležence v prometu. Še posebej nevaren je bil prehod čez prometno cesto Pasjek−Kozina za otroke, ki so se v šolo vsako jutro odpravljali iz smeri blokovskega naselja, kjer prebiva skoraj tretjina vseh prebivalcev Podgrada.

V aprilu je Direkcija republike Slovenije za ceste, končala z investicijskimi deli na trasi ceste Podgrad–Obrov, s katerimi se zagotavlja večjo varnost vsem udeležencem v prometu, še posebej otrokom, ki vsakodnevno po tej cesti odhajajo v šolo.

Projekt »Preplastitev ceste Podgrad–Obrov« je potekal sočasno s projektom izgradnje prve faze sistema zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda v naselju Podgrad, ki ga je vodila Občina Ilirska Bistrica. Investitor in naročnik del je bilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste. Občina Ilirska Bistrica je pri projektu sodelovala kot partner ter ga delno sofinancirala. Pogodbena vrednost investicije je znašala 779.629 evrov. Po sporazumu o sofinanciranju, Direkcija RS za ceste financira približno 57 odstotkov vrednosti investicije, je Občina Ilirska Bistrica zagotovila preostanek v višini 43 odstotkov.

Gradbena dela na trasi je izvajalo podjetje CPK, d. d. iz Kopra, nadzor nad deli pod-

jetje Projekt d. d. iz Nove Gorice, projekt investicijskih del pa je pripravilo podjetje Krasinvest inženiring, projektiranje in geodetske storite d. o. o. iz Sežane.

Gradbena dela so poleg same preplastitve in delne sanacije spodnjega ustroja ceste v dolžini 960 metrov in v širini 7 metrov obsegala tudi izvedbo pločnikov, na levi strani v dolžini 126 metrov in na desni strani ceste v dolžini 810 metrov. Urejena sta bila tudi cesta in pločnik proti osnovni šoli. Na območju celotne trase glavne ceste in ceste proti šoli so uredili cestno razsvetljavo in namestili vso potrebno talno in vertikalno prometno signalizacijo ter postavili nove varovalne ograje.

Na trasi ceste je bilo potrebno urediti tudi odvodnjavanje vode s cestišča z izvedbo meteorne kanalizacije, urediti vse priključke v območju izvajanja del ter varovalne in ograjne kamnite zidove. Naselje je dobilo tudi prepotrebni na novo urejeni avtobusni postajališči.

Odslej v šolo po pločniku.

Komisijski pregled opravljenih del je bil izveden v začetku aprila, na njegovi podlagi pa je bilo izdano dovoljenje za začasno omejeno uporabo. Izvajalec del mora do konca avgusta 2014 odpraviti še manjše pomanjkljivosti, nato bo izdano tudi uporabno dovoljenje.

V zadnjih treh proračunskih letih je bilo v naselju Podgrad izpeljanih za dobra 2 milijona investicij, na realizacijo pa še vedno čaka nov objekt osnovne šole in vrtca, ki

bo nadomestil staro dotrajano montažno zgradbo šole. Ob številnih zapletih, ki spremljajo začetek gradnje šole in vrtca. ter ob dejstvu, da je občinska uprava ustrezno spremenila gradbeno dovoljenje in da je župan že v začetku leta 2013 predlagal začetek financiranja gradnje na podlagi zadolževanja, bo po takrat preglasovanem predlogu sklepa župana s strani opozicijskih svetnikov gradnja morda naposled le stekla v prihodnjem letu.

•žž

2

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

O B Č IN S K I P R O JE K T I

Občina pripada vsem občankam in občanom Intervju z županom občine Ilirska Bistrica, Emilom Rojcem

VIR: občinski dokumenti

FOTO: arhiv nkn

Župan, Emil Rojc.

V letu 2010 ste prevzeli vodenje občine. Letos jeseni se štiriletno obdobje izteka. Ali ste zadovoljni z opravljenim delom?

Menim, da je bilo v tem obdobju na področju občine mnogo postorjenega, o čemer se lahko občani in obiskovalci prepričajo na lastne oči. Seveda je pred našo lokalno skupnostjo še mnogo izzivov, a vse je praktično nemogoče nasloviti in uspešno rešiti v tako kratkem času.

Govorite torej …

Govorim o tem, da smo oziroma bomo do izteka mojega mandata realizirali projekte v skupni vrednosti približno 35 milijonov evrov, kar je, upoštevajoč padec cen gradbenih del, skoraj dvakrat toliko kot v mandatu pred tem, pri čemer občine nismo zadolžili za prihodnja leta.

razpisa. Vsi javni razpisi pa so vsebovali odložni pogoj, ki je predvideval sklenitev pogodbe z izvajalcem šele po zagotovitvi sredstev v občinskem proračunu. In nobena izmed pogodb ni bila sklenjena pred sprejetjem Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2013 in Načrta razvojnih programov. Nasprotno od trditev nekaterih opozicijskih svetnikov so bile torej vse obveznosti prevzete v skladu z določbami 51. člena Zakona o javnih financah in 7. člena Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2013.

Ampak teh mojih pojasnil na koncu nekako ni bilo zaznati v medijih.

Pa se vrniva torej k investicijam.

Katere so po vašem mnenju tiste, ki so najbolj zaznamovale vaš mandat in prinašajo največ koristi za ljudi?

Vse investicije oziroma vsi projekti temeljijo na realnih potrebah ljudi, zato realizacija vseh seveda prinaša pozitivne Ko smo že pri zadolževanju, kakšno koristi za življenje v naši skupnosti. je bilo stanje na tem področju ob Morda velja najprej izpostaviti vlaganja prevzemu mandata? v izobraževalno infrastrukturo, s tem Konec leta 2010 sem v okviru pa seveda v pogoje za delo in učenje izvrševanja proračuna iz prejšnjega mandata podpisal pogodbo za predhod- naših prihodnjih generacij. V letošnjem no odobren kredit v višini 2,5 milijona marcu so bili učenci in učitelji osnovne evrov,od katerih jih je bilo približno 2,3 šole Podgora Kuteževo deležni slovesne otvoritve novo urejene okolice šole. Kar milijona porabljenih za obveznosti, ki je pri tem najpomembnejše, urejeno je so nastale v mandatu mojega predbilo avtobusno postajališče, kjer bodo hodnika, torej letu 2010. Sicer pa se lahko otroci varno zapuščali avtobus občina v času mojega županovanja ob prihodu v šolo in ga varno tudi ni zadolževala. V času mandata smo pričakali pred odhodom domov. uspeli vrniti približno 1,1 milijona evrov iz preteklih mandatov. Investicije, Tudi Osnovna šola Dragotina Ketteja dobiva končno podobo. Z energetsko o katerih skupni vrednosti sem prej sanacijo objekta, za katere izvedbo smo govoril, smo tako financirali iz naslova pridobili evropska sredstva, seveda evropskih sredstev v višini približno stremimo k zmanjšanju energetskih 10 milijonov evrov, prav toliko jih je izgub in s tem ustvarjanju prihrankov bilo iz naslova državnega proračuna, pri stroških energetike, kar sledi približno 5 milijonov evrov iz naslova tudi politiki trajnostnega, do narave javno-zasebnega partnerstva, dobrih 9 prijaznejšega razvoja. milijonov evrov pa je bilo za investicije namenjenih v okviru proračuna občine. Podobno je bila v sklopu projekta obnove Podgrada urejena varna pot v Pa se pomudiva sedaj nekoliko pri teh šolo Rudolfa Ukoviča v skupni vrednosti več kot 750.000 evrov. V okviru te projektih. Najprej pa vprašanje, ki se zastavlja ob prebiranju nekaterih zapi- investicije je bil zgrajen pločnik in javna sov v medijih glede očitkov opozicije, razsvetljava. da ste pogodbe za nekatere projekte Kako pa poteka gradnja novega vrtca? v lanskem letu podpisali nezakonito in brez ustreznega kritja v občinskem V januarju je stekla gradnja prve in druge faze centralnega vrtca Ilirska proračunu?

