Page 1

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 1 Stolpa za gasilce

Premalo smeha na svoj račun

6

V tujini starši spoštljivejši

9

10

j sem a r o k s , u h u Juh en! že polnolet

Raz

a lok

iskujemo

ln o

10let

petek, 23. november 2012, letnik X / št. 21 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Raziskujemo lokalno

FOTO: ARHIV NKN

Je slogan Notranjsko-kraških novic, ki letos praznujejo 10. rojstni dan. Največji časopis notranjsko-kraške regije s svojo ekipo novinarjev se z objektivnim in uravnoteženim poročanjem upira posledicam medijske in ekonomske krize, ki je načela tudi ta brezplačni časopis. Vendar pa njegova priljubljenost in branost ni usahnila med zvestimi oglaševalci in bralci. Ekipa bo tudi v prihodnje ustvarjala verodostojne zgodbe, za katere regija ne sme biti prikrajšana. Besedo pa v tokratni središčni temi dajemo tudi ostalim medijskim igralcem v regiji in nekaterim znanim regijskim novinarjem.

Obiskana potopisna predavanja Pivka, 21. november – Letošnjo sezono potopisnih predavanj v

Iz vsebine:

2 3 4 5

5

Se v Logatcu obeta javni zavod?

Nasprotniki ustanovitve Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino naj bi danes vložili podpise, s katerimi bi ustavili ustanavljanje omenjenega zavoda, s katerim bi po besedah župana Berta Menarda okrepili tudi turizem v občini.

multimedijski dvorani Parka vojaške zgodovine so v Turističnem društvu (TD) Pivka začeli z do zadnjega kotička nabito dvorano in »deželo tam spodaj« –Avstralijo, o kateri je predaval Zvone Žigon. Na drugem preda vanju je popotnike do Makedonije popeljala Adrijana Želje, na tretjem predavanju pa so se obiskovalci zopet srečali s profesionalno turistično vodičko Andrejo Rustja, ki je pripovedovala o svojem bivanju pri Amiših v Ameriki. Na vsakem predavanju skušajo pripraviti tipičen prigrizek Postojnsko oblikovalko Matejo Premrl so navdihnila bajeslovna bitja in rodila se je iz dežele, ki jo spoznavajo na potopisnih srečanjih. Do konca leta bosta prav posebna linija tekstilnih izdelkov za dom in otroke. Predstavila jo je na pred dnevi svoje popotniške izkušnje za avanturiste delila še dva: Boštjan Triler bo zaključenem ljubljanskem pohištvenem sejmu in pritegnila posebno pozornost strokovne 5. decembra izpostavil zanimivosti o potovanju v Nikaragvo, Hondukomisije, ki ji je podelila nagrado dobra ideja. ras in Salvador, 19. decembra pa bo svoje vtise o bivanju na Škotskem predstavil še Andrej Godina. Do prihodnje pomladi bodo izpeljali še šest predavanj. V TD Pivka pravijo, da so izredno zadovoljni, da so tudi letošnjo sezono tako lepo začeli ter da se bodo trudili zadovoljiti čim več popotniških apetitov tudi v prihodnje. •pš

12

Ko je blazina tudi didaktična igrača

Naslednja številka izide 7. decembra www.bjfit.si info@bjfit.si

• • • • •

FITNESS WELLNESS SVET SAVN

(finska, turška, infrardeča, bio-zeliščna)

MASAŽNI SALON DARILNI BON

Poslovna stavba Blagomix BJ FIT - FITNESS & WELLNESS CENTER Pod Hruševco 48c, 1360 VRHNIKA telefon: 031 373500

3 Reši anketo in se poteguj za bogate nagrade!


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 2 2

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 23. november 2012

»Regijske zgodbe se bolj dotaknejo ljudi« Barbara Čepirlo: Bralce lahko prepričamo le z dobro raziskano zgodbo in verodostojnimi informacijami

Notranjsko-kraške novice letos obeležujejo 10-letnico delovanja. Velik del novinarske ekipe ostaja z njimi že dolgo, ti pa si prevzela urednikovanje pred dvema letoma in prinesla svež veter tudi v uredniško politiko. Kaj je tvoje glavno vodilo, vizija? Res je. Vrti se že tretje leto, odkar sem prevzela uredniško krmilo. Novinarsko delo mi ni tuje, je pa res, da sem delo na terenu zamenjala za delo, ki pretežno poteka v pisarni, vendar sem se nanj že privadila. Zelo sem vesela, da smo z zdajšnjimi in nekdanjimi sodelavci pripeljali največji tiskani medij v regiji do desetega rojstnega dneva. Za to je zaslužno tudi prejšnje vodstvo, ki je dobro zoralo notranjsko-kraško ledino in z novinarji uspešno premagovalo tedanje medijske razmere, ki so bile, po mojem mnenju, bolj rožnate kot danes, predvsem z vidika povezovanja z lokalno oblastjo in pridobivanja oglaševalcev. Stremim za tem, da med bralce pošljemo dovolj informativen in hkrati zabaven časopis. Z novinarji se trudimo, da prinašamo zanimive zgodbe ljudi iz teh kulturno bogatih krajev in da razkrivamo bisere, ki prebivalce povezujejo in regijo ohranjajo tako, kot je. Menim, da bralce lahko prepričamo le z dobro raziskano zgodbo in verodostojnimi informacijami. Seveda ob bok lahko postavim še ostala merila, kot so objektivnost, nepristranskost in neodvisnost, ki so prav tako pomembna pri novinarskem poročanju. Potrebno je spoštovati etiko v vseh njenih razsežnostih. Razlikovati moramo med dobrimi in zloveščimi načeli tudi v medijih. Poleg nekoliko bolj sproščenih in zabavnih izpovedi oziroma vsebin smo predvsem informativni in kritični. V rubriki V središču, ki je z nami od vsega začetka, poglobljeno raziščemo in osvetlimo določene poglede na regijsko dogajanje. Od vsega začetka pa spremljamo tudi razmere v državi in jih vsakič znova bralcem približamo z regijskega vidika tako, da se vprašamo, kaj recimo prinaša dogajanje na državni ravni za našo regiji. V tej rubriki torej osvetljujemo določene tematike: okoljsko-energetske, socialne, gospodarske, družbene … Če bi V središču zanemarili, bi po vsej verjetnosti izgubili veliko na branosti in priljubljenosti. Časopis, kot poudarjaš, ves čas ostaja zavezan poročanju o dogajanju v regiji, s tem pa povezan tudi z regijskimi oglaševalci, ki jih kriza seveda ni zaobšla. Kako močno je Notranjsko-kraške novice prizadel upad oglaševanja? Kot pri večini sorodnih tiskanih medijev se tudi pri nas opazi zmanjševanje oglaševanja, vendar pa smo ohranili nekatere zveste oglaševalce, ki se zavedajo – kar tudi sami priznavajo – da je doseg naših novic med njihovimi potencialnimi kupci tako velik, da se jim oglaševanje v našem časopisu izplača in povrne. Stalna prisotnost tudi v lokalnih medijih ima za uspešna podjetja vedno večji pomen. Seveda smo nekaj oglaševalcev tudi izgubili, vendar pa je razumljivo, da se

podjetje, ko enkrat zazna posledice krize tudi na svojem bančnem računu, najprej odpove oglaševanju, ki na kratki rok podjetja ne prizadane tako močno. Na dolgi rok pa kajpak poslovni uspeh brez oglaševanja v večini panog ni mogoč. Kriza se odraža tudi v obsegu našega časopisa, ki smo ga začasno zmanjšali na dvajset strani, vendar pa smo prepričani, da je to le začasen ukrep. Predvsem zato, ker zaradi okrnjenega obsega raste kup neobjavljenih prispevkov naših bralcev in izpadajo zanimivi članki in vsebine. Vsekakor menim, da se kljub slabšim razmeram trudimo prinesti vse najpomembnejše informacije in pri tem ne zaostajamo za ostalimi regijskimi časopisi. Nasprotno – četudi smo 14-dnevnik in kdaj pa kdaj poročamo z zamudo, sem prepričana, da bralcev, ki prisegajo na tiskan časopis, ne prikrajšamo za pomembne informacije. Vseeno pa časopis ostaja brezplačnik še naprej? Seveda. In to vodstvo podpira. Zakaj bi ga zaračunavali? Poslanstvo vsakega medija je, da ljudi informira in če to počne zastonj, brez naročnine, je samo pohvalno. Tudi zaradi tega se mi zdi, da smo družbeno odgovoren medij. Nekateri kolegi novinarji z ostalih regionalcev se čudijo, ker ne vpeljemo naročnine. Prepričani so, da bi z naročnino izboljšali rezultate. Ne verjamem. Če zdaj zaokrožimo 18 tisoč naslovov, bi jih z naročnino morda samo še tisoč ali celo manj. Zavedam se, da tiskane medije prehitevajo spletni, vendar kljub temu se nam kolca po sveže natisnjenih novicah, ki so čar jutranje kave, kot je povedala kolegica Danica Petrovič. Prepričana sem, da se nam bo čez par let kolcalo tudi po vonju in barvi tiskanega časopisja. Kako pomemben vpliv bi ob tem dejstvu imelo na naše novice predvideno povišanje ddv za tiskane medije? To bi nas res udarilo po hrbtu. Izpraznili smo vse rezerve in stroške zbili na ničlo, tako da bi napovedano povišanje lahko ogrozilo obstoj največjega in priljubljenega časopisa v regiji. Ta nepremišljena poteza aktualne vlade bi bila polom za vse medije, tako osrednje kot regijske. Stiskamo pesti, da do tega povišanja ne bo prišlo in da bi tam na vrhu končno spregledali, da so s tem predlogom udarili mimo. Če želijo iztrebiti ali razredčiti medijski prostor, naj še enkrat premislijo, ali je to pravilna odločitev. Kakšno mesto in poslanstvo imajo po tvoji oceni v slovenskem medijskem prostoru regijski časopisi? Prepričana sem, da večjo, kot se je pravzaprav zavedamo novinarji in ostali, ki krojimo medijski prostor. Osrednji mediji pogosto spregledajo zgodbe manjših skupin ljudi, ki se zaradi skromnosti ne želijo izpostavljati in prositi za medijsko pozornost, ali pa zgodbe za osrednje medije preprosto niso dovolj zanimive. Veliko tovrstnih novic lahko bralci

FOTO: VALTER LEBAN

Ni ravno običajno, da v časopisu beremo intervju z odgovornim urednikom taistega časopisa, a za 10. rojstni dan smo si dovolili izjemo. V ozadje in med vrstice smo brez cenzure pogledali z Barbaro Čepirlo, za katero so Notranjsko-kraške novice, zlasti v dneh pred izidom, nekakšen drugi dom, čeprav se na notranjski konec vsak dan vozi iz domače Sežane. Da novinarstvo ni služba, temveč način življenja, ki zleze pod kožo, je razumela že kmalu zatem, ko je učiteljski kateder zamenjala za radijski mikrofon na Radiu Koper, kjer ji občasno še vedno lahko prisluhnemo, zaplavala tudi v časopisne vode, zadnjemu, uredniškemu izzivu pa se posvetila predano, odgovorno in ustvarjalno.

najdejo le v naših Novicah. Opažam, da se regijske zgodbe bolj dotaknejo ljudi. Bojim se, da tudi občine temu ne namenjajo dovolj pozornosti. Prav tu bi morale stopiti skupaj in podpreti časopis, ki ima tradicijo in izhaja v korist prebivalcev, da bi regijo tudi medijsko enotno predstavljali. Kapo dol občinam, ki se tega zavedajo in zagovarjajo potrebnost in obstoj regionalnih medijev. V našem primeru je to občina Cerknica z županom Markom Ruparjem, ki je z nami od prvih korakov, in kjer se zavedajo, da se jim sorazmerno izjemno majhen finančni vložek večkratno povrne skozi boljšo informiranost prebivalcev njihove občine. Kolikšen doseg imajo Notranjsko-kraške novice? Kdo in kje vse nas bere? Novice izhajajo v občinah Cerknica, Logatec, Postojna, Pivka, Bloke in Loška dolina, dosežejo pa 18.000 naslovov. Res pokrijemo vsako najmanjšo vas in zaselek v regiji. Anketa, ki jo je pred petimi leti izvedla Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da nas bere najmanj 50 tisoč ljudi, od tega največ srednja starostna generacija. Ali smo pridobili na priljubljenosti ali izgubili na številu bralcev, bomo odgovorili z anketo na naslednji strani. Želimo si, da bi prejeli čim več izpolnjenih anket z mnenji, pripombami, kritikami … Dostopni smo tudi na spletni strani www. nkr-novice.si, na našem facebook profilu, zadovoljni pa smo tudi, ko naši bralci pošto naslovijo tudi na naše uredništvo. Kaj glede na odzive bralci najbolj cenijo pri našem časopisu, kje so morda še priložnosti za izboljšave? Opažam in tudi odzivi, ki jih bralci pošiljajo na naš naslov, pravijo, da najbolj cenijo našo

kredibilnost in profesionalnost. Velikokrat so pohvalili tudi našo odzivnost, kritičnost in pozitivno naravnanost nekaterih objavljenih zgodb. Bralce najbolj pritegnejo intervjuji z zanimivi ljudmi iz naše regije, za marsikatere še niso slišali. Če me sprašuješ po izboljšavah, bi se kaj zagotovo našlo. Prednostno bi morali povečati obseg, da bi lahko zajeli še več vsebin. Še nekoliko bolj pa bi lahko povečali kritičnost do stvari, ki jih v regiji ne bi smeli zanemariti. Vendar smo tu spet pred dilemo: ali se popolnoma distancirati od lokalne oblasti ali z njo kdaj tudi stopiti skupaj pod sloganom »Za združeno Notranjsko«. Pa naj mi kolegi časopisa, tednika Notranjski časopis, ki je izhajal leta 90 in je prvi povezal regijo, ne zamerijo, če sem si ga izposodila. Kako glede na krizo časopisne industrije vidiš prihodnost Notranjsko-kraških novic? Že po naravi sem optimistična, tako da se za prihodnost naših novic ni bati. Če in ko zares ne bo šlo, bomo razmišljali o tem, dotlej pa plujemo naprej z mladostjo, zagnanostjo in podporo tistih, ki v nas verjamejo. Notranjsko-kraške novice je pred dvema letoma kupilo uspešno logaško podjetje Treven, ki se ukvarja z gradbeništvom. Kakšen lastnik je gradbinec? Lastnik Robert Treven, ki je hkrati tudi direktor, je zelo dober lastnik. Predvsem zato, ker kot uspešen podjetnik pušča avtonomijo uredništvu in na nas kot novinarje nikoli ne pritiska. Cenim tudi to, da nam vsakič prisluhne, velikokrat pa nam da kakšne dobre predloge o temah, ki jih izpostavljamo. Boljšega direktorja si v tem primeru ne bi mogli izbrati. •Veronika Rupnik Ženko

Robert Treven, direktor Ponosen sem na naš časopis Notranjsko-kraške novice, ki letos praznuje 10. obletnico obstoja. Že ko sem od prejšnjega direktorja Dušana Černigoja prevzel lastništvo, sem vedel, da je časopis, kljub črnogledim napovedim tiskanih medijev, na pravi poti in da je med bralci zato, da obvešča o lokalnem dogajanju, hkrati pa povezuje celotno notranjsko-kraško regijo. Veseli me, da smo z vsebinami postali priljubljeni in prepoznavni in zdaj še bolj verjamem, da »dober glas seže v deveto vas«. Želim si, da bi tudi v prihodnje uspešno krmarili našo časopisno barko in še naprej jadra napenjali v pravo smer. To pomeni, da bomo ohranjali dobro ime, verodostojne vsebine in profesionalnost. Želim si, da bi s temi atributi konkurirali ostalim medijem. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki nas od začetka moralno in finančno podpirate, in upam, da nas boste tudi v prihodnje. Hvala tudi tako zagnani novinarski ekipi, ki kreira dobre in zanimive zgodbe iz naše regije. Naj bodo takšne tudi v prihodnje. Vse najboljše, Notranjsko-kraške novice!


