Page 1

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 1 Stanovanja za mlade družine

Z glasbo skozi življenje

5

Akcija zbiranja spominov

9

10

meni a p o b o d K žco? poklonil ro

Raz

a lok

iskujemo

ln o

11let

petek, 8. marec 2013, letnik XII / št. 5 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Kavalirstva ni dovolj

FOTO: VALTER LEBAN

Čeprav se danes, ob mednarodnem dnevu žena, vse vrti okrog žensk, smo v tokratnem Središču besedo dali tudi moškim. Ženska bi morala mirno živeti in imeti tudi čas za družino, ne pa da mora popoldneve in večere preživljati v službi, so kritični. Da se ženske prevečkrat odpovedo svojim sanjam, da moški o ženskah precej pokroviteljsko govorijo in odločajo, da se ženske težje uveljavijo v pretežno moških poklicih, kot je gasilstvo, in da so ženske v družbi vidnejše od moških, pa so povedala nekatera ženska imena naše regije. Kako pa odnos med njo in njim vidita terapevta, Nada in Boštjan Trtnik (na sliki)?

Iz vsebine:

2 3 4 5

Od aprila dalje bo pomoč na domu v Postojni izvajal zavod Pristan iz Podnanosa, ki mu je občina podelila koncesijo, Pristan pa bo prevzel tudi socialne oskrbovalke. Na občini ocenjujejo, da bo zamenjava izvajalca za uporabnike skoraj neopazna.

Da bi zmanjšali porabo energentov in znižali stroške, bodo potratno šolo v Begunjah prihodnje leto energetsko sanirali. Za to bodo poskušali dobiti kohezijska sredstva na razpisu ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Dvorana osnovne šole je minuli vikend zaradi glasbe in smeha pokala po šivih. Prireditev Ta jači na b`rjači v organizaciji Društva za hec je navdušila vse generacije.

6

Za starejše bo skrbel Pristan

7

10

Tri ure glasbe in smeha Sanacija potratne šole v v Košani Begunjah

PVZ še korak bliže »prelomnemu« projektu

FOTO: ARHIV NKN

Pivka, 5. marec − Obrambni minister Aleš Hojs in župan občine Pivka Robert Smrdelj sta podpisala pogodbo o brezplačnem prenosu nekdanje vojašnice v Pivki, kjer deluje Park vojaške zgodovine, s pripadajočimi zemljišči in objekti ter muzejskimi eksponati z države na občino Pivka. S tem je izpolnjen eden od ključnih pogojev za pridobitev denarja evropske kohezijske politike v letih 2013, 2014 in 2015, ki bo omogočil izvedbo projekta celovite ureditve kompleksa parka vojaške zgodovine, kar bo nadgradnja obstoječega muzejsko turističnega središča. Župan Robert Smrdelj je povedal, da imajo pripravljeno tudi vso ostalo potrebno dokumentacijo za vložitev vloge na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Kot smo že poročali, je vlada pred dobrim mesecem sprejela sklep, da bo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 10 milijonov evrov še neporabljenih sredstev evropske kohezijske politike namesto za sofinanciranje gradnje umetnostne galerije v Mariboru namenilo za drug »nacionalno pomemben projekt«, park vojaške zgodovine, ker bo ta lahko v roku izpolnil vse pogoje za sofinanciranje, sicer bi tvegali izgubo evropskih sredstev. Projekt je skupno ocenjen na 13, 3 milijona evrov, izvajati pa se bo začel v prihodnjih mesecih. Med drugim so za razstavne namene predvideni obnova enega od nastanitvenih objektov in izgradnja tretjega paviljona, zgrajeno bo tudi skladišče za muzejske eksponate in urejena infrastruktura. V okviru projekta bo obnovljenih tudi 42 eksponatov, s čimer bo rešen pomemben del nacionalne vojaško-tehnične in vojaškozgodovinske dediščine. Janko Boštjančič, vodja parka, je med pozitivnimi učinki projekta izpostavil, da bo park po celoviti ureditvi postal največji muzejski kompleks v Sloveniji in pomembna muzejsko-turistična atrakcija v nacionalnem merilu. Omogočil bo dostojno obeležitev slovenske vojaške zgodovine poudarkom na osamosvojitveni vojni in nastanku slovenske države. Za lokalno okolje in regijo bo pomenil pomembno gospodarsko-turistično vzpodbudo. Župan Robert Smrdelj je glede na izdelane prognoze napovedal povečanje števila obiskovalcev parka, ki ga zdaj obišče 25.000 obiskovalcev letno, na 100.000 letno do leta 2025. ∙kv

Vsem bralkam srčno voščimo ob dnevu žena. Uredništvo


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 2 V središču

Notranjsko-kraške novice

Odnos je živo bitje

Nada in Boštjan Trtnik sta terapevta, ki parom pomagata izboljšati partnerski odnos – Temelj odnosa je pogovor Druženje s terapevtoma Nado in Boštjanom Trtnikom iz Terapevtskega inštituta Odnos iz Postojne je bilo zame veliko več kot samo pogovor o pravi formuli ljubezni, ki jo junaki zamešajo le v pravljicah. Ne maram princesk in dvornih princev, ki običajno v materialnem svetu iščejo nadomestke za iskren pogovor in se z aferami izmotavajo iz konfliktnega partnerskega odnosa. Nada je kot specialistka zakonske in družinske terapije prepričana, da so nam določene vzorce, ki jih vpeljujemo v svoj partnerski odnos, vkalupili že naši starši, a se tega v odnosu ne zavedamo dovolj. Boštjan, ki deluje kot sistemski družinski terapevt po metodi Berta Hellingerja (postavitev družine), pa poudarja, da se je vredno truditi za čim boljše partnerske in družinske odnose, saj je prav od njih v veliki meri odvisna kvaliteta našega življenja, naša sreča in, nenazadnje, tudi naše zdravje.

vidimo tudi svoj prispevek in prevzamemo odgovornost zanj. Na dolgi rok je za odnos dobro, da se zavestno trudimo poudarjati pozitivno, da povemo, kaj nam je pri partnerju všeč, za kaj smo mu hvaležni, zakaj ga imamo radi. Ljubezen je odločitev in ni doV marcu je zaradi dveh praznikov, dneva bljenost mine, se zgodba ponovi … Harvelle bro, da se vedno prepuščamo samo občutkom žena in materinskega dneva, še bolj v osHendrix, začetnik Imago terapije, pravi: »Ni in spontanosti, tudi razum je pomemben. predju ženska v vsaj dveh različnih vlogah toliko pomembno, s kom si v partnerskem Se strinjam. Odnos sestavljajo čustva in – kot žena in mati. Je med njima kakšna odnosu, temveč, koliko si upaš pogledati vase um. Koliko je enega in koliko drugega? razlika v odnosu do moža in otroka? in spremeniti nekaj pri sebi«. Nada: Naši možgani so utirili določene poti Nada: V odnosu do svoje hčerke se zavedam, V odnosu se večkrat vprašamo, ali sem odzivanja na določene dražljaje iz okolja. Zada sem soodgovorna zanjo in vem, da jo bom primerna oseba zate in ali si ti primeren vestno je treba našo pot odzivanja in reakcij s svojim načinom vzgoje v življenju podprla zame. Zanima me, ali mislita, da je vsak obvladovati tako, da o njih razmišljamo: ali pa ji povzročila čustvene rane, s katerimi človek primeren za vsakega? se bo soočala kot odrasla. V odnosu do moža Nada: Nezavedno nas vedno pripelje do tega, kaj me je pripeljalo na ta odziv, kaj sem razmišljala in kakšna čustva so se mi ob tem pa ni toliko zavornih mehanizmov, upam da se z nekom začutimo. Privlačimo se taki, si povedati svoje stiske in občutja ter veliko ki imamo iste rane iz otroštva in v odnosu jih prebudila, ali imajo moje misli in občutki realno osnovo v sedanjosti ali ne. Recimo, če pričakujem od njega. Ko je otrok manjši, mu moramo skupaj ozdraviti. smo bili v primarni družini naučeni, da če gre moraš več dati. Zavedam se, da če otroku Boštjan: Eni si nismo niti privlačni, tako da kaj narobe, smo sami krivi, se v odraslosti, govorim o svojih težavah, ga bom zlorabila, v praksi gotovo vsak človek ni primeren za ko pride kaj narobe, odzovemo, kot smo se v odnosu do partnerja, kjer se rodijo bolj vsakega. V teoriji pa: če bi imel vsak človek močna čustva, pa je to nekaj povsem normal- razvite empatijo, moč in pogum, da bi v celoti naučili v otroštvu, denimo, da se v konfliktni nega. Otrok običajno posnema vedenje svojih obvladoval svoje čustvene in vedenjske vzorce, situaciji umaknemo, se počutimo krive, četudi staršev in z leti postane njihovo zrcalo. bi načeloma lahko živel s komerkoli, ni pa nu- nismo krivi, kar pa lahko zelo bremeni odnos Boštjan: Najina Teja ima dve leti. Vez z jno, da bi čutil zaljubljenost. Seveda pa je prav in normalno komunikacijo s partnerjem. Zato je potrebno delo na spremembi vzorcev otrokom je trajna, z ženo oziroma partnerko zaljubljenost tista, ki nas v realnem življenju razmišljanja in čustvenega odzivanja. pa ne nujno. Če se zgodi, da se par razide, se na začetku »povleče« v partnerski odnos. Boštjan: Zavestno se je treba o tem pogokončata vlogi moža in žene. Ostajata pa vlogi Znanec mi je nekoč dejal, da je zanj zelo varjati. Pri zavestnem delu je pomemben ramame in očeta. Zelo slabo je, ko partnerja, pomembno, da imata z ženo miren odnos, zum, čeprav je v partnerstvu veliko več čustev. ki se razhajata, otroka uporabita kot »sredda sta po vseh skupnih letih dosegla svoj Drži, da se plus in minus privlačita? stvo«, s katerim se maščujeta drug drugemu. mir. Nada: Po mojem mnenju nas pri drugem Otrok ima pravico do obeh staršev in starši bi Boštjan: Vsak odnos ima svojo dinamiko privlači to, kar smo pri sebi zatrli ali pa nismo morali biti dovolj zreli, da to upoštevajo. Če že znotraj svojega dne. Odvisno je tudi od razvili. Na primer, eden je zelo družaben, druželiš otroku dati nekaj pozitivnega, se moraš človekovega temperamenta. Mir je v nekatgi pa je bolj samotarski. Družabnega privlači angažirati in delati na odnosu. Hkrati pa se je erih primerih tudi past, kajti lahko pomeni pri drugem umirjenost, globina razmišljanja, dobro zavedati, da je napetost v partnerskem pometanje težav pod preprogo. Je pa res, da odnosu vedno priložnost za rast. leta lahko prinesejo svoje in večjo umirjenost, umirjenega pa pri drugem privlačita komunikativnost in družabnost. Čez čas pa nas Brez odnosov ne gre, tako poslovnih kot sprijaznjenost. običajno ravno določene značilnosti, ki so nas zasebnih. So sestavni del našega življenja. Nada: Če se pometa pod preprogo, se načne Da v odnosu ne pride do napetosti ali konzdravje. Konflikti rodijo bolezni. Zato je prav, na začetku zelo privlačile, začnejo motiti. Boštjan: Razlike se privlačijo. Pomembno je, fliktov, je treba vzdrževati dobro komunida se z njimi čim prej soočimo in jih skupaj da je vsaj nekaj skupno obema, na primer, da kacijo. Kdaj odnos preraste v zrelo ljubezen? razrešujemo. se oba rada ukvarjata s športom ali da oba Nada: Od zaljubljenosti slej ko prej pridemo Vredno je delati na odnosu, torej. Kako v realnost, ko vidimo, da nas partner, ki smo naj se moški in ženska obnašata, ko pride do zanima kultura. Če nimaš nič skupnega, živiš odtujeno, eden mimo drugega. ga prej idealizirali, tudi prizadene in rani. V konfliktov? Pri brskanju za različnimi prispevki o takih primerih kemija začne izginevati. V fazi Boštjan: Odvisno, kakšen je par in kako temodnosih sem naletela na vprašanje, ali je boja za moč, ko se vprašamo, kaj boš naredil, peramentna sta. V trenutkih velike čustvene ljubezen na prvi pogled resnična, če vemo, da bom zadovoljna, se veliko ljudi odtujuje. napetosti je najboljše začasno se umakniti iz da se najprej pojavi zaljubljenost, ki ni Soočanje z vsem, kar nosimo v sebi, pomeni odnosa, da se še bolj ne ranimo. Vsakdo je rast v odnosu. Ko se ob Boštjanu soočam odgovoren, da se v času umika umiri oziroma trajno čustvo? Boštjan: Zaljubljenost na prvi pogled je s travmami iz otroštva, se moj obrambni ponovno najde svoje notranje ravnovesje. resnična in ima omejen rok trajanja. Če dva mehanizem odzove z napadanjem in jezo. Potem pa je dobro ponovno vzpostaviti prideta do zrele ljubezni, je ljubezen resnična. Midva poznava Imago dialog in se običajno kontakt. Midva z Nado uporabljava, tako Je pa res, da pride do zrele ljubezni samo od 5 po konfliktu pogovoriva. Ravno pripravimenovan, Imago dialog, to je zavestni pogodo 10 odstotkov parov. Za naju lahko rečem, ljenost soočati se z lastnimi vzorci je pot do vor, kjer govoriva o sebi in svojih občutkih, da sva po letih truda prišla do zrele ljubezni zrele ljubezni. Vzporedno s tem pa moramo doživljanjih. Trudiva se biti strpna in se tudi spreminjati svoja lastna vedenja, saj smo zanje vživeti v stališča in občutke drugega. Če se ne na »prvi pogled«. Milivojevič pravi, da se odgovorni. Skozi odnos sem potrebovala zmorem takoj po konfliktu pogovoriti na štiri čustveno inteligentni ljudje ne zaljubijo, kar ne verjamem. Če se v nekoga zaljubiš, uživaj, veliko pozitivnih besed in pozornosti, da sem oči, je za silo dobro, da napišem kakšen svoj dokler traja, saj bo zaljubljenost slej ko prej začela verjeti v najin odnos in ljubezen. Spoz- občutek, misel tudi po e-pošti, pa ga kasneje izginila. navanje drug drugega in spreminjanje lastnih ob primernem času razrešimo. Nada: Pojem je zamenjan. Moralo bi biti nekonstruktivnih vedenj vodi v trajno vez in Nada: V kolikor sta zaradi konflikta oba »zaljubljenost na prvi pogled« in ne ljubezen zrelo ljubezen. čustveno prizadeta, je najbolje da se za nekaj na prvi pogled. Boštjan: Na začetku, ko si v fazi zaljubljenosti, časa umakneta drug od drugega, se umirita, Lahko je za nekoga prava ljubezen prevedno zgleda, da si dobro izbral, potem pa se zbereta misli in se nato spoštljivo pogovorita, tirana čustvena navezanost na partnerja. lahko izkaže tudi obratno. Z vidika osebne tako da vsak predstavi svoje stališče, kje vidi Koliko je navezanost sploh zdrava? rasti v odnosu pa nas partner »nagovarja« prispevek drugega in kje svojega. Vsak se s svojim vedenjem, ki je za nas lahko tudi mora naučiti sprejemati odgovornost za svoje Boštjan: Zdravo je, da sva povezana, da je boleče, ker odpira naše nepredelane otroške vedenje in se znati tudi opravičiti. V konfliktu med nama bližina, vendar ne visiva drug na drugem. To pretirano navezanost lahko rane. Potem pa včasih prehitro obupamo in običajno vidimo, kaj je drugi naredil narobe, ljubezen iščemo pri drugi osebi. A ko zaljuveč energije in truda pa potrebujemo, da spre- preneseš na otroka in to ni dobro ne za

petek, 8. marec 2013

Terapevta in svetovalca Nada in Boštjan Trtnik sta prepričana, da je iskren pogovor dobra pot do zdravega in trdnega partnerskega odnosa.