Gre za neresnične, neargumentirane in Bistrica. Gradnja le-tega sicer poteka zavajajoče trditve posameznih opozici- v treh fazah, pri čemer gradnja prve in druge faze poteka sočasno. Investicijska jskih članov občinskega sveta. vrednost prve in druge faze vrtca znaša približno 1,7 milijona evrov. Projekt Lahko to nekoliko podrobneje pojassofinancira Evropska unija iz Evropnite. skega sklada za regionalni razvoj, iz Ob obravnavi točke z naslovom »Poročilo o investicijah, ki so se pričele katerega smo uspeli pridobiti sredstva v višini slabih 1,3 milijone evrov. Preostali v letu 2013, za katere v proračunu del mora zagotoviti občina v okviru za leto 2013 niso bila zagotovljena lastnega proračuna. Prva in druga faza finančna sredstva«, ki je bila na dnevni projekta bosta predvidoma dokončani red ene izmed sej občinskega sveta do konca septembra 2014. uvrščena na predlog opozicije, sem takoj pojasnil, da investicij, ki ne bi Iz vašega odgovora je moč razbrati imele kritja v občinskem proračunu za leto 2013, nikoli ni bilo. In s tem tudi ne določeno bojazen. Se morda motim?

Na žalost ne. Ta bojazen seveda izvira kršitev zakona ali občinskega odloka.

Točka prevzemanja obveznosti namreč iz dejstva, da za letošnje leto še ni sprejetega proračuna občine. Po pogodbi nastane šele po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem na podlagi javnega o sofinanciranju izgradnje vrtca je rok

za dokončanje prvih dveh faz do 30. septembra letošnjega leta. Le ob izpolnitvi tega pogoja bomo lahko ustrezno počrpali pridobljena sredstva Evropske unije. Da pa bi lahko izpolnili ta pogoj, je seveda potrebno realizirati tudi del obveznosti, ki izhajajo iz naslova občinskega proračuna. Vendar v kolikor proračun za letošnje leto ne bo sprejet, pogodbenih obveznosti ne moremo prevzeti. To bi pomenilo, da objekt ne bo končan v roku in da bomo morali vsa do sedaj prejeta evropska sredstva vrniti, k temu pa je treba prišteti še dodatnih 300.000 evrov, ki jih ne bomo mogli črpati. Poleg tega je ob nesprejetju proračuna ogroženih še cela vrsta drugih zadev in projektov.

Kateri?

Ogrožen je sprejem Občinskega prostorskega načrta, za katerega potrebujemo še med 20.000 in 30.000 evrov.

Zaradi nesprejetja je že padel v vodo nakup gasilskega vozila za potrebe PGD Podgrad, saj se nismo mogli prijaviti na razpis. Za zagotovitev varne poti v OŠ Dragotina Ketteja potrebujemo približno 100.000 evrov. Brez proračuna investicija stoji, šolarji pa se gnetejo med avtomobili in avtobusi, ustavijo se lahko dela pri izgradnji obvoznice in tako naprej. Cela vrsta projektov trpi zaradi nesprejetega proračuna. In ne le to, ogroženo je delo krajevnih skupnosti, športnih društev, kulturnih društev in kup manjših investicij, ki so za posamezne skupine občanov še kako pomembne.

Lahko poveste morda še kaj več okoli morebitnih zapletov pri gradnji obvoznice?

Izgradnjo obvoznice izvaja Direkcija za ceste RS skupaj v sodelovanju z občino.

Vrednost projekta je 11,5 milijona evrov, delež občine bo približno 400.000 evrov. Čeprav nam je država omogočila eno največjih investicij v zadnjih dvajsetih letih na območju naše občine in čeprav je naš vložek izredno nizek v primerjavi s tistim, kar bodo občani dobili, se lahko investicija izvaja le, če občina redno plačuje svoje obveznosti.

In čeprav imamo potrebna sredstva, jih brez sprejetega proračuna za leto 2014 ne smemo uporabljati. S tem so dela ovirana, v najslabšem primeru pa se lahko tudi ustavijo. Čemu pa pripisujete težave pri sprejemanju proračuna, ki se spet pojavljajo v letošnjem letu?

O tem je bilo z moje strani že veliko povedanega. Naj tokrat rečem takole.

Vedno sem in tudi v bodoče bom smatral občino kot skupnost vseh občank in občanov. Občina ni in ne sme biti v rokah posameznikov ali skupin, projekti in njihovo financiranje pa ne smejo biti zlorabljeni v kakršne koli politične ali druge namene. So preveč dragoceni in vplivajo na usodo in kakovost življenja vseh nas. Kot sem dejal že poprej, vsi projekti temeljijo na realnih potrebah ljudi, večinoma, kot sem že omenil, so

vezani na črpanje nepovratnih sredstev iz naslova državnega proračuna ali evropskih skladov, kakršno koli oviranje njihovega izvajanja pa lahko prinese nepopravljive in dolgotrajne posledice za občino ter občanke in občane. Zato srčno upam, da bo med tistimi, ki odločajo o sprejetju, prevladal razum in da bo tudi letošnji proračun občine moč spraviti pod streho.

Ampak, poglejte, večkrat je bilo zaznati očitke na vaš račun, da vodite občino, zlasti pa seje občinskega sveta, na avtokratski način in da včasih povzdignete tudi svoj glas. Kaj porečete na to? Ste morda tudi delno sami krivi za nastalo situacijo?

Vedno sem težil h konstruktivnemu dialogu in pogovoru z vsemi deležniki, a vse prepogosto naletel na vztrajne poskuse diskreditacije mojega dela, na neosnovane očitke o kršenju poslovniških določb, pa proračuna in nekaterih drugih aktov. Če prištejem še poskuse vpletanja moje družine, je v takšnem ozračju težko vzdržati vse te pritiske.

Da, priznam, odreagirati znam tudi impulzivno, čustveno, morda sem kdaj to storil preveč burno. Sem samo človek in pod pritiskom nenehnih obtožb, ki niso podprte z nobenimi argumenti, se je včasih temu težko upreti.

Da ne bo pomote, na opravljeno delo in na vse, ki so k temu prispevali, sem izjemno ponosen. Verjamem, da je bila na tej poti storjena tudi kakšna napaka, do katere je prišlo zaradi človeške zmotljivosti in ne namenoma, še manj pa zlonamerno ob kršitvi predpisov, česar sem bil večkrat neupravičeno obtožen v preteklih mesecih in letih. Vendar če kdo goji osebno zamero proti meni, to ne sme biti razlog za izgovore pri sprejemanju proračuna čigar posledice nato čutijo vse občanke in občani.

V tem pogovoru pa ste že nekajkrat omenili, da izvedba projektov prinaša pozitivne učinke na življenje v občini. Ob že naštetih bi izpostavili še kakšnega, ki je bil realiziran v teh minulih letih, ko vodite občino?

Verjetno je treba omeniti izgradnjo vaških domov na Pregarjah, v Jasenu in Veliki Bukovici, kar nedvomno izboljšuje pogoje za delovanje kulturnih društev in negovanje lokalnih tradicij ter običajev. Potem velja omeniti izgradnjo

širokopasovnega optičnega internetnega omrežja v občini, ki je trenutno v fazi priklapljanja uporabnikov. Pa izgradnja kanalizacije v Knežaku, Podgradu, Hrušici in dokončanje del na Baču, v skupni vrednosti več kot 4 milijone evrov.

Uspeli smo zamenjati svetila javne razsvetljave, s čimer ocenjujemo, da bomo na letni ravni privarčevali 100.000 evrov za stroške električne energije. Uredili smo stanovanjsko cono v Kosezah, kjer je na voljo 12 zazidalnih parcel za zasebno gradnjo. Uredili smo industrijsko cono poleg obvoznice, ki bo z dokončanjem le-te dobila dodaten pomen. Za nakup opreme gasilskih društev smo namenili približno 400.000 evrov.