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 3 V središču

www.nkr-novice.si

let 10

3

Dragi naši bralci!

Če redno spremljate naše novice, nas že poznate in veste, da jih skupaj z vami in za vas ustvarjamo novinarji z dopisniki in fotografi.

Ker zaokrožamo 10-letnico obstoja in izhajanja vašega in našega časopisa, se spodobi, da se še enkrat predstavimo. Želimo si, da bi se kot brezplačni regionalni časopis tudi v tej ekonomsko oslabljeni situaciji na medijskem trgu obdržali in skupaj z našimi zvestimi oglaševalci in vašo podporo ustvarjali Notranjsko-kraške novice – časopis, ki bo tudi v prihodnje (s)poročal pozitivno naravnane zgodbe ljudi iz naših krajev, hkrati pa neodvisno in objektivno osvetlil težave, s katerimi se sooča naša regija.

Andreja Jernejčič

Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo

Sabrina Mulec

Borut Kraševec

Blanka Markovič Kocen

Damijana Škrlj Katarina Temkova

Raz

Ob naši 10. obletnici si želimo čim več izvedeti o populaciji naših bralcev in vsebinah našega časopisa, zato smo vam pripravili anketo. Veseli bomo vsakega odgovora. Naključno bomo izžrebali reševalce ankete in jih nagradili.

4. Katero rubriko pogrešate? ____________________________________________ 5. Bi katero rubriko izločili? ____________________________________________ 6. Kako pogosto bi po vašem mnenju moral izhajati časopis? • tedensko • 14-dnevno • enkrat mesečno

6. Kaj vas najbolj zmoti (lahko obkrožite več možnosti)? • veliko oglasov • premajhne fotografije • premajhna velikost pisave • majhen obseg strani • prevelik format novic • preobsežni članki drugo: _______________________________ 7. Kaj bi še izboljšali v časopisu? _____________________________________________ _____________________________________________ _____________________________________________ ____________ 8. Spol (obkroži):

M

9. Starost (obkroži): • do 15 let • od 26 do 35 let • od 50 do 65 let • več kot 76 let

• od 16 do 25let • od 36 do 49 let • od 66 do 75 let

Ž

10. Delovna aktivnost (obkroži): • zaposlen • lastnik podjetja • obrtnik • kmetovalec • gospodinja • nezaposlen • upokojenec • šolar • študent

Vaši podatki za sodelovanje v žrebanju: Ime priimek: Naslov:

10let

ln o

Raziskujemo populacijo bralcev regionalnega časopisa Notranjsko-kraške novice.

a lok

iskujemo

ANKETA NKR :

3. Katera rubrika je za vas najbolj priljubljena oziroma kaj najraje berete? (razvrsti po številkah 1: najbolj – 9: najmanj) __ V središču __ Aktualno v regiji __ Regijske kulturne diagonale __ Šport __ Avtomobilistično __ Iz občinskih hiš __ Gradbena priloga __ Pisma bralcev __ Intervjuji

Saša Musec

Petra Trček

Petra Šajn

1. Kako pogosto berete novice (obkroži): • zelo rad berem, komaj čakam nanje • jih samo preletim oz. prelistam • odvisno od prostega časa • ne berem 2. Motiv za branje (obkroži): • zabava • izobraževanje • informacije • prosti čas drugo: _______________________________

Tehnična urednica: Brigita Kavčič

Novinarji:

Erik Logar

Veronika Rupnik Ženko

Direktor: Robert Treven

Fotograf: Valter Leban

 BOGATE NAGRADE:

1. PVC okno Podarja: PVC Nagode d.o.o., Postojna 2. ČOKOLADA IN BOŽIČNI GRADEC; izlet za dve osebi Podarja: Kreativne poti d.o.o., potovalna agencija Postojna 3. Plošča za dve osebi in uro bovlinga Podarja: EPIC ECO hotel group, restavracija Erasmus, Postojna 4. 1x vstop v svet savn, 1x športna masaža Podarja: BJ FIT - FITNESS & WELLNESS CENTER, Vrhnika 5. ogled Križne Jame za 4 osebe 6. ogled Križne Jame za 4 osebe Podarja: Društvo ljubiteljev Križne Jame, Grahovo 7. Nočitev za dve osebi v Hostel-Ocizla Podarja: Mladinski dom Jana Jurič s.p., Kozina 8. 4x darilni bon hrane 9. 3x darilni bon hrane Podarja: Pivnica in pizzeria pri KRIŠTOFU, Logatec 10. 1x mesečna vstopnica v fitnes Podarja: BJ FIT - FITNESS & WELLNESS CENTER, Vrhnika 11. 2x darilni boni za pico 12. 2x darilni boni za pico Podarja: Gostišče in pizzeria FURMAN, Rakek 13. dve vstopnici za božično-novoletni koncert v gradu Snežnik Podarja: Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik 14. darilni bon cvetja po izbiri Podarja: Cvetličarna Bela, TC Mercator Logatec 15-17. paketne nagrade pokroviteljev Podarjajo: Kmetija Ferjančič, Planina Geodetski inštitut Slovenije Novval d.o.o., Ljubljana Vsem pokroviteljem se zahvaljujemo za prikupne nagrade, vam bralcem pa za izpolnjene ankete. Pošljite jih najkasneje do torka, 4. 12. 2012, na naš naslov: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec V anketi lahko sodelujete tudi prek spleta na: http://www.nkr-novice.si/ Komentarje pričakujemo tudi na facebook profilu Notranjsko-kraške novice. Obvestila o nagradah bodo izžrebanci prejeli po pošti, nagrajenci pa bodo objavljeni tudi v prihodnji številki novic.


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 4 4

V središču

Notranjsko-kraške novice

petek, 23. november 2012

Radiu še ne bo kmalu »odklenkalo«

Tako je prepričana glavna in odgovorna urednica Radia 94 Mateja Jordan – Boj za preživetje je tudi na tem radiu oklestil ekipo zaposlenih – Prihodnost je v povezovanju v mreže Radio 94 od samega začetka leta 1994 pokriva območje šestih občin: Postojne, Pivke, Cerknice, Ilirske Bistrice, Loške doline in Blok, z nakupom Notranjskega radia so se pred dobrimi desetimi leti razširili še na območje Logatca in ljubljanske kotline, sliši pa se jih tudi v Vipavski dolini. »Smo edini radio v regiji, na katerem lahko poslušalci slišijo svoje sosede,« napol v šali pove urednica Jordanova. »Zamisel o radiu v Postojni je nastala leta 1992, dozorela 1993., po dolgotrajnem urejanju papirologije pa je Radio 94, kot pove že ime, 1994 tudi zaživel,« pove njegov večinski lastnik in direktor Sandi Curk, ki je v radijski medij »zajadral« iz glasbenih voda. V mladosti se je, kot pravi, z glasbo aktivno ukvarjal in sprva soustvarjal sintezo produkcijskega studia in medija. »Takratni regijski prostor ni imel dovolj radijskega kadra, morali smo ga ‘osvojiti’,« dodaja. In to mu je tudi uspelo!

dopisnice in dva glasbena urednika, ostalo pa so moderatorji. Že vse od začetka Radio 94 »pokriva« območje šestih občin – Postojne, Pivke, Cerknice, Ilirske Bistrice, Loške doline in Blok, pred dobrimi desetimi leti pa so se razširili še na področje Logatca in Ljubljanske kotline, sliši pa se ga tudi v Vipavski dolini.

Zgodbe malih ljudi, sosedov

»Za razliko od tiskanih medijev, ki so omejeni s prostorom, nas omejuje čas. Dejavnikov, Vse bolj zahtevni poslušalci ki vplivajo na izbor dogodkov, je več,« na vprašanje, katerim regijskim dogodkom dajejo Mateja Jordan, ki radiu urednikuje zadnja štiri prednost, odgovarja urednica informativnega leta in pol, je nasledila Matjaža Marinčka in programa Maruša Mele Pavlin. »Pokrivamo Silvo Bajc, ki sta tako rekoč »orala medijsko raznolike občine, velike in majhne, medijsko ledino« in nato urednico Sabrino Mulec, ki je odprte in takšne, ki se ne izpostavljajo. Trupostavila temelje današnji programski podobi. dimo se, da so vse enakomerno zastopane in Medij se je v vseh teh letih spreminjal in razda poročamo o vseh področjih, ki oblikujejo vijal, dopolnjeval in širil, predvsem v svojem vsakdanjik poslušalcev.« Posebno vrednost informativnem delu, ki je za lokalni medij programu Radia 94 po njenem mnenju dajejo najbolj pomemben. »Če so bili na začetku prav občani, poslušalci. »Ustvarjalci regijskih poslušalci do nas in naših napak zelo prizanes- novic živimo med zanimivimi in dejavnimi ljivi, pa je danes precej drugače … Zahteve ljudmi ter imamo možnost, da jih lahko v in pričakovanja so se močno povečali,« pravi programu predstavimo. Malo za šalo, malo res Jordanova. ob tem pravimo, da smo edini radio v regiji, na katerem lahko poslušalci slišijo tudi svoje Razmere na trgu so tudi Radio 94 prisilile sosede!« k zmanjšanju števila zaposlenih, tako poleg treh članov uredništva program soustvarja še Največ pozornosti namenjajo lokalnemu približno 20 honorarnih sodelavcev. To so tri informativnemu programu oziroma oddajama

FOTO: VALTER LEBAN

Radio kot medij ni ogrožen »Regionalni mediji so v težkem obdobju, močno odvisnem od uspešnosti gospodarstva. V nekoliko privilegiranem položaju so javni zavodi,« o položaju regionalnih medijev razmišlja Sandi Curk, ki pa je prepričan, da regionalni mediji – tako tiskani kot radiodifuzni – so in bodo ostali glavni nosilci informativnega pokrivanja regijskega prostora. »Radio je še vedno najhitrejši medij, že v nekaj minutah po dogodku je lahko informacija v programu. Poleg tega ponuja vsebine, ki jih v drugih medijih ni. Radio ne zahteva popolne pozornosti kot, recimo časopisni članek ali televizijska oddaja, in ga lahko poslušaš praktično kjerkoli – v službi, avtomobilu ali v domači kopalnici, zato mu po mojem mnenju še ne bo tako kmalu odklenkalo. Sicer pa je tudi naš radio mogoče poslušati na spletu …« dodaja Mateja Jordan.

»Če so bili na začetku poslušalci do nas in naših napak zelo prizanesljivi, pa je danes precej drugače … Zahteve in pričakovanja so se močno povečali,« izpostavi Mateja Jordan, odgovorna urednica Radia 94.

Regijski dogodki in Dogaja se, lokalne novice pa vključujejo tudi v informativne oddaje, ki so na programu vsako polno uro. »Poročamo o zgodbah malih ljudi, ki jih piše vsakdanje življenje, in temah, ki zanimajo ljudi iz naših mest in vasi. Odzivamo se tudi na aktualno dogajanje v državi in svetu. Poslušalcem pa poskušamo pomagati tudi z različnimi nasveti in svežimi informacijami, ki jih potrebujejo za varno pot in dobro počutje,« pravi Mateja Jordan in opozarja tudi na glasbene oddaje, tematski izbor Ta večer vrtimo in nedeljsko oddajo Prijatelji, ostanimo prijatelji, ki jo pripravljata Andrej Bratož in Aleš Brlan.

Prihodnost je v povezovanju v mreže

Boj za preživetje je že marsikatero od slovenskih radijskih postaj prisilil k spremembam, tudi Radio 94. Od več kot 80-ih radijskih postaj, kolikor jih je bilo v Sloveniji še pred petimi leti, jih je ostalo le še približno 35. »Najbrž se bo treba v prihodnosti še bolj prilagoditi in posvetiti drugačnemu načinu posredovanja vsebin. Ena od možnosti, ki poveča »Poslušalci Radia 94 so ljudje, ki jih zanima možnost za preživetje, pa je tudi povezovanje tudi dogajanje pred »domačim pragom«, v mreže,« o prihodnosti radijskega medija lokalna problematika, ki radi slišijo glas svojega razmišlja Jordanova. Direktor Curk pa: »V sovaščana, sodelavca, prijatelja … Pa seveda krizi skušamo delati z enako močjo in vnemo tisti, ki imajo še vedno raje tehtno informacijo ter ohraniti dobro informiranost prebivalstva v kot puhlo besedičenje in hahljanje brez razloga regiji.« ter raznoliko in kakovostno glasbo,« poudarja •Blanka Markovič Kocen Jordanova.