FOTO: VALTER LEBAN

2

partnerski odnos ne družino kot celoto. Vsi pa seveda hrepenimo po pravi ljubezni, ki je sinteza povezanosti in svobode, le da je velikokrat ne znamo ustvariti. Nada: Veliko izhaja iz primarne družine. Če smo bili v njej nevarno navezani (da smo bili zanemarjeni, zlorabljeni, zapuščeni), bomo v odraslosti nehote ponavljali iste vzorce navezanosti in se, na primer, navezali na osebo, ki ni sposobna vračati ljubezni, se držati obljub, in bomo vztrajali v nezdravem odnosu, dokler ne bomo začeli bolj ceniti sebe in postavljati zdravih mej. Če smo se naučili, kaj pomeni biti sprejet in ljubljen, bomo znali navezovati zdrave partnerske odnose. Če imaš zdrave temelje v primarni družini, boš zdravo ljubil. Kateri so najpogostejši »kiksi«, ki jih počneta zakonca? Kaj opažata? Boštjan: To, da si ne vzamemo dovolj časa za odnos, in mislimo, da se bodo stvari uredile kar same od sebe. Nekateri so prepričani, da bo težave v zakonu rešil še en otrok. Odnos je živo bitje, ki potrebuje energijo in pozornost. Večina partnerjev je preveč osredotočena na pomanjkljivosti drugega namesto na svoje napake. V odnosu smo egocentriki, saj preveč stavimo na svoje želje in potrebe. Nada: Menim, da so »kiksi« v odnosu pomanjkanje sočutja, prelaganje celotne krivde za nezadovoljstvo v odnosu na partnerja, fantaziranje v glavi, da boš z drugim bolj srečen. Ko v odnosu ni dobro, se začnemo umikati in iščemo zamenjave. To ni rešitev. Ko škripa, se je treba pogovarjati, zavestno delati na odnosu, sprejemati odgovornost za lastni prispevek, slišati svojo in partnerjevo prizadetost, spreminjati svoje vedenje, ki ruši odnos, zaupanje, naklonjenost. Opažava, da je ljudi še vedno sram ali strah priti na terapijo, ker so mnenja, da terapijo potrebujejo samo bolni ljudje. Vendar to ni res. Kaj pa so razlogi za težave? Boštjan: Glavni razlog je to, da v partnerski odnos pridemo slabo »opremljeni« z znanjem in s praktičnimi veščinami. O tem, kako ravnati v odnosih, se v šoli nismo zares učili. Največ »posrkamo« iz svojih primarnih družin, nato pa dostikrat vzorce ponavljamo ali gremo v njihovo nasprotje. Nada: Nerazrešene čustvene rane iz otroštva, ki jih v partnerskem odnosu še poglobimo drug drugemu z neustreznimi vedenji, so velika težava. In ko postane preveč težko in boleče, začnemo reševati težave na nepravi način: zatekamo se v delo, alkohol, internet, ljubezenske trikotnike ... Vama je težave ali konflikte lažje reševati. Vesta, kako ravnati, ker sta izobražena terapevta. Boštjan: Ja, čeprav je intenzivnost vseh teh težav lahko velika. Poznava tehnike in veščine, ki jih v najinem partnerskem odnosu uporabljava. Seveda pa morava tudi midva zavestno delati na odnosu. Nada: Eno je teorija, drugo pa so najini vzorci, ki sva jih doživela doma. Največji plus za naju je, da to znanje, ki ga imava, izkoristiva v najinem odnosu. Znava se pogovoriti in potem sva bolj sočutna eden do drugega. ∙Barbara Čepirlo


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 3 3

V središču

www.nkr-novice.si

Ženska naj bo preprosto ženska

FO TO :

L ER LT VA N EB A

Irena Vadnjal, Postojnčanka, vodja kabineta ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu v odhajanju, je prepričana, da imamo ženske v današnji slovenski družbi vedno vidnejše, ne pa tudi boljše mesto. Moški po njenem mnenju o ženskah še vedno precej pokroviteljsko govorijo in odločajo. Na katerih področjih se ženske najteže uveljavljamo? Nobenega področja ne bi izpostavljala, nenazadnje imamo žensko astronavtko, pa še slovenskih korenin po vrhu, še vedno pa bomo morale ogromno energije vložiti v to, da postanemo enakovreden sogovornik moškim. Katere lastnosti pri ženski se vam zdijo ključne, da le-ta v življenju uspe? Zanašanje na svoj notranji glas. Ta nas velikokrat nagovarja, naj tvegamo, stopimo korak naprej. Če se ga ustrašimo, obstanemo, čeprav bi lahko z malo drznosti stopile na pot novim izzivom. Ženske smo tudi trmaste, kar si zadamo, običajno tudi dosežemo. Kako ste si utrli pot v politiko? Sploh si je nisem utirala – nekega večera me je med študijem prešinilo, da sem sama del trenutka v tej družbi, kjer se človek vrti okoli lastnega popka, kot je rekel dr. Primož Krečič, da sem soodgovorna za njeno trenutno stanje s svojo aktivnostjo ali neaktivnostjo. Izzval me

no vodenje gospodinjstva odgovorna ženska ... A moj mož mi je dokazal, da moški bolje skuhajo, da je njegova skrb za to, da so šolske naloge narejene, ravno taka kot moja. Čemu dajete prednost: službenemu ali je negativni trend lestvice moralnih vrednot, družinskemu življenju? dobila sem občutek, da bo kmalu vse dovoljeno, V tem letu sem resnično dajala prednost da si preprosto ne znamo več postavljati mej. službenemu življenju, preprosto sem bila v Zato sem sklenila, da vse svoje talente vložim v službi 24 ur na dan. Pri tem delu ne moreš to, da gradim dobro in odgovorno politiko. enostavno reči, da si svojih osem ur oddelal Ste mati štirih otrok, kako usklajujete – odgovornost je prevelika, da bi se s takimi zahtevno službo z družinskim življenjem? rečmi igral. Želim si, da bi se vsi v tej državi Je bilo potrebno veliko prilagajanja, nova zavedali odgovornosti, ki jo imamo na svojem organizacija delovnih dni? delovnem mestu. Pravzaprav sem vedno izbirala tako službo, ki Kako lahko sodobna ženska uspešno uvelmi je predstavljala velik izziv. Tudi skoraj petjavi svojo ženstvenost? najstletno delo v Slovenski vojski je zahtevalo Ženska naj bo preprosto ženska. Naj ne poskuša veliko prilagajanja, saj sem bila v vojašnici tudi z moškimi prijemi doseči cilja. Mislim, da so po dva dni skupaj dežurna, z enoto sem hodila skozi zgodovino ženske vedno na svoj način na tedenske terenske vaje ... Kot vodja kabidobro znale doseči svoje. Različnost moških neta ministrice Novakove pa sem seveda svoj in žensk bogati človeštvo, zato moramo ostati delavnik prilagajala obveznostim, ki jih je imela naravni, nepotvorjeni, tako ženske kot moški. ministrica. To je pravzaprav način življenja, za Ženske moramo ogledalo uporabiti tudi zato, katerega smo se v družini zavestno odločili. da v njem vidimo svojo samozavest. Vam kdo pri gospodinjstvu pomaga? Ali se vam zdi, da kriza vpliva na kakovost V mlajših letih sem mislila, da je gospodinjstvo vašega življenja, ustvarjalnost ali kreativnost? panoga, ki je v domeni žensk, da je za brezhib- Kriza me je spodbudila, da sem sprejela nov

Irena Vadnjal: »Ženske moramo ogledalo uporabiti tudi zato, da v njem vidimo svojo samozavest.«

izziv – to je dejansko ustvarjalno iskanje rešitev. Pozitivni stres name deluje izredno ustvarjalno – če je preveč mirno, se ne počutim dobro. Potrebujem izzive. Kje sami sebe vidite čez deset let? Čez deset let bi bila rada del družbe, ki se zaveda temeljnih vrednot in jih ceni, družbe, ki bi spoštovala vsakega človeka, tudi tistega, ki misli drugače kot jaz, družbe, v kateri bi se lahko pogovarjali na kulturni ravni in v kateri bi resnično iskali tisto, kar nas povezuje, in ne tisto, kar nas ločuje. Ali bom še v politiki ali pa kje drugje – rada bi na časovnem poltraku pustila največ, kar lahko dobrega dam tej družbi. ∙Blanka Markovič Kocen

Lepota ženske je v njeni milini Še vedno pa se delo žensk pogosto smatra kot samo po sebi umevno, premalo se ga vrednoti. Gotovo se ga premalo vrednoti. Ženske smo bolj introvertirane, delujemo bolj v ozadju, toda naš učinek v družbi je veliko večji, kot je videti. Zadnjič sem brala neko legendo o ljubezni. Kakšna je lepa žena? Ima milino, prijaznost, dobroto. To je ženski odsev, to ji naredi barvo. Ustvarjanju se bolj posvečate, od kar ste se upokojili? Ko se človek upokoji, ima več časa. Sama imam Zadnja razstava, s katero ste se predstavili rada organizirano življenje. Vedno imam načrt, domačemu občinstvu, je bila ravno v mesecu saj ne moreš živeti kar tako iz dneva v dan. Ormarcu pred dvema letoma. Bila je poklon ganizacija je dobrodošla za vsakega ustvarjalca. ženskam in materam. Vseeno pa ustvarjalec ne more biti povsem Ob materinskem dnevu so praviloma v ospredju podrejen urniku. srečne mame. Delala sem v zavodu za invalidno Včasih si prazen, zato se moraš akumulirati, mladino v Kamniku kot likovna terapevtka, nekam iti, kaj zanimivega prebrati. Zelo rada zato poznam tudi drugačne zgodbe. Mame, ki imam naravo. Ko grem v planine, izjemno uživam, duši dam možnost, da se napase lepih jim usoda ni bila naklonjena, so vsakič znova razgledov, vonja po travi, pristnosti. spregledane. Mame, katerih otroke je prizadela Tudi vaše ilustracije pogosto prikazujejo nesreča, ki so bolni, alkoholiki. Takšne mame se ujete trenutke v naravi, domačem okolju, morajo maksimalno žrtvovati, a so postavljene trenutke veselja življenja. v ozadje. Vedno rečem, da lovim lepe utrinke življenja. Na misel mi prihaja tudi, kaj vse so morale Človek mora delo, ki ga opravlja, početi z včasih prestati mlade žene, ki so se poročile in prišle v nov dom. Koliko je bilo ponižanja. Niso zanosom, veseljem, ki prihaja od znotraj, iz imele besede, ni bilo prostora zanje, za emocije. posebne želje po lepem. Takšno delo je povsem To se je danes zelo spremenilo. drugačno od dela, ki ga opravljaš le za denar,

Ilustratorka Nejka Selišnik je tenkočutna opazovalka sveta, ki se veseli drobnih radosti. »Najlepše stvari so preproste reči,« je njen moto. »Lovim lepe utrinke življenja,« pravi o svojem izpovednem ustvarjanju, ki se mu posveča s posebnim zanosom in žarom. Tudi zato, ker ima ob sebi moža s posluhom za njeno kreativno vrvenje. Je tudi zbirateljica in zapisovalka starih, že skoraj pozabljenih zgodb, pripovedk in običajev, na katere se pogosto opira tudi pri svojem prepoznavnem likovnem ustvarjanju. Njena strast so tudi lutke. Po rodu je iz Logatca, že več kot dve desetletji pa živi in ustvarja v Postojni. Z njo smo se pogovarjali o njenem delu in mestu ženske v njem. Stanovanje Nejke Selišnik je kot galerija. Riše že od malih nog. »Včasih nismo imeli papirja. Ko je mama prinesla ‘škrniclje’, sem jih previdno raztrgala, zravnala in vse porisala. Tudi vse robove časopisa, škatlice od cigaret, celo kakšno gladko poleno, vse sem porisala,« se spominja.

: TO FO

LT VA E ER L

BAN

dobi čisto drugačen sijaj. To se kaže tudi v vaših ilustracijah? Za vsemi mojimi risbami so osebne zgodbe ljudi. Ko imam razstavo, mi največ pomeni, če k meni pristopi nekdo in mi reče, da so ga moje slike očarale. Tudi če bi prodala pet slik, to ne bi odtehtalo občutka ob tem, da sem osvojila človeka s sliko, prebudila v njem njegovo zgodbo, dogodek. Presenečena sem, da me v želji, da bi ilustrirala njihova dela, poiščejo ljudje s posebnim občutkom do življenja. Skozi leta sem izostrila svoj slog. Postal je prepoznaven in na tej osnovi me ljudje poiščejo. To je cilj vsakega ilustratorja. Kaj je dobra ilustracija? Dobra ilustracija pričara, prebudi v tebi fantazijo. Moj dedek je vedno zelo lepo pripovedoval, z napetostjo, trenutki tišine. Le kako se bo ta zgodba končala, si premišljeval. Ko je zgodbo povedal, je pokazal tudi ilustracijo. Povsem me je prevzela. A tako je to bilo, sem pomislila. Tekst in ilustracija ne moreta drug brez drugega. Ilustracija približa zgodbo. Zato tako radi ilustrirate za otroke? Ne morem risati na vsak tekst, mora mi biti blizu. Ne morem, denimo, risati hudobnih ljudi, ker jih ne prenašam. Lahko pa rišem lepe stvari, ki nas obdajajo. Zato mi je otroška ilustracija bliže, ker sloni na nežnosti, prijaznosti, toplini. ∙Veronika Rupnik Ženko

Ženske se prevečkrat odpovedo svojim sanjam »Biti ženska menedžerka v pretežno moškem svetu je predvsem velik privilegij,« ocenjuje Ana Sedej. F

Ženske smo zaradi družbene vloge spola seveda v drugačnem položaju kot moški. Ko se končajo obveznosti na delovnem mestu, mora večina žensk poskrbeti še za gospodinjstvo, otroke ... Ženske smo zato vajene bistveno več odrekanja kot moški. Različne raziskave kažejo, da podjetja z ženskimi top pozicijami delujejo bolje. Na podlagi vašega primera bi se verjetno strinjali? Seveda. Ženske smo po pravilu na takšnih delovnih mestih veliko bolj umirjene. Predvsem pa pripravljene dlje časa razlagati zadeve v želji, da bi jih naši moški kolegi čim bolje razumeli. Prispodoba, da smo ženske z Venere in moški z Marsa, je v določenih situacijah še kako resnična. Običajno smo ženske nekoliko bolj čustvene. Tako nam v posameznih situaci-

BAN R LE LTE VA

Vaše podjetje se ukvarja s proizvodnjo dvigal. Posel, kjer na prvi pogled ne bi pričakovali ženske? Zakaj pa ne? V gradbeništvu je žensk res opazno manj kot moških. Vendar gre zgolj za prepričanje, da je gradbeništvo moški poklic. Potreba po moških v tej panogi je bila bolj izražena v preteklosti, saj je bilo več težjega fizičnega dela. Ženski pristop v tradicionalno moški panogi vidim kot velik potencial. Ženske razmišljamo drugače. Od rojstva dalje, za razliko od moških, za reševanje sporov nimamo na voljo uporabe sile. Torej že vnaprej onemogočimo postavljanje zidov tam, kjer lahko zelenijo travniki. Ste se morali kot ženska na podjetniški poti bolj boriti, plačati višjo ceno kot moški kolegi?

O: OT

Podjetniška pot Ane Sedej, direktorice podjetja SEC, se je začela pred dobrim desetletjem, ko je prišla v podjetje. »Moj prihod je pomenil odločitev, da se dejavnost razširi in razvije na višji nivo,« pove. Danes se lahko pohvalijo z lastno proizvodnjo dvigal, ki jih izvažajo po vsem svetu. Razvojno usmerjeno, inovativno podjetje je bilo leta 2010 primorsko-notranjska in bronasta gazela. »Že zelo zgodaj na svoji podjetniški poti sem sprejela, da se je potrebno odrekati in ob tem boriti ter vztrajati. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da tiste ženske, ki ne odnehajo, zagotovo dosežejo svoje cilje,« pravi Sedejeva.


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 4 4 jah pride zelo prav, da se znamo bolj vživeti v problem s čisto človeškega vidika. Stvari potem niso tako tehnične, temveč dobijo človeško noto. Seveda pa še vedno vse skupaj poteka znotraj ekonomskih, tehničnih in drugih meril poslovanja. Pogrešate v podjetniškem svetu več ženske perspektive? Mogoče, ja. Pogrešam več empatije, več razumevanja za sočloveka. Mnogi poslovni svet zamenjujejo za nekakšen preplet hladnih, ciljno orientiranih brezobzirnih bitij. A to preprosto ni res. Vsi mi imamo nekoga, ki nas nekje čaka, imamo družine, prijatelje in ne sme nam biti vseeno drug za drugega. Ta vidik, na

V središču primer, pogrešam predvsem pri spoštovanju pogodbenih določil o plačilih. Vsaka sklenjena pogodba s seboj nosi odgovornost do zaposlenih in ne nazadnje tudi njihovih družin. Vaše podjetje prodaja v zelo različnih državah, od držav nekdanje Sovjetske zveze do arabskih držav. Kako v bolj tradicionalnih, moških okoljih gledajo na vas kot žensko menedžerko? Pogledi na menedžerko so seveda glede na posamezno okolje različni, vendar pa v skupnem pozitivni. In mi to skušamo tudi čim bolje izkoristiti. Zaposlitev ženske v komerciali za afriške trge je danes še vedno precej drzna odločitev. A brez pravega izziva ni prave rasti.

Notranjsko-kraške novice

Kako težko je usklajevati poklicno kariero in družinsko življenje v časih? Zelo težko. Danes resna kariera ne dopušča veliko prostora za druge dejavnosti. Zahteva človeka z glavo in srcem, kar v praksi pomeni veliko odrekanja, pri čemer običajno najbolj trpijo najbližji. Izjemno natančno je treba planirati svoj čas izven službenih obveznosti. Nato pa zbrati vso energijo in v času, ki je namenjen družini, prijateljem ..., biti z njimi z vsem srcem. Ženske so na vodstvenih položajih v svetu gospodarstva in na nekaterih drugih področjih še vedno razmeroma redke. So za to bolj krivi moški ali ženske oziroma kaj bi

morali storiti za bolj enakopravno zastopanost? Gre za družbene norme, ki narekujejo pričakovanja o delu, odnosih in obveznostih doma ter prepričanja o sposobnostih moških in žensk, vzgoji … Kot družba bi morali narediti več za to, da ljudje ne bodo hodili v službo zgolj zaradi preživetja. Če ljudje res uživajo v svojem delu, spol ni več pomemben. Prav ženske pa se večkrat odpovedo svojim sanjam zato, ker se ne želijo izneveriti pričakovanjem družbe. Torej, ustvarjati moramo okolje, kjer se bo vsakdo med nami počutil dovolj svobodnega ustvarjati tisto, kar si resnično želi. ∙Veronika Rupnik Ženko

»Požara ne delimo na ženskega ali moškega«

»V Sloveniji je približno 1300 gasilskih društev, približno 40 pa jih ima za predsednico žensko,« je izpostavila Marinka Cempre Turk.

: TO FO

Marinko Cempre Turk je gasilstvo zaznamovalo že v mladostnih letih, prostovoljna gasilka je že več kot 40 let. V tem času se je udeležila številnih, tudi nevarnih intervencij na terenu, katerih se udeležuje le peščica gasilk. Dolga leta je bila podpredsednica Gasilske zveze Slovenija, še vedno pa je zelo aktivna v Logaški gasilski zvezi, predvsem pri izobraževanju tečajnikov. Do upokojitve je delala v regijskem centru za obveščanje v Postojni. Zaradi njene zavzetosti se je vloga žensk v gasilstvu močno okrepila, predanost gasilstvu pa jo je pripeljala tudi do nominiranke za Slovenko leta 2011.