Zaključili ste tudi z obnovo Kindlerjevega botaničnega parka?

Res je. Z uspešno zaključeno obnovo smo poskrbeli za ohranitev kakovostnih dendroloških primerkov v parku.

V lanskem letu smo park opremili z javno razsvetljavo ter osvetlili pešpoti in ribnik. Prijetni sprehodi so tako zdaj možni tudi v večernih urah. Za veselja polna družinska doživetja poskrbijo tudi otroška igrala in klopi, kjer lahko otroci in starši oziroma stari starši preživijo skupaj prijetne urice.

Nekaj zapletov pa je bilo s projektom tržnice?

Prišlo je do zamika, saj bi moral biti projekt tržnice končan že v lanskem letu, vendar se je zamaknil v letošnje leto. Tržnica je bila tako v uporabo predana v začetku prejšnjega meseca, prinaša pa 12 urejenih prodajnih mest.

Prvi fazi projekta bo sicer sledila še ureditev dostopne poti iz Kindlerjevega botaničnega parka, s katero se bo povezalo celotno območje parka Nade Žagar, ki zaokrožuje parkovne in športne površine, obnovljen Kindlerjev botanični park in po novem tudi tržnico.

Kako pa napreduje projekt obnove Doma na Vidmu? Iz katerega naslova je projekt financiran?

Trenutno poteka sanacija ovoja stavbe, zamenjana je bila tudi že strešna kritina in obnovljena kotlovnica. Za projekt so bila pridobljena evropska sredstva v višini dobrih 820.000 evrov, kar predstavlja 78 odstotkov vrednosti celotnega projekta. Preostala sredstva, v višini do-

3

petek, 6. junij 2014

O B Č IN S KI P R OJE KT I

brih 200.000 evrov, pa so zagotovljena v občinskem proračunu.

Del objekta bo tudi v prihodnje namenjen kulturnim dejavnostim občine, kako pa je s preostalimi prostori?

Pogovori že potekajo, in sicer z Upravno enoto, Centrom za socialno delo, z Davčnim uradom, Geodetsko upravo, interes pa je pokazala tudi kmetijsko svetovalna služba. Pogovori z Ministrstvom za pravosodje za umestitev Upravne enote v Dom na Vidmu pa so v fazi usklajevanja sporazuma glede medsebojnega prenosa lastništva dela objekta na državo.

Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica objavlja naslednji

FOTO: Petar Nikolić

RAZPIS ZA LETOVANJE 2014 – DUGA UVALA I. LOKACIJA IN CENA LETOVANJA

Lokacija letovanja: apartma Ladonja št. 16, stopnišče II (6 ležišč) Cena letovanja na apartma brez turistične takse: -32 EUR/dan (uslužbenci Občine Ilirska Bistrica, v nadaljevanju: notranji uporabniki) -35 EUR/dan (zunanji uporabniki).

Naj se vrnem nekoliko na začetek. Izteka se štiriletno obdobje vašega županovanja. Boste znova kandidirali? Konkurenca naj bi bila kar pestra, saj naj bi se za mesto župana potegovalo kar ducat kandidatov? Kako komentirate to?

Najprej kar se tiče moje kandidature. Po pogovoru z družino sem se odločil, da bi se bil pripravljen še enkrat potegovati za mesto župana. Svoje bodo morali povedati še tovariši v stranki SD, ki bo imela pri tem zadnjo besedo. Kar pa se tiče ostalih kandidatov, vsakdo ima ob znanih pogojih pravico kandidirati in nagovarjati volivke ter volivce. V mojem primeru velja, da jih bom skušal prepričati z rezultati opravljenega dela in ne zgolj z obljubami, kot to radi počno mnogi drugi.

II. ROK in kraj PRIJAVE ZA LETOVANJE

In kaj boste ponudili volivkam in volivcem?

Menim, da so stvari, ki smo jih začrtali pred zadnjimi lokalnimi volitvami, v tem mandatu že pričele dobivati svojo obliko. Veliko projektov je že bilo uspešno dokončanih, nekaj jih je začetih, nekateri so še v fazi priprave. Štiriletno obdobje je namreč mnogo prekratko, da bi lahko postorili vse, kar narekujejo potrebe ljudi. Vendarle velja ob tem izpostaviti projekte, ki bodo temeljili na prostorskem načrtu občine. Torej ureditev turističnih središč in celovite, trajnostno in na lokalnih danostih temelječe turistične ponudbe, kar odpira tudi možnosti za krepitev lokalnega kmetijstva. V obeh primerih tudi s krepitvijo sodelovanja s PrimorskoGoransko županijo v sosednji Hrvaški. Pa ureditev prometnic, v prvi vrsti z dokončanjem obvoznice in povezave na obvoznico preko Tankovske ceste, ureditev industrijsko-obrtne cone Plama, za potrebe katere je že bilo odkupljeno zemljišče. V ospredju je tudi uresničitev projekta vodooskrbe slovenske Istre, kjer so se pojavile nekatere težave, vendar smo občine, ki sodelujemo pri projektu, z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje že sklenile aneks, s katerim se zavezujemo, da bomo projekt izpeljali v obdobju naslednje evropske finančne perspektive.

Ne smem pozabiti tudi na izgradnjo osnovne šole in vrtca v Podgradu, pa že omenjene varne poti v OŠ Dragotina Ketteja, prizidka k OŠ Kuteževo in tretje faze Centralnega vrtca Ilirska Bistrica.

Kot vidite, izzivov ne manjka, želim si le dovolj povezovalne energije in razuma na ravni vseh odločevalcev, da bodo zadeve tekle brez nepotrebnih spotikanj in zavlačevanj. In da ne bi bili več priča samovoljnemu tolmačenju nekaterih, da jim peticij, ki jih podpiše več kot tisoč občank in občanov, ni potrebno upoštevati.

IV. OSTALI POGOJI LETOVANJA:

Morda še kakšna misel za konec tega pogovora?

Temelje, ki so jih na ozemlju današnje občine postavile minule generacije, ki so sooblikovale podobo naše občine vse do današnjih dni, je potrebno ohranjati, poleg tega pa postavljati nove gradnike in mejnike, ki bodo omogočili razvoj občine v prihodnje in zagotovili ustrezno bivalno okolje za naše prihodnje rodove.

Naj se ob tem še zahvalim vsem, ki ste v minulem štiriletnem obdobju kakorkoli prispevali k temu, da naša občina uspešno premaguje številne ovire na poti nadaljnjega razvoja. Vabim vas, da aktivno vlogo prevzemate tudi v prihodnje.

Nova kmečka tržnica

Rok prijave: od 2.6.2014 v času uradnih ur Občine Ilirska Bistrica, Kraj prijave: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica: tajništvo (II. nadstropje) ali pisarna št. 11 (Patricija Jelenič).

III. NAČIN PLAČILA Možnost plačila v obliki plačilnih nalogov v največ 3 zaporednih obrokih glede na prijavljeno število dni letovanja, ki jih izda Oddelek za gospodarstvo in finance ob prejemu prijavnice (za notranje uporabnike odtegljaj pri mesečnem obračunu plače), in sicer 1. obrok v mesecu prijavljenega letovanja (plačilo 1. obroka mora biti izvedeno vsaj 8 dni pred pričetkom letovanja, v nasprotnem primeru se šteje, da rezervacija ni potrjena).