Podpora lokalnih skupnosti se zmanjšuje

Glavni vir financiranja lokalnih televizij oglasi in občine – Trudijo se ustvarjati kakovostne in objektivne vsebine

Prim ož

Trenutnim razmeram, ki so zaznamovane predvsem s pomanjkanjem finančnih sredstev, se po svojih močeh prilagajajo na logaškem TV Lep: »Ker delujemo na majhnem področju, so pogoji za delovanje televizije omejujoči, vendar smo navajeni delati znotraj omejitev in se jim z veliko mero iznajdljivosti prilagajamo. Ker so zbrana sredstva majhna, imamo posledično tudi malo programa, z več zbranimi sredstvi ali z večjo podporo lokalne ali državne skupnosti pa bi lahko imeli še mnogo več programa, kar smo vedno dokazali takrat, ko smo uspeli pridobiti kakšna dodatna sredstva,« pojasnjuje Primož Godina, urednik programa, ki ga ustvarjajo skoraj izključno za odjemalce kabelske televizije. Godina je prepričan, da lahko le lokalni mediji zagotavljajo objektivno in nepristransko obveščanje prebivalcev lokalne skupnosti ter uravnoteženo predstavljanje različnih mnenj in stališč o političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih in drugih vprašanjih, pomembnih za njihovo življenje in delo.

V Pivki brez informativne oddaje Zaradi varčevanja so na pivški lokalni televiziji trenutno brez tedenske informativne oddaje Mozaik, čeprav v 15 letih delovanja beležijo porast gledalcev, kar je »povezano s produkcijo informativnih oddaj, ki jih posredujejo gledalcem preko kabelskega sistema v občini in z izmenjavo programa s sosednjima TV- hišama v Ilirski Bistrici in Postojni,« je povedal Aleksander Kušlan, urednik TV VASCOM, ki ugotavlja, da so regionalni mediji trenutno na meji preživetja, pri življenju pa jih drži le še entuziazem gledalcev. S finančnimi težavami se prav tako soočajo na postojnski televiziji Studio Proteus, kjer si želijo še naprej producirati politično neodvisne vsebine: »Mediji so lahko podvrženi pritiskom s strani politike lan uš in tudi lastnikov, vendar v našem primeru to ne drži. Upamo, da je to razvidno tudi iz našega programa in izbora prispevkov oziroma tem ter njihovi sestavi,« pa je povedal Ernest Zakarija, glavni in odg. urednik postojnskega programa, ki je ispostavil pomembnost in potrebnost lokalnih medijev: »Menimo, da v večini lahko le lokalni in regionalni mediji pokrivajo domače dogajanje, saj ga skrbno spremljajo in so vanj vpeti. Poleg tega povezujejo ljudi.«

Aleksan der K

dina o G

e an

rle z Ste

J

Oron uspešen na razpisih

Nasprotno pa se na TV Notranjska iz Loške doline njihov program lahko spremljajo tudi gledalci iz Blok in Cerknice, ne spopadajo s finančnimi in vsebinskimi težavami: »Gospodarska kriza se pri nas ne pozna, ker smo uspešni na področju projektnega dela. Našo produkcijo televizijskega programa preko nacionalnih in evropskih razpisov sofinancirajo tako državne kot evropske institucije,« je povedal Janez Sterle, direktor Zavoda Oron, ki dodaja, da mediji zaradi večjega tržnega deleža večkrat dajejo prednost senzacionalnim in negativnim novicam kot vzgojno-izobraževalnim, ki imajo trajnejšo vrednost za dvigoarija k vanje izobrazbene ravni Za prebivalstva. Oron je v zadnjem času prejel kar nekaj priznanj za delovanje lokalne televizije, v zadnjih dveh letih pa so veliko investirali tudi v novo televizijsko opremo. •Saša Musec Čuk

Ern est

Notranjska – V notranjsko-kraški regiji imamo štiri lokalne televizijske programe, TV Lep iz Logatca, Oron TV Notranjska iz Loške doline, pivškega VASCOM PIVKA in postojnski Studio proteus, ki z informativno-izobraževalnimi vsebinami obveščajo in osveščajo predvsem srednje in starejše generacije, vsake novice iz domačih krajev, pa so veseli tudi slovenski izseljenci po svetu. Čeprav so po njihovem mnenju regionalni in lokalni mediji zelo pomembni za regijo, večina od njih opaža vedno manjšo podporo s strani lokalnih skupnosti, na državnih razpisih pa težko konkurirajo večjim medijem.


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 5 V središču

www.nkr-novice.si

let 10

5

Kako današnji položaj regionalnih medijev ocenjujejo kolegi novinarji iz naše regije? Sabrina Mulec, novinarka Radia Slovenija

Matevž Podjed, novinar Televizije Slovenija

To, kar pomenijo nacionalni radio in seveda vsi ostali nacionalni mediji za Slovenijo, pomenijo lokalni mediji za regijo. Njihova prednost je v tem, da v njih najdejo pot do ljudi tudi tisti dogodki in posamezniki, ki jih v nacionalnih medijih zaradi stiske s prostorom po krivici radi spregledamo. Sama sicer redno spremljam novičarske por-

Dejstvo je, da imajo lastniki tiskanih medijev skrbi zaradi nenehnega upadanja števila bralcev. Trend je nemogoče ustaviti. Razlogov je po moje več, ključno so povezani s sodobnimi načini komunikacije. Vse več je predstavnikov generacije, ki časopisa, takorekoč, ni imela v rokah. Druga skupina bralcev, ki časopise zapuščajo, so, bi rekel, kar »racionalni ubežniki«. Da so časopisi le še obstranski vir njihovih informacij, je posledica dejstva, da je svetovni splet hitrejši in brezplačen. Neracionalno se jim torej zdi danes plačevati za včerajšnje novice! Tretji razlog pa je po moje »notranji« oz medijski. Sem sodijo medijska zakonodaja, poplava medijev v Sloveniji po letu 1991, neurejeno

tale prek interneta, ker sem tako najhitreje na tekočem z aktualnimi dogodki, vendar pa si za Notranjsko-kraške novice vzamem čas in jih preberem veliko bolj v miru in podrobno. In ravno v tem je prednost časopisov. Da ti prinesejo svet in – če želite – regijo v domači fotelj ravno takrat, ko imaš čas za to. In ko si za to razpoložen. Menim, da bi se morali vsi, ki na tak ali drugačen način krojijo regijsko politiko, zavedati, kako so za povezovanje in prepoznavnost regije pomembni mediji, ki zbirajo lokalne novice na enem mestu. Tudi tako se namreč krepi pripadnost določenemu prostoru.

Danica Petrovič, novinarka časopisa Delo Redki so bili časi, ko sta se tiskanim medijem cedila med in mleko. Ko so ljudje po prvi svetovni vojni postali za silo pismeni, se je začela velika gospodarska kriza – in ko je treba premalo denarja deliti s številom ust, ki jih je treba nahraniti, ali v današnjem svetu s številom položnic, ki jih je treba plačati, najprej odpadejo nepotrebni stroški, kot so časopisi, kino, koncerti, knjige. Po drugi svetovni vojni je časopise začela izpodrivati televizija, konec prejšnjega stoletja pa internet. Čar jutranje kave pa je še zmeraj časopis, ki ga listaš. Ne gre samo za informacije; po internetnem vesolju plava na milijone informacij. Gre za izbor, za verodostojno obravnavo tistega, kar nas obdaja, pa premalo poznamo, da bi razumeli. To, se mi zdi, bi moral biti nek ideal vseh vrst avtorskih medijskih izdelkov, med katere sodijo tudi tiskani mediji. Absolutno mislim, da so regionalni mediji potrebni in poživljajoči, posebno, če ne kopirajo »velikih«. Občine bi morale vedeti, da

»majhne« zgodbe iz okolij, ki jih osrednji mediji tradicionalno zapostavljajo, razen kadar se zgodi umor, škandal ali stečaj, ne dosežejo samo regionalnih bralcev, ampak zmeraj še koga, ki po naključju opazi nekaj zanimivega. Vedno so tudi vir »navdiha« za osrednje medije. Bolj ko bodo regionalni mediji profesionalni in avtonomni, bolj ko bodo neprodušni za dnevno strankarsko politiko, ki je onesnažila že vsa okolja in se zagnusila ljudem, več tem, ki niso samo lokalno pomembne, recimo: okolje, voda, varstvo pred poplavami, poslovne možnosti, turizem, zanimivi ljudje in kraji, kmetijska samooskrba, zadruge kot nova priložnost za male proizvajalce, pridelovalce in ustvarjalce, civilna družba, komplementarna medicina ..., bi lahko obravnavali tako, da bi ljudje brali, razumeli in si ustvarili svoje mnenje. Tisto, kar se mi zdi nadvse pomembno, je, da uredniki ne podcenjujejo bralcev in da znajo iz obstoječih precej dolgočasnih medijskih vzorcev stopiti na čistino, kjer se da najti tudi kaj svežega, pozitivnega, navdihujočega, pa tudi kritičnega. Anonimnost je znamenje strahopetnosti. Opravičljiva je bila v stalinizmu, danes ni.

lastništvo medijev kot posledica nenehne lakote slovenskih političnih strank po vplivu oz. nadzoru medijev itd. Morda je grobo, pretirano, ampak, žal, vse kaže, da bo klasičen dnevni tisk (Dnevnik, Delo, Večer) pri nas težko preživel. Lažje bodo obstali »nišni« tiskani mediji z nizkimi stroški dela (rumeni tisk, športne revije …). Posledice tega si je težko zamisliti. Sonce bo sicer še vzšlo in Soča bo verjetno še tekla proti morju, v kakšnem kulturnem in kako svobodnem okolju bomo živeli, je pa drugo vprašanje. Pa tega ne vidim nujno kot katastrofično napoved, prej obratno! Lokalni tiskani mediji? Delijo usodo nacionalnih, globalnih. Občine ali država jih po mojem mnenju tudi ne morejo (ali celo ne smejo) reševati oziroma financirati. Je pa res, da bi bilo lepo, ko jih država tudi ugašala ne bi, takšna se zdi vsaj želja vlade ob napovedi o dvigu DDV-ja za tiskane medije.

Milan Trobič, novinar Radia Slovenija Tema, ki jo načenjate, je zanimiva in pomembna. Kljub pospešeni »tehnizaciji, modernizaciji« in vse bolj prevladujočem položaju IT komunikacij ostajajo tiskani mediji, vsaj zame, tisto žlahtno in nenadomestljivo. Če prelistamo nekaj let stare časopise, so ti polni črnogledih napovedi, kako bodo, takorekoč, vsi tiskani mediji od knjig do časopisov kar čez noč izginili oziroma jih bo nadomestila »računalniška resničnost«… Od takrat je minilo že kar nekaj noči pa se te zloslutne napovedi na srečo niso uresničile. To pa ne pomeni, da

sprememb ni in da Gutenbergova dediščina lahko mirno spi na zapečku. To velja tudi za regijske časopise, revije in druge redne in občasne informatorje. Ti so nenadomestljiv kamenček v mozaiku podob sedanjosti. Je pa res, da so včasih teme, ki jih obravnavajo, preveč enostranske in premalo vpete v širši kontekst. Včasih regionalne teme kar kličejo po odzivih, ki bi jih morala dati država oziroma njene ustanove. Včasih se zaradi tega zgodi, da so teme »obdelane« preveč romantično in nekritično. Absolutno pa bi morale občine podpirati regijske časopise, vendar ne v smislu, da nanje pritiskajo in jim narekujejo objave njim všečnih tem. Kako to doseči, je drugo vprašanje, verjamem pa, da imajo lokalni mediji dovolj ustvarjalne energije, da jim to ne bi smelo predstavljati ovire.

Javni zavod v Logatcu pred ustanovitvijo? Logaški svetniki so na seji v drugem branju potrdili Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino v Logatcu – Nasprotniki naj bi danes vložili podpise proti ustanovitvi Župan Berto Menard do nedavnega ni bil seznanjen z zbiranjem podpisov proti ustanavljanju zavoda, še manj s tem, da bodo v petek najverjetneje vloženi. »Ne vem, zakaj bi občani podpisovali tako zahtevo, moramo pa vedeti, da so v Logatcu vedno, že pred 30 in več leti, obstajale struje, ki so vsemu nasprotovale, denimo, Valkartonu, obnovi kakšne ceste, modernizaciji … Vedno so nekateri proti,« ugotavlja župan Menard. Nasprotovanje dela javnosti ustanovitvi zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino v Logatcu je po mnenju župana Berta Menarda neupravičeno. Društva bi lahko dobila še več denarja. Z njim pa se ne strinja Jurij Švajncer, predsednik Zveze kulturnih društev Logatec, ki v odprtem pismu med drugim ugotavlja, da potrebe po novem javnem zavodu v Logatcu ni. Švajncer opozarja na negativne izkušnje iz drugih slovenskih občin, ki so ustanovile podobne zavode, a jih zdaj, zaradi nedoseganja svojega namena, ukinjajo in iste naloge prenašajo nazaj na občine. »V praksi se rado zgodi, da javni zavod kot izvajalec kulturne politike v občini za svoje potrebe porabi več denarja, kar gre v minus društvom, ki so do sredstev upravičena na podlagi sofinanciranja občine,« je v odprtem pismu še zapisal Švajncer.

Menard: Političnega kadrovanja ne bo Poleg Zveze kulturnih društev Logatec in Javnega sklada za kulturne dejavnosti, izpostave Logatec, ustanovitvi zavoda najbolj goreče nasprotujeta tudi svetnika Miran Obreza (Zares) in Boris Čičmirko (Koliševka). Največji pomisleki izvirajo iz domnev, da občina zavod ustanavlja zato, da bi zaposlila nekatere svoje ljudi, kar župan zanika in pojasnjuje, da v zavodu ne bodo zaposlili ljudi iz Logatca, in poudarja, da bo izbor temeljil izključno na strokovnih merilih in nikakor ne bo politično motiviran, kar se šušlja po kuloarjih. »Pričakujem, da bodo ljudje naposled doumeli, da bo zavod pripomogel k hitrejšemu razvoju kraja,« pravi. Ali torej lahko še kaj prepreči ustanovitev zavoda? »Mislim, da ne, čeprav je vsako stvar mogoče preprečiti.«

»V času, ko država na vseh projektih krči svoja sredstva, denarja za dejavnosti, kot so šport, kultura in povezovanje ljudi, pa je na evropskih razpisih veliko, je ustanovitev zavoda še toliko bolj pomembna,« pa župan odgovarja na očitke, da gre za nepremišljeno, potratno in nepotrebno dejanje logaške občine.