R LE LTE VA

katerih področjih so bolj učinkovite od svojih so-tovarišev? pa imamo 254 gasilk od 1044 vseh članov, kar je približno ena To vprašanje se pojavčetrtina od 7. leta dalje. V Sloveniji je približno 1300 gasilskih lja pogosto. Določene društev, približno 40 pa jih ima za predsednico žensko. Število razlike obstajajo. žensk v gasilstvu narašča, izboljšuje pa se tudi njihova usNa kratko jih bom posobljenost. To pomeni, da je za izvajanje operativnih nalog obrazložila na skupini v gasilstvu usposobljenih vedno več žensk. Realnost je potem tečajnikov, ki trenutno malce drugačna. Na intervencijah sodeluje le peščica gasilk in obiskujejo nadaljevalni tečaj za gasilce v Logatcu. Na tečaju je to kljub temu, da so usposobljene za operativno delo in imajo za ena tretjina ženska in dve tretjini moških. Splošna izobrazba seboj ustrezno število vaj in izobraževanj. Premalo se vsi skupaj tečajnic je višja kot pri tečajnikih. Pri teoretičnih predmetih so zavedamo, da je na intervenciji veliko del in opravil takšnih, ki tečajnice boljše zaradi natančnosti, študioznosti, zanesljivosti bi jih gasilke – operativke opravile brez problemov. Kljub temu in doslednosti. Njihovi kolegi pa so uspešnejši pri praktičnih da bi po mnenju nekaterih moških delo napadalcev ali gašenje predmetih – vozila, oprema, taktika, praktične vaje. Vendar ne notranjih požarov morale prepustiti moškim kolegom. smemo pozabiti: požara ne delimo na ženskega ali moškega. Kaj je po vašem mnenju prednost ženske – gasilke pred Nastali požar pogasimo s skupnimi močmi, znanjem in izurmoškimi člani? V čem jih lahko »prekašajo« oziroma na jenostjo. ∙Saša Musec Čuk

B AN

Je delovati v pretežno moškem okolju, kot je gasilstvo, za žensko težje ali na nek način prednost? Kako vi osebno to občutite? Dejstvo je, da se na področju, ki velja za izrazito moško, ženske veliko težje uveljavijo oziroma so sprejete. Tak dokaz so poklicne gasilke. V Sloveniji sta med 850 poklicnimi gasilci samo dve poklicni gasilki. Prva šele leta 2009. Sama na začetku moje gasilske poti teh razlik nisem zaznala. Pomembno je bilo, da sem se čim prej odzvala na klic sirene in aktivno sodelovala pri gašenju požara. Šele kasneje sem začela ugotavljati razlike, podcenjevanja, včasih tudi ignoriranje. Kolikšen je delež gasilk v slovenskih prostovoljnih društvih in koliko je poklicnih gasilk? Se število povečuje ali zmanjšuje? V gasilskih vrstah je ena tretjina žensk, v Gasilski zvezi Logatec

petek, 8. marec 2013

Mamam orhidejo ali cvet tulipana 8. marec je dan, ko svoji ženi, dekletu, prijateljici, mami, babici, sodelavki ali sestri enostavno morate nekaj podariti, da jim pokažete, da so za vas najpomembnejše osebe na svetu. Kot cvetličar – florist vam v nadaljevanju podajam nekaj predlogov, kako najbolje razveseliti svoje najbližje s cvetjem. Vrtnica je namreč še vedno kraljica rož in velja za simbol lepote in ljubezni. Z vrtnicami je mogoče simbolično povedati marsikaj. Vsaka barva ima svoj pomen in če med seboj kombiniramo različne barve, lahko z enim šopkom sporočimo ves stavek. Obstaja pa seveda cvetje, ki je bolj primerno za obdarovanje matere kot partnerice in obratno. Danes je zelo moderno podarjanje lončnic, ki zdržijo

veliko dlje kot rezano cvetje. Vsaka mama se bo zagotovo razveselila cveta primule ali lončnice orhideje oziroma katere koli druge ločnice, ki jo bo razveseljevala dalj časa. Prav tako ne morete zgrešiti z eksoti, kot so strelicije, in ostalim pomladnim cvetjem, kot so, na primer, lilije, hijacinte ter narcise, ki so za obdarovanje mam veliko bolj primerne kot vrtnice.

Kot že omenjeno, se bo gotovo vsaka partnerica razveselila cveta, če že ne šopka vrtnic. Je pa mlajša generacija bolj naklonjena različnemu eksotičnemu cvetju najrazličnejših barv, oblik in struktur, kot so strelicija, proteje, alpineje, helikonje, nutensi in različne vrste orhidej. V trendu so tudi spomladanski cvetovi (tulipan, hijacinta, narcisa , teloh, anaemone, ranunkole), ki so lahko povezani v preprost spomladanski šopek z dodatkom mačic ali različnega šibja. Letošnji trend barv je zelo velik, ki ga morda velja upoštevati skozi vse leto, ne samo ob določenih praznikih. Modne barve so vijola v različnih odten-

kih, rumena in oranžna v pastelnih niansah. Zelo moden dodatek je imitacija čipke, ki aranžmaju oziroma šopku doda pridih romantičnosti. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na dan mučencev, saj imamo tudi moški svoj dan. Ravno tako lahko podarimo kakšen cvet ali šopek. Kot opažam, se vse več žensk za najrazličnejše priložnosti, na primer rojstni dan, god, obletnice, diplome, odloča svojim podariti kakšen poseben cvet ali lončnico. Še vedno velja rek: »Cvetje pove več, ne glede komu ga poklanjamo.« Lepo praznovanje vsem skupaj. ∙Ivo Uršič, florist

: TO FO

»Ženske lahko opravljate več del hkrati« preizkušnjam. Cenim jo in spoštujem v vseh pogledih. V čem ste ženske posebne od moških? Hm, težko bi rekel, saj se ženske že med seboj precej razlikujete. Na splošno pa velja, da ste ženske bolj nežne, materinske, imate čut za estetiko. Po raziskavah pa ste tudi boljše voznice in dalj časa živite kot moški. Pa sposobnost opravljanja več del hkrati imate, kar za moške ni ravno značilno. Menim tudi, da ste v večini bolj intuitivne, potrpežljive in čustvene. Ob praznikih se na nas najpogosteje spomnite s šopkom rož in prijaznimi besedami. Kakšno je vaše voščilo, vaš poklon svoji ženski? Na svojo ženo se ne spomnim le ob praznikih, pač pa ji namenim kakšno drobno pozornost vsak dan. Pa s tem ne mislim le materialnih stvari. Dobro partnersko zvezo je treba vzdrževati vsak dan, sicer lahko odnos ob pomanjkanju časa in različnih življenjskih preizkušnjah hitro zapade v krizo. Poklon svoji

RHIV

Ponosen sem na vse »moje« ženske. Nasploh pa imam z ženskami dobre izkušnje, razen nekaj izjem. Sem pač tak, da se zasebno ne družim z osebami, s katerimi nimam skupnega jezika, pa naj bodo to ženske ali moški. Brez žensk ne gre, saj se moški in ženske lahko krasno dopolnjujemo na mnogih področjih: v politiki, gospodarstvu, sociali, zdravstvu … Za dobro delo in dobre rešitve problemov sta pomembna tako njen kot njegov pogled na V marcu ženske praznujemo dva praznika, dano situacijo. dan žena in materinski dan. Kakšno mesto ali Kaj vas na ženskah najbolj privlači, v čem vlogo igrajo ženske v vašem življenju? smo bolj posebne od vas moških? Moja žena igra zame najpomembnejšo vlogo Na splošno bi težko rekel. Kar se pa moje žene v mojem življenju in to vsak dan, ne le za tiče, lahko povem, da me privlači v celoti: tako praznike. Pomembno vlogo pa seveda igrajo njena zunanjost, dobrota, odnos do otrok tudi hčerke. Vzgajava jih v samostojne osebe, in sočloveka, inteligenca, sposobnost pogoki jih bodo vrednote vodile skozi življenje. Ko varjanja. Pogovor pa pomeni, da se znamo se ozrem v preteklost, ne morem mimo mame. tudi poslušati in slišati drug drugega in ne le Hvaležen sem ji za otroštvo in mladost, ki sta govoriti. Tega pa marsikdo ne zna. Polna je me oblikovala v osebo, kakršna sem danes. energije in veselja do življenja kljub različnim

IA EBN

Duško Gojić iz Pivke je srčni gasilec, promotor in izvajalec koristnega in čedalje bolj priljubljenega projekta pivškega društva Vita POMAGAJMO (sebi in drugim), sicer pa vsestranski človek. Do žensk goji poseben odnos, še posebej do svoje žene, ki ji vsak dan nameni drobno pozornost. Svoji mami je hvaležen, da mu je skozi odraščanje vcepila tudi občutek za sočloveka.

OS

Duško Gojič: »Kot moški svojega praznika ne pogrešam, saj je zame življenje ob ljubljeni osebi največji praznik«

»Na splošno velja, da ste ženske bolj nežne, materinske, imate čut za estetiko,« je ženske prednosti izpostavil Duško Gojič.

ženi? Ljubim te, ostani takšna, kot si. Ali moški pogrešate svoj praznik? Pa saj naj bi ga imeli 10. marca, ob dnevu mučenikov! Ampak šalo na stran. Praznika ne pogrešam, saj je zame življenje ob ljubljeni osebi največji praznik, ki ga živim vsak dan. ∙Barbara Čepirlo


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 5 5

V središču

www.nkr-novice.si

FO TO

RL TE AL :V

Veliko se govori, a premalo naredi

N EBA

Ženske so danes preslabo plačane in preobremenjene – Celodnevne službe ogrožajo družine

Po mnenju cerkniškega župnika Jožeta Vidica je sodobna ženska kot žena in mati potisnjena ob zid. Časa za družino, predvsem za otroke, ji primanjkuje, medosebni odnosi so zato ogroženi.

pa je, seveda, strah, kaj bo, če ne bo več zmogla vsega. Mislim, da se danes vse preveč govori, veliko premalo pa naredi za ženo in mater. Kako bi se po vašem mnenju lahko položaj žene, matere v današnji družbi, Kakšen je položaj žensk v današnji družini izboljšal? Sloveniji? Zagotoviti jim je treba osnovne pogoje. DenGovoril bi predvsem o ženski kot materi in imo to, da bi imela toliko plače, da bi lahko ženi. Ta je danes na največjem udaru. Zaradi mirno živela in imela tudi čas za družino, ne svoje dvojne vloge, v službi in družini, namreč pa da mora popoldneve in večere preživljati ne zmore vsega in je pritisnjena ob zid. Nima v službi. Tipičen primer so trgovine, kjer so več časa za otroke, pogovor z njimi in možem ženske v poznih večernih urah še v službi, … Takšne situacije v zadnjih 70 letih ne pom- domov se vrnejo, ko otroci že spijo … In to nim! Od žensk preveč zahtevajo, vse bi morale se ponavlja dan za dnem. Priča smo ubijanju človeka! narediti, prihranjeno pa ni niti moškim, kar pogosto pripelje do nerazumevanja. Najhujši Bi se z izdatnejšo pomočjo moških njen

Kavalirstva ni nikoli dovolj

položaj izboljšal? Moški so se delu in pomoči v gospodinjstvu dolgo izogibali, zdaj pa spoznavajo, da morajo kot očetje pomagati pri vzgoji in kot možje pri gospodinjstvu, nositi odgovornost in skušajo prisluhniti ženi jo spoštovati. Bi si želeli več žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu, politiki? Večina jih dela na področju sociale, kar sem se prepričal, ko sem zadnjih 14 dni preživel v bolnišnici. Ko smo se ob 22-ih odpravljali spat, so mame še vedno delale, domov pa so odhajale utrujene. V zgodnjih jutranjih urah so bile spet na delu. Nadomestiti ženske je praktično nemogoče ali vsaj težko, a morali bi jih vsaj pošteno plačati za tisto, kar delajo. Kaj pričakujete od nove vlade, ki jo tokrat

Jože Vidic, župnik v Cerknici: »Nadomestiti ženske je praktično nemogoče ali vsaj težko, a morali bi jih vsaj pošteno plačati za tisto, kar delajo.«

prvič v zgodovini Slovenije vodi ženska? O tem nisem nikoli premišljeval, a ne zdi se mi sporno. Ženske so pač vselej pri roki. Ni pa od mandatarke same odvisno, kaj bodo naredili. ∙Blanka Markovič Kocen

Marcel Štefančič: »Na vsak način si želim mnogo več žensk na vodstvenih položajih, predvsem v politiki, saj nam moška politika ponuja vse manj užitnih menijev.«

Dan žena je danes komaj opazen – Najpomembnejša ženska lastnost je ženskost – čudež stvarstva

FO T

O:

Ženska že dolgo ne velja le za gospodinjski servis moškemu in družini sploh. Ona in on se danes vzameta na raznotere načine: v zavezi, zunaj zaveze, površno, neresno … Ljubezen, kako lepa je in kako nenadomestljiva! Pa nekaj prej omenjenega kavalirstva … Katere lastnosti pri ženskah najbolj cenite? Sam sem si, ne glede na emancipacijo, vselej najbolj želel tisto žensko lastnost, ki se ji reče ženskost – ta čudež stvarstva. Kakšen pomen pripisujete dnevu žena? Kako ga obeležite? Vselej sem pogrešal iskreno družbeno glorifikacijo žensk. Zato se ne čudim, da je danes dan žena komaj opazen. Svoji ženi privoščim za to priložnost šopek, pa še kateri ženski, s katero se

N EBA RL

Se vam zdi, da imajo ženske v družbi, gospodarstvu in politiki položaj, kot jim gre? Ne le vsemogoča statistika, tudi vsa stvarnost govori o tem, da so ženske s svojo enakopravnostjo daleč od sicer spodobnih razglašanj. Po pridnosti, doslednosti, vestnosti

in tudi po izobrazbi ženske celo prekašajo moške, pa jih potlej ni med vodilnimi ne v politiki ne v gospodarstvu in še marsikje v družbi ne. Bi si želeli na vodstvenih položajih več žensk in če, na katerih področjih najbolj? Na vsak način si želim mnogo več žensk na vodstvenih položajih, predvsem v politiki. Ves čas nam moška politika ponuja vse manj užitnih menijev. Zakaj pa ne bi ženske udarile po mizi in rekle: tega je dovolj, na naslednjih volitvah bomo vsaj enakovredno, če ne vplivneje odločale o žitju in bitju na svojih tleh! Ali je odnos med moškim in žensko v sodobnem času dovolj kvaliteten oziroma, kako ga je moč izboljšati?

E LT VA

Iz davnine poznamo kavalirstvo, ki je narekovalo spoštljivost, nežnost, pozornost in spodobnost do nežnejšega spola. In vse to naj bi moški izkazoval ženski še današnji in jutrišnji dan, sploh če jo ima rad, je prepričan znani Logatčan Marcel Štefančič, ki v tem čustvenem spoznanju tudi živi in ravna. »Kot se za postaranega kavalirja spodobi,« pripomni.

srečujem v sečišču skupnih življenjskih poti. Iz otroštva pa mi je na poseben način materinsko pomenljiv 25. marec. Rože tudi za naše mame. ∙Blanka Markovič Kocen

46 najemniških stanovanj za mlade družine Republiški stanovanjski sklad v naši regiji največ stanovanj v najem ponuja v postojnskem Parku pod Javorniki

FOTO: ARHIV NKN

Postojna − Republiški stanovanjski sklad je v stanovanj v drugem stolpiču. Na skladu so pojasnili, da so se za odkup tolikšnega števila stanovanj v Postojni odločili prav sklopu javnega razpisa za oddajo stanovanj v zato, ker so na tej lokaciji v zelo kratkem času uspeli prodati najem v naši regiji ponudil skupno 46 stano- vsa stanovanja in ker je bil interes za nakup in najem izražen vanj. Od tega največ, 27 v Postojni, kar je tret- tudi v nadaljevanju. Poudarili so še, da je na tolikšno ponudbo v Postojni vplivala tudi okoliška urejena infrastruktura (vrtec, ja najvišja ponudba stanovanj med vsemi 22 šola, cestna povezava, železnica in ostala kulturno družbena lokacijami v 19 krajih po Sloveniji. Sklad več infrastruktura) in bližina Ljubljane z dobro cestno povezavo. stanovanj kot v Postojni ponuja le v Mariboru in Borovnici. V cerkniški soseski Za mlinom Kriza ustavila gradnjo je na voljo sedem stanovanj, na Petelinjskem Prav to je bil eden ključnih dejavnikov, ki je botroval razmhribu v Pivki pa 12 hiš, ki jih sklad doslej še eroma velikemu interesu investitorjev za gradnjo v Postojni v vedno ni uspel ne prodati ne oddati. preteklih letih. Nepremičninska kriza je investicijski cikel zdaj Prednost pri izboru bodo imele mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine in mlade osebe. Prosilci morajo prijavo za prvi izbor, ki bo potekal 21. marca, oddati najkasneje do 11. marca. Najemnine za stanovanja v Postojni, velika od slabih 40 do 80 kvadratnih metrov, se gibajo od 214 za najmanjšega do 450 za največje. Za slabih 60 kvadratnih metrov velika stanovanja Za mlinom se najemnina vrti okrog 280 evrov, za hiše v Pivki, velike 116 ali 122 kvadratnih metrov, pa od 420 do 500 evrov mesečno.