▶ menjava se izvrši zadnji dan med 13. in 14. uro (oziroma v dogovoru z naslednjim uporabnikom letovanja), vsak uporabnik se je dolžan v roku 24 ur od prihoda prijaviti na recepciji turistične agencije v Dugi Uvali, ▶ uporabnik/-i počitniškega apartmaja mora/-jo vestno in gospodarno ravnati z objekti, napravami ter inventarjem, ▶ uporabnik je dolžan skrbeti za red in čistočo v apartmaju in dosledno upoštevati navodila, ki se nahajajo v posameznih objektih, in splošna navodila, ki veljajo za počitniško naselje, ▶ uporabnik/-i mora/-jo obvezno izpolniti zapisnik o primopredaji in popisati ugotovljeno stanje ter ob prihodu morebitno povzročeno škodo prijaviti na recepciji ali policiji, ▶ uporabnik, ki pri vstopu v počitniški apartma ne pregleda stanja objekta, opreme in inventarja, ter pomanjkljivosti ne vpiše v zapisnik, je materialno in finančno odgovoren za škodo (plačilni nalog izdan s strani Občine Ilirska Bistrica), ki jo ugotovi uporabnik, ki letuje za njim, ▶ uporabniku, za katerega se ugotovi, da ob odhodu ni ustrezno očistil objekta, se zaračuna dejansko ceno naknadno opravljenega čiščenja, ki pa ni nižja od višine dveh takrat veljavnih cen nočnin, ▶ če bo za posamezni termin preveč prijav, bo o prioriteti prijavljenih odločala komisija, ▶ prijavnica in napotnica za letovanje sta na voljo v sprejemni pisarni, tajništvu in pisarni št. 11 Občine Ilirska Bistrica, ▶ napotnico za letovanje (skupaj z izdanimi plačilnimi nalogi) je potrebno pred odhodom na letovanje prevzeti v tajništvu ali v pisarni št. 11 (II. nadstropje Občine Ilirska Bistrica) v času uradnih ur, ▶ prednost pri prijavi imajo notranji uporabniki, ▶ prevzem in vrnitev ključa apartmaja na recepciji turistične agencije v Dugi Uvali.

OPOZORILO: Gostje, ki se ne bodo prijavili na turističnem uradu v navedenem roku, bodo v primeru kontrole dolžni odmerjeno kazen poravnati sami.

V. ODPOVED LETOVANJA V primeru odpovedi letovanja je prijavitelj dolžan plačati celoten znesek, v kolikor si ne poišče zamenjave za prijavljeni termin letovanja. Odpoved je upravičena le v izjemnih primerih (npr.: bolezen, smrt družinskega člana …) z izkazovanjem dokumenta.

VI. OBJAVA Občinska spletna stran, maj 2014

OBČINA ILIRSKA BISTRICA

ŽUPAN, Emil Rojc

Otvoritev nove tržnice v Ilirski Bistrici.

V soboto, 10. maja, je v Ilirski Bistrici potekala slavnostna otvoritev novega prostora za Kmečko tržnico v Ilirski Bistrici, ki se nahaja pri poslovnem centru Mikoza, na južni strani nekdanjega bazena v parku Nade Žagar. Na približno 500 kvadratnih metrov urejeni površini so postavljene 4 premične hišice z 12 prodajnimi mesti, na katerih bodo lahko občanke in občani izbirali med pridelki in izdelki različnih ponudnikov. Možna bo tudi postavitev dodatnih stojnic ali vozil za terensko prodajo. Občina Ilirska Bistrica je za ureditev tržnice namenila iz proračuna nekaj čez 50.000 evrov, od tega je iz sredstev programa Leader pridobila 17.730 evrov evropskega denarja. O novem objektu strokovni vodja Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Aleš Zidar, pove: »Z odprtjem kmetijske tržnice se v Ilirski Bistrici uresničujejo prizadevanja občine in LAS Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom po urejenem prostoru, ki zagotavlja vse pogoje za normalno delovanje tržnice skozi ves teden.« Na otvoritvi je svoje domače proizvode ponujalo 16 proizvajalcev. Najbolj iskani pa so bili mlečni izdelki. Pripravili so tudi kulturno zabavni program, v katerem so nastopili Kerglci izpod Ahca in folklorna skupina Gradina, prisotne pa je nagovoril tudi župan Občine Ilirska Bistrica, Emil Rojc.

•Petar Nikolić

4

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

Kmetijstvo se začne z mladimi!

FOTO: arhiv Kmetijskega krožka, Petar Nikolić

•Petar Nikolić

Velikokrat se v javnih medijih, ki pišejo o kmetijstvu, zasledijo opazke o bežanju mladih s kmetij v mesta, o opuščanju obdelave zemlje, ker so mladi šli, o kmetijah brez naslednikov, o tem, da mladi ne vidijo prihodnosti v obdelovanju zemlje, da nočejo delati … V ilirskobistriški in pivški občini pa se dogaja ravno nasprotno.

Mentorica Kmetijskih krožkov na štirih osnovnih šolah opaža, da je med učenci vse večje zanimanje za obdelovanje šolskih vrtov in njiv. O razvoju in delu Kmetijskih krožkov smo se pogovarjali z mentorico Tamaro Urbančič.

Kako ste prišli na idejo, da bi imeli v osnovni šoli kmetijski krožek in kdaj ste ga začeli?

Pred šestimi leti sem končala četrti porodniški dopust, k nam so hodili otroci iz vrtcev in šol na ogled kmetije in živali.

Opazovala sem otroke, s kakšnim veseljem božajo živali, in ugotovila, da kljub temu da živijo na podeželju, nimajo stika z domačimi živalmi in naravo. Ker sem iskala zaposlitev v domačem kraju za le nekaj ur tedensko, sem prišla na idejo, da bi vodila na bližnji šoli kmetijski krožek. Takrat sem s to idejo prav v strahu stopila pred ravnateljico Ester Juriševič, saj je bilo takrat ukvarjanje s kmetijstvom še ponižujoče in necenjeno in ni sodilo v javnost. V teh letih se je mnogo spremenilo. No, takrat me je ravnateljica moralno podprla, sredstva za delo pa sem morala iskati sama.

Kje ste našli torej sredstva?

Obrnila sem se na LAS, Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, kjer je strokovni tajnik Aleš Zidar videl v moji ideji dejansko priložnost za razvoj podeželja. Leta 2009 smo prijavili projekt razvoja podeželja z naslovom Ozaveščanje mladih o ekokmetijstvu in zdravi prehrani, naslednje leto pa projekt Integriranje mladine v razvoj podeželja in nato šele ime Kmetijski krožek. V bistvu sem morala na začetku dati lepo zveneča imena projektov, saj je bilo kmetijstvo resnično zapostavljeno in me ne bi nihče jemal resno. Začela sem delati nekaj ur tedensko na dveh osnovnih šolah, v Košani in na OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici, nekajkrat letno sem imela tudi delavnice na OŠ v postojnski občini, kajti pogoj je bil, da pokrivam ves LAS. Na začetku je moj krožek obiskovalo 20 učencev.

Teliček pred šolo počiva na glavi učenca OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. kmet. Lani so se celo trije moji učenci vpisali na srednjo kmetijsko šolo, čeprav se običajno vsakih nekaj let vpiše po eden.

Obdelovanje šolskega vrta OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica.

Kaj pa danes?

Danes vodim Kmetijski krožek redno na štirih OŠ v več skupinah, poleg prej omenjenih še na OŠ Podgora Kuteževo ter na OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, kjer krožek obiskuje polovica učencev šole. Občasno izvajam delavnice še na petih šolah ter na OŠ Dragotina Ketteja poučujem izbirni predmet Kmetijska dela.

V ta namen sem leta 2011 opravila tudi pedagoško andragoško izobraževanje. Veseli me, da je veliko učencev pri krožku že od začetka, torej peto leto.

Učenci OŠ Podgora Kuteževo barvajo stene šolskega kurnika pred montažo.

Kaj pravzaprav počnete z učenci pri Kmetijskem krožku?