Ambiciozni načrti na področju mladih Župan ob tem poudarja, da nameravajo v občini na področju mladih urediti mladinski center, za katerega stavbo imajo načeloma že izbrano, ne pa tudi sredstev. »Upam, da jih bomo nekaj pridobili skozi zavod,« pričakuje in opozarja, da bo velik finančni zalogaj tudi ureditev Sekirice, saj mora občina odkupiti zemljišče, urediti stadion, garderobe, sanitarije, manjši gostinski obrat ... »Pred nami je veliko projektov, ne vidim pa denarja iz občinskega proračuna, še manj iz države, v Evropi pa je teh sredstev precej.« Sedež Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino v Logatcu bo za začetek na Tržaški 50a, torej na občini, da bodo pri delu lahko pomagali uradniki, ki spremljajo ta področja in razpise. •Blanka Markovič Kocen


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 6 6

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

petek, 23. november 2012

Dragocena pridobitev gasilcev Stolpa bosta služila za vadbo reševanja z višine – V postavitev vložili več kot 1000 ur prostovoljnega dela Logatec, 19. oktober – Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Logatec je

FOTO: BLAŽ KORENČ

v izpostavi Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS (ICZR) v Blekovi vasi postavilo vadbena stolpa, prvi tovrstni objekt v Sloveniji, ki ga bodo za usposabljanje uporabljali tudi poklicni gasilci iz Gasilske šole na Igu. Stolpa bosta dolnjelogaškim gasilcem v veliko pomoč, saj bodo tako lahko izpopolnili tehniko reševanja z višine.

PGD Dolnji Logatec je na otvoritvi vadbenih stolpov v Blekovi vasi prikazal tri načine reševanja z vrvno tehniko in del vaje iz zelo zahtevnega treninga Fire combat.

Logaški svetniki potrdili energetsko investicijo

Logaški svetniki so na prvi izredni seji soglasno potrdili Dokument energetske sanacije stavb Osnovne šole 8 talcev in centralne enote Vrtca Kurirček, torej stavb, ki se držita druga druge. Sklic izredne seje je bil tokrat nujen, je pojasnil župan, saj je ministrstvo za infrastrukturo in prostor javni razpis za stoodstotno sofinanciranje javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti objavilo šele 21. septembra, torej je časa za pripravo projekta izjemno malo. Čeprav je teh stavb v občini veliko, so se – tako župan – po ogledu odločili za omenjeni, v katerih bodo med drugim zamenjali dotrajano stavbno pohištvo, katerega zamenjava deloma že poteka, izolirali fasado, zamenjali kotlovnico in prenovili prezračevalne sisteme. Dela bodo predvidoma potekala še v letih 2013 in 2014, v času, ko učni proces ne poteka. Posebnost tega razpisa namreč je, da je možno prijaviti tudi ukrepe, ki še niso zaključeni, kot je v tem primeru že začeta zamenjava stavbnega pohištva. K razpisu je občina Logatec povabila podjetje Tempus Babnik iz Ljubljane, s katerim je imela že v preteklosti, na primer pri prenovi javne razsvetljave, dobre izkušnje. Po besedah poročevalke, Marije Babnik, direktorice omenjenega podjetja, je predvidena vrednost tega projekta dobrih milijon

700 tisoč evrov, od tega je milijon 300 tisoč samo za izvedbena dela. Upravičeni stroški, ki bodo stoodstotno financirani iz razpisa, znašajo 1,1 milijona evrov. Svetniki so se z investicijo načeloma strinjali, skeptični pa so bili do njene vrednosti, češ, da je znesek previsok, ker je težko preverljiv. Pomisleki so leteli tudi na način ogrevanja s plinom, češ, da bi bili v skladu z energetskim konceptom primernejši obnovljivi viri, predvsem lesna biomasa, ki je je na Notranjskem obilo. Babnikova je na pomisleke o previsoki ceni odgovorila, da je vselej bolj modro postaviti višjo ceno, ki jo je pozneje laže nižati, medtem ko je prenizko ceno višati veliko težje, župan pa je spomnil, da je v logaški občini vselej problem, ker nimajo projektov na zalogi, saj bi se s tem izognili hitenju ob razpisih. Blanka Markovič Kocen

Gasilci so pred postavitvijo objekta za vaje reševanja in spuščanja z višine uporabljali nedokončane objekte v Industrijsko-obrtni coni za KLI-jem, ker pa so v tem času večino objektov dokončali, so izgubili možnosti za usposabljanje. »Poleg tega so se naši posamezni člani in članice v zadnjem letu pričeli udeleževati zelo zahtevnih gasilskih tekmovanj, kot npr. »gasilski izziv« v Idriji ali »gasilski boj« v Zgornjem Leskovcu, kjer je ena izmed delovnih točk vzpenjanje in spuščanje na oziroma s stolpa. Skratka, potrebe so nam narekovale, da smo začeli razmišljati o dolgoročni rešitvi,« pojasnjuje Lado Korenč, tajnik PGD Dolnji Logatec. Lesen stolp s pripravljalnimi deli so postavili člani sami, vanj pa vložili več kot 1000 ur prostovoljnega dela. Pri tem so jim z materialom in obrtniškimi storitvami na pomoč priskočili tudi nekateri logaški podjetniki in posamezniki, eden od podjetnikov jim je doniral železni stolp, na dober odziv pa so naleteli tudi v vodstvu ICZR. Če bi morali gasilci investicijo plačati sami, bi zanjo odšteli okoli 25.000 evrov. Stolp je edin-

stven zaradi prečne povezave med lesenim in železnim delom, ki bo nudila možnosti za vaje reševanja z mostov in podobnih konstrukcij. »Odgovorni iz izobraževalnega centra na Igu pa razmišljajo tudi o namestitvi gondolske kabine, kar bo zlasti poklicnim gasilcem nudilo dodatne možnosti treninga tehnično sicer zelo zahtevnega reševanja,« je še povedal Korenč.

Fire combat tudi v Logatcu? Po uradnem delu na otvoritvi so prikazali tri načine reševanja z vrvno tehniko in del vaje iz treninga Fire combat, ki postaja med gasilci, kljub svoji zahtevnosti, vedno bolj priljubljen. Z novo pridobitvijo se je tako približala tudi možnost, da bi v Logatec pripeljali tekmovanje v tej zahtevni gasilski disciplini. Tudi sicer imajo v logaškem društvu razlog za optimizem, saj v svoje vrste vsako leto privabijo zadovoljivo število mladih, trenutno 28 mladih članic in članov, veliko pozornosti pa namenijo tudi izobraževanju svojih članov. •Saša Musec Čuk

Pivka prihodnje leto z več denarja kot letos Pivka − V Pivki naj bi na račun uspešno pridobljenih sofinancerskih (državnih in evropskih) sredstev v prihodnjem letu imeli 45 odstotkov več proračunskih prihodkov kot v letošnjem letu. Proračun bo tako predvidoma težak dobrih 15 milijonov evrov in bo uravnotežen. Za investicije in projekte bodo namenili dobrih 10 milijonov evrov. Najvišji prihodki se nanašajo na prihodke EU za sofinanciranje izgradnje kanalizacije in čistilne naprave Pivka v višini 2,5 milijona evrov ter vodovoda v višini 2,9 milijona evrov, kar bo največji projekt, ki se bo sicer izvajal tudi v prihodnjih letih. V letu 2013 se bo nadaljevala tudi gradnja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, za kar bo v proračunu namenjenih 450.000 evrov sofinancerskih sredstev, so povedali na občini Pivka. Poleg teh večjih projektov bo občina prihodnje leto s pomočjo sofinanciranja začela s

projektom Eko muzeja presihajočih jezer, obnovo stare šole na Kalu in obnovo trga pred Krpanovim domom, medtem ko se bo sofinanciranje obnove šol v Trnju, Šmihelu in Palčju zamaknilo v naslednja leta. V načrtu je tudi izvedba energetske sanacije Zdravstvene postaje Pivka in starega Vrtca Mavrica, saj ti javni zgradbi po ugotovitvah lokalnega energetskega koncepta zdaj izstopata po previsoki porabi energije. So pa nekateri pivški svetniki, zlasti Aleš Cantarutti, izrazili nasprotovanje nad dejstvom, da je manj denarja predvidenega za šport in kulturo, ki ju je prizadel že upad sponzorskih sredstev, pa tudi za gospodarstvo. Kot je bilo slišati, bi občina nemara lahko več denarja zanje namenila, če ne bi toliko zapravila za občinsko glasilo (kar 52.000 evrov) in sajenje rožic. Svetniki so na zadnji seji sicer obravnavali šele osnutek proračuna, tako da ima občina še možnosti za popravke. •kv

V Logatcu Zver prehitel Türka Logatec - Tudi v naši regiji je na

predsedniških volitvah večina volivcev največ glasov namenila Borutu Pahorju, a v obeh volilnih okrajih (Postojna in Logatec) je dobil manjši odstotek kot skupno na državni ravni, kjer je po za zdaj še neuradnih podatkih zanj glasovalo slabih 40 odstotkov volivcev. V okraju Postojna je za Pahorja glasovalo 38 odstotkov, v okraju Logatec (ki vključuje tudi cerkniško območje) pa slabih 35 odstotkov volivcev. V Logatcu je le dva odstotka manj kot Pahor prejel Milan Zver (33 odstotkov), ki je tako

presenetljivo prehitel Danila Türka (32 odstotkov). Vsi trije kandidati so bili skratka v Logatcu precej izenačeni. V Postojni pa so bili vrstni red in odstotki zelo podobni kot na državni ravni. Drugouvrščeni Türk je v Postojni pobral slabih 37 odstotkov, Zver pa slabih 25. Volilna udeležba je bila v postojnskem okraju nižja kot na državni ravni, saj je na volitve prišlo manj kot 45 odstotkov volivcev, v logaškem okraju pa so s skoraj 52-odstotno udeležbo državno povprečje presegli za okrog štiri odstotke. •vrž


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 7 Aktualno v regiji

www.nkr-novice.si

let 10

7

Zlati grb za gasilca

Bloška občinska priznanja v roke Zvonetu Govedniku, Mileni Mišič in Mirku Turku Nova vas – Tudi letos so praznik Občine Bloke, 29. september, spremljale številne prireditve, med drugim tudi Mihaelov sejem. Župan Jože Doles pa je najvišja občinska priznanja podelil na osrednji slavnostni prireditvi. Zlati grb občine Bloke je šel v roke gasilcu Zvonku Govedniku, priznanji pa ravnateljici osnovne šole Mileni Mišič in Mirku Turku. Govednik si je zlati grb zaslužil za aktivno in prizadevno delo na področju gasilstva. V 19 letih, ko je bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Nova vas, je veliko naredil za razvoj gasilstva. Med drugim so

je sicer začela s poučevanjem fizike in matematike na OŠ Cerknica. »V 18 letih, kolikor dolgo sem ravnateljica, mi izzivov ni nikoli zmanjkalo,« je povedala Mišičeva in dejala, da so ji v veliko oporo tako zaposleni kot tudi starši gasilci v Novi vasi dobili nov Govednik.. otrok. gasilski dom. »Brez dobre Župan je podelil tudi dve Občinsko priznanje pa je ekipe gasilcev mi seveda ne bi priznanji občine Bloke. Za zaslužil tudi Mirko Turk, ki je uspelo, veliko pa so nam – tudi uspešno vodenje šole in vrtca gasilcem po prijateljski ceni finančno, pomagali prebivalci v Novi vasi je priznanje preje- prodal zemljišče za novi gasilNove vasi, ki so nesebično la Milena Mišič, ki je z vzgojo ski dom. Poleg tega je bil zelo darovali finančna sredstva in izobraževanjem povezana aktiven pri opozarjanju na in drugo pomoč,« je dejal vso svojo poklicno pot, ki jo potrebo po asfaltiranju ceste

Prihodki kar za dva milijona nižji Cerknica – Na oktobrski seji tudi cerkniški svetniki razpravljali o rebalansu letošnjega proračuna, ki prinaša precej nižje prihodke in odhodke od načrtovanih. Letos bodo v Cerknici imeli 12,4 milijona prihodkov, kar je za dva milijona manj od načrtovanih. Še večja je razlika na odhodkovni strani: namesto načrtovanih 17 milijonov evrov bodo imeli letos 13 milijonov evrov odhodkov. Župan Marko Rupar pravi, da je proračun nižji predvsem zaradi tega, ker se občina ni zadolžila za izgradnjo vrtca v Cerknici. »Dela so se začela pozneje, kot je bilo načrtovano, saj so se zavlekle arheološke raziskave terena, ki jih je občina dolžna zagotoviti,« je pojasnil župan Marko Rupar. Kljub temu naj bi se otroci v nove igralnice, ki jih zdaj že gradijo, vselili prihodnje leto, ko bodo delavci postavili še upravno stavbo. Kot je še povedal Rupar, so tudi z

nekaterimi drugimi investicijami začeli pozneje. Tako še vedno čakajo na začetek gradnje čistilne naprave v Dolenji vasi, predvsem zaradi dolgotrajnega čakanja na vsa potrebna dovoljenja. Občine so letošnje rebalanse sprejemale tudi zaradi novega zakona o uravnoteženju javnih financ, ki pa je po besedah Ruparja letos le v manjši meri prizadel cerkniški proračun. Skrbi pa ga za prihodnje leto. »Mislim,

da se bo šele prihodnje leto v resnici pokazalo, koliko nižji bodo prihodki cerkniške občine zaradi novega zakona.« Kljub temu je Rupar optimističen in je prepričan, da si bi občina tudi v prihodnjih letih znala pomagati, tudi z evropskim denarjem. »Evropska sredstva si obetamo za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave na Rakeku, za katero je občina po zelo ugodni ceni že odkupila potrebno zemljišče, pa tudi nekaterih drugih investicij.«

Na seji je Rupar svetnike seznanil tudi z neuspelim razpisom za pridobitev partnerja za gradnjo športne dvorane na Rakeku. Župan meni, da trenutno zaradi krize ni interesa za javno-zasebno partnerstvo, zato so se svetniki odločili, naj občina razpis ponovi, ko bo več zanimanja. Na seji so cerkniški svetniki sprejeli še občinski podrobni prostorski načrt za območje za rakovško osnovno šolo in s tem dali zeleno luč za gradnjo, župan pa je podal tudi poročilo o polletni realizaciji občinskega proračuna. Ker se je veliko investicij začelo šele v drugi polovici leta, je župan svetnike seznanil z razlogi za zamik investicij. •Petra Trček

proti Velikim Laščam. Doles je v svojem govoru povedal, da je zadovoljen z uspehi občine v preteklem letu in je na kratko povzel največje investicije. Zelo je ponosen na urejanje prometne in okoljske infrastrukture; na dan občinske proslave so namenu slovesno predali čistilno napravo pod Hudim vrhom, poleg tega pa še nogometno igrišče na Studencu. Še ena velika investicija je gradnja večnamenske dvorane. »Dela tečejo po

načrtu in dvorano bodo lahko tako šolarji kot tudi občani verjetno uporabljali že v prihodnjem letu,« pravi Doles. Poleg tega so obnovili vodovod v dveh odročnih naseljih, Štorovem in Gradiškem, septembra pa še več kot tri kilometre občinskih cest. Doles je po drugi strani opozoril na dejstvo, da gospodarska kriza letos ni obšla Blok, ki se kaže v težavah v dveh večjih podjetjih na Blokah, obratu Kovinoplastike Lož in Novolitu. •Petra Trček

Uredili vežico in pokopališče Rakek – Rakovčani so sredi oktobra dočakali prenovljeno in dograjeno poslovilno vežico. Kot je povedal župan Marko Rupar (na sliki desno), prejšnja ni dobro služila svojemu namenu in je bil »skrajni čas, da se jo uredi«. Poleg del na poslovilni vežici pa so delavci uredili tudi novi del pokopališča na Rakeku. •pt

Spomin na izgubljeni plamen Cerknica – V galeriji Krpan je do 22. novembra s ciklom risb, ki dela, nazadnje Nevidna mesta so nastale po književni predlogi urugvajskega pisatelja Eduarda postmodernističnega pisatelja Galeana, razstavljal logaški ustvarjalec Vid Sark. 99 ekspresivnih risb Itala Calvina. v tehniki tuša, s katerimi se je ukvarjal od začetka leta, govori o lepoti, Pojavil se je človek predvsem pa grozodejstvih Amerike v pred in po-kolumbovski dobi.