53 stanovanj v soseski sklad prodal Vseh 27 stanovanj v Postojni je sklad za 2,3 milijona oziroma povprečno 1275 evrov za kvadratni meter vključno s parkirnim mestom (kar je manj kot znašajo tržne cene novih stanovanj v Postojni; povprečno se gibajo od 1400 do 2000 evrov za kvadratni meter) odkupil od zasebnega investitorja Dolenjgrad, ki je zgradil sosesko Park pod Javorniki z dvema stolpičema. 53 stanovanj v enem je sklad kot vmesni kupec odkupil že pred časom in uspel vsa tudi prodati, zdaj pa je gradbincu, ki vseh stanovanj sam ni uspel prodati, očitno sklad pomagal tudi z odkupom še preostalih, neprodanih

Stanovanjski sklad RS bo skušal pod ugodnejšimi pogoji v najem oddati še 27 stanovanj v stanovanjskem naselju Park pod Javorniki, ki jih je lani prek javnega poziva odkupil od zasebnega investitorja Dolenjgrad.

zaustavila, predvsem pa krepko zmanjšala povpraševanje, ki je kljub velikemu številu prodanih stanovanj v Postojni še vedno manjše od ponudbe. Spomnimo, da se v neposredni bližini soseske Park pod dvojčke. Občinski podrobni prostorski načrt na tem območju Javorniki nahaja še ena novejša soseska Na Lokvi, kjer je ljupredvideva širitev stanovanjske pozidave. Prav tako v sevbljansko podjetje MTI zgradilo dva stanovanjska bloka in tri ernem delu Postojne, v soseski Poljane, je ajdovski gradbinec Marc pred leti zgradil tudi več ličnih vrstnih hiš. Na drugem koncu Postojne pa je novo sosesko Postojnski biser s skupno FOTO: ARHIV NKN 190 stanovanji zgradilo podjetje Batagel&Co. Zadnjega v nizu stolpičev so zaključili lani spomladi in s tem zaokrožili sosesko. Po podatkih na spletni strani je od 26 stanovanj v njem prodanih oziroma rezerviranih le pet stanovanj, oglaševane cene za stanovanja pa se gibajo okrog 1800 evrov za kvadratni meter. Kot smo poročali pred časom, je bilo v cerkniški soseski Za mlinom na voljo 72 stanovanj v osmih objektih. Podjetje Nepremičnine Orkus na svoji spletni strani v tej soseski trenutno oglašuje še štiri enosobna in štiri dvosobna stanovanja. V Pivki pa je stanovanjski sklad kot vmesni kupec od zasebnega investitorja Galop pred petimi odkupil šest stanovanj in Postojna je v letih pred nepremičninsko krizo dobila več novih sosesk 24 hiš, a polovice hiš kljub vmesni javni dražbi še vedno ni uspel ne prodati ne oddati, zato jih je v najem spet ponudil s stanovanjskimi bloki in vrstnimi hišami. Ena takšnih je Poljane, v kateri ima svoje domovanje tudi politik Zvonko Černač. prek aktualnega razpisa. ∙vrž


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 6 6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 8. marec 2013

Pomoč na domu koncesionarju Za starejše bodo skrbele iste socialne oskrbovalke, saj jih bo prevzel nov izvajalec, zavod Pristan − Skrbi glede cene Postojna − Izvajanje pomoči na domu v občini Postojna bo od sedanjega izvajalca, Centra za socialno delo Postojna, predvidoma 1. aprila prevzel zavod Pristan iz Podnanosa, ki mu je občina podelila koncesijo. Na občini ocenjujejo, da bo zamenjava izvajalca za uporabnike skoraj neopazna, saj bo Pristan prevzel tudi socialne oskrbovalke, prav tako naj bi ostala nespremenjena cena storitve na uro. A prenos storitve k zasebniku vseeno odpira več vprašanj. Občina Postojna je zavod Pristan izbrala na javnem razpisu za podelitev koncesije, na katerega je sicer prispela le Pristanova ponudba. Dosedanjega izvajalca, ki program izvaja na podlagi letne pogodbe, je občina pozvala zgolj k oddaji cene, ne pa, denimo, tudi k predstavitvi programa razvoja, zaradi česar so na centru za socialno delo ocenili, da niso bili v enakem položaju. Na občini so, kot so nam povedali, Pristanovo ponudbo ocenili kot zelo dobro, tako z vidika ponujene cene kot z vidika kvalitete opravljanja storitve. »Izbrani ponudnik namreč že izvaja tovrstno storitev v več občinah, ki so s kvaliteto opravljenih storitev zelo zadovoljne. Na podlagi tega lahko utemeljeno pričakujemo, da bo opravljanje storitev tudi v naši občini na visoki ravni,« so v obrazložitvi zapisali na občini. Dodali so, da od novega izvajalca pričakujejo, da bo motiviran za pridobivanje novih uporabnikov, saj ocenjujejo, da je še veliko občanov, ki bi potrebovali vsaj nekatere storitve, ki se izvajajo v okviru pomoči na domu. Direktor zavoda Pristan Martin Kopatin pa je povedal, da so z dosedanjim delom v sedmih občinah dokazali, da se lahko storitev pomoč družini na domu uspešno razvija tudi z nekoliko nižjimi sredstvi ob nezmanjšani ali boljši kvaliteti.

Na občini nam niso odgovorili, kakšno ekonomsko ceno je na razpisu ponudil zavod Pristan. Izpostavili pa so, da bodo občinskemu svetu predlagali, da cena, ki jo plačujejo uporabniki in zdaj med tednom znaša 4,68 evra na uro (med vikendi in ob praznikih nekoliko več), ostane nespremenjena. Pri razliki naj bi torej prihranila občina, ki storitev sofinancira.

Past v zaračunavanju večjega obsega dela Patricija Može, direktorica postojnskega centra za socialno delo, ki je pomoč na domu v občini izvajal zadnjih 15 let, ne nasprotuje, da gre program k drugem izvajalcu, če bo ta dejansko boljši. Vseeno pa se boji, da je zasebnikova ponujena nižja ekonomska cena na trhlih nogah in da bo v praksi koncesionar skušal razliko kompenzirati z doseganjem večjega števila efektivnih ur, na osnovi katerih je plačan. Na občini odgovarjajo, da bo v pogodbi določen okvirni obseg storitve oziroma da bo določeno število efektivnih ur mesečno, tako kot je bila praksa pri dosedanjem izvajalcu. »Riziko, da bi izvajalec povečeval časovni obseg storitve, obstaja, tako kot pri vseh izvajalcih,

V Logatcu 14. aprila na referendum Logatec – O usodi javnega zavoda za

kulturo, šport, turizem in mladino Logatec bodo v nedeljo, 14. aprila, odločili volivci. Občinski svet je namreč na februarski seji sprejel Akt o razpisu referenduma o ustanovitvi razvpitega zavoda, po katerem je bil poleg datuma referenduma 4. marec določen kot dan začetka volilnih opravil. Nasprotnikom njegove ustanovitve je namreč uspelo zbrati 669 podpisov za razpis referenduma, 658 pa jih je prvopodpisani Boris Čičmirko 13. februarja oddal občini, kar občinski svet zavezuje, da najpozneje v petnajstih dneh razpiše

referendum. Tik pred objavo v Uradnem listu RS, kar se je zgodilo dan po februarski seji občinskega sveta, so se svetniki uskladili tudi glede referendumskega vprašanja, ki se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec, ki ga je Občinski svet Občine Logatec sprejel na 16. redni seji, dne 15. 11. 2012, s katerim se ustanavlja javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Logatec?«, možna odgovora pa bosta za ali proti. ∙bmk

PRODAJA ZEMLJIŠČ OBČINA LOGATEC prodaja nezazidana stavbna zemljišča na začetku naselja v Grčarevcu: 0 0 0 0 0 0 0 0 0

parc. št. 151/21 travnik v izmeri 741 m2, parc. št. 151/23 pašnik v izmeri 576 m2 in travnik v izmeri 283 m2, parc. št. 151/25 travnik v izmeri 378 m2 in pašnik v izmeri 601 m2, parc. št. 151/26 travnik v izmeri 819 m2, parc. št. 151/27 travnik v izmeri 772 m2, parc. št. 151/28 travnik v izmeri 798 m2, parc. št. 151/29 travnik v izmeri 777 m2, parc. št. 151/30 travnik v izmeri 808 m2, parc. št. 151/31 travnik v izmeri 968 m2, vse k.o. Grčarevec.

Gradbene parcele se prodajajo neporavnane, komunalno opremljene – strošek komunalne opreme ni vključen v ceno zemljišča. Prodajna cena za stavbno zemljišče je 30,00 EUR za m2 oz. 36,00 EUR za m2 z vključenim 20% DDV. Prodaja bo potekala v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010) in Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011).

Dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki 01 7590 618 ali 041 507 764.

Potrebe večje od finančnih zmožnosti

Na centru za socialno delo Postojna ugotavljajo, da imajo uporabniki velike potrebe po pomoči na domu, ki obsega pomoč pri življenjskih opravilih, gospodinjsko pomoč in socialne stike oziroma družabništvo, a si je nekateri ne morejo privoščiti v obsegu, kot bi jo potrebovali. V občini Postojna pomoč prejema povprečno 80 prejemnikov na mesec. Njihova povprečna starost je 88 let. Na mesec uporabnik v povprečju koristi 9 ur pomoči na domu, povprečna cena na uporabnika na mesec pa je 42 evrov. Cena kosila, ki ga uporabniku pripeljejo na dom, je 4,2 evra oziroma 4,47 za dietno.

vendar to ne bo imelo vpliva na ceno efektivne ure tako za uporabnika kot za občino.« Toda direktorica centra za socialno delo opozarja, da bo zaračunan večji obseg dela (denimo za prinos kosila 30 minut namesto sedanjih 15 minut) pomenil višje plačilo tako za uporabnika kot tudi za občino, čeprav bo cena efektivne ure enaka. Sicer pa Možetova izpostavlja, da so kot center za socialno delo uporabnikom nudili možnost celostnega svetovanja in druge pomoči, na primer denarne socialne pomoči, ureditev skrbništva, uveljavljanje dodatka za postrežbo in nego … Poleg tega je center vzpostavil sodelovanje tudi s patronažno službo in različnimi nevladnimi organizacijami (denimo društvi upokojencev), prek katerih dobiva informacije o potrebah po pomoči na

terenu. Zato Možetova upa, da bodo z novim izvajalcem dobro sodelovali. Odločitev občine, da pomoč na domu od dosedanjega izvajalca, ki je storitev razvijal in gradil 16 let, preide k novemu izvajalcu, »ki prihaja iz druge občine in bo, tako rekoč, na pladnju dobil strokovne in finančne vložke v 80 uporabnikih in 9 zaposlenih«, je presenetila tudi svet zavoda centra za socialno delo. Glede na to da se na državni ravni pripravlja reorganizacija centrov za socialno delo, po kateri ti ne bodo več opravljali pomoči na domu, so opozorili še na stališče stroke, da naj bi v prihodnosti centri organizirane pomoči starejšim postali domovi za starejše. Dodajmo, da center za socialno delo Postojna še naprej ostaja izvajalec pomoči na domu v občini Pivka. ∙Veronika Rupnik Ženko

Proračun v drugem branju pod streho Logatec – Po presenetljivem sprejetju predloga proračuna za leto 2013 v prvem branju

je logaški občinski svet ta dokument sprejel tudi s predlaganimi spremembami. Predlog proračuna je bil namreč od 18. januarja do 1. februarja v javni razpravi. V primerjavi s prvotnim predlogom se višina prihodkov zmanjšuje za skoraj 2,082 milijona evrov in znašajo 17.325.662 evrov, odhodki pa se zmanjšujejo za nekaj manj kot 1,907 milijona evrov na 18.700.662 evrov. Po besedah župana Berta Menarda je proračun uravnotežen, saj bodo primanjkljaj pokrili iz predvidenega ostanka sredstev na računu ob koncu leta 2012. Investicijam bodo v logaški občini letos namenili 1.833.244 evrov proračunskih sredstev, pri njihovi realizaciji pa bodo imele prednost tiste, pri katerih je predvideno sofinanciranje, denimo, projekt Čista Ljubljanica, Vrtec Rovte, križišče med Tržaško, Tovarniško in Rovtarsko cesto ter igrišče ob Osnovni šoli Tabor. ∙bmk

Ukrepi občine zadovoljivi Postojna− Računsko sodišče je občini Postojna pred časom izdalo negativno mnenje, ker se med drugim ni strinjalo z načinom, da je občina pred dvema letoma v lastniško strukturo Postojnske jame vstopila prek hčerinske družbe Postojna turizem, ki ni ustvarjala nobenih neproračunskih sredstev za servisiranje posojila za nakup delnic. Občina Postojna je zato sprejela sklep, da nad hčerinsko družbo Postojna turizem, prek katere je občina solastnica 25,1-odstotnega deleža v Postojnski jami, prične s postopkom likvidacije. V postopku pa pred izbrisom družbe opravi prodajo premoženja družbe, torej zemljišč, in poplačilo vseh obveznosti, nato pa družbo dokončno likvidira ter delnice družbe Postojnska jama prenese na občino Postojna. Računsko sodišče je občini sicer priporočilo, da vzpostavi neposredno lastništvo s prenehanjem družbe Postojna turizem in prenosom njenega premoženja ter pravic in obveznosti na občino, a je v porevizijskem poročilu tudi popravljalne ukrepe, za kakršne se je odločila občina, ocenilo kot zadovoljive. Je pa računsko sodišče občino opozorilo, da je treba aktivnosti, s katerimi bo izvedena likvidacija družbe Postojna

turizem in s tem zagotovljeno neposredno lastništvo delnic družbe Postojnska jama dokončati v najkrajšem možnem času. »Nemogoče je napovedovati rok za zaključek tako kompleksnega postopka, vsekakor pa bomo z aktivnostmi pričeli že v prvi polovici letošnjega leta,« so nam odgovorili na občini. Napovedali so tudi, da bodo pred začetkom prodaje opravili nove cenitve zemljišč. Občina je 3,2 milijona evrov visoko posojilo za nakup delnic Postojnske jame sicer med drugim zavarovala tudi z zemljišči v okviru poslovno-obrtne cone (POC) Veliki Otok. »Čas za prodajo teh zemljišč bo po našem v trenutku, ko se bodo pričela dela na urejanju komunalne opreme POC Veliki Otok,« so odgovorili na občini in dodali, da je nekaj splošnega interesa zanje že bilo. Na naše vprašanje, ali bodo s prodajo zemljišč iztržili dovolj sredstev za poplačilo vseh obveznosti, pa so na občini pojasnili, da bi vrednost zemljišč morala zadoščati za poplačilo obstoječih obveznosti. »Ker pa se nepremičninski trg nahaja v negotovi situaciji, bi bilo pretirano hitenje s prodajo zemljišč negospodarno,« so sklenili. Postopek likvidacije bi tako lahko trajal tudi več let. ∙vrž


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 7 7

Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

Energetska sanacija tudi na šolah S pomočjo kohezijskih sredstev želijo na Cerkniškem energetsko sanirati sicer potratni šoli v Cerknici in Begunjah

Na korespondenčni seji konec februarja so svetniki potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta za energetsko sanacijo šole v Begunjah, ki so ga potrebovali za prijavo na razpis; zadnji dan za prijavo je bil 28. februar.

Šola je energetsko potratna Kot je povedal Rupar, je šola v Begunjah energetsko zelo potraten objekt. »Da bi zmanjšali porabo energentov in posledično znižali stroške, smo se odločili za

Uvedli še »shemo šolskega mleka«

okoli 93 tisočakov, ostalo bo zagotovila občina iz lastnega proračuna.

V preteklih letih je občina na osnovni šoli v Begunjah celovito energetsko prenovo.« vložila sredstva v zamenInvesticija je vredna okoli javo nekaterega stavbnega 140 tisoč evrov, ki jih občina pohištva. »Prihranki so bili nima, a upajo, da bodo kljub temu zanemarljivi, na razpisu ministrstva za prenova mora biti celoinfrastrukturo in prostor vita,« je prepričan Rupar. Z dobili evropska sredstva iz evropskim denarjem bodo kohezijskega sklada. Če bodo na begunjski šoli lahko uspeli, bodo iz Evrope dobili zamenjali stavbno pohištvo

ter na novo izolirali tako pročelje kot podstrešje. »Izračuni kažejo, da bodo s tem objekt učinkovito sanirali in zaradi tega v prihodnje privarčevali.«

Sanacija že prihodnje leto Občina Cerknica pa je že pridobila sredstva za energetsko sanacijo osnovne šole v Cerknici, kjer morajo zamenjati četrtino oken ter izolirati

Uspešno leto gasilcev PGD Begunje Begunje, 16. februar – PGD Be-

FOTO: ANTONIJA ŠLAJNAR

gunje je izpeljalo občni zbor, ki so se ga poleg velikega števila lokalnih gasilcev Košana – V osnovni šoli in vrtcu Košana so shemi odraščanja zelo pomembni,« je sporočila vodja šolske in gasilk udeležili tudi župan Občine šolskega sadja v letošnjem letu priključili še »shemo prehrane, Antonija Tomšič. Cerknica, Marko Rupar, predstavnik šolskega mleka«. Subvencionira jo evropska unija z Učenci in otroci pri malici enkrat do dvakrat na Gasilske zveze Cerknica, predstavniki namenom, da bi malčke in učence še bolj osvestili, teden dobijo skodelico mleka. »Mleko in mlečne PGD z Verda, predstavnika TD Menišija da so mlečni izdelki zaradi vsebnosti vitaminov in izdelke bo subvencionirala Evropska unija, zato bo ter KD Menišija, s katerima PGD mineralov, potrebnih za rast in kosti, koristni, za tudi strošek za malico ustrezno nižji,« je povedala Begunje sodeluje pri številnih lokalnih mleko in mlečne izdelke pa so na šoli navijali tudi Tomšičeva in dodala, da pri tem sodelujejo z lokalno dogodkih in prireditvah. Predsednik zato, ker raziskave kažejo, da mladi zaužijejo preeko kmetijo, ki uživa v pridelovanju mleka. društva, ki to ostaja tudi v prihodnjem malo mleka. »Zavedamo se, da je mleko pomembno Po besedah Tomšičeve želijo s projektom spodbumandatu, Anton Klučar, je vse prisživilo, saj ima visoko hranilno in biološko vrednost jati uživanje priporočenega mleka in kakovostnih otne lepo pozdravil, posebej pa se je ter vsebuje beljakovine in aminokisline, ki jih nujno mlečnih izdelkov med otroci in mladostniki, krepiti obrnil na mladino, ki je pod mentorpotrebujemo. Mleko je bogato s kalcijem ter drugimi znanje in veščine za zdravo prehranjevanje ter zdrav stvom Boštjana Šviglja v lanskem letu minerali in vitamini, ki so predvsem v obdobju življenjski slog od zgodnjega otroštva dalje. »Na ta naredila velik korak naprej, vključno način bomo tudi mi prispes povečanjem gasilskega podmladka. vali k zmanjšanju naraščanja Na seji so bili po preteku mandata debelosti in kroničnih potrjeno novo vodstvo ter podani nenalezljivih bolezni, saj dosežki v lanskem letu. Tako je društvo uživanje mleka v priporočenih količinah v obdobju otroštva namreč zmanjšuje tveganje za nastanek debelosti in visokega deleža maščob v telesu,« je opozorila vodja šolske prehrane. Kalcij in nekatere bioaktivne snovi v mlečnih izdelkih namreč sodelujejo v presnovi glukoze, zmanjšujejo tvorbo maščob in pospešujejo njihovo V okviru evropskega programa »mleko za šole« na razgradnjo ter ohranjajo OŠ in v vrtcu otrokom zagotavljajo mleko in mlečne mišično maso, je še dodala izdelke, ki jih subvencionira evropska unija. Tomšičeva. ∙bč