Delo bi lahko razdelila na pet sklopov. Najpomembnejši je prav gotovo obdelovanje šolskih ekovrtov. Vsaka šola ima različno velik šolski vrt, na katerem poskušamo zasaditi čim več različnih rastlin (poljščin in vrtnin), da jih učenci spoznajo. Celo sirek, lan, proso, čičeriko ter cel kup zdravilnih rastlin, iz katerih delamo pripravke: mešanice čajev, tinkture, olja, sirupe, mazila, kise ter mila. Tretji sklop je spoznavanje domačih živali. Učencem v šolo pripeljem čim več domačih živali, od enodnevnih piščančkov, mladih kuncev, gosk, jagenjčkov, prašičkov do teleta.

Teleta?

Ja, imela sem kravico Ciko, njeni telički so bili majhni in sem jih nekajdnevne z lahkoto naložila v prtljažnik svoje Opel Corse in jih peljala na vse šole. Imam krasne fotografije veselja otrok. Četrti sklop je ukvarjanje s kulturno dediščino. Učencem pokažem delo s starimi orodji: košnja s koso, čiščenje fižola s cepcem, vsako leto strižemo ovce, volno operemo ter jo spredemo na kolovrate in preslice.

Lani v jeseni ste imeli nastop s sedemnajstimi kolovrati.

Ja, v okviru Državnega prvenstva v striženju ovac so učenci zelo suvereno nastopali s kolovrati in preslicami. Predenja so se naučili tudi štirje fantje, v tem času smo imeli že nekaj lokalnih nastopov, tudi prireditev Od vouce do kocjte v kulturnem domu. Nastope si vedno ogleda precej ljudi, tudi tujci, ko nastopamo preko projektov Comenius. Zelo rada pa bi, da bi nastopali še večkrat, vendar nekako ne uspem najti aranžmajev za nastop učencev.

Kaj pravzaprav počnete z vsem, kar pridelate?

Kar se da, pojemo že na vrtu, nekaj nesejo domov poskusit staršem, veliko pa tudi v šoli vložimo v kis (rdečo peso, papriko ..), kuhamo kompote, marmelade, goste sokove. Veliko izdelkov prodamo na kmetijski tržnici, saj potrebujemo denar za nakup materiala, semena pa si večinoma pridelamo sami.

Gospodinjstvo je pravzaprav peti sklop dejavnosti Kmetijskega krožka. Na OŠ Podgora Kuteževo si tudi pečemo in kuhamo jajca šolskih kokoši.

Dejavni pa niste samo pri krožku, ampak tudi širše.

Trudim se, da moje delo ne bi ostalo samo na šoli. Preko Ljudske univerze Postojna in Zavoda za zdravstveno varstvo Koper sem imela kar nekaj delavnic na temo uporabe zdravilnih rastlin, izdelave mil, tudi pridelave semen. V letu 2010 so učenci pripravili v knjižnici krasno razstavo starih sort fižola, ki smo jih potem odnesli v gensko banko Kmetijskega inštituta. Ugotovila sem, da stare sorte resnično hitro izginjajo, zato se nas je več društev v regiji povezalo, ustanovili smo Zvezo društev za ohranitev pestrosti kulturnih rastlin – SEME, preko katere bomo skušali ozaveščati o pomembnosti in načinih ohranjanja starih sort semen. Trenutno pripravljamo projekt, k sodelovanju smo povabili tudi Kmetijski inštitut Slovenije, kajti zadnji čas je, da stroka dejansko in direktno »pride na njive«.

Kaj pa v prihodnje? Projekt PESCA se zaključi to poletje, ministrstvi za šolstvo in kmetijstvo pa ne financirata izobraževanja mladih za kmetijstvo.

Res je. Doslej sem vsako leto sproti iskala sredstva preko projektov, nekaj mesecev v letu 2012 sem delala celo brezplačno. V naslednjem programskem obdobju bomo na Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom prijavili obsežnejši projekt Izobraževanje mladih za kmetijstvo, ki bo obsegal izobraževanje od vrtčevskih otrok do mladih prevzemnikov kmetij, in sicer v celotni notranjsko-kraški regiji. Opažam, da izobraževanja starejših kmetov preko KGZS absolutno niso dovolj za razvoj kmetijstva in podeželja. Kmetijstvo, tako kot druge dejavnosti, se začne z mladimi!

Nastop učencev treh šol s kolovrati in preslicami.

Imate kurnik na šoli?

Učenci so zaslužek iz kmetijske tržnice raje namenili za kurnik kot za strokovno ekskurzijo. Zelo pohvalno skrbijo za tri kokoši in petelina Šentjernejske pasme, ki jih je darovala Srednja šola Grm Novo mesto. Razmišljam, da bi kokoši imeli tudi na drugih šolah, ker zelo pozitivno vplivajo na učence in vzdušje na šoli. Tudi učitelji pravijo, da je kikirikanje pod učilnicami prav prijetno.

Kako sprejemajo starši in okolica vaše delo?

Zaenkrat ni nobenih problemov, le zadovoljstvo. Veseli me, da učenci s starši izmenjujejo semena, sadike, pridelke s šolskega vrta, da jih ni sram povedati, da imajo doma kmetijo, krave …

Pred šestimi leti so učenci to skrivali, ker je bila sramota biti Učenci OŠ Košana prodajajo izdelke na tržnici.

Mentorica Tamara Urbančič z učenci.

5

petek, 6. junij 2014

D O G O D K I V O B Č IN I

SONCE SE SMEJE 2014

FOTO: arhiv Vrtca Jožefe Maslo Ilirska Bistrica

Spet smo preživeli zabavno in sončno sobotno dopoldne.

Izvedba prireditve ne bi uspela brez zvestih sponzorjev in donatorjev. Zato velik HVALA vsakemu posamezniku ali organikrižem zbirali igrače, šolske ter se polepšali pri prijetni zaciji, ki nesebično podpirate in potrebščine, hrano, oblačila in kozmetičarki Sari. Pri gasilski pomagate, da prireditev zaživi ekipi so se preskusili v ciljanju z obutev za otroke. Hvala vsem, vsako leto znova. Vsi ste del vodnim curkom, spoznavali so ki ste darovali! velikega mozaika pod imenom delo gasilcev in gasilsko vozilo, Sonce se smeje: Andrej Bergoč V zaključnem delu prireditve se za spomin fotografirali pri iz podjetja TELES, Silvester se je predstavil vrtčevski fotografu Stojanu ter se pri Kmetec, Simon Urbančič iz pevski zbor Čebelice, vrtčevska gostilne Pri Matetu, Foto klub stojnici Rdečega križa naučili skupina Ljudski plesi ter otroci, Sušec, Prostovoljno gasilsko osnov prve pomoči. Manjkal ki so obiskovali Angleške urice. društvo Ilirska Bistrica, Ivan ni niti otroški bazar, kjer so si Ravnateljica Ingrid Fatur je obiskovalci ogledali in kupili Dubravčič iz Frizerskega salona predstavila sveže izdani zbornik Ivan, Andreja Rebec iz Zdravsraznovrstne otroške izdelke. vrtca Igrivi svet iz besed, Otroci so svojo energijo tvenega doma, Barbara Peruzin prireditev pa je bila sklenjena sprostili na igralih vrtčevega in Tatjana Štemac Balajić iz z vrtčevsko eko himno, ki so jo Banke Koper, taborniki iz Roda igrišča, starši pa poklepetali in se prijetno družili. Na prireditvi zapeli vsi zaposleni in otroški snežniških ruševcev, Jerica pevski zborček. smo bili tudi dobrodelni, saj Strle iz Kulturnega društva smo v sodelovanju z Rdečim Prem, Policijska postaja Ilirska

Sončni žarki so komajda pobožali jutranjo roso, ko je bilo pred vrtcem Jožefe Maslo Ilirska Bistrica že polno otroškega smeha, nagajivosti in pričakovanj pred začetkom prireditve Sonce se smeje, ki se je letos odvijala v luči slovenskih ljudskih pravljic in slikanic.