FOTO: SAŠA MUSEC ČUK

Po besedah Vida Sarka, ki je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost na oddelku za oblikovanje vizualnih sporočil v Ljubljani, gre šele za začetek projekta, saj je Spomin na plamen (Memoria del fuego) obsežno književno delo, ki ni prevedeno v

slovenščino. Ob morebitnem slovenskem prevodu bi knjigo z veseljem opremil s svojimi risbami, do sedaj mu je uspelo ilustrirati približno tretjino knjige, želi pa si, da bi knjigo likovno »obdelal« v celoti. Spomin na plamen, kot je tudi naslov razstave, v slogu

lirične proze z grenkobo spregovori o zgodovini ameriških staroselcev od pradavnine do današnjih dni, v delu pa se prepletajo »resničnost in čarovnija, povest in legenda, dokument in fantazija, dokler kipenje ogorčenja ne dvigne pokrova sleherniku, ki dopusti, da se ga pisana in krvava zgodovina zelene celine dotakne,« razmišlja Sark, ki mu je bila ta tematika vedno blizu, knjiga pa je v njem vzbudila domišljijo in čustva ter z njimi potrebo po likovnem izražanju. Pri tokratni razstavi gre za tematsko nekaj čisto novega v slikarjevem ustvarjanju, čeprav so ga tudi pred tem Logatčan Vid Sark je s ciklom risb Spomin na plamen po istoimenski knjževni predlogi pisatelja Eduarda Galeana razstavljal v cerkniški galeriji Krpan. nagovarjala književna

Prvič se je v tolikšni meri na njegovih risbah pojavil človek: »Za moj likovni razvoj je to zagotovo dobro, saj je človek najbolj kompleksna stvar, tudi likovno,« je povedal Sark, ki je zadnja leta izjemno ustvarjalen. V sklopih popotniške risbe je na razstavah po Sloveniji z obiskovalci delil utrinke iz potepanj po vzhodni Evropi in Rusiji, upodobil je portrete rastlin, razstavljal že omenjene risbe, navdihnjene s književnostjo, s fotografsko razstavo Božja obličja pa se je oktobra 2011 v vrhniškem Cankarjevem domu poklonil zanj posebnim bitjem - mačkam. Je tudi glavni pobudnik projekta Stebri družbe, poslikave logaških stebrov pod Sekirico in z njimi povezanimi kulturnimi dogodki, ki se vrstijo od minulega avgusta dalje. •Saša Musec Čuk

FOTO: VALTER LEBAN


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 8 8

Aktualno v regiji

Srečanje za dan sladkornih bolnikov Cerknica – Društvo diabetikov iz Cerknice,

Mega rock koncert v Rovtah 19. in 20. oktobra se je v Rovtah pod okriljem organizatorja ŠD KOVK Rovte odvil dvodnevni mega rock koncert pod šotorom, ki se bo zapisal kot eden večjih dogodkov glede na število obiskovalcev, ne samo v Rovtah, ampak tudi v celotni občini Logatec. Prireditev je obiskalo čez 2500 obiskovalcev, tako da je bila prireditev zelo uspešno izpeljana. V petek so nas zazibale melodije skupin Breja hruška, Phuel, Brezpoint, I.C.E. in Zablujene generacije, v soboto pa so nas na noge in z rokami v zrak spravile skupine Niznesl, Kyru, Prelude, Zmelkoow ter Mi2. Organizator je tudi za letošnji koncert omogočil nastop zaenkrat še ne uveljaljenim skupinam, predvsem krajevnim, saj se zaveda, da je lahko dobra domača skupina velik magnet, tako za domače kot za obiskovalce iz okoliških krajev. Za zelo dobro odločitev se je izkazala tudi zamisel o dvodnevnem koncertu, na katerem sta vsak dan posebaj nastopili dve v slovenskem prostoru že uveljavljeni skupini, saj imajo te skupine že svoj določen krog poslušalcev, ki redno hodijo na njihove koncerte, v večji meri pa pritegnejo tudi širšo množico, ki se dogodkov take vrste udeležijo bolj poredko. Ker smo glede na prepoznavnost glasbenih skupin pričakovali velik obisk, smo se odločili, da prireditev iz Doma krajanov preselimo v Športno-rekreacijski center Kovk. Glede na muhasto vreme smo se odločili, da prireditveni prostor pokrijemo z velikim šotorom. Ker pa so istočasno z velikimi ambicijami zrastli tudi stroški organizacije, so nam pri izvedbi pomagali sponzorji in Občina Logatec, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. Z uspešno izpeljanim koncertom si lahko nadejamo podobno prireditev tudi prihodnje leto. •David Šinkovec

dinski Veliki Street skupini pa 10. na svetu. Čeprav so Postojnčani pričakovali nekoliko višjo uvrstitev, so z nastopom na tako velikem tekmovanju zelo zadovoljni. Prepričani pa so, da bodo v prihodnje še boljši. •bč

FOTO: ARHIV URŠKE POSTOJNA

Postojna – Uspešni postojnski Plesni klub Urška se je pred kratkim vrnil z Madžarske. Plesalci so nastopili na svetovnem prvenstvu v street show dancu v mestu Pecs, na katerem so tekmovali plesalci iz 21 držav. Pionirski Veliki Street skupini so sodniki dodeli 6. mesto, mla-

Gospel &

FOTO: ARHIV ŠD KOVK ROVTE

Postojnski plesalci uspešni v show plesu

Nekega večera me je obiskal … Tako se je začela predstava za otroke iz prvega starostnega obdobja v vrtcu Vetrnica v Pivki. Vzgojiteljice in njihove pomočnice ob tednu otroka nismo pozabile na svoje malčke. Lutke v njihovih rokah so zaživele v vsej svoji čarobnosti, glas kitare in petje pesmic pa je otroke dodatno povabil v pravljično čarovnijo. Kaj pa otroci? Široko odprte očke, zvedav pogled in nasmeh na obrazu, ki je žarel z njihovih ličk, nam je dal vedeti, da se je splačalo v ta namen (teden otroka) ponuditi otroku nekaj, kar ga razveseli in obogati. In veste, kdo nas je obiskal? Zdaj medved, potem zajček, nato muca …, pa saj je vseeno, kdo je prišel na obisk. Pomembno je, da je bil prijatelj! •Ema Žitko in Ana Smrdelj

ADORAMUS PREDSTAVLJA instrumentalno-vokalni večer gospel in popularne glasbe ob 25. obletnici delovanja.

Preko 150 nastopajočih vas pričakuje v Mešani pevski zbor Adoramus Eva Hren, vokal Gregor Čušin, dramski igralec Adoramusov otroški in mladinski pevski zbor SPES, spremljevalni band Tamburaška skupina Vremščica Komorna zasedba Simfoničnega orkestra Cantabile

dirigent MARJAN GRDADOLNIK

petek, 23. november 2012

Prejeli smo

FOTO: ARHIV DRUŠTVA

ljivo boleznijo se po svetu spoprijema kar 366 ustanovljeno leta 1995, združuje preko 200 milijonov ljudi. Žal je bolezen v porastu. Predčlanov iz občin Cerknica, Bloke in Loška stavil je delo društva in se zahvalila vsem prosdolina. 14. november, Svetovni dan sladtovoljcem, ki bogatijo delo društva, ter komisiji kornih bolnikov, ki ga sicer na različne načine za zdravstveno strokovno delo, ki jim pri njiobeležujejo društva diabetikov po vsej Sloven- hovih prizadevanjih za lajšanje posledic te iji, je cerkniško društvo tudi letos obeležilo s bolezni strokovno pomaga. Med drugim je tudi srečanjem v gostišču En Krajcar v Podskraopozorila na pravočasno odkrivanje te, sicer jniku, kjer se je zbralo okrog 60 članov in članic neozdravljive bolezni, ki nas pripelje do hudih iz vseh treh občin. Po preverjanju ravni glukoze zapletov, kamor sodijo slepota, srčni infarkt, v krvi, ki so ga prisotnim opravile medicinske odpoved ledvic, možganska kap. Zaključila je sestre iz cerkniškega zdravstvenega doma, ter s sloganom »Pohodi sladkorno bolezen«, ki je podelitvi simboličnih darilc, ki sta jih prispeva- bil hkrati tudi povabilo na pohod po različnih li podjetji Novo Nordisk in Roche, je Doroteja težavnostnih trasah, kateremu so se odzvali Nared, predsednica društva, v pozdravnem skoraj vsi prisotni, saj je bilo vreme temu več nagovoru med drugim povedala, da je v Zvezo kot primerno. Pohodništvo je tudi sicer eden društev diabetikov vključenih 40 društev, to je rednih dejavnosti, ki jih člani društva izvajajo enkrat na mesec. •dš 17.800 članov iz vse Slovenije. S to neozdrav-

Notranjsko-kraške novice

NEDELJO, 25. NOVEMBRA 2012, OB 18. URI v večnamenski športni dvorani v Logatcu. Vstopnice: V predprodaji enotna cena 5 €, na dan koncerta 8 €, mladi do 14 let 5 €. Predprodaja in rezervacije: DZS Logatec ali info@adoramus.si. Seznam prodajnih mest najdete tudi na www.adoramus.si.


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 9 www.nkr-novice.si

Pogovor

let 10

9

»Ne znamo se smejati na svoj račun«

Izvrsten improvizator črpa vir humorja tudi iz lokalne folklore – Za dobro monokomedijo bo treba še malo počakati

FOTO: OSEBNI ARHIV

Miha Brajnik je igralec, ki je širši javnosti najbolj poznan po vlogi poročevalca Bojana Baniča iz oddaje As ti tud’ not padu. Vendar pa je to le eden od množice likov, ki jih je ustvaril v skoraj 20 letih delovanja. Je eden od ustanovnih članov Dejmo stisnt teatra, kot zunanji sodelavec je igral v Drami, Anton Podbevšek Teatru iz Novega mesta, vrsto let je sodeloval s Cafe teatrom in Špas teatrom – pri predstavi moški&ženske.com, videli smo ga tudi v oddaji Hri-bar. Zelo dobro se znajde in počuti v gledališki improvizaciji, zadnjih nekaj let pa tudi v Logatcu oziroma na Zaplani, kjer sta si s punco ustvarila nov dom.

žalitev.