Pojasnilo k članku Na občini Logatec so se odzvali na naš članek Ustvarjalci ob drobižu vztrajajo iz ljubezni, objavljenem 7. februarja 2013, v katerem smo napisali, koliko proračunskih sredstev bodo občine v naši regiji letos namenile za kulturo. Na občini Logatec so pojasnili, da številke, ki smo jih navedli na osnovi predloga proračuna za 2013, ne odražajo dejanskega stanja. Na podlagi sprejetega proračuna Občine Logatec za leto 2013, dne 21. 2. 2013, je za kulturo, šport in nevladne organizacije skupaj namenjenih 1.294.688 evrov, za kulturo 812.166 evrov, znotraj tega za razpise: kulturna dediščina 16.000 evrov, kulturni programi 48.000 evrov, kulturni projekti 8.000 evrov, projekti v interesu Občine 25.000 evrov in založništvo 2.000 evrov. V znesku za kulturo 812.166 evrov pa je 200.000 evrov namenjenih za izdelavo projektne dokumentacije za Narodni dom v Logatcu.

fasado in tlake. Z deli na obeh šolah naj bi začeli prihodnje leto, je še povedal župan Rupar. Sanacija teh dveh šol je opredeljena v Lokalnem energetskem konceptu, v okviru katerega so v tudi Cerknici določili, kateri javni objekti v občinski lasti so energetsko povsem primerni, kateri bodo potrebovali manjša popravila, v katere – tu gre predvsem za starejše šole – pa bodo morali vložiti več sredstev. ∙Petra Trček

Plačilo komunalnega prispevka Logatec – Razvpita zgodba o spornem plačilu komunalnega prispevka v Gorenjem Logatcu še ne bo kmalu dobila epiloga. Sklepa o moratoriju na odmero in plačilo tega prispevka, katerega sprejem je kot razširjeno točko že tako obsežnega dnevnega reda predlagal Franc Rudolf (SLS), občinski svet ne more sprejeti, lahko pa se pobuda skupine občanov posreduje pristojnemu organu občine kot usmeritev za nadaljnje delo. Spomnimo, omenjena skupina je za vse izdane odločbe, poslane položnice in vložene pritožbe krajanov predlagala moratorij do 30. septembra 2013. Med predlogi, kako rešiti to vprašanje, je bil odobravanja deležen predlog ustanovitve posebne delovne skupine, ki naj bi preučila, zakaj v desetih letih niso bile izdane odločbe za plačilo komunalnega prispevka. Gre namreč za velike zneske, ki bi utegnili povzročiti socialne probleme, zato je, kot je poudarila Vanja Uvalič Kosijer (SD), drugotnega pomena, kdo je pri vsej zadevi kriv, ampak je bolj pomembno, da se občinski svet temu problemu čim bolj približa. Razprava o tej temi je bila na februarski seji prekinjena in jo bodo, temeljito pripravljeno, nadaljevali marca. ∙bmk

v letu 2012 s slovesno prireditvijo, ki so se je udeležile številne enote PGD iz širšega območja, obeležilo 90. obletnico delovanja PGD Begunje, prevzeli so nov gasilski dom, tradicionalno so izpeljali dan odprtih vrat pred OŠ Maksim Gaspari, kjer so učence seznanili s svojim delom, osem tečajnikov je uspešno zaključilo izobraževanje za naziv gasilec, štirje gasilci pa za radijske zveze, izpeljali so vsakoletno veselico. Udeležili so se tudi številnih tekmovanj ter nekajkrat intervenirali pri požarih. Za leto 2013 so cilji smeli, saj si želijo novo gasilsko vozilo, razmišljajo o ustanovitvi gasilske desetine članic in še naprej delati na pridobivanju novih članov. Občni zbor so ob koncu obiskali tudi butalski gasilci, srečanje pa zaključili z že tradicionalno zakusko. ∙dš

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Cerknica, 25. februar – V Cerknici so se odločili, da podružnično šolo v Begunjah prihodnje leto energetsko sanirajo. »Občina sama ne bi mogla zagotoviti dovolj sredstev, zato smo se prijavili na razpis za pridobitev kohezijskih sredstev,« je pojasnil župan Marko Rupar.


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 8 8

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 8. marec 2013

Pri pouku spoznavajo tudi prvo pomoč

Projekt POMAGAJMO (sebi in drugim) podpirajo tudi na OŠ Pivka, saj je poznavanje osnov samopomoči koristno in potrebno

Projekt POMAGAJMO (sebi in drugim) Lili Primc in Duško Gojič redno izvajata v okviru Društva Vita iz Pivke. Pri velikih zaključnih vajah ob koncu šolskega leta pa sodelujeta z lokalnimi gasilskimi društvi, vodniki reševalnih psov, nujno medicinsko pomočjo in ostalimi reševalci ter policijo. S projektom so na osnovnih šolah v Pivki in Košani začeli v šolskem letu 2009/10, zadnja leta pa gostujejo že skoraj po vsej Sloveniji. Osnovnošolcem namreč podajata koristno znanje o preventivnem samozaščitnem vedenju, prepoznavanju cestne, požarne in splošne varnosti. »S projektom spodbujamo zanimanje za prostovoljstvo in za delo na humanitarnem področju kot, na primer, za prostovoljno gasilstvo, civilno zaščito, Rdeči križ,

Karitas, drugih reševalnih služb in društev …, hkrati pa učencem približamo mnoge poklice, kot so reševalci, poklicni gasilci, delo v civilni zaščiti, poklici v zdravstvu, sociali, vzgoji in izobraževanju, policiji,« pojasni vodja projekta Lili Primc. Že pri najmlajših skušata Lili in Duško, ki ugotavljata, da so delavnice izredno uspešne, spodbuditi pozitiven odnos do živali in narave. Tudi pri petošolcih je bilo podobno. Učenci so v razredu ves čas aktivno sodelovali, se seznanjali s praktičnimi napotki in drug z drugim praktično preizkušali različne prijeme prve pomoči. Iz šolskih klopi in brez dvignjenih rok so pridno odgovarjali na vprašanja, kako reagirati v nesreči, kako čim hitreje ukrepati, koga poklicati in katero številko zavrteti za nujno pomoč … Natančno so opisali

Upajo na dobro gobarsko leto Cerknica, 23. februar – Mikološko društvo Notranjska združuje več kot 30 gobarjev, nabiralcev gob je seveda še veliko več. Člani društva so se na občnem zboru konec februarja dogovorili, kaj bodo počeli letos. Med drugim bodo jeseni, tako kot vsako leto, pripravili razstavo gob. Gobarji že nestrpno čakajo na gobarsko sezono.

FOTO: BARBARA ČEPIRLO

Pivka, 22. februar – Učenci 5. a razreda so med rednim poukom v razredu gostili Lili Primc in Duška Gojiča, mentorja in izvajalca projekta POMAGAJMO (sebi in drugim), ki že peto leto zapored pretaka koristno znanje o preventivnem samozaščitnem vedenju na mlade generacije, zlasti osnovnošolce. Pri pouku se učenci tako poleg ostalih predmetov seznanjajo s prijemi prve pomoči in praktičnimi napotki, kako ravnati v primeru nesreče.

Učenci so se med poukom pogovarjali tudi, kako oskrbeti opekline na roki in prstih s trikotno ruto, ki je, so povedali, vsestranski pripomoček pri različnih poškodbah.

postopek nudenja prve pomoči pri opeklinah. »Če si opečemo roko, moramo vsak prst posebej sterilno pokriti, potem roko na enostaven način povijemo s trikotno ruto, ki je v prvi pomoči vsestranska. Seveda pa moramo vsako opeklino najprej hladiti vsaj 15 minut,« so na temeljna vprašanja prve pomoči odgovarjali petošolci,

Prejeli smo

Izvedba programa Jumicar na osnovnih šolah v Logatcu Do sedaj so otroci spoznavali cestno prometna pravila le kot pešci ali kolesarji. Tokrat se bodo otroci 3., 4. in 5. razredov iz OŠ 8 talcev, OŠ Tabor in OŠ Rovte Logatec spoznali, kako jih na cesti vidi voznik, kako težko je vozilo pravočasno ustaviti, kako pomemben je varnostni pas, predvsem pa, da se voznik kljub previdnosti včasih ne more pravočasno odzvati, če se otrok neprevidno in nepričakovano vključi v promet. Spoznali bodo prometne znake, semafor, prehod za pešce ter se preizkusili v vožnji s pravimi avtomobilčki na bencinski pogon. Program JUMICAR je izobraževalni program preventivne vzgoje otrok v cestnem prometu in je namenjen otrokom druge triade osnovne šole.

FOTO: BOJAN ARKO

Na OŠ 8 talcev smo program izvedli 19. februarja 2013. Kljub na novo zapadlemu

Društvo, ki bo letos praznovalo 30 let delovanja, že drugo leto vodi Jože Kumer. Člani si prizadevajo, da bi občane čim bolje seznanili z užitnostjo oziroma strupenostjo posameznih vrst gob, in vzdržujejo stike z drugimi gobarskimi društvi. Vsako jesen pripravijo razstave v Cerknici, Begunjah, Novi vasi in Kočevju. Še pred leti so gobe pokazali tudi otrokom v vrtcu in šoli. »Zadnja leta za to ni posluha, a upamo, da se bomo uspeli dogovoriti z ravnateljico osnovne šole,« pravi tajnik društva Miha Boštele. Želijo si tudi, da bi v Cerknici našli večji prostor za razstave; v sobi društva upokojencev jih lahko razstavijo le okoli 140, a bi jih z veseljem prikazali tudi 300.

Kot je povedal Boštele, ljudje na Notranjskem večinoma nabirajo jurčke, turke, dede, lisičke, ki jih je sicer bolj malo, golobice, sirovke, štorovke in orjaške dežnike. Veliko je tudi parkeljcev, čeprav so med njimi tudi zdravju škodljivi. Priljubljene so tudi meglenke, ki jih imajo – tako Boštele – ljudje za sivke. »Sivk je pri nas zelo malo, meglenk pa je jeseni zelo veliko in so prav tako užitne, le manj kakovostne.« Užitnih mušnic, na primer, bisernice, ljudje ne nabirajo. »Mogoče je tako še najbolje, saj naj bi nabirali le tiste gobe, ki jih dobro poznajo, v nasprotnem primeru naj se o užitnosti raje posvetujejo s poznavalcem,« še svetuje Boštele. ∙Petra Trček

ki so dokazali, da osnove prve pomoči odlično poznajo. Praktičen način in prikaz oskrbe poškodovanca v razredu pozdravlja tudi učiteljica Nadja Černetič. Prepričana je, da bi osnovna znanja samopomoči morali večkrat obnoviti tudi odrasli, predvsem pa starši. ∙Barbara Čepirlo

snegu smo program uspešno pripeljali do konca. Vsi prisotni so bili zelo zadovoljni s samo izvedbo in učinkovitostjo programa, saj so otroci v teoretičnem delu sodelovali, pri vožnji pa povezovali teorijo in prakso. Navdušenja otrok nam seveda ni potrebno posebej poudarjati. V spomladanskem času bomo pripravili še dve izvedbi, in sicer na OŠ Tabor in OŠ Rovte, in poskrbeli, da bodo tudi njihovi otroci bolj pozorni na voznike in promet, ki se odvija okoli njih. Programa JUMICAR je tudi letos podprl Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Logatec ter ostali sponzorji, brez katerih tega programa ne bi mogli izvesti in omogočiti vsem otrokom, saj je naš namen, da je za otroke program brezplačen. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje in pomoč. ∙Jumicar in Kolesarčki


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 9 www.nkr-novice.si

Regijske kulturne diagonale

9

Z glasbo skozi življenje in isto pesem slišimo tudi petkrat na dan. Prav tako je premalo oddaj, namenjenih mladim in neuveljavljenim glasbenim skupinam. Ampak ne glede na situacijo je glasba še vedno tisto, s čimer se želim ukvarjati v življenju.« Katja je sicer sodelovala že s številnimi avtorji, med drugim s Francijem Zabukovcem iz Rock Partyzanov, s Sergejem Pobegajlom iz Nekateri se je spominjamo po zmagi na Za več slovenske glasbe Billysov, Dragom Mislejem Mefom, Marinom otroških Melodijah morja in sonca leta 1999, Legovičem in drugimi. »Nazadnje sem imela spet drugi po številnih nastopih v bližnji Katja ima pripravljenih kar nekaj svojih priložnost delati s Francijem Zabukovcem, in daljni okolici. Katja trenutno sodeluje in skladb, ki pa jih še ni izdala. Pravi, da bo to s katerim sva se tudi dobro ujela. Dobro je nastopa s pevcem, kitaristom in avtorjem storila, ko bo začutila, da je pravi čas za to. »Še namreč razumel, kaj hočem, kakšna glasba mi glasbe Ruskom Ritchijem. Spoznala sta se na vedno pa nastopam in se odzovem na vabilo, če je všeč.« enem od nastopov v Murski Soboti. Najprej me kam povabijo. Moja pevska kariera je bila sta ugotovila, da živita dokaj blizu in tako se nekoliko odrinjena na stranski tir tudi zaradi Katja s Pando je porodila ideja o glasbenem sodelovanju. študija,« priznava Katja, ki zaključuje študij Rusko je namreč iskal vokalistko. »Po enem kulturologije na Fakulteti za družbene vede Katja se resničnostnih oddaj, kjer iščejo tednu vaje sva že stala skupaj na odru,« se v Ljubljani. Tudi njena diplomska naloga je mlade talente, nikoli ni udeleževala: »Edina spominja Katja prvega skupnega nastopa. Z povezana z glasbo in nosi naslov Predvajanje stvar, na katero sem se prijavila v smislu nastopi sta pričela decembra in od takrat se slovenske popularne glasbe na radijih, ki jo iskanja novih pevcev, je bil natečaj skuvrstijo od trikrat do štirikrat na teden. »Viken- pripravlja pod mentorstvom Gregorja Tomca. pine Panda za novo pevko. Če ti v takih di so po navadi zasedeni za koncerte, med »Menim, da se slovenska glasba premalo resničnostih oddajah nekako uspe, je sicer tednom imava vaje.« Obiskala sta že dobršen predvaja po radijskih postajah – ne da me tuja super, vendar pa gre v večini primerov zgolj del Slovenije, konec marca pa se jima obeta glasba moti, bi pa večkrat morali predvajati za muhe enodnevnice.« Pred kratkim je Katja nastop tudi na sosednjem Hrvaškem. Rusko slovenske glasbenike, veliko jih je zelo dobrih namreč kandidirala tudi za pevko skupine namreč piše tudi avtorsko glasbo v hrvaščini, in kvalitetnih, ki preprosto ostanejo prezrti. Panda. »Leta 1999, ko sem zmagala na zato je njegova ciljna publika tudi tam in tja se Trenutno je na slovenskih radijskih postajah otroških Melodijah morja in sonca, je takrat bosta podala s Katjo. čutiti preveč vdora tuje glasbe, včasih lahko eno na MMA za odrasle zmagala skupina Panda s

Pripravili razstavo grafik Rakek – Prejšnji četrtek so v prostorih Kulturnega društva Rak Rakek odprli razstavo grafik,

FOTO: ANDREJA JERNEJČIČ

ki so jo pripravili člani likovne sekcije. Ustvarjali so pod vodstvom absolventke slikarstva, Nane Homovec, tehnika, s katero so se ukvarjali tokrat, pa se imenuje suha igla. To je mehanska grafična tehnika globokega tiska, pri kateri skico vpraskamo z ostro kovinsko iglo v polirano ploščo po navadi iz bakra. Ob risbi nastanejo brazde – izrinjeni del kovine, ki ga s pomočjo barve odtisnemo na papir. To lahko storimo večkrat, vendar se zaradi različne količine vsaka grafike nekoliko razlikuje od ostalih. Ob odprtju razstave so člani društva organizirali tudi potopisno predavanje o Nepalu, ki sta ga vodila Mojca Veber in Marjan Olenik. Mojca in Marjan sta Nepal obiskala že večkrat, najraje pa ga opisujeta kot deželo nešteto zelenih teras riževih polj, deželo, kjer se mešajo vere in jeziki: »Dežela ljudi s prijaznim nasmehom, gostoljubnostjo do prišlekov, dežela ljudi, ki so kljub svoji preprostosti zelo bogati v svoji duhovnosti.« ∙aj

FOTO: SEBASTJAN GANTAR

Katja Klemenc iz Cerknice je v glasbene vode zašla že v otroških letih, nikoli jih ni zapustila in jih tudi ne namerava. »Želim si, da bi bila z glasbo povezana vse življenje,« pravi. Trenutno je njen čas razdeljen med nastope, ki se vrstijo en za drugim, preostanek časa pa posveča dokončanju študija in diplomskega dela, ki je prav tako povezan z glasbo.