Skupaj s svojimi starši, dedki in babicami, bratci in sestricami ter vzgojiteljicami so se otroci odpravili na jutranji pohod, na katerem so srečali junake iz ljudske pravljice Mojca Pokrajculja. Po vrnitvi s pohoda so si obiskovalci izmerili srčni utrip in krvni tlak, si ogledali razstavo vrtčevih eko izdelkov, sodelovali na številnih ustvarjalnih delavnicah, kjer so izdelovali rože, različne lutke, lončke, sovice ali pa premagovali ovire na poučnem gibalnem poligonu tabornikov.

Pričeske so si uredili pri našem zvestem frizerju Ivanu

Veselo rajanje.

Bistrica, LAS, Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Sara Mihalič iz Studia Viva in Območno združenje Rdečega križa. Za sadje in sladke prigrizke se zahvaljujemo Mlekarni Krepko, Podjetjema Geaprodukt in Nektar Natura, Pekarnama

Mlinotest in Postojna, Ljubljanskim mlekarnam in trgovini Mercator.

Pohvala in zahvala tudi celotnemu kolektivu vrtca za ves trud, ki ga vložimo v pripravo in izvedbo prireditve.

•Vesna Rutar

IGRIVI SVET IZ BESED, zbornik za družine Ob zaključku projekta Porajajoča se pismenost v vrtcu smo pripravili zbornik za starše z naslovom Igrivi svet iz besed. Navdih za naslov smo našli v pesmi Svet iz besed, pesnika Andreja Rozmana Roze. Zdela se nam je ravno prav hudomušna in otroško igriva.

V zborniku so svoje dejavnosti s področja jezika predstavili vsi oddelki vrtca. Vanj smo zapisali tudi priporočila staršem, kako se z otroki pogovarjati, kako brati in pripovedovati, kako izbrati starosti primerno in kakovostno slikanico ter dodali priporočilni seznam otroških besedil.

Vse skupaj smo prepletli s pesmicami, ugankami, izštevankami in z otroškimi ilustracijami na temo slovenskih ljudskih in avtorskih pravljic.

Znotraj projekta Porajajoča se pismenost

smo otrokom pripravljali spodbudno jezikovno okolje, ki je prebujalo interes za svet knjig in besed, širilo besedni zaklad in krepilo sporazumevalne spretnosti.

V knjižnih kotičkih so otroci vsakodnevno listali, poslušali in pripovedovali pravljice, se o njih pogovarjali, jih po svoje nadaljevali in si izmišljali nove. Učili so se otroške pesmice in izštevanke, reševali uganke, kovali rime, se igrali prstne igre, razlagali nove besede, iskali sopomenke,

Foto: arhiv Vrtca Jožefe Maslo Ilirska Bistrica

protipomenke, pomanjševalnice, risali in pisali plakate, vabila in knjigo abecede, igrali lutkovne predstave, razvijali spretnosti rok in prstov in si krepili mišice govoril. Starejši otroci so poslušali prve glasove v besedah, povezovali glasove s črkami, zapisovali lastno ime, spoznavali smer pisanja in branja, ugotavljali, da je zgodba sestavljena iz besed, besede iz črk …

Vse to so počeli igraje, radovedno in z veliko notranjo željo po spoznavanju novega. •Ingrid Fatur

Zbornik Igrivi svet iz besed.

Ročko je svoj džip posojal tudi za snemanje vojaških filmov

Med služenjem vojaškega roka, med letoma 1968 in 1969, se je Bernard Oblak seznanjal z ameriško vojaško tehniko.

Posebno ga je privlačil ameriški JEEP WILLYS. Že v tem času je JNA postopoma menjavala dotrajana terenska vozila z novejšimi modeli in tako se mu je leta 1975 ponudila prilika in si je na odpadu Dinos Pivka kupil takšno vozilo. Kupil ge je v nevoznem in nekompletnem stanju. Ko je pridobil vso potrebno literaturo se je pričelo še iskanje rezervnih delov. Te je nabavljal ob pomoči znancev iz italijanskega kluba Fuori strada club Trieste, v katerega se je takrat tudi včlanil.

Zakaj so vas pritegnili starodobni vojaški džipi, kaj je tako posebnega na njih?

Vojaški JEEP WILLYS MB in FORD GPW sta me pritegnila predvsem zaradi svojega izjemnega videza in voznih sposobnosti na cesti, še posebno pa na brezpotju.

Glede na naloge, za katere je bil namenjen v vojaške potrebe, je v opremo sodilo: mitraljez BROWNING CAL 50 ali CAL 30, univerzalni nosilec za osebno orožje voznika, radio sprejemnik - oddajnik, lopata in sekira.

Za vaš hobi je šlo zagotovo veliko ur dela in verjetno tudi veliko denarja. Vodite

evidenco opravljenih ur in vloženih denarnih sredstev?

dobnikov, kjer se srečamo in družimo s prijatelji in z znanci, izmenjavamo izkušnje in znanje. V okviru našega kluba smo letos organizirali že 30. prvomajski shod džipov 4x4.

Udeležili smo se ga člani našega kluba, prijatelji iz Italije in Hrvaške. Pohvalim se lahko, da sem edini, ki sem se z vozilom udeležil vseh 30-ih srečanj.

Nam zaupate katero od anekdot iz vaših številnih srečanj?

Anekdot je veliko. Zgodile so se vesele in manj vesele dogodivščine. S seboj smo vedno vozili vojaško kuhinjo, v kateri smo pripravljali jedi za vse udeležence. Enkrat smo imeli v kotlu joto in med Kako pogosto se usedete za potjo so se z zeljem zamašili volan in se zapeljete z enim od varnostni ventili na kotlu. V vaših starodobnikov? strahu, da bi kotel eksplodiral V poletnih mesecih se rad use- pred odprtjem, smo ga kar dem za volan odprtega vozila. V nekaj časa polivali z mrzlo vodo prijetno hladni vožnji se z ženo in ga na zadovoljstvo lačnih popeljeva po naši deželi in tudi srečno odprli. izven. Vsako leto se udeležim tudi od štiri do pet relijev staro- Kakšno je zanimanje ljudi, ko Moji konjički so me stali veliko denarja, še več delovnih ur, za kar nisem nikoli vodil evidence.

Pred vsem tem pa sem moral nabirati znanje, ki sem ga tudi nesebično posredoval ljubiteljem vojaških džipov in jim tudi fizično pomagal pri obnovi.

FOTO: osebni arhiv

Bernard Oblak je dolgoletni navdušenec nad vojaškimi džipi in tudi ponosni lastnik dveh starodobnikov, JEEP WILLYS MB in FORD GPW. V bivši skupni državi je svoj džip posojal za snemanje filmov z vojno tematiko Jadran filmu Zagreb, ki so jih snemali v koprodukciji s Kanado, Ameriko in Italijo. Džip Bernarda Oblaka si lahko ogledate v filmih 12 žigosanih, Vihre vojne, Musolini in Tekma za bombo, v katerem je tudi statiral kot voznik in stražar v vojaški bazi Los Alamos.

Bernard Oblak – Ročko ob svojem džipu. se s svojimi vozili podate na ceste?

Stara vojaška vozila so vedno zanimiva. Ljudje nas na relijih spremljajo, ogledujejo in sprašujejo. Zanima jih nabava, cena, potrošnja goriva in vzdrževanje. Predvsem se radi

usedejo v vozilo in fotografirajo. Vsako leto se z vozilom udeležim tudi dobrodelne akcije v organizaciji Varstveno delovnega centra Ilirska Bistrica. Za gojence je med vsemi starodobniki najbolj zanimiv prav džip. •žž

6

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

D O G O D K I V O B Č IN I Foto: arhiv Gimnazije Ilirska Bistrica

Računalniške delavnice – Simbioz@ šola na Gimnaziji Tudi na naši šoli so v tednu vseživljenjskega učenja od 12. do 16. maja potekale brezplačne delavnice Simbioza, na katerih smo dijaki prostovoljci starejšim predstavili osnove računalništva.