S čim si trenutno najbolj zaposlen? Kje te lahko vidimo? Z delom na hiši (smeh). Približuje se konec leta, veseli december, ko imamo tudi igralci več komercialnih projektov za različna podjetja in organizacije, ki si želijo popestritve za svoje prednovoletne zabave. Trenutno so aktualne predstave, v katerih igram, Pozor, hud ples gledališča En knap group, tu je še nepovezana skupina treh igralcev in režiserja Mitje Lovšeta, skupina Ad hoc, ki je pripravila predstavo Srečen konec sveta. vse odvisno samo od tebe. Po Igram tudi v otroški predstavi Gregorjevo čudežno zdravilo drugi strani pa je dober tekst v Mestnem gledališču Ptuj in pa v nekaterih, ki so aktualne dobremu igralcu v veliko samo za ta decembrski čas. Na filmskem platnu pa je ravno pomoč, tako da ni tako težko, prejšnji teden premiero doživel študentski film Kekec tri dni kot se zdi na prvi pogled. pred poroko, kjer imam naslovno vlogo. Film je na letošnjem filmskem festivalu v Portorožu prejel nagrado za najboljši Slovenija ima kljub svoji ma- študentski film. jhnosti veliko število dobrih igralcev. Kako v tej množici Ko si ravno omenil otroško predstavo, v eni od njih, Rdeča opozoriti nase, se dogovoriti kapica, te bomo skupaj z Gorazdom Žilavcem videli tudi za kakšen dober projekt? na logaškem Miklavževem semnju 30. novembra. Kako Najboljši in najlažji odgovor zahtevna pa je otroška publika? bi bil: »Biti dober.« Če si Najbolj zahtevna. Zaradi svoje pristnosti in neobremenjenosti dober, nisi daleč od uspeha. pri njih ne moreš »blefirati«. Izziv je narediti dobro otroško Seveda moraš imeti tudi neko predstavo, prisotno pa je veliko zadovoljstvo, ko ti to uspe. Za medijsko podporo in podSlovence je po mojem mnenju značilno, da po vsaki kulturni poro organizacijske ekipe, ki prireditvi podzavestno ploskamo, ker smo tako naučeni. stoji za tem. Še vedno pa je Mogoče malo manj, če nismo preveč zadovoljni, ploskamo najboljša reklama »od ust do pa vseeno. V tujini pa sem že doživel žvižganje ali pa totalni ust«. Če ljudje vidijo, da je molk. Pri otrocih pa je aplavz na koncu vedno znak odobranekaj dobro, si to zapomnijo, vanja, iskrenega navdušenja. »Imamo pa to srečo, da je Slovenija precej na prepihu severnjaškega in južnjaškega vpliva. Osebno mi in naslednjič bodo zagotovo je najbolj pri srcu bosanski humor. Ti se znajo v najtežjih razmerah nasmejati ne samo stvarem, ki bi se spet prišli, navdušili pa bodo Že več kot 10 let si povezan tudi z Logatcem, odkoder primarsikomu zdele tragične, ampak tudi samemu sebi,« pravi komik Miha Brajnik. še koga drugega. Igralcev haja tvoja punca, zadnji dve leti pa živita v hiši na Zaplani. je res veliko in vsako leto Pred tem si več kot 30 let živel v Ljubljani, v blokovskem se jih lahko izključno z gledališkim nastopanjem preživlja Poznamo te po različnih vlogah, predvsem komičnih, na naselju. Je bil preskok težak? manj. Projektov pa ni v času krize nič manj, manjše je le nas si gledal tudi z jumbo plakatov za Top dom in Tuš moPreskok je bil predvsem mehak, saj sem pred tem kar nekaj povpraševanje. V krogih, v katerih se gibljem, je veliko ljudi, bil. V kateri vlogi pa si se ti najbolje počutil? časa preživel tu zaradi gradnje hiše. Tako sem nehote ali pa ki niso redno zaposleni znotraj gledališča. Ti si morajo sami To delovanje bi najprej razdelil na več medijev: gledališkega, hote tu pognal korenine, ustvaril nova poznanstva in se brez priskrbeti posel, ustvarjati nove projekte. Veliko jih je v zadtelevizijskega, filmskega in radijskega. Med njimi mi je zagotežav vključil v ta način življenja. Razlike med prejšnjim in tovo najbližje gledališka vloga, težko pa bi izpostavil le eno. njih treh letih propadlo, čeprav so bili najprej predvideni in zdajšnjim domom seveda obstajajo, v Ljubljani je bilo vse bolj Verjetno bi to bila ena od vlog iz produkcije Dejmo stisnt finančno podprtih s strani raznih razpisov pa tudi zasebnega priročno, vendar pa ni takšne kvalitete življenja, kot je na Zateatra, kot na primer vloga v predstavi Reservoir dogs in Sod sektorja. Takšnih projektov – ki propadejo, še preden pride do plani. Gre za duhovni aspekt, ki je tu dosti večji, pristen, bolj smodnika. Zelo lepe spomine imam tudi na nekatere ulične realizacije - je iz dneva v dan več in nič ne kaže, da bi se na prijeten. Tu se dobro počutim in težko bi se vrnil v mesto. predstave, ki sicer niso bile medijsko odmevne, a kljub temu tem komercialno-gledališkem področju razmere izboljšale. zelo kvalitetne in unikatne. Takšna je bila predstava Pasijon Kot smo lahko opazili že na kakšni od impro predstav v v produkciji Ane Monro, ki je bila narejena kot predhodnica Že od začetka si aktiven tudi na impro sceni, večkrat smo te Logatcu, si posvojil tudi lokalno folkloro, ko si si »sposodil« uličnih festivalov. Šest različnih teatrov je organiziralo šest lahko videli tudi v Logatcu. Sta za dobro impro predstavo kakšen čisto konkreten, a neobičajen logaški lik? uličnih predstav, ki so se odvijale na šestih lokacijah. Izgledalo dovolj talent in domišljija, če izvzamem dobro publiko? Res je (smeh). Vir humorja poskušam vedno črpati iz vspa je tako, da smo »katrcam« in »fičkotom«, s katerim smo se Zagotovo sta pomembna, predvsem pa je treba veliko vaditi, akdanjega življenja, iz tega, kar okolica nudi. In še enkrat vozili od ene lokacije do druge, odrezali strehe in nanje postta dejavnik večina spregleda. Ljudje imajo pogosto napačno poudarjam: Slovenci smo dobri ljudje, dobri komiki, vendar avili deske, to je bil naš oder. S televizijo pa je tako, da lahko predstavo, da je za gledališko improvizacijo dovolj dober pa humor iz domačih logov prevečkrat zamenjamo za kritiko, vse vloge, v katerih si medijsko izpostavljen in opažen, pri občutek na temo v danem trenutku. To sploh ni res. Če hočeš neko blatenje. Prav nasprotno, gre za laskanje. In če ljudje čemer ne gre za muho enodnevnico, šteješ za oseben uspeh. biti dober improvizator, moraš v prvi vrsti veliko vaditi. uspejo to sprevideti, je to evolucija v humorju. Mogoče se nekomu enkrat, tudi dvakrat še izide in dobro •Saša Musec Čuk Že sam si omenil gledališče Dejmo stisnt teater (DST), o zadane temo, verjetno je imel srečo, vse ostalo pa je vaja. katerem pa zadnje čase ne slišimo več toliko kot nekoč. Se Tudi znotraj improvizacijskega gledališča obstajajo določena vseeno kaj novega kuha? pravila, ki določajo posamezne gledališke discipline in jih Zadnja predstava v produkciji DST je bila Čefurji raus pred uporabljamo na vajah. To so verbalne, gibalne in ugibalne dvema letoma, vmes so se odvili manjši projekti. Sedaj pa smo vaje, slednji lahko rečemo kar pantomima. Na podoben način ravno v procesu novega celovečernega projekta, gledališke vse te discipline pilimo pri družabni igrici activity. predstave, ki bo temeljila na predlogi zelo znanega filma, imena vam še ne smem izdati. Imela bo tudi multimedijsko in Večina tvojih vlog je komično obarvanih. Kakšen smisel za gibalno komponento, s tem projektom pa bomo v širši slovhumor imamo po tvojem mnenju Slovenci? Čemu se najbolj enski prostor skušali vnesti neke nove, neklasične gledališke smejimo? tehnike uprizarjanja. V širšem prostoru naš humor največkrat primerjajo z nemškim, kar ni najbolj posrečena primerjava. Bolje bi bilo, Že nekaj let so med slovenskimi igralci pa tudi gledalci zelo če bi našo industrijo primerjali z njihovo (smeh). Imamo pa popularne monokomedije, ki so komercialno zelo uspešne. to srečo, da je Slovenija precej na prepihu severnjaškega in Si tudi ti že kaj razmišljal v tej smeri? južnjaškega vpliva. Osebno mi je najbolj pri srcu bosanski Pri vsej poplavi monokomedij je treba narediti, se spomniti humor. Ti se znajo v najtežjih razmerah nasmejati ne samo ali pa odkriti nekaj dovolj ne normativnega. Glede na to da stvarem, ki bi se marsikomu zdele tragične, ampak tudi samsta žanra stand up in monokomedija v zadnji letih prišla do emu sebi. Slovenci pa tega ne znamo. Smo bolj zadržani in se precejšnje veljave, množičnosti, raje počakam, da dobim v očitno gibljemo v kalupih, ki nam preprečujejo samoironijo. roke res dober material, kot pa da na silo naredim nekaj, kar Na drugi strani pa imamo veliko ljudi, piscev, igralcev, ki so bi bilo malo za lase privlečeno. zelo dobri komiki. Je po tvojem mnenju težje odigrati vlogo v monodrami kot v klasični predstavi, kjer si v dialogu s soigralci? Pri monokomediji je zagotovo večja teža na tekstu, ki ga uprizarjaš, medtem ko je pri klasični predstavi zelo pomembno sodelovanje med igralci in kakšna energija se med njimi ustvari kot tudi lastna interpretacija vloge. Če imaš slab dan, se pri monokomediji ne moreš nasloniti na soigralca, saj je

Ali obstaja meja, o čem in do kje se še šaliti? Na kaj smo Slovenci še posebej občutljivi? V zadnjih 20-30 letih so se te meje precej zabrisale. Smo precej liberalni in zdi se mi, da zgornje meje niti ni. Govorimo lahko le o meji dobrega okusa. Nisem pa še videl, da bi bil nekdo užaljen zaradi šal o invalidih ali pa na primer manjšinah, če je bila šala dobra in ni bila zamišljena kot zmerjanje ali pa


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 10 10

Pogovor

Notranjsko-kraške novice

petek, 23. november 2012

»V tujini je tudi odnos staršev do učiteljev bolj spoštljiv« Mag. Magdalena Bobek: Nujno je, da gredo učitelji s časom naprej in spremenijo metode, ki so nekoč veljale za odlične, danes pa niso več učinkovite

»Učiteljev poklic ni lahek in v naši družbi je premalo cenjen. Želim in upam, da bo v prihodnosti pridobil nazaj ugled, ki ga je imel nekoč,« pravi učiteljica Magdalena Bobek.

Nagrado ste prejeli zlasti zaradi svoje bogate dejavnosti na mednarodnem področju. Kaj učencem in učiteljem prinaša sodelovanje v mednarodnih projektih, mednarodne izmenjave, zakaj so po vaši oceni tako pomembne tovrstne izkušnje? Sodelovanje na mednarodnem področju omogoča stik s svetom, s sovrstniki iz drugačnih kultur in z drugačnim načinom življenja. To širi razumevanje in sprejemanje drugačnosti ter obzorja posameznika, da začne drugače razmišljati. To velja še posebej za udeležence, ki so imeli priložnost potovati in se vživeti v življenje drugih kultur, drugega načina učenja. Vse to prispeva k večji kakovosti v učnem procesu in motivira učence k učenju tujih jezikov. Mednarodni projekti krepijo med-predmetno sodelovanje, ki je danes postalo ključni del učnega procesa, in širijo navzven poznavanje slovenskega jezika ter slovenske kulture in načina življenja. Kakšen je interes šol za mednarodno sodelovanje? Interes se je danes krepko povečal. V poznih devetdesetih letih, ko se je naša šola začela ukvarjati z mednarodnimi projekti, pa smo bili med prvimi štirimi slovenskimi šolami, ki so se podale v neznane vode kot nekakšni pionirji. Uspešnost določenega projekta zahteva veliko odrekanja s strani koordinatorja, v glavnem so to učitelji, ker delo opravljajo večinoma v prostem času. Tak projekt lahko zato za marsikoga postane breme, zato se ga raje ne lotijo. Zato je prav, da ima koordinator pomoč in podporo. Danes se šole ukvarjajo tudi z manjšimi projekti pretežno preko interneta, ki jih je mogoče lažje izpeljati in so prav tako pomembni pri učenčevem razvoju in izobraževanju.

Glede na to, da povezujete dogajanje v slovenskem izobraževalnem prostoru s tistim v tujini, kaj lahko rečete o kakovosti oziroma značilnostih izobraževalnega sistema pri nas v primerjavi z drugimi evropskimi državami? V pogovorih z učitelji na mednarodnih srečanjih sem ugotovila, da se pri svojem delu soočajo z zelo podobnimi vzgojnimi problemi. Veliko tujih šol sem že obiskala in tudi nekaj ur preživela pri pouku in celo učila. Ne vidim velikih razlik med mladimi po svetu in doma. Metode pa so drugačne. V tujini je odnos med učitelji in učenci sproščen, vendar učitelji nikoli ne izgubijo svoje avtoritete, ker se dosledno držijo pravil dela in bivanja na šoli. Učenci jih upoštevajo, ker vedo, da bo sicer sledila kazen, celo izključitev. Tudi odnos staršev do šole in učiteljev je bolj spoštljiv. Starši šolo dejansko podpirajo. Tudi pri nas se stvari spreminjajo in razvijajo v toku s časom, le da smo v marsičem bolj počasni.