pesmijo Sive ceste in pred kratkim smo se spet srečali.« Katja se je prijavila za njihovo pevko in se uvrstila med šest superfinalistk, kot pa pravi sama je bila za njo to še ena dodatna izkušnja. »Z ostalimi finalistkami smo se s skupino Panda srečali in vadili ter prepevali njihove pesmi, res smo se imeli super.« V prihodnosti si Katja želi čim več nastopati, kar sicer počne že sedaj. Vikendi so namenjeni koncertom in nastopom po celi Sloveniji. »Mogoče mi v celem mesecu uspe, da sem doma le en vikend,« pojasnjuje in dodaja: »Veselim se tudi toplejših dni, ki so bolj naklonjeni koncertom in nastopom na prostem. Upam, da bova v pomladih in poletnih mesecih nastopala čim več.« ∙Andreja Jernejčič

POPRAVEK

V Notranjsko-kraških novicah 7. februarja smo v prispevku 130 let Maksima Gasparija Marjanu Mančku pripisali mentorsko pomoč pri ustvarjanju likovnih del učencev. Manček je na šoli bil le prednovoletni ilustratorski gost. Uredništvo

Na Gregorjevo v Logatec Živahna prireditev vsako leto privabi do 15.000 ljudi – Letos poskrbljeno tudi za zabavni program z ansamblom Roka Žlindre Logatec – Letošnja trdovratna zima se ni pustila odgnati pustu, mogoče pa jo bo iz naših krajev dokončno odgnal jutrišnji Gregorjev semenj. Na tej tradicionalni prireditvi boste deležni kulturnozabavnega programa, prav tako pa se boste lahko oskrbeli z vsem potrebnim za prihajajočo pomlad. Nekateri spremljajoči dogodki v okviru Gregorjevega so se v tem tednu že odvili. »Letos smo želeli k sodelovanju aktivno pritegniti številne posameznike, zato smo poleg nekaterih predavanj, ki so bila večinoma turistično obarvana, organizirali tudi delavnice. Izdelovanje Gregorjevih ptičkov in drobnih kruhov je pripravilo Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec, ognjičevo mazilo in balzam za ustnice pa smo izdelali na delavnici Društva za zdravilne rastline Ognjič Logatec,« je povedala Romana Hribar z Občine Logatec, ki je vsakoletni organizator prireditve. Danes se bo v izvedbi KD Novi oder odvila še gledališka delavnica za otroke in mladostnike. Jutri se bo glavnina dogajanja odvijala na Cankarjevi ulici in trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja, kjer se bo ob 10. uri začel kulturni program – s posameznimi točkami se bodo predstavila logaška društva – za njim pa bo obiskovalce razvedril še ansambel Roka Žlindre. Kot že vrsto let doslej bo Cankarjeva ulica namenjena izdelkom domače obrti, lokalne kulinarike, od 8. ure dalje, ko se bo semenj začel, pa bo na stojnicah tudi bogata ponudba semen, sadik in orodja, ki pride prav v pomladnem času. Z vsebinskim sklopom se bodo na stojnicah na trgu predstavljala številna logaška društva, tako kot prejšnje leto pa bodo z igralnim parkom za logaškim vrtcem na svoj račun prišli tudi otroci. Prireditev, ki vsako leto tekom dneva privabi od 13.000 do 15.000 obiskovalcev iz Logatca in bližnje ter daljne okolice, se bo zaključila do 17. ure, organizatorji pa že sedaj opozarjajo na spremenjen prometni režim tega dne. ∙Saša Musec Čuk


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 10 10

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 8. marec 2013

Dobrodošli, spomini! Logatec – Čez dobro leto dni

bo minilo sto let od začetka prve svetovne vojne. V okviru projekta Europeana Awareness od leta 2011 po vsej Evropi potekajo akcije zbiranja spominov na ta dogodek, med drugim so bile tri v letu 2012 uspešno izvedene tudi v Sloveniji. Tudi Knjižnica Logatec si želi raziskati bogato zgodovino lastnega kraja in okolice iz tega obdobja, zbrati spomine, zgodbe in predmete in jih tako ohraniti za prihodnje generacije ter jih preko spletnih portalov deliti s širšim občinstvom. »Sodelovanje v projektu je odziv na povabilo preko območne službe

Mestne knjižnice Ljubljana. Sama sem lani sodelovala že pri zbiranju spominov v Novi Gorici,« je povedala knjižničarka Urška Orešnik. Po njenih besedah je namen projekta Europeana Awareness predvsem promocija Europeane med širšo javnostjo, moč jo je uporabiti za učenje, raziskovanje zgodovine, tudi za rodoslovje, odkrivanje zasebne zgodovine; hkrati pa tudi spodbuditi evropske kulturne ustanove, da na Europeani objavijo čim več digitaliziranih vsebin. »Na dnevu zbiranja spominov bo vsak obiskovalec, ki bo prinesel predmet, dokument itn., dobil uporabniško ime

in geslo, s katerim bo sam dostopal do na portalu objavljene zgodbe, jo popravil, dopolnil …,« poudarja Orešnikova. Prinešene predmete in dokumente bodo v knjižnici preslikali, poskenirali, fotografirali in jih takoj vrnili njihovim imetnikom. Če bi želel kdo kaj podariti, pa bodo za to poskrbeli – s hrambo v lastnem arhivu ali posredovanjem predmetov za to pristojnim arhivom in muzejem. Na portal lahko vsak prispeva svojo zgodbo, za morebitno pomoč pa bodo na dogodku na voljo bibliotekarji domoznanskih oddelkov.

Tamburaši so »ta jači« Po letu premora so letos v Košani zopet dokazali, da so Ta jači na b’rjači Dolnja Košana, 2. marec – Tradicionalna prireditev Ta jači na b’rjači, ki jo v košanski dolini pripravljajo od leta 2010, je tudi tokrat navdušila in zabavala nabito polno dvorano osnovne šole. Kljub sloganu Manj politike – več muzike so tudi letos postregli s satirično kritiko družbeno-političnega dogajanja, za katero sta poskrbela predvsem voditelja prireditve Gregor Budal ter Erik Gregorič. Vrhunec dogodka pa je bil nastop tamburaške skupine Vremščica, ki praznuje 4. obletnico delovanja.

FOTO: KATARINA TEMKOVA

Perutninski ples in Ko ko šana stajl, ki so ga izvedli člani Društva za hec.

Košansko Društvo za hec je v soboto, 2. marca, skoraj tri ure zabavalo nabito polno dvorano v Dolnji Košani. Poleg satiričnih vložkov na aktualno politično dogajanje, ki sta jih pripravila voditelja prireditve ter glasbenika Gregor Budal in Erik Gregorič, so poskrbeli tudi za glasbene užitke. Tamburaška skupina Vremščica je nastopila na začetku in na koncu prireditve, saj, kot je občinstvu razložil idejni vodja prireditve Janez Cucek, je prvi del koncerta bil namenjen lanskemu nastopu na prireditvi, ki je zaradi krize niso izvedli. Zato pa so na letošnji postregli z res bogatim glasbenim programom. Nastopili so pevci Vokalne skupine Goldinar iz Postojne, ki so za zaključek zapeli tudi skupaj s tamburaši, iz Ljubljane je prišla skupina Aritmija in z dvema kitaristoma in violinistom poskrbela za glasbeni višek večera. Navdušili so tudi glasbeniki iz Tolmina, zbrani v skupini Damačica. Za razigran zaključek večera so v društvu poskrbeli s plesno-pevsko točko Ko ko šana stajl. ∙Katarina Temkova

FOTO: ARHIV KNJIŽNICE LOGATEC

Knjižnica Logatec 21. marca pripravlja celodnevno akcijo zbiranja spominov na 1. svetovno vojno, s katero se pridružuje projektu Europeana Awareness.

Razglednica, ki jo v izvirniku hranijo v Knjižnici Logatec, je datirana 5. decembra 1917. Na hrbtni strani med drugim piše: »No sedaj pa že žigar napravite en konec ste že Italijana dobro potisnili nazaj.« Na njej vidimo dva vojaka, oblečena v avstroogrske uniforme.

Prva svetovna vojna na logaškem Logatec je spadal v zaledje soške fronte, od tod proti Idriji in del proti Črnemu vrhu je potekala ozkotirna železnica, s katero so na soško fronto prevažali orožje, živež in drugo, skozi Hotedršico v Logatec pa nazaj vozili

ranjence v tukajšnjo zasilno bolnico. Pod Sekirico je bilo tudi začasno pristajališče za letala. »Vsekakor je bil Logatec pomemben kraj v zaledju fronte. O tem večinoma pripovedujejo le ustni viri, s tem dogodkom pa bi si želeli dobiti tudi več informacij in dokumentov, fotografij, pričevanj,« dodaja sogovornica. ∙Blanka Markovič Kocen

Alma Karlin – ženska, ki smo jo Slovenci pozabili Rakek – V rakovški enoti Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica so drugi četrtek v februarju organizirali literarni večer o Almi Karlin z naslovom Srečevanje z neznanim, ki je potekal pod okriljem teozofskega društva Jivatma iz Celja. Skozi življenje Alme Karlin so udeležence vodili Viktorija Oblak, org. soc., Regina Bokan, profesorica pedagogike, Nevenka Kovač, diplomirana psihologinja in Maja Polak, profesorica biologije. Alma Maximiliana Karlin (1889 Celje–1950 Pečovnik pri Celju), slovenska popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica, je svoje življenje posvetila raziskovanju in umetnosti. Pri 24 letih je z odliko zaključila študij osmih jezikov ter sprva delala kot prevajalka. Na svojem devetletnem študijskem potovanju okoli sveta je preučevala življenje, običaje, verovanja, navade, družbeno socialne razmere ter naravno pestrost številnih dežel in narodov. Preden je odšla na pot, si je sama izdelala svoj desetjezični slovar, na poti pa jo je spremljal pisalni stroj po imenu Erika. Kot prva ženska je dobila zaposlitev na Panamskem prekopu kot prevajalka. Svoja najpomembnejša dela je izdala v prvem desetletju po prihodu domov, pisala in govorila je v nemškem jeziku, kasneje pa so bila njena dela prevedena še v angleščino, francoščino in finščino. Med njena najbolj znana dela spadajo Moj mali Kitajec, Samotno potovanje, Urok južnega morja, Doživeti svet in Isolantis. Za njeno delo Laterna smrti jo je švedska pisateljica Selma Lagerlöf, sicer Nobelova nagrajenka, predlagala za Nobelovo nagrado za književnost. Kljub izjemnemu talentu in ustvarjalnosti se je Alma skozi življenje prebijala v revščini, njena dela in življenje pa so večjemu delu slovenske javnosti ostali neznani. ∙Andreja Jernejčič


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 11 11

Šport

www.nkr-novice.si

Uspešni na olimpijadi in v alpskem pokalu Loška dolina, Brasov, Hochfilzen

– Več kot tisoč mladih športnikov letnika 1995/96 iz Evrope se je med 17. in 22. februarjem pomerilo v romunskem Brasovu na zimskem olimpijskem festivalu evropske mladine. Med njimi je bilo 34 slovenskih športnikov, ki so tekmovali v osmih športnih panogah. Med šestimi slovenskimi biatlonci so uspešno nastopili Tina Mlakar, Jure Ožbolt in Žan Petrinčič, člani

Smučarskega kluba Kovinoplastika Lož. Najodmevnejši rezultat je dosegel Petrinčič, ki je v disciplini individualno med 77. tekmovalci zasedel odlično 5. mesto. V sprintu pa je bil 36. Dobre in predvsem konstante nastope je pokazal tudi Jure Ožbolt z 22. individualno in 25. mestom v sprintu. Predvsem zaradi napak na strelišču je bila od uvrstitev v ospredju bolj oddaljena Tina Mlakar, ki je zasedla 48. mesto individualno

in 53. mesto sprint. OFEM Brasov 2013 se je za biatlonce končal z mešano štafeto. Za Slovenijo so nastopili Neva Pančur iz ŠD Gorje ter Ložani Tina Mlakar, Žan Petrinčič in Jure Ožbolt, ki so med 19. štafetami zasedli 9. mesto. Tudi vikend od 1. do 3. marca je bil za mlade biatlonce iz SK Kovinoplastika Lož zelo uspešen. Nastopili so na 3. prizorišču

tekem za Regionalni alpski pokal v biatlonu, ki je bil v biatlonskem centru Hochfilzen v Avstriji. Zabeležili so kar tri dvojne zmage. V obeh disciplinah individualno in sprint sta bila zmagovalca Urška Poje pri mlajših mladinkah in Žan Petrinčič pri mlajših mladincih. Uspeh sta dopolnila tudi Jure Ožbolt z dvakrat 2. mestom in Tina Mlakar z 2. in 4. mestom. Nace Žnidaršič je osvojil 15. in 16. mesto. ∙bok

Športne vesti Lokostrelci končali s tekmovanji v dvorani

Tršan in Klavžar za las prepočasna v kvalifikacijah

Šenčur pri Kranju, 24. februar – Zadnji februarski vikend se je z državnim prvenstvom v Šenčurju pri Kranju zaključila sezona dvoranskega lokostrelstva. Lokostrelski klub MINS Postojna je bil znova številčno zastopan, tako s posamezniki kot ekipno. Najbolje so se odrezali devet posameznikov in štiri ekipe, ki so si pristreljali medalje. Z zlatom okrog vratu so se domov vrnili Vanda Natlačen v kategoriji članic, dolgi lok, osvojila je tudi naslov absolutne državne prvakinje v kategoriji žensk, dolgi lok. V kategoriji kadetinj, ukrivljeni lok, se je zmage veselila Katarina Černač, Miha Godeša pa je bil najboljši v kategoriji mlajših dečkov, goli lok. Tik pod najvišjo stopničko so se uvrstili Peter Požar v kategoriji kadetov, ukrivljeni lok, osvojil je tudi naslov podprvaka v absolutni kategoriji moških, Nina Hočevar v kategoriji kadetinj, ukrivljeni lok, ter Mitja Podkrajšek v kategoriji veteranov, dolgi lok. Medaljo za tretje mesto pa so osvojili Nala Jurca v kategoriji deklic, ukrivljeni lok, Rok Bizjak v kategoriji kadetov, ukrivljeni lok in Sonja Kocjančič v kategoriji veterank, goli lok. V ekipni konkurenci so lokostrelci MINS Postojna osvojili še štiri medalje, in sicer je ekipa kadetov, ukrivljeni lok, v postavi Rok Bizjak, Peter Požar, Jure Marc osvojila drugo mesto, v absolutni konkurenci so bili drugi. Ekipa članov, dolgi lok, za katero so nastopili Vanda Natlačen, Miloš Marc, Mitja Podkrajšek, je bila druga, ekipa kadetinj, ukrivljeni lok v sestavi Nina Hočevar, Katarina Černač, Nala Jurca, je prav tako osvojila drugo mesto, kot tretje pa so sezono v dvorani zaključile članice, dolgi lok, v postavi Barbara Godeša, Sonja Kocjančič, Mateja Debevec. ∙LK Mins

Val di Fiemme (Italija), 21. februar – Na nordijskem svetovnem prvenstvu sta

nastopila tudi člana TSK Logatec, Rok Tršan in Boštjan Klavžar. V kvalifikacijah klasičnega sprinta sta dosegla 63. oziroma 69. mesto in samo za 13 oziroma 14 sekund zaostala za izločilnimi boji. ∙el

Šimenc in Malnar odlično nastopila v Romuniji Brasov (Romunija), 22. februar – V Romunije je potekal 11. zimski olimpijski festival evropske mladine. Med nastopajočimi sta bila tudi Miha Šimenc in Lovro Malnar iz TSK Logatec. V tekmi na 10-kilometrski razdalji v prostem koraku je bil najhitrejši Slovenec Šimenc, ki je osvojil 34. mesto, Malnar pa je cilj prečkal kot 45. Še bolje sta nastopila na 7,5-kilometrski klasični preizkušnji, katero je Šimenc zaključil na osmem mestu, Malnar pa je bil 37. Najboljši dosežek je Šimenc dosegel v šprintu, saj se je uvrstil v finale in na koncu osvojil 6. mesto. Malnar je to preizkušnjo končal na 39. mestu. Oba sta bila tudi člana mešane štafete, kjer sta nastopili še Anamarija Lampič in Anita Klemenčič. Tudi v tem nastopu so blesteli, osvojili so namreč odlično 6. mesto in pustili za seboj štafeto Italije, Švedske, Francije, Češke … ∙el

Veselili so se dvojnih stopničk Črna na Koroškem, 2. marec – 2. marca je v Črni na Koroškem potekala tekma v

smučarskih tekih za Pokal Geoplin za vse kategorije. Tekmovalo se je v parih, v prostem koraku in na kratke razdalje. Med člani so se pri TSK Logatec veselili dvojnih stopničk, zmagala sta Matjaž Gorjanc in Boštjan Klavžar, tretja sta bila Matej Šimenc in Matic Slabe. Med juniorji sta zmagala Rožle Jereb in Patrick Rupnik, med starejšimi mladinci pa Lovro Malnar in Miha Šimenc. Eva Sever Rus in Ela Praznik sta bili drugi. V kategoriji mlajših deklic sta Karin Knaus in Jana Beguš osvojili tretje mesto. ∙el

PD Logatec vabi V počastitev mednarodnega dneva žena vabi Planinsko društvo Logatec na pohod na Hleviške planine nad Idrijo. Pohod bo trajal štiri ure. Zbor je v nedeljo, 10. marca, ob 8. uri na parkirišču pri Krpanu. Teden dni kasneje, 17. marca, pa organizirajo spoznavanje Logaške planinske poti, ki letos praznuje 30-letnico. Zbor bo ob 7. uri pred trgovino Alpina, pot pa bo trajala predvidoma 6 do 7 ur. ∙PD Logatec