Prvi dan smo se učili upravljati z računalnikom; kako deluje miška in kaj z njo počnemo. Učili smo se tudi osnov v urejevalniku besedil. Drugi

dan smo spoznali internet; obiskali nekaj uporabnih stran, iskali recepte, male oglase in druge stvari, ki so nas zanimale. V naslednjih dneh smo ustvarili e-poštni račun in se naučili pisati ter pošiljati elektronsko pošto.

Ustvarili smo svoj Facebook profil in poiskali prijatelje. Na koncu smo pokukali še v svet sodobne mobilne telefonije in usvojili nekaj osnov

fotografije.

Tokrat je bilo prijavljenih več ljudi kot na prejšnjih delavnicah. Tako udeleženci kot prostovoljci smo bili na koncu zadovoljni, da smo se nekaj novega naučili in svoje znanje prenesli starejšim, ki bodo po naši zaslugi lažje delali z računalnikom.

•Špela Pugelj, 2. R, Gimnazija Ilirska Bistrica Udeleženci in prostovoljci računalniške delavnice Simbioz@.

Sonja Penko prejela visoko priznanje

Foto: arhiv DSO Ilirska Bistrica

Sonja Penko je prejela Srebrni znak za prizadevno delo v zdravstveni negi.

Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester je Sonja Penko 12. maja prejela SREBRNI ZNAK za prizadevno delo v zdravstveni negi, ki ga vsako leto podeljuje Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Koper.

Po končani Srednji zdravstveni šoli v Piranu leta 1976 je Sonja Penko šolanje nadaljevala na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani, po spremembi študijskega programa pa pridobila tudi naziv diplomirana medicinska sestra. V začetku delovne kariere se je zaposlila v anestezijsko-reanimacijski službi na Reki, pozneje je delala v Vzgojnovarstveni organizaciji Postojna kot vodja zdravstveno-higienskega režima, od leta 1991 pa je zaposlena v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. V Domu se

je zaposlila še pred uradno otvoritvijo zavoda, kar pomeni, da je že v samem začetku postavila strokovne koncepte dela, jih ves čas razvijala in to delo nadaljuje še danes. V Domu skrbi za strokovno vodenje zdravstvene nege in izvaja najzahtevnejše medicinsko tehnične posege. Zaveda se pomena strokovnega izobraževanja, zato se je ves čas ob delu usposabljala in izobraževala, svoje znanje in izkušnje pa sproti prenašala sodelavcem. V svoji delovni karieri je bila mentorica številnim dijakom,

študentom in pripravnikom zdravstvene nege in tako skrbela za prenos znanja na mlajše generacije. S stanovalci Doma in njihovimi svojci oblikuje tople medčloveške odnose, kar je v naši ustanovi prvotnega pomena. Ponosni smo na naše strokovno delo, zato se Sonji Penko za njen bogat prispevek k temu zahvaljujemo in ji ob prejemu prestižnega priznanja iskreno čestitamo.

•Miranda Vrh, direktorica DSO Ilirska Bistrica

Foto: arhiv Doma starejših občanov Ilirska Bistrica

Majski utrinki iz Doma starejših občanov Tudi ta mesec smo želeli stanovalcem popestriti bivanje v Domu s privlačnimi dogodki. V začetku meseca maja so nas na Medgeneracijskem srečanju, ki ga pripravita Zavod Karitas Samarijan in Dekanijska Karitas Ilirska Bistrica obiskali učenci iz OŠ Jelšane, ki so nam zapeli in odigrali del Županove Micke, udeleženci srečanja pa smo skupaj z Heleno Urh oblikovali makove cvetove.

V dvorani Doma nas je obiskal tudi Milenko Oblak iz

Kmetije Kozlek in nam predstavil delo in izdelke svoje kmetije. Ob tej priliki smo imeli tudi degustacijo špargljev.

V mesecu maju pa so prijetne temperature kar vabile v naravo in tako smo skupaj s stanovalci odšli na sprehod na jezero Mola in v Park Nade Žagar, mesec pa smo zaključili z obiskom na novo odprtega Čebelarskega doma v Ilirski Bistrici.

•Urška Abram

Na predstavi Županove Micke so bili učenci OŠ Jelšane.

Zavetišče za brezdomce razstavlja izdelke Glineni izdelki.

V aprilu in maju smo na Centru za socialno delo v Ilirski Bistrici pripravili razstavo izdelkov stanovalca iz Zavetišča za brezdomce Pod Drago (O. F.). Na prostornem hodniku smo obiskovalcem predstavili zanimive risbe, narisane s svinčnikom, ki predstavljajo trinajst obrazov ženske.

V pisarnah CSD-ja smo uporabnikom predstavili tudi prikupne glinene izdelke, ki jih je naš stanovalec izdelal v sodelovanju z društvom Vezi v Ilirski Bistrici. Razstava je bila med obiskovalci dobro sprejeta. Zahvaljujemo se stanovalcu za vložen trud in inovativnost pri izvedbi razstave. Izdelki bodo na ogled še do prve polovice junija.

Vljudno vabljeni!

•Center za socialno delo Ilirska Bistrica, Zavetišče za brezdomce Pod Drago

7

petek, 6. junij 2014

D O G O D KI V O B Č IN I

»Ko ustvarjam, pozabim na čas«

Foto: Petar Nikolić

Andreja Kranjec je mlada ustvarjalka iz Ilirske Bistrice, ki trenutno živi in dela v Milanu. Pred kratkim se je v Postojni predstavila s svojo četrto samostojno likovno razstavo z naslovom Psihedelični ptiči.

Kako se je odvijala vaša umetniška pot?

Zame je umetnost kot dihanje. Že od otroštva me je privlačilo ustvarjanje, pa naj bo to pisanje, slikanje ali igra. V danem trenutku izbereš tisto, kar te najbolj vleče: fotoaparat, platno ali le papir in svinčnik, pomembno je, da zabeležiš tisto, kar te je vznemirilo. S slikanjem se ukvarjam že od otroštva, bolj intenzivno zadnja tri leta. Poleg tega tudi pišem in fotografiram.

Kaj vas navdihuje?

Navdihuje me vse lepo, predvsem pa majhni trenutki vsakdanjika, ki se ti vtisnejo v spomin.

Navdihujejo me ljudje, njihovi obrazi, zgodbe, potovanja. In narava. V naravi je moč najti ogromno inspiracije, toliko barv, oblik, zvokov ... Pa tudi moj notranji svet, umetnost je edina stvar, ki mi pomaga, da se osvobodim misli. Ko ustvarjam, se popolnoma posvetim delu in pozabim na čas. Obstajam samo jaz in belo platno, čudovit občutek je.

Vaša zadnja serija Psihedelični ptiči je polna živahnih barv. Zakaj prav ptiči?

Ptiči so me vedno impresionirali. Njihove barve, oblike, lahkotnost in eleganca, s katero se gibljejo ... In njihova velika prednost-letenje.

Kako čudovit mora biti občutek popolne svobode, odpreti krila in odleteti, kamor želiš. Prav ta psihedelični občutek svobode je to, kar jim najbolj zavidam. Rada se igram z barvami in ptiči to dovoljujejo.

Kakšni so vaši naslednji projekti?

Trenutno delam na seriji portretov žensk, mešam fotografijo in slikarstvo. Želim poudariti lepoto resničnih žensk, saj se mi zdi, da se je podoba ženske v današnjem času spremenila: postala je produkt. To ni prav in želim si, da bi bilo manj retuširanja in zavajanja. Pomembno je, da poveš resnico. In to umetnost počne.

Včasih ni všeč vsem, ampak pomembno je, da te

Umetnica v galeriji.

izpolnjuje in da prispevaš k lepšemu in boljšemu svetu.