Je danes učence lažje motivirati za učenje tujih jezikov, glede na to da je njihovo znanje v sodobnem svetu vse bolj nepogrešljivo? Odkar učim, se je učenje tujega jezika zelo spremenilo, in to v pozitivno smer. Suhoparni dril nadomešča raba določene strukture v dejanskih življenjskih situacijah. Učni načrt je tako naravnan, da kar se učenci naučijo, takoj začnejo rabiti. Problem je le, da so več ali manj vse situacije, ki jih predstavljamo v razredu, izmišljene. In ravno tu lahko mednarodni projekti spremenijo izmišljene situacije v dejanske. Drugače bo učenec pisal pravemu, živemu sovrstniku v Veliko Britanijo kot pa Pod vašim vodstvom je bila OŠ Pivka prva slovenska šola nekemu izmišljenemu ‘Bobu’. Če pred učence postaviš dejanna Comeniusovem tednu v Bruslju, dejavno pa sodelujete sko nalogo, ki je povezana s sovrstniki iz podobne šole v tujini, tudi z več kot dvajsetimi šolami iz vse Evrope, z gansko jih to motivira. Veliko video konferenc sem organizirala med šolo v Larabangi in slovensko šolo v Torontu. Kako poteka našo in drugimi tujimi šolami, kjer so nastopali samo mladi, sodelovanje? in presenečena sem bila nad nivojem znanja. Celo učenci, Uspešno sodelovanje naših učencev in učiteljev pri aktivnostih ki so slabši pri pouku tujega jezika, naenkrat dobijo veliko in mobilnostih ter večkratno gostovanje tujih predstavnikov poguma, da bi spregovorili. In to je zelo pozitivno. pri nas potrjujejo, da ima naša šola velik interes za tovrstne projekte in tako smo bili izbrani kot prva slovenska šola, ki se Kako je lahko učenje jezika zanimivejše? je udeležila prvega Comeniusovega tedna v Bruslju leta 2001 Določena pravila jezika se je treba enostavno navaditi. Vendar in z aktivnim sodelovanjem pripomogli k večji prepoznavnosti je jezik živa stvar, mladim je zato treba dati čim več možnosti, šole in Slovenije. da so jeziku izpostavljeni in da so ga prisiljeni uporabljati. In Projekta z gansko šolo v Larabangi in slovensko šolo v Torontu prav tu pridejo prav mednarodne aktivnosti, ki omogočajo pa sta krajša, a nič manj pomembna projekta. V stik z njima avtentičnost situacij. Že pridobitev dopisnega prijatelja iz tuje sem prišla po naključju. Danes dela tudi internet čudeže. šole, pošiljanje e-sporočil, klepet na facebooku, organizacija Nekega dne sem dobila sporočilo od tujega učitelja s prošnjo, video konference in druge dejavnosti krepijo zanimanje za da bi rad vzpostavil stike z našo šolo. Globoka iskrenost v nje- usvojitev tujega jezika. V omenjenih situacijah niso učenci govi prošnji in predstavitev revnega stanja njegove šole sta me pod pritiskom in se ne bojijo delati slovničnih napak. Učenje tako ganili, da sem izziv takoj sprejela. Učenci so za sovrstnike tujega jezika kar naenkrat postane bolj zanimivo. Mladi takrat zbirali igrače, zvezke, kemike in druge šolske potrebščine, vedo, zakaj se tuj jezik učijo, ne samo za oceno, ampak tudi za naredili lutke in druge igrače iz cunj. Na šoli so prali avtomo- svojo prihodnost. bile učiteljev, pekli pecivo za prodajo, da smo zbrali dovolj denarja, s katerim smo kupili 100 kemičnih svinčnikov in Poučujete tudi francoščino kot izbirni predmet. Kakšen je plačali poštne stroške za štiri velike škatle potrebščin in igrač, odziv? namenjenih v Larabango. Žal neposrednega stika z učenci Na našem koncu Slovenije je še vedno manj znan jezik in preko interneta nismo uspeli izpostaviti, ker šola ne premore čeprav so učne skupine majhne, so učenci tako zagnani, da niti enega računalnika. Učitelj g. Yakubu Seidu je moral pojih z užitkom učim. Poleg samega učenja jezika vsako leto tovati nekaj kilometrov do najbližjega računalnika, če je hotel pripravimo kratek skeč za nastop na frankofonskem festikontaktirati z mano. Danes sva velika prijatelja na facebooku valu, vsako leto se udeležimo aktivnosti, ki jih pripravijo in načrtujeva nadaljnje sodelovanje. EU predstavništva pri nas ob evropskem dnevu jezikov; Stik s tretjo generacijo Slovencev v Torontu sem vzpostavila udeležimo se francoske bralne značke in če je le možno, prek skupine učiteljev, ki so vodili tabor kanadskih učencev v gremo na ekskurzijo, povezano z učenjem tujih jezikov. Na ta Sloveniji in takoj smo se dogovorili o za njih pomembni akciji, način učenci od blizu spoznavajo uporabnost jezika v širšem in sicer zbiranju slovenskih knjig in učbenikov za slovensko svetu. Učenci imajo dopisne prijatelje v Angouleme v Franciji, šolo v Torontu. drug drugega smo tudi že obiskali. Pred dvema letoma sem Učencem se je zdelo sodelovanje imenitno in kar naprej me organizirala izlet v Pariz, letos načrtujemo poučno ekskursprašujejo, kdaj se bomo kaj takega spet lotili. zijo z ogledom EU institucij, da bodo učenci videli, kako je

FOTO: VALTER LEBAN

Mag. Magdalena Bobek, učiteljica v Osnovni šoli Pivka, je za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva prejela nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2012. Poleg poučevanja angleščine in francoščine je namreč že vrsto let vključena v številne izobraževalne dejavnosti in projekte na mednarodnem področju.

pomembno, da poleg svojega jezika znaš vsaj še enega. Na tak način jim skušam približati jezik, da se ga bodo lažje in z večjim veseljem učili. Zasledila sem, da med interesnimi dejavnostmi na šoli vodite tudi angleški dopisniški krožek. Za kaj gre? Angleški dopisniški krožek sega v moja prva leta učenja. Že takrat sem vzpostavljala stike s šolami iz drugih držav. Učenci so izdelovali angleški šolski časopis in imeli dopisne prijatelje celo v Kanadi. Danes se krožek veliko ukvarja z aktivnostmi mednarodnega obsega. Pretežno je namenjen učencem 7., 8. in 9. razredov, ki imajo radi jezike in bi želeli nadgraditi svoje znanje. Učenci prevajajo, vodijo tuje goste po šoli, nastopajo na tujih šolah, gostijo tuje sovrstnike. So pa tudi prvi na seznamu za potovanja v okviru projektov, kar je plačilo za njihovo delo. Učiteljica ste že vrsto let. Je danes težje biti učitelj kot pred leti? Imam zelo rada mlade in zelo rada učim. Tudi če pridem v šolo slabe volje, me vedno znajo spraviti v smeh. Pri mladih ne moreš biti žalosten in z njimi ni nikoli dolgčas, saj vsak dan prinese nekaj novega. Če primerjam svoje delo nekoč in danes, bi rekla, da dandanes mladi niso nič manj vedoželjni in nič manj ne hrepenijo po znanju. A ker pripadajo drugačnemu času, okoliščinam in načinu življenja, so pač drugačni. In učitelji in vzgojitelji moramo najti druge poti do znanja. Nujno je, da gredo učitelji s časom naprej, da spoznajo mlade in spremenijo tiste metode, ki so nekoč veljale za odlične, danes pa niso več učinkovite. Učitelj ni več edini vir znanja, ampak je postal nekak svetovalec oziroma usmerjevalec poti do znanja. Učenje je zame izziv, ki sem ga vedno in ga še rada opravljam. In čeprav leta minejo, kot učitelj ostaneš po srcu vedno mlad. Učenje zna biti tudi dvostransko. Veliko življenjskega znanja sem pridobila prav od mojih učencev, za kar sem jim zelo hvaležna. Kaj je vaše vodilo pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki? Skušam gledati vsakega učenca kot posameznika, ker se zavedam, da pred mano ne sedi en učenec s petindvajsetimi obrazi, temveč skupina petindvajsetih posameznikov in vsak ima svoje posebnosti. Nekateri so hitrejši, drugi manj samozavestni, tretji sramežljivi in počasni - vsak zahteva svoj način motivacije. V zadnjem obdobju veliko govorimo o varčevalnih ukrepih tudi v šolstvu, precej polemik je okrog posegov v normative in standarde. Je po vašem mnenju tu še kaj manevrskega prostora ali ne? Mislim, da smo bili učitelji in drugi delavci šol v zadnjih letih že deležni varčevalnih ukrepov (vzeli so nam napredovanja v plačilne razrede in v nazive ter delovno uspešnost …) in da je čas, da se šole pusti pri miru, da lahko nemoteno opravljamo svoje delo. Minister dr. Turk je na podelitvi nagrad za šolstvo poudaril, da je znanje ‘vrednota, ki je čas ne izbriše’ in da ‘vsa zgodovina človeštva temelji na znanju’. Da bomo lahko dosegli ta cilj in ga prenesli naslednji generaciji otrok, pa potrebujemo kvalitetno delo motiviranih učiteljev. Učitelj bo motiviran šele takrat, ko bo lahko svoje delo opravljal brez pritiskov. Učiteljev poklic ni lahek in v naši družbi je premalo cenjen. Želim in upam, da bo v prihodnosti pridobil nazaj ugled, ki ga je imel nekoč. •Veronika Rupnik Ženko


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 11 Regijske kulturne diagonale

www.nkr-novice.si

let 10

11

Nove zgodbe starih obrti Loška dolina, Ljubljana, 16. november – Na priznanem oblikovalskem dogodku Mesec oblikovanja, ki se je dogajal od 18. oktobra do 18. novembra na različnih razstavnih lokacijah v Ljubljani, je bila poleg izbranih del slovenskih oblikovalcev tudi predstavitev nove kolekcije unikatne keramike Flamma art, ki jo oblikujeta David Almajer in Eva Berce, ki živita in ustvarjata v Kozariščah v Loški dolini. ustanov, posameznih ustvarjalcev in avtorskih skupin, ki delujejo na področjih kreativnih industrij in pod okriljem Meseca oblikovanja zelo avtonomno nagovarjajo poslovno in širšo javnost z namenom, da promovirajo lastno profesionalno prakso, posredujejo novosti in

Zapeli so pevci iz Pivke in Postojne

Enajsta revija pevskih zborov in malih skupin občin Pivka in Postojna

Postojna, 17. in 18. november – V organizaciji postojnske območne izpostave JSKD je v Kulturnem domu potekala enajsta pevska revija, na kateri se je predstavilo šestnajst pevskih zasedb iz pivške in postojnske občine. Izvedbo revije sta podprli tudi Občini Postojna in Pivka. Strokovni spremljevalec revije je bil že drugo leto zapored priznani italijanski dirigent, skladatelj in predavatelj na tržaškem konservatoriju Walter Lo Nigro. FOTO: VALTER LEBAN

Pretekli vikend se je v postojnskem kulturnem domu predstavilo rekordno število pevskih zasedb, ki delujejo v občini Pivka in Postojna. V soboto so se občinstvu predstavili DVS Ubeljsko, VS V soboto je nastopil Mešani pevski zbor župnije Košana pod vodstvom Damjane Morel Slavna, MePZ in ob klavirski spremljavi Urše Morelj. Košana, Oktet VS Elum in PS Studenec. Obema koncerBori, MePZ Župnije Košana, VS Goldinar, toma je prisluhnil tudi skladatelj in dirigent DPZ Mavrica ter MePZ Postojna. Na nedeljskem koncertu pa je nastopilo še osem ses- Walter Lo Nigro, ki je po nastopu pevcem in tavov: MVS Zgun, MePZ DU Postojna, ŽeVS njihovim vodjem podal strokovno oceno in Šmihel, LO Javorniki, MIPZ Lux, MPZ Pivka, smernice za nadalnje delo. •kt

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

na temo oblikovanje, dizajn expo-prodajni sejem izdelkov slovenskih oblikovalcev. V več kategorijah so bile podeljene tudi nagrade za oblikovanje. Drugi del se je pod imenom Dizajn v mestu nadaljeval po različnih lokacijah v središču Ljubljane. Dizajn v mestu so razstave in dogodki podjetij,

prispevajo h kreativni podobi mesta. Na 36 lokacijah je s svojimi deli nastopilo 162 avtorjev. David Almajer in Eva Berce sta sodelovala z razstavo Nove zgodbe starih obrti. Njuna keramika, ki je bila preko zabavnega skeča predstavljena v gostilni Mencigar –Nobile, so uporabni izdelki;

vrči, skodelice, žlice …, ki močno presegajo preprostost industrijske izdelave. Njihova posebnost je v ročnem oblikovanju in izbranih kakovostnih materialih – kamenina, ki zahteva žganje pri 1200 stopinjah Celzija in več. Flamma art v svojem bistvu združuje umetniške in uporabne vidike sodobnega

oblikovanja. Da je njihovo oblikovanje kvalitetno, poleg uvrstitve na Mesec oblikovanja dokazuje tudi prva nagrada na Javnem natečaju za izbor najboljših turističnih spominkov Občine Loška dolina v marcu leta 2011 in že leta 2010 pridobljen Certifikat Slovenija art&craft. •Borut Kraševec

Vojaški poveljnik o bitki pri Frigidu Polkovnik Lovro Novinšek predstavil knjigo Meč in vihar Pivka, 14. november – V Parku vojaške zgodovine je polkovnik Lovro Novinšek, vojaški poveljnik, generalštabni častnik ter vojaški diplomat, predstavil svojo knjigo z naslovom Meč in vihar. Gre za pripoved o vojnem pohodu rimskega krščanskega cesarja Teodozija Velikega in največji armadi, ki je kdajkoli prehodila ozemlje današnje Slovenije. Časovno umeščena v dogajanja v poznem rimskem cesarstvu, v stoletje pred zatonom mogočnega imperija, govori o spopadu pri Frigidu ali Mrzli reki, pomembnem dogodku, ki se je odigral na naših tleh leta 394 v Vipavski dolini, s katerim je bila krščanstvu izbojevana zadnja in dokončna zmaga nad rimskim antičnim poganstvom, s čemer je dobilo odločilno politično moč in priložnost, da je v naslednjih stoletjih postalo globalno vezno tkivo evropske civilizacije. Knjiga, ki v trdi vezavi obsega 204 strani razdeljenih na dvajset poglavij, vsebuje številne barvne ilustracije, fotografije, karte in skice. Rdeča nit knjige je pohod dveh armad; zmagovito armado pod vodstvom Teodozija, ki je v štirinajstih tednih prehodila 1500 km iz Konstantinopla, je zahodna armada, ki je prišla iz Francije in Italije, pričakala v zasedi v Vipavski dolini, kjer se je odvila znamenita bitka. Kljub številčni premoči je bila zahodna armada z enkrat

številčnejšo vojsko, ki je štela 100.000 vojakov, v dvodnevni bitki premagana. Po legendi naj bi k zmagi Teodozijeve vojske odločilno pripomogla vipavska burja, ki je kopija in sulice zahodnih vojakov obračala v nasprotno smer. V dolini je po spopadu obležalo 30.000 vojakov, med katerimi so bili predvsem zavezniki, Goti in Franki, ter številni barbarski najemniki, ki so se borili na obeh straneh.

Zato lahko bitko označimo za bratomorno, ta pa se je v zgodovini slovenskega naroda pozneje še nekajkrat usodno ponovila. V spomin na odločilno bitko (leto po tem se je namreč rimsko cesarstvo dokončno razdelilo na V in Z del) sta bila leta 1994 ob 1600-letnici bitke postavljena dva spomenika, in sicer spominski tabli na Zemonu ter Teodozijev križ nad Vrhpoljem. •Katarina Temkova Avtor Lovro Novinšek je iz svoje knjige Meč in vihar doživeto prebral odlomek.

FOTO: VALTER LEBAN

Mesec oblikovanja se je pričel z dvodnevno predstavitvijo in razstavo produktnega dizajna na Gospodarskem razstavišču. Tam sta ustvarjalca David Almajer in Eva Berce sodelovala z izdelkom, ki ga je za predstavitev izbrala komisija. Dogodek so spremljala predavanja

Unikatna keramika Flamma art oblikovalcev Davida Almajerja in Eve Berce presega preprosto industrijsko oblikovanje tudi v izbiri materialov.