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 12 12

Iz občinske hiše

Notranjsko-kraške novice

www. cerknica.si

petek, 8. marec 2013

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Pustna zamenjava v vrtcu

Tako kot zajame Cerknico pustno veselje, se je le to pritihotapilo tudi v vrtec in nas pošteno zagrabilo. Otroci iz skupin Tigrčki, Petelinčki in Zvezdice so kar sami začeli pripovedovati, kaj vse se bo dogajalo za pusta v Cerknici, obujali spomin na karneval iz lanskega leta ter se seveda pogovarjali, kaj vse se bodo našemili. Ideje o pustnih maskah so se spreminjale kar iz dneva v dan. Da bi bilo dogajanje v vrtcu še bolj veselo in zanimivo, smo se strokovne delavke treh skupin dogovorile, da bomo igralnice in vzgojiteljice malo zamenjali. Vsaka vzgojiteljica je pripravila pustno delavnico. Vzgojiteljica Elvira je za otroke pripravila umetniško delavnico, kjer so otroci izdelovali čarovniške klobuke ali maske robotov. Vzgojiteljica Tatjana je z otroki zaplesala na ples Robotkov. Vzgojiteljica Nika pa je otrokom pripravila pravljične minutke ob zgodbici »Bi se gnetli na tej metli«. Otroci so idejo sprejeli z navdušenjem. Povsem brez strahu so zapustili svoje igralnice in se podali na obisk k sosedovim. Tako so vse tri skupine obiskale vse tri delavnice. Otroci se niso mogli odločiti, katera delavnica jim je bila ljubša. Pogost odgovor otrok je bil: »Vse so mi bile všeč. Super je bilo.« Namen vzgojiteljic je bil s tem dosežen. Nika Pegan, Elvira Kraševec, Tatjana Švigelj

Starši zaigrali lutkovno predstavo Za kakovostno izvajanje programa življenja in dela otrok v vrtcu je nujno dobro sodelovanje s starši. Vsaka skupina si v začetku šolskega leta oblikuje program sodelovanja s starši in ob tem se nama je porodila ideja o izvedbi predstave, ki naj bi jo zaigrali starši. Želeli sva namreč pripraviti dejavnost, ki bi bila malce drugačna in s tem razveseliti otroke, obenem pa bi ta dejavnost med drugim tudi pripomogla k uresničevanju prednostnega cilja našega vrtca, ki je prav sodelovanje s starši. Na prvem roditeljskem sestanku sva to idejo predlagali staršem in na najino veselje so bili starši pripravljeni sodelovati. Sodelovati pa ni pomenilo le to, da se starši naučijo nekaj besedila, temveč da si vzamejo čas za vaje in nastop ter da se uskladijo z vsemi nastopajočimi starši, kljub vsem obveznostim, ki jih imajo. Dogovorili smo se, da bomo pripravili lutkovno predstavo z naslovom Zverjasec. Ena od mamic je poskrbela za lutke, ki sta jih izdelali vzgojiteljici iz vrtca v Ribnici ter prevzela glavno vlogo. Ostale vloge pa so si starši izbrali na prvi vaji. Svoje vloge so vzeli zelo resno in se odlično znašli v rokovanju lutk marionet. Na dan nastopa smo se z nastopajočimi starši dobili malce prej, saj je bilo potrebno pripraviti igralnico. Vse je bilo kot v čisto pravem gledališču, scena, kostum, lutke, razsvetljava …, le malce treme je bilo prisotne. Vsi pa smo bili v pričakovanju, kako se bodo odzvali njihovi otroci, saj otroci niso vedeli, kdo jim predstavo

Od leve proti desni: Nina Slabe, Mateja Urbančič, Miha Mele, Rok Doles in Jana Ileršič.

pripravlja. Igralnica, ki je bila namenjena gledalcem, je bila polna, saj so na predstavo prišli starši, otroci, bratci, sestrice, babice … Predstava se je pričela. Opazovala sem otroke, kakšna bo njihova reakcija. Ko so zagledali svoje starše, sta dve deklici rekli: »O, to je moja mamica!«, ostali otroci pa so tiho, z odprtimi usti spremljali dogajanje na »odru«. Igralci so lutkovno predstavo odlično odigrali, brez treme, sproščeno in doživeto in za svoj trud poželi iskren, bučen aplavz. Prepričana sem, da so bili starši med publiko in njihovi otroci zelo, zelo ponosni nanje. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vzgojiteljicam iz vrtca Ribnica, ki so nam posodile zares čudovito izdelane lutke, staršem, ki so si vzeli čas in skupaj s svojimi otroki prišli na predstavo, in seveda staršem igralcem, ki so nam s svojo predstavo polepšali zimski večer. Tudi v prihodnje si želimo takšnega in podobnega sodelovanja. Darja Bajc in Nina Meden

Vljudno vabljeni na predavanje

Zvone Žigon: Otroci dveh domovin - Slovenci po svetu

sreda, 13. marec 2013, ob 19.00 v knjižnici v Cerknici Slovensko etnično ozemlje je v zadnjih dveh stoletjih utrpelo visoko stopnjo izseljevanja. Kot ekonomski emigranti so se Slovenci izseljevali zlasti v ZDA, v prvi polovici 19. stoletja tudi v Argentino, Brazilijo, Egipt, Belgijo in nekatere druge razvite evropske države. Sredi dvajsetih let se je veliko število Slovencev iz regije, ki je bila tedaj pod italijansko oblastjo, umaknilo pred naraščajočim fašističnim pritiskom, večinoma v Argentino. Po drugi svetovni vojni je prišlo do pomembnega vala političnih beguncev, ki so se zaradi prevlade komunizma v domovini izselili zlasti v Argentino, ZDA, Kanado in Avstralijo. V različnih obdobjih od šestdesetih do osemdesetih let pa je precejšnje število značilnih ekonomskih izseljencev odšlo v Nemčijo, Švedsko, Švico, Francijo, Belgijo in še nekatere druge dežele. Ocenjujejo, da se je v bližnji preteklosti izselilo s slovenskega etničnega ozemlja skoraj 500.000

Slovencev, kar predstavlja »peto četrtino« današnjih dveh milijonov Slovencev, živečih v Sloveniji.

Clevelandu 2005–2009, začasni odpravnik poslov na veleposlaništvu RS v Canberri 2010–2011) je več let preživel med rojaki V prizadevanju, da bi na različnih koncih sveta ohranili svojo izvorno in jim posvetil tudi več etnično identiteto, so slovstrokovnih publikacij (Otroci enski izseljenci ustanovili na dveh domovin – Slovenstotine etničnih društev in stvo v južni Ameriki, Izziv združenj. Sčasoma so pripad- drugačnosti – Slovenci v niki prvih izseljenskih genAfriki in na Arabskem poloeracij preminili, medtem ko toku, Iz spomina v prihodse druga, tretja in že četrta nost – Slovenska politična generacija trudijo, da bi še emigracija v Argentini, naprej gojili čim tesnejše vezi Ljudje odprtih src – slovens svojimi narodnimi koreski misijonarji o sebi). ninami in stike z domovino Zvone Žigon svojih prednikov.

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 7051481 (Rakek) ali 01 7091078 (Cerknica). Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si - pon.: 800 - 1500 sre.: 1500 - 1900 pet.: 1300 - 1900

Dr. Zvone Žigon (1967) je doktor politologije, zaposlen kot svetovalec vlade na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Kot novinar, pevec, raziskovalec, uradnik in diplomat (generalni konzul RS v

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA Partizanska cesta 22 – Cerknica ponedeljek - petek: 1000 - 1900, sobota: 800 - 1300 www.kjuc.si

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si pon.: 800 - 1500 sre.: 1500 - 1900 pet.: 1300 - 1900


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 13 13

Podjetnik

www.nkr-novice.si

Podjetniški vrtiljak: Predstavljamo ribniški Sklad Kdo je Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju sklad)? Je finančna institucija in eden od izvajalcev regionalne razvojne politike v Sloveniji. Svoje poslanstvo opravlja preko dodeljevanja spodbud z namenom doseganja trajnejših javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Katere so osnovne predvidene spodbude v letu 2013? ➢ ugodna dolgoročna posojila s subvencionirano obrestno mero po programih podjetništva, razvoja podeželja, občin in za projekte na območjih, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti, ➢ regijske garancijske sheme v izvedbi preko regionalnih razvojnih institucij, nadgrajene z nepovratnimi sredstvi državnega proračuna, ➢ nepovratna sredstva državnega proračuna v kombinaciji z ugodnimi posojili sklada na obmejnih problemskih območjih za podjetniške projekte. Kdo so Skladovi upravičenci do spodbud? • podjetniki in gospodarske družbe, • kmetijska gospodarstva, • zadruge in živilsko predelovalni obrati, • projekti na narodnostno mešanih območjih, • občine. Sklad dodeljuje vsa sredstva preko javnih razpisov, v izjemnih primerih tudi na osnovi sklepa Vlade Republike Slovenije. Kot prvenstveno obliko spodbud dodeljuje posojila z ugodno obrestno mero (od 3-mesečni EURIBOR + 0,80 odstotkov dalje) in z dolgo ročnostjo vračila (do 15 let). Le-ta so predvsem ugodna primerjalno s »tržnimi« oziroma bančnimi investicijskimi posojili. Kot pogodbeni izvajalec Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa bo sklad v letu 2013 svojo ponudbo ugodnih posojil za podjetniške projekte nadgradil še z nepovratnimi sred-

stvi državnega proračuna, ki bodo prvenstveno usmerjena na projekte na problemskih obmejnih območjih. S področja notranjsko-kraške regije so to projekti znotraj občin, ki ležijo na obmejnem problemskem območju, in sicer: Loška dolina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Za katere namene so primerne skladove spodbude? Spodbude so namenjene financiranju projektov, kot so: ➢ nakup, gradnja in adaptacija poslovnih prostorov, ➢ nakup strojev in opreme, tudi računalniške opreme, ➢ izgradnja lokalne in regionalne javne infrastrukture, ➢ ureditev ter komunalno in infrastrukturno opremljanje zemljišč, ➢ izdelava investicijskih študij, ➢ gradnja in adaptacija hlevov, ➢ nakup kmetijskih zemljišč, kmetij in živali. Sklad predvideva že v mesecu marcu 2013 objaviti javna razpisa za ugodna posojila podjetništvu v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi ter za ugodna posojila občinam. Razpisi bodo tudi terensko predstavljeni, če se bo izkazal interes potencialnih upravičencev, bo sklad izvajal tudi delavnice za dodatna pojasnila v zvezi z izvedbo razpisa in pripravo razpisne dokumentacije.

Vse informacije dobite na kontaktu: SLOVENSKI REGIONALNO RAZVOJNI SKLAD Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica Tel: 01/8361-953 e-mail:info@regionalnisklad.si splet: www.regionalnisklad.si

SPODBUJAMO ZDRAVO RAST !

»Know us« v notranjsko-kraški regiji razvoj in testiranje učinkovitih metod v podjetjih, razvoj in izvedbo čezmejne šole podjetniške inovativnosti, pridobljena znanja pa omogočijo udeležencem uporabo in uvajanje novo razvitih tehnik in metod v prakso svojega podjetja. Sodelovanje v inovacijski šoli spodbuja tudi k partnerstvu in evidentiranju skupnih aktivnosti tudi po zaključku projekta »Know us«.

V projektu sodelujoča podjetja bodo pridobila priložnost, da s strokovnjaki izdelajo analizo svojega poslovanja na različnih platformah, s tem pa tudi potencialno osnovo za razvoj novih ali pa za izboljšanje obstoječih poslovnih modelov (primer V Sloveniji so v projekt vključene sledeče regije: Goriška, Lunardelli). Podjetja bodo pridobila nove stike s partnerji Obalno-kraška, Gorenjska, notranjsko-kraška in Osrednjesiz sorodnih dejavnosti z obeh strani meje ter druge bogate lovenska regija na področju dejavnosti: proizvodnja pohištva, izkušnje in priložnosti. Roberto Biloslavo s primorske Fakultete gradnja stavb, kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane za management je na eni izmed predstavitev programa med storitve, skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti, drugim opozoril na pomen strateškega načina razmišljanja, in kopenski promet, cevovodni transport, vodni promet, gostinsicer: »Strateško razmišljanje je, kje boš čez nekaj let (plani za ske nastanitvene dejavnosti, dejavnost strežbe jedi in pijač. V naprej), medtem ko razmišljanje o načinu za vsakdanje preživetje projekt »Know us« so poleg podjetij vključene tudi univerze za naslednji mesec ni strateško in dolgoročno naravnano in ni na Primorskem, v Benetkah, Videmska univerza ter gospodarpodlaga za razvoj in rast.« Pri postavljanju metodologije za ske zbornice obeh držav, v Osrednjeslovenski regiji je to GZS izboljšanje poslovanja podjetja pa je nakazal štiri osnovna izhodišča: globalizacijo trga – pomen dodane vrednosti izdelka Zbornica osrednjeslovenske regije, na kateri lahko pri Marti ali storitve; čas, ki je potreben od razvoja do prodaje proizvoda/ Turk pridobite podrobnejše informacije o projektu. Temeljne storitve; informacijsko-komunikacijska tehnologija (bližnji tuji aktivnosti, ki potekajo v okviru omenjenega projekta, obsegajo

Roberto Biloslavo na levi in Marta Turk desno.

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

V seriji projektov, ki jih podpira Evropska unija, je tudi projekt Know us, sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija– Italija 2007– 2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Projekt je namenjen dvigu konkurenčnosti malih in srednjih podjetij s poudarkom na inovativnosti in snovanju novih znanj s ciljem doseganja trajnostnega razvoja tako podjetij kot družbe.

trgi, a tudi tuja konkurenca) ter spremenjeno vedenje kupcev (vpliv gospodarske situacije) … Priložnosti za razvoj torej so, vprašanje pa je, do katere mere smo se pripravljeni odzivati strateško in kje nas strah pred tem, kako bom preživeli jutri, zaustavi pri nadaljnjem napredku. ∙Damijana Škrlj

Novi Svet 10 1372 Hotedršica

IZKORISTITE NEPOVRATNA FINANČNA SREDSTVA TUDI V 2013. POHITITE!!!

info@nagode-nagode.com www.nagode-nagode.com

EKO SUBVENCIJE TUDI LETOS

PRIHRANEK PRI OGREVANJU


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 14 14

Obvestila in horoskop Anine zvezde

V marcu je planet komunikacije, Merkur, retrograden (navidezno se giblje nazaj). Merkur je planet komunikacije, zato bo zamoril naše komuniciranje, prihajalo bo do zamud in zastojev z našimi projekti in dogovori. V tem času se težje dogovarjamo, saj dogovorjeno nikoli ne drži, zato nikoli ne menjamo služb in ne podpisujemo nobene pogodbe. Dogovor ne drži, saj si ena stran vedno premisli. To je hkrati tudi slab čas za poroko. V tem času ne kupujemo ničesar, kar ni zares nujno. Najbolj to velja za tehnične stvari, ki jih je izumil človek, zato v tem času nikar ne kupujte strojev, aparatov, orodja, še posebno ne računalnika ali avtomobila. Prihajalo bo do zastojev in zamud, redno bomo nekje nekaj pozabili ali celo izgubili. Naše misli bodo razsejane na več strani hkrati. OVEN Ovni imajo jasne cilje in spet bodo začeli z nečim novim. Vse do 22. marca boste v neke vrste skriti zvezi. To je zveza, ki temelji na iluzijah in je nerealna. Po 22. marcu lahko pričakujete več ognja, strasti in zaljubljenosti. Čaka vas več lepih srečanj, sploh če ste samski. Ženske bi lahko spoznale avtoritativne moške, medtem ko bodo moški Ovni srečali žensko, ki nosi neke vrste uniformo. Psihološki pritisk, ki bo prisoten ves marec, lahko poruši vaš imunski sistem.

Notranjsko-kraške novice

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Zahvala Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.

BIK Prva polovica marca bo pomembna zaradi močnih zvez, prijateljev in sodelavcev. Obstajajo veliki izgledi, da vaš prijatelj postane vaš partner, saj se že dalj časa počutite osamljeni. Druga polovica marca bo nestabilna za vse vezane, saj bi se lahko zaljubili v mlajšo sosedo iz okolice in tako porušili harmonijo v obstoječi zvezi. Škorpijoni in Dvojčki so v tem mesecu to, kar iščete. Posvetite pozornost zdravi prehrani, saj pomlad trka na vrata, s tem pa se prebuja vaš hedonizem! DVOJČKA Bodite pazljivi v začetku marca, pri poslih se boste vračali na staro in popravljali napake iz preteklosti. Uporno iščete svojo boljšo polovico. Vse do 17. marca tega ni možno najti, razen stare ljubezni. Nekdo si vztrajno želi, da se vrnete, a moj nasvet je, da greste naprej. Ta občutek bo trajal nekaj dni, teden ali dva in situacija se bo takoj spremenila. Družite se s prijatelji, če ste vezani, pa se malo izognite Škorpijonom, Ribam in Rakom, ki bodo imeli željo po hitri avanturi z vami. Koža bo občutljiva, motila vas bo hitra sprememba vremena.

Tiho je od nas odšla naša draga mama Ivanka Porok (1924–2013) iz Laz pri Gorenjem Jezeru. Ob slovesu ste nam roko tolažbe ponudili dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci. Hvala vsakemu posebej za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in prispevke za dober namen. Posebna zahvala vsem sosedom, ki ste tako nesebično stopili skupaj in nam priskočili na pomoč. Predvsem pa hvala tebi, naša draga mama, za vso ljubezen, ki si nam jo dala. Vedno boš v naših srcih. Radi te imamo. Žalujoči: vsi tvoji

RAK Prva polovica meseca bo poslovno idealna. Občutek nežnosti, mira, lepote in razpoloženosti bo vladal nad vami. Samski se boste sprostili in bolj odprto izražali svoja čustva. Tako boste privabili osebo, ki jo potrebujete, tako osebo, ki vam lahko nudi pravo in iskreno ljubezen. Najverjetneje bo to oseba iz ognjenega znamenja. Potovanja in kak izlet bi lahko popravil vaše ljubezensko stanje in odprto komunikacijo. Pazite na dihalne organe.