Ostala dela ustvarjalke Andreje Kranjec si

lahko ogledate na njeni spletni strani www. andrejakranjec.com •Petar Nikolić

Tihi odmev spomina slikarja Benjamina Žnidaršiča V galeriji Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici so odprli razstavo slikarja tetraplegika, pisatelja in pesnika Benjamina Žnidaršiča. Žnidaršič, ki se je v zadnjih letih povsem predal slikanju, živi v Postojni, dejansko pa je povsem navezan na svojo rodno Loško dolino. Po rehabilitaciji od poškodbe hrbtenice, ko je postal tetraplegik, se je najprej ukvarjal s pisanjem poezije, leta 2000 pa še s slikanjem. V zelo kratkem času je osvojil znanje ter dosegel velik napredek. V obdobju ustvarjanja je prejel številne nagrade in priznanja, tako doma kot tudi v tujini. O njem govorijo likovni kritiki: Polona Škodič, Cene Avguštin in Mirko Juteršek. Leta 2011 je postal polnopravni član mednarodnega združenja VDMFK – združenja slikarjev, ki

slikajo z usti ali z nogami. Poleg slikarstva se Žnidaršič ukvarja tudi z literaturo. Doslej je izdal tri pesniške zbirke in poučno knjigo, ki govori o njegovih življenjskih izkušnjah. Je tudi pobudnik in organizator številnih kulturnih in humanitarnih prireditev, ki potekajo doma in v tujini.

V uvodnem delu prireditve, ki jo je vodil Rajko Kranjec, je o slikarjevem ustvarjalnem obdobju in o sami razstavi, ki nosi naslov Tih odmev spomina, spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Polona Škodič. Za popestritev programa je poskrbel bobnar Žiga Smrdel. Slikarjevih 22 del bo na ogled do 11. junija.

•Petar Nikolić

Fotografije, ki govorijo V prostorih Knjižnice Makse Samse je na ogled fotografska razstava avtorice Slavke Cetin Čufar z naslovom “Sledi brkinskega življenja skozi risbe in fotografije”. Avtorica razstave o preteklosti, ki danes živi v Bazovici, hrani veliko zanimivega gradiva iz rodne brkinske vasi Mrše. Na otvoritvi razstave je v pogovoru z Barbaro Grželj razkrila zanimivo zgodbo črno-belih fotografij, ki so nastale iz fotografskega aparata domačina iz Mrš Jakoba Renka.

Domačin Jakob Renko, ki je živel v Trstu, je od leta 1930 prihajal v Brkine in v rodni vasi Mrše fotografiral ljudi, stare domačije in zanimiva dela na polju. Otvoritev razstave je popestrila pevka Marjetka Popovski.

•Petar Nikolić

FOTO: Petar Nikolć

Umetnik in vodja prireditve.

FOTO: Petar Nikolć

Dosežek na državnem tekmovanju 29. marca je na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti potekalo 9. državno tekmovanje iz angleškega jezika za srednje strokovne šole Poliglot.

Udeležila sta se ga dijaka 3. letnika, programa tehnik računalništva, in sicer Tadej Škapin in Mitja Sanković. Tadej Škapin je zasedel 12. mesto in prejel bronasto priznanje.

Tudi Mitja Sanković se je z 19. mestom uvrstil med prvo tretjino tekmovalcev.

Iskrene čestitke obema!

•Erika Gombač, prof. ang.

Slavka v družbi Barbare.

8

Priloga Notranjsko-kraških novic za Občino Ilirska Bistrica

D O G O D K I IN N A P O V E D N IK

Majski dogodki in uspehi Rdečega križa

FOTO: arhiv RKS-OZ Ilirska Bistrica

8. državno tekmovanje Osemčlanska ekipa osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice v sestavi Larisa Pugelj, Tadeja Pugelj, Eva Poklar, Tina Iskra, Marko Iskra, Naja Baša, Metka Primc in Lara Štemberger, ki jo je vodil mentor Zmago Štrajn, je zmagala na regijskem preverjanju osnovnošolskih ekip prve pomoči v Ajdovščini.

V soboto, 10. maja, se je udeležila 8. državnega tekmovanja, ki je potekalo na Debelem rtiču. Deset ekip iz vse Slovenije je preverilo teoretično znanje in praktične sposobnosti na petih deloviščih v prelepem okolju mladinskega zdravilišča in letovišča. Tekmovanja sta se udeležili tudi predsednica Marija Šlenc Zver in sekretarka Jožica Vidmar, ki sta mladim tekmovalcem čestitali za doseženo odlično peto mesto.

Prizorišče na Debelem rtiču.

Temeljni postopki oživljanja na delovišču št. 1.

Priznanje Francu Barbi Na Območnem združenju v Ilirski Bistrici so v okviru Tedna Rdečega križa v petek, 9. maja, pripravili dan odprtih vrat. V jutranjih urah so nekaj več kot 60 obiskovalcem izmerili krvni sladkor, krvni tlak in kostno maso. Na stojnicah so ponudili promocijsko gradivo Rdečega križa, izdelke zdrave prehrane in izdelke lokalnega društva Vezi. Ob tej priložnosti so se posebej zahvalili in podelili priznanje za 100-krat darovano kri domačinu Francu Barbi iz Podbež, ki izhaja iz družine, ki je skupaj darovala kri že več kot 450-krat.

Rdeči križ Ilirska Bistrica

Franc Barba je prejel priznanje in zahvalo za 100-krat darovano kri.

Članice Društva bolnikov z osteoporozo obalno-kraške regije izvajajo ultrazvočne meritve kostne mase s presejalno metodo.

STOPINJE Razpis za objavo Literarno društvo Ilirska Bistrica vabi člane pa tudi druge literarne ustvarjalce k sodelovanju – objavi svojih besedil v 21. številki literarnega zbornika STOPINJE. Pošljete lahko: • pesmi (največ 5) na e-naslov: acoborenovic@yahoo.com (uredniku Aleksandru Borenoviču) • prozna besedila (lahko samo odlomek; do 10 tipkanih strani) zapise (eseje, potopise, intervjuje ...) na e-naslov: mahkovic@gmail.com (uredniku Tomažu Mahkovicu) • prevode na e-naslov: tanja.volk@gmail.com (urednici Tanji Volk) Prispevke zbiramo do konca avgusta 2014.

Vsak avtor naj poskrbi, da bodo besedila ustrezno oblikovana: • pisava Times New Roman, velikost 12 • ustrezni presledki (upoštevana stičnost oz. nestičnost ločil) Besedila morajo biti jezikovno pravilna, tako da lektor pred objavo v Stopinjah poskrbi le za pravopis.

Neustrezno oblikovana oz. jezikovno nedodelana besedila bodo zavrnjena.

N a p o v e d n i k dogod k ov Sobota, 7. 6. 2014, ob 10. uri, start spusta bo pred nekdanjo gostilno Lovec, Spust za čisto Reko 2014.

Sobota, 7. 6. 2014, ob 19. ure, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica, 3. mednarodni folklorni festival.

Nedelja, 8. 6. 2014, ob 12. uri, Vojkov Drevored (avtobusna postaja) v Ilirski Bistrici, 2. Pokal Snežnik 2014 — tekmovanje v slalomu na rolerjih.

Petek, 13. 6. 2014, in sobota, 14. 6. 2014, Bač, 2. Primorsko-notranjske kmečke igre.

Sobota, 14. 6. 2014, ob 13. uri, Črne njive nad Ilirsko Bistrico, 7. Bistrški tek.

Sobota, 21. 6. 2014, ob 9. uri, parkirišče TIB Transport d.d. v Ilirski Bistrici, Pimp Go&Fun tunning show.

Sobota, 21. 6. 2014, ob 19. uri, grad Prem, Poletna muzejska noč - odprtje razstave slikarja Dušana Premrla.

Sobota, 21. 6. 2014, ob 20.30 uri, grad Prem, Poletna muzejska noč – voden ogled po gradu Prem.