Zahvala Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice Pavle Drobnič (1914–2013) iz Grahovega št. 60 pri Cerknici

LEV Poslovno ste verjetno na nekem križišču, osebe, ki delajo z vami, pa nimajo ravno jasnega stališča o vašem delu. V ljubezni boste v neke vrste zablodi. Trošili boste čas in denar za osebo, ki ni ravno zainteresirana za vas. Vi jo privlačite seksualno, ona pa vas čustveno. Konec meseca bo že boljši. Vezani se boste že v tretjem tednu bolje razumeli s partnerjem, ki vas bo razveselil s prijetno novico. Seveda pazite na skrite zveze, saj imate radi tak način izražanja ljubezni. Vročim Levom ni všeč hladno vreme!

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in drugim, ki so nam izkazali sočutje in tolažbo v teh težkih trenutkih slovesa ter darovali sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Darinki Klančar in medicinskima sestrama Danici Kranjc in Tini Petrič za njihovo skrb med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi gospe Mariji Čuk za lepe poslovilne besede ter sosedoma Ivanki in Sonji Mišič. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni.

DEVICA V prvi polovici marca boste končali vse, kar niste uspeli preko cele zime. Dober čas za posel in denar bo po 19. marcu. Za ljubezen je to dober čas, čeprav ste težki za odprto ljubezen. Končno se boste sprostili, saj bo oseba, ki vas zanima, pokazala zanimanje za vas. Imeli boste podporo zvezd, zato jo izkoristite. Bik ali Strelec vas bosta občudovala. Ribice so vam čustveno naklonjene. Tisti, ki ste vezani, pa ste lahko mirni, saj bo partner srečen z vami. Zdravstveno brez večjih težav. TEHTNICA Marec bo poslovno pravi izziv. Posli s tujino in doma so lahko zelo koristni. Če ste v zvezi preko službe, imate zdaj pravo zmešnjavo. Ne osamite se, vendar za prihodnost dobro razmislite, preden se spustite v kaj podobnega. Po 13. marcu se za vas verjetno pripravlja velika ljubezen. Spoznali boste osebo, ob kateri boste onemeli. Lahko bi šlo za Ovna, Ribi, Tehtnico ali Škorpijona. Če ste vezani, bo v zakonu čas tišine in miru. Boljši dnevi po 10. marcu. Če ste imeli v preteklosti težave s srcem ali pljuči, morate zdaj spet na pregled! ŠKORPIJON V marcu ne boste imeli posebnega poslovnega naboja in energije. Bo pa za ljubezen to odličen čas. Dosti obiskov in druženja bo. Nekateri se bodo v mislih vračali v stare dni, nekateri si boste želeli v disko. Nova ljubezen je rojena v vodnem znamenju. Lahko bi jo spoznali nekje poleg vode, jezera ali reke. Vezani boste imeli več strasti pa tudi več napetosti v skupnosti. Če je vaš partner Rak ali Riba, naj posebno pozornosat posveti svojemu poslu in sodelavcem. Zdravstveno so možne poškodbe glave. Ušesa bodo še posebej občutljiva. STRELEC Prva polovica meseca bo poslovno konfuzna, denar pa pride po 18. marcu. Če ste samski, boste ta mesec največ v klubih, diskotekah in raznih lokalih, kjer je veliko zabave. Imate neko simpatijo, ki je precej zaprta in nedostopna. Lahko, da ima slabe izkušnje ali pa je sramežliva. Če ste ženska, vas bo osvajal nekdo, ki je ves predan delu. Če ste vezani, je pred vami dokaj miren čas. Občutljivi bodo sinusi in glasilke kot tudi žolč. KOZOROG Spremljale vas bodo domišljija in veliko inspiracij. Naredite lahko dobre projekte. Čas bo ugoden za zabavo, druženje in obisk nočnih lokalov. Kot da delite usodo s Strelci. Zabava vam lahko dvigne razpoloženje, sicer boste ostali še naprej osamljeni. Srečanje z neko Ribico vas lahko naredi srečne. Če ste moški, potem bo Bik ali Ovnica prava izbira za vas. Tisti, ki ste vezani, boste okupirani z družino ali družbo, ki prihaja v vaš dom. Zdravje bo boljše v drugi polovici meseca. VODNAR Trenutno vas skrbi vse, še posebno pa denarne transakcije. Večji del meseca se boste vračali k starim ljubeznim ali pa bi lahko srečali nekaj novega, a hkrati karmičnega. Samski se bodo zagotovo spuščali v različne avanture, ki bodo nekako skrivnostne. Proti koncu meseca lahko spoznate nekoga, ki nosi uniformo in dela v državni upravi. Tisti, ki ste vezani, boste imeli več denarnih težav in lažje bo šele konec meseca. Prekontrolirajte svoje srce! RIBI V službi velike spremembe, a ne v vašo škodo. V ljubezni ste kot v filmu – čakate idealno osebo. To ni ravno nemogoče, ampak šele proti koncu marca. Lahko bi šlo za osebo, ki veliko govori. Raki, Device ali Dvojčki niso priložnosti za trajnejšo zvezo, bolj za zabavo. Škorpijoni, Biki ali Tehtnice pa bi vas lahko zainteresirali za vedno. Če ste vezani, boste čakali na partnerja, da se zgane. Lahko se zgodi, da boste kar čakali in čakali ... Razni virusi in prehladi bodo sovražniki v tem mesecu.

petek, 8. marec 2013

Nepremičnine

Prodam Sliko od Lojzeta Perka, olje na platno, 50 x 70 cm, motiv srnjadi na paši, zgodnje delo. Tel.: 041 928 011.

Oddam 2-sobno stanovanje v Postojni, delno opremljeno. Cena: po dogovoru. Tel.: 040 984 630.

Najamem

Hladilnik z zamrzovalnikom, Whirpool arc 5554, 185 x 60 x 58 cm, prostornina hladilnika 210 l, zamrzovalnika 91 l, energijski razred A, odlično delujoč. Tel.: 031 781 412. Bukove deščice, suhe, za kurjavo, pakirano po 0,75 m3, možnost dostave. Cena: 30 eur. Tel.: 041 373 257.

Garsonjero ali 1-sobno stanovanje v Postojni, delno opremljeno (kuhinja), v bloku ali hiši. Tel.: 051 807 309.

Drugo Oskrba malih živali. Nega, striženje, trimanje psov in mačk, masaža, akupresura, etologija, psihologija, socializacija, prevzgoja ... Naročanje na tel. št.: 041 626 175 in 031 689 726. Bojan Kreft s.p., Veliko Ubeljsko 34, Hruševje. http://freeweb.siol.net/vespo Mlajša upokojenka iz Postojne išče delo v Postojni ali okolici za čuvanje otrok in starejših oseb. Tel.: 041 384 266. Ugodno in kvalitetno opravim slikopleskarska dela. Tel.: 031 379 819. Naročnik: Slikopleskarstvo Boštjan Glaser s.p., Ivanje selo 33, 1381 Rakek. Motokultivatorji in kosilnice Labinprogres, Muta in BCS po najugodnejših cenah v Sloveniji. Možna menjava staro za novo in dostava. Servis zagotovljen. Tel.: 01 563 93 20, 041 704 090. Naročnik: Agroservis Vode, Osredke 44, Dol pri Ljubljani. Strokovna rez sadnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne čakajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133.

090 44 28

ŽELITE POGLEDATI V PRIHODNOST, REŠITI UGANKO S SLUŽBO, LJUBEZNIJO, SE IZOGNITI TEŽAVAM? POKLIČITE! CENA: 1,99 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

Suha bukova drva, možna razrez in dostava. Tel.: 031 333 407.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven. Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo. Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@ nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 15 www.nkr-novice.si

15

Napovednik in razvedrilo

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 22. marca do 4. aprila. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 18. marca, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave 13. 3. Odprtje razstave likovnih del 1. mednarodne likovne kolonije Plešce 2012, ob 19. uri v Stekleni galeriji športne dvorane v Dolenjem Logatcu. 21. 3. Tradicionalna razstava članov Društva notranjskih kulturnikov Krpan z naslovom Ko popki se odpirajo, ob 18. uri v galeriji Krpan v Cerknici. Razstava bo na ogled do 11. 4.

Prireditve, predavanja 9. 3. Osrednji kulturni program Gregorjevega semnja, ob 8. uri na osrednjih logaških ulicah in cestah, na Cankarjevi, Notranjski in Tovarniški, od 10. ure dalje na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja v Logatcu. Po kulturnem programu zabava z ansamblom Roka Žlindre. 9. 3. Koncertni večer, 3. obletnica Pivo in čevapi – whiskey & žar, ob 21.30 v Mladinskem centru v Postojni. 12. in 19. 3. Likovni delavnici ustvarjanja s polstjo, za odrasle in mlade od 14. leta dalje, v galeriji Hiša sonca v Logatcu. Info.: 01 759 17 40 ali 040 870 576. 12. 3. Predavanje o drugi in tretji porodni dobi v okviru tečaja predporodne priprave, ob 17. uri v sejni dvorani Šolskega centra v Postojni. 14. 3. Predavanje o poporodnem obdobju v okviru tečaja predporodne priprave, ob 17. uri v sejni dvorani Šolskega centra v Postojni. 19. 3. Predavanje o porodu v epiduralni analgeziji v okviru tečaja predporodne priprave, ob 17. uri v sejni dvorani Šolskega centra v Postojni. 21. 3. Predavanje o dojenju v okviru tečaja predporodne priprave, ob 17. uri v sejni dvorani Šolskega centra v Postojni.

Kultura 10. 3. Komedija z naslovom Črna komedija, ob 18. uri v večnamenski dvorani gasilskega doma Begunje. 13. 3. Predstavitev knjige Slovenski speedway 1992–2012, ob 18. uri na Turistični kmetiji Pri kovačiji v Babnem Polju. 14. 3. Prireditev Ko se ptički ženijo, ob 18. uri v kulturnem domu v Bukovju. 14. 3. Predstavitev knjige Andreja Pipana z naslovom Misli, ki jokajo, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Postojni. 14. 3. Blues festival Postojnska jama, Carvin Jones, ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni. 15. 3. Koncert Ansambla harmonik in harmonikarskega orkestra Glasbene šole Postojna v organizaciji postojnske izpostave JSKD in Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar Zagorje, ob 18. uri v kulturnem domu v Zagorju. Vstop na prireditev je prost. 16. 3. Komedija z naslovom Črna komedija, ob 19. uri v večnamenski dvorani gasilskega doma Begunje. 21. in 22. 3. 12. območno srečanje otroških gledaliških skupin občine Logatec, v Narodnem domu v Logatcu. 21. 3. Predavanje Pivška jezera povezujejo, ob 19. uri v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Za najmlajše 8. 3. Pravljična čarovnija, pravljična urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici v Cerknici. Otroka predhodno prijavite na tel. št. 01 709 10 78. 8. 3. Gledališka delavnica za otroke in mladostnike, od 17. do 19. ure v Prešernovi dvorani Narodnega doma v Logatcu. 12. 3. Lutkovno glasbena pravljica o zlati roži, ob 17.30 v kulturnem domu v Postojni. Po predstavi bo sledila ustvarjalna delavnica. Vstopnina je 3 evre.

Rekreacija 9. 3. Pohod na Križno goro pri Ložu ob dnevu žena, ob 10. uri izpred Kmetije z nastanitvijo Tekavča ograda v Lipsenju. Po pohodu sledita ogled etnološke zbirke in topla malica. Cena pohoda je 7 evrov.

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Na varno delo z ustrezno zaščito.1. nagrada: delovne hlače: Matjaž Zorman, Zelenica 20, Logatec; 2. nagrada: delovni čevlji: Matija Zakrajšek, Hudi vrh 3, Nova vas; 3. nagrada: zaščitne rokavice: Miran Fatur, Zagorje 119, Pivka. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Delovna zaščitna oprema Miran Hrupec s.p., Draveljska ulica 26, 1000 Ljubljana, bodo nagrajenci prejeli po pošti. Tokratne nagrade podarja: Floristika Ivo, Janez Uršič s.p., Gorenji Vrsnik 19, 5291 Spodnja Idrija. 1. in 2. nagrada: lončnica po izbiri; 3. nagrada: spomladanski šopek. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka,15. marca 2013.

5 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

/ kupon


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 16 16

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

petek, 8. marec 2013

Približali smo se rekordom iz leta 1952 Notranjska – Naši kraji že dolgo niso bili tako zasneženi kot v meteorološki zimi 2012/2013, ki traja od 1. decembra do 1. marca. Vendar pa nas je zima s kratkotrajno, vendar izdatno sneženo pošiljko, obiskala že prej, konec oktobra, in tako namignila, da bo letos prav posebna – če ne po temperaturah pa zagotovo po visoki snežni odeji. Če ne bi bilo vmesne odjuge, bi se na Notranjskem približali rekordom iz leta 1952 in 1976, ko je bila snežna odeja marsikod blizu ali pa celo več kot meter in pol, v Rovtah so leta 1952 izmerili kar 183 cm! Sneženje in nizke temperature so nas po oktobru, ko je že drugo leto zapovrstjo zapadlo okoli četrt metra snega, ponovno večkrat zajele v začetku decembra, najmočneje je snežilo 8. decembra. Sneg je do božičnih in novoletnih praznikov večinoma skopnel, 5. januarja pa so številne vremenske postaje zabeležile rekordno visoko temperaturo, več kot 14 stopinj Celzija, tudi sicer je bil januar nadpovprečno topel. Kmalu pa se je pričelo obdobje, ko je sonce le redko posijalo: »Po 6-dnevnem sneženju v sredini januarja je snežna odeja v višino merila okoli pol metra. Kasnejše prehodne odjuge snega niso pobrale, že 2. februarja pa je ponovno močno snežilo. Po več sneženjih in vmesnih obdobjih posedanja snega je snežna odeja dosegla svoj maksimum večinoma 24. februarja. V nekoliko višjih delih Notranjske je bilo snega več kot en meter,« je povedal Martin Gustinčič, član Društva za raziskovanje vremena in podnebja (DRVP) in lastnik meteorološke postaje na Zaplani. Sam je tega dne izmeril kar 116 cm, takoj za Babnim poljem z 132 cm in

pred Novo vasjo s 110 cm. Vendar pa Gustinčič pri tem poudarja, da je maksimalna snežna odeja na neki postaji precej odvisna tudi od mikrolokacije meritev: »Sploh v zimah, ko se sneg postopno nabira, je pomembno, ali se meri na zatišni ali bolj prevetreni lokaciji. Na odprti ravnini je praktično vedno manj snega kot nekje bolj v zatišju.«

Sneg ugodno vpliva na nizko rastje Kljub prometnim nevšečnostim in pogostemu kidanju pa ima tako zasnežena zima tudi svoje prednosti – snežna odeja deluje kot izolator, saj ohranja topla tla, ugodna je predvsem za nizko rastje, tako namočena zima pa lahko uspešno kljubuje tudi spomladanski suši: »V DRVP smo izmerili vsebnost vode v snežni odeji na Javorniku nad Črnim vrhom, ki je znašala kar 520 l/m2. Tako spomladi ne gre pričakovati pomanjkanja vode,« je še povedal Gustinčič in dodal, da to žal to ne velja tudi za Kras, kjer se je snežna odeja obdržala le krajši čas: »V

Razpredelnica s podatki o snežni odeji za Notranjsko Število dni s snežno odejo*

Najvišja višina snežne odeje*

Kumulativa* Najvišja višina snežne (vsota višin novo- odeje v merilnem zapadlega snega v obdobju** 24 urah)

Nova vas Babno polje

81 75

110 cm, 24.2. 132 cm, 24.2

518 cm 661 cm

140 cm (1952, 1976) 154 cm (1976)

Postojna Logatec Cerknica Šmarata

61 62 59 60

55 cm, 25.2. 90 cm, 24.2. 94 cm, 24.2. 80 cm, 24.2.

240 cm 345 cm 399 cm 338 cm

94 cm (1952) 156 cm (1952) 125 cm (1976) /

*Za obdobje od 1. 3. 2012–1. 3. 2013 ** Glede na dostopne podatke v preteklosti

prvih dveh mesecih letošnjega leta je tam padlo bistveno več padavin kot lani, kar pa še zdaleč ne izključuje vegetacijske suše v poletju, ki bo odvisna od takratnih vremenskih razmer in ne od vremena v letošnji zimi.«

Letošnja zima je bila zelo radodarna s snegom, saj je višina snežne odeje marsikje na Notranjskem presegla en meter.

Bo zima še enkrat zamahnila z repom?

lahko sneži bolj kot sredi zime,« je pojasnil Gustičnič. Nas lahko v marcu torej preseneti še kakšna pošiljka snega? »Zima morda še ni Čeprav smo meteorološko že vstopili v pomlad, rekla zadnje besede. Po odjugi v tem tednu in pa je marčevsko sneženje še vedno zelo pogost pričakovanih visokih vodostajih kraških voda se pojav, pa tudi visoka snežna odeja, kar je sicer v prihodnjem tednu nakazuje možnost, da bo posledica že debele snežne odeje v februarju: zima zamahnila z repom. Vendar pa je dogodek »V marcu je lahko zaradi splošno toplejšega časovno še preveč oddaljen za natančnejšo ozračja vremensko dogajanje pestrejše, padavine vremensko napoved,« je še povedal naš sogoso močnejše in ob temperaturi okoli ledišča vornik. ∙Saša Musec Čuk

FOTO: VALTER LEBAN

Nadpovprečno zasnežena zima na Notranjskem – Njena posebnost tudi veliko pomanjkanje sonca

Št. 5 - 8.3.2013 - Notranjsko kraške novice  

Časopis je brezplačen in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you