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 12 12

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

petek, 23. november 2012

Ko je blazina tudi torba ali didaktična igrača Mateja Premrl, oblikovalka: Multifunkcionalno oblikovanje je tudi trajnostno Je na vidiku kakšna nova kolekcija? Trenutno je v pripravi zimska kolekcija Sodobni kimono, program za naslednjo serijo šiviljskih delavnic je pravkar sestavljen, decembra me čaka zagovor diplome, sodelovanje v projektu 12 dni do božiča, vključitev v spletno trgovino z modnimi oblačili, morda sodelovanje na kakem sejmu, določi funkcijo. Linija je torej januarja razstava najboljših na otroke, poleg tega pa so Linija izdelkov nosi zanimiv naslov Kekokó. Kaj otrokom razna mitološka bitja posebna, ker je mulifunkcion- diplomskih del v Ljubljani … alna. Igrača je lahko tudi torba pa še kaj pride vmes. in božanstva zelo zanimiva. pravzaprav pomeni? Kako težko v današnjih ali blazina, ki se jo sestavi po Vizualna podoba avtorskih Kekokó je nekakšna beskriznih časih, ko je oblikoedna premetanka, sestavljena izdelkov in tudi način igranja želji v določeni velikosti in v vanje pogosto smatrano kot izbrani kombinaciji različno z njimi izhaja iz slovenskih iz treh zlogov (ke, ko, ko), strošek in ne kot priložnost, potiskanih elementov. Namitov in legend. Tako kot ki spominjajo na oglašanje kot dodana vrednost, mlad men posteljnine in namiznih so se nenavadna bitja iz živali. Ker je prvi zlog ke in oblikovalec preživi? pogrinjkov je vključevanje pripovedk spreminjala glede ne ko, vemo, da se kokodaMlad oblikovalec, ki mora otrok v vsakodnevna opravila na naravne pojave in nekanju pridružuje neko drugo s pomočjo igre in sodelovanja velik del svojih sredstev varne zveri, s katerimi so se oglašanje. Torej z naslovom namenjati promociji, razvoju s starši. naši predniki soočali, tako Kekokó predstavljam idejo lastne blagovne znamke ter Kje bo mogoče izdelke tudi tekstilni izdelki za dom kolekcije, ki omogoča, zaradi reference, promocije kupiti ali jih boš izdelovala in otroke Kekokó glede na da si lahko posameznik in seveda tudi želje pri raznih potrebe uporabnika spremin- zgolj po naročilu? z obstoječimi tekstilnimi Mateja Premrl je za linijo tekstilnih izdelkov za dom in otroke Kekokó projektih sodelovati celo Izdelke zaenkrat izdelujem jajo svojo funkcijo in izgled. elementi Zmaja, Kure, Ribe na letošnjem sejmu pohištva prejela nagrado dobra ideja. zastonj, z zaslužkom od svoročno po naročilu, upam pa, S kombiniranjem tekstilnih in Zlatoroga sestavi novega da se najde kako podjetje, ki jega poklica preživi res težko. elementov, oblikovanih po junaka. Poleg preživetja oblikovalca bi bilo pripravljeno ponuditi podobi štirih mitoloških likovanju najpomembnejša da udeleženci v kratkem Kako je linija nastajala, junakov, ribe Faronike, zmaja moje izdelke v redno prodajo. pa je zelo pomembno, da ekologija. Tudi ti ji daješ času zašijejo kar največ, zakaj je posebna? preživi oblikovanje. V tujini velik poudarek? pri tem pa seveda osvojijo Hotela sem oblikovati kole- iz Postojnske jame, Zlatoroga To je bil tudi glavni namen ta problem lepo rešujejo z razstavljanja na sejmu. in Železne kure s trinajstimi Seveda, multifunkcionalno znanje, ki ga uporabljajo tudi kcijo, ki je povezana s slovustanavljanjem oblikovalskih oblikovanje je tudi trajnostno. pri nadaljnjem šivanju na S čim vse se še ukvarjaš, jajci, se lahko sestavi nove enskim ljudskim izročilom, inkubatorjev, ki ne nudijo le domišljijske junake in izdelku kaj trenutno pripravljaš? Za manj denarja kupci dobijo drugih delavnicah ali doma. ki ga je vredno prenašati delovnega prostora, temveč več, vendar z manj nepoV decembru se začne nova oblikovalcem pomagajo z trebnega materiala. Izdelek z serija delavnic (usposobitev oglaševanjem ter iskanjem več funkcijami tudi dalj časa šivalnega stroja in šivanje primernih obrtnikov in poduporabljajo. To je eko. prvega izdelka – visečih jetij, ki bi proizvajala njihov Ljubitelji šivanja te pozna- predalčkov, božični codizajn. Imajo ogromno bazo jo tudi po tečajih šivanja, patki, patchwork prevleka za Postojna, 18. oktober – V prostorih osebno poetiko, svojo vizijo in likovno oblikovalcev in proizvajalcev, ki jih vodiš v Mladinskem blazino na gumbke, majčka knjižnice Bena Zupančiča v Postojni gostuje reševanje zastavljene problematike. Gledalci tako da je velika možnost, da centru Postojna. iz pletiva, pustni kostum, razstava primorskih likovnih ustvarjalcev si na razstavi lahko ogledajo podobe, ki so bodo posameznemu oblikoNa delavnicah udeleženci z ženska torbica s poklopcem z naslovom Interier. Dela, ki so nastala na nastale izpod rok Zdenke Vinšek, Boženke valcu našli primernega proiz- izdelavo praktičnih izdelkov ali zadrgo, krilo in obleka po istoimenskem natečaju, je izbral selektor Knez, Ive Rebec, Slavka Guština, Katje vajalca in seveda obratno. V osvojijo osnove šivanja meri). Odziv je zelo dober, akademski slikar Simon Kastelic. Vsak od Debevec, Sonje Peroci, Anamarije Samec, tem primeru je zagotovljeno, in krojenja. Začnemo z predvsem razveseljujoče je, da sodelujočih avtorjev je po svoje izrazil svojo Dajane Čok, Snežice Krajnc, Zdenke Petek, da bo oblikovanje dodana enostavnejšimi delavnicami, se mlade punce navdušujejo Saše Kuder, Karmen vrednost in ne strošek. Saj je ki se težavnostno stopnjujejo. nad šivanjem. Tako tudi Rojc, Marije Beganović, par oblikovalec-proizvajalec Za posamezno delavnico, same izkusijo, koliko truda je Almire Benassi, Dragane popoln. ki traja od štiri do osem vloženega v ročno delo in ga Dade Čurin, Zorana Zadnjič sem nekje preur, se dobro pripravim, da tudi bolj cenijo. Rožiča, Marine Benčič, brala, da je danes v obdelo poteka čim hitreje in •Veronika Rupnik Ženko Jožice Golja, Jane Peric in Erike Savič. 12. regijska razstava primorskih likovnih ustvarjalcev je gostovala že v Sežani in Kopru, po Postojni pa se seli še v Ilirsko Bistrico in Izolo. Na odprtju v Postojni sta na flavto in Postojna − V galeriji Na vogalu je na ogled ter skrbita za pester in kakovosten program kitaro zaigrali Sabina razstava slik in grafik akademskih umetnikov, razstav, likovnih dogodkov in delavnic za Brus in Ana Valič. •kt vse generacije. Svoja dela sta kot oblikovalca, Polone Kunaver Ličen in Davida Lična iz ilustratorja, grafika in slikarja razstavljala na Ajdovščine. Razstava, naslovljena Turkizna različnih samostojnih in skupinskih razstavah in pisane pripovedi, ki bo na ogled do 11. januarja 2013, prinaša polno radožive figura- doma in v tujini ter prejela kar nekaj nagrad. like in živahnih barv. »Avtorja svoj domišljijski Izdala sta tudi pet ilustriranih knjig za otroke in mladino. Zlasti Kunaver Ličnova se zadnja umetniški navdih vselej črpata iz sveta, v leta namreč posveča predvsem otroški knjižni katerem živimo, temu pa pridata še zvrhano mero prikupne in sporočilno bogate domišljije. ilustraciji in pisanju pravljic. Z ilustracijami je opremila tudi otroško knjigo Kokoš velikanka Zato je njuno slikarstvo blizu vsem generacipriljubljene pisateljice Dese Muck. •vrž jam in okusom. Svojo pripoved tankočutno Šolski center Postojna vabi na Dan odprtih vrat v četrtek, 6. 12. 2012, od tketa iz drobcev spomina, mest in hišic, dreves, pisanih cvetov, tihožitij, 16.30 do 19.00 v prostore Srednje šole na Cesti v Staro vas 2 v Postojni. živalic in pravljičnih utrinkov,« je ob razstavi Na ta dan boste lahko doživeli decembrski predpraznični utrip šole, se seznanili s povedala umetnostna programi gimnazija, ekonomski, strojni tehnik, tehnik računalništva (izvaja se v Ilirski kritičarka Polona Bistrici) ter avtoserviser, orodjar in pomočnik v tehnoloških procesih, prav tako pa Škodič. Zakonca Ličen tudi s številnimi obšolskimi dejavnostmi. že devet let uspešno Celotno dogajanje bo pospremil koncert vodita umetniško Big banda ŠC Postojna. izobraževalno središče, galerijo in likovni atelje Vljudno vabljeni! Lična hiša v Ajdovščini

FOTO: OSEBNI ARHIV

Postojnsko oblikovalko Matejo Premrl so navdihnila bajeslovna bitja in rodila se je prav posebna linija tekstilnih izdelkov za dom in otroke. Premrlova jo je predstavila na pred dnevi zaključenem ljubljanskem pohištvenem sejmu in med več kot 20 prototipi, razstavljenimi na borzi in razstavi Top ideje, pritegnila posebno pozornost strokovne komisije, ki ji je podelila nagrado dobra ideja. Perspektivna mlada oblikovalka, ki bo v kratkem zaključila študij na oddelku za tekstilstvo ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete, ustvarja pod blagovno znamko Mamishiwa.

Primorski likovniki razstavljajo

FOTO: KATARINA TEMKOVA

Turkizna in pisane pripovedi zakoncev Ličen

FOTO: VALTER LEBAN

V A B I L O


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 13 Šport

www.nkr-novice.si

let 10

13

Skrbijo za zdrav način in rekreacijo V zgodnjih 90. letih je na pobudo Fani Zrimšek nastala skupina rekreativk, ki se je poimenovala Rekreacijsko društvo Cerknica (RDC), danes član Športne zveze Cerknica. Prvotni vaditeljici se je sčasoma pridružila Mojca Lunka, ki je prevzela mlajše, kasneje pa še Milenka Korošec in Valči Čeček. Vsa ta leta ima društvo od 100 do 150 članic, ki svoje vadbe izvajajo v različnih krajih cerkniške občine, udeležujejo pa se tudi različnih športnih dogodkov. Vaditeljice so visoko strokovno usposobljene. »Zdrav duh v zdravem telesu« od zgodnje mladosti do pozne starosti pa je tudi sicer moto društva, ki želi redno telesno vadbo približati vsem starostnim skupinam.

To vrsto vadbe, ki privablja največ navdušenk, že od začetka vodi Mojca Lunka, vaditeljica aerobike in powerkicka, ki pravi: »S športom se ukvarjam že vse življenje: tečem, če je le mogoče, se udeležujem tekaških prireditev. Aerobiko vodim že skoraj 20 let, zadnja leta pa mi je zelo blizu POWERKICK, ki ponazarja moj energični značaj.« Sestavljajo jo enostavni elementi borilnih veščin in aerobike, spremljajoča glasba pa poskrbi za temperamentnost enourne vadbe. Sestavljena je iz ogrevanja vseh mišičnih skupin, visoko intenzivnega izvajanja powerkicka, ki krepi srce in ožilje, sledijo vaje za krepitev in oblikovanje telesa ter sproščanje ob prijetni glasbi. V letošnjem začetnem tečaju powerkicka se poudarja krepitev trebuha, nog in zadnjice, zahtevnejši pa se lahko udeležijo vadb pri skupinah v Cerknici, Grahovem in Novi vasi.

FOTO: ARHIV RDC

MIX aerobika

Članice cerkniškega Rekreacijskega društva se vse dni v tednu pridno rekreirajo in skrbijo za zdrav način življenja.

Prejeli smo

Je vadba, temelječa na aerobiki, ki jo je skozi leta rednega izobraževanja ter z upoštevanjem novih znanj

in trendov sestavila Milenka Korošec, sicer medicinska sestra, ki je izpit iz aerobike opravila že leta 1999. Milenka pravi: »Vadba je namenjena vsem, ki bi rade naredile nekaj dobrega za svoje telo in dušo.« Vadbeno uro, ki poteka ob prijetni glasbi, sestavljajo: ogrevanje večjih mišičnih skupin, vaje za gibljivost, mišično moč in vzdržljivost, koordinacijo gibanja, vaje za ravnotežje ter raztezanje in ohlajanje. Enourni vadbi se lahko v avli OŠ Cerknica pridružite vsako sredo ob 19.30.

cha, calypso, samba idr.), saj pospeši delovanje srca, poveča porabo kalorij in izgorevanje maščob ter sprosti telesa in duha.

Illena Lenassi je skozi opravljene tečaje joge, obrazne joge, orientalskega plesa, psihoterapije telesa, z željo, da telesno vadbo in zdrav način življenja približa tudi starejši generaciji po 50. letu ter manj aktivnim in osebam s telesnimi omejitvami, v letošnjem letu uspešno postala inštruktorica FIT SENIOR. Namen vadbe je ohranjanje vitalnosti in čilosti, izboljšanje kondicije mišic in hormonskega statusa, povečevanje telesnih in Zumba tudi za otroke umskih sposobnosti, ki pričnejo usihati že okrog 30. leta, ter Katja Tekavec, najmlajša vavzpostavitev ravnovesja in uskladiteljica RDC, vodi zumbo za jenosti čustev, uma in duha. mladino in odrasle. Pravi, da Illena pravi: »Telesna vadba je ima vesel in živahen temperapomembna vse življenje saj telo, ment in »ravno zato je zumba ki se ne giblje, na gibanje počasi prava vadba tudi zame, saj pozabi in ga je potrebno ponovno uravnoteži mojo energijo in me ob odlični glasbi prijetno sprosti«. prebuditi. Več kot se bomo gibali, bolje nam bo telo služilo«. Vadba je primerna za ljubitelje latino plesnih ritmov (salsa, cha •Damijana Škrlj

Srebrni gorski tekač Jaka Grže Medvode, 16. november – V Medvodah so

FOTO: ARHIV AK POSTOJNA

V okviru Rekreacijskega društva Cerknica ste lahko aktivni 5 dni na teden! Informacije in urnike vadb najdete na facebook-u in na tel.št. 041 349 168 ali e-naslovu predsednice društva mojcaerobika@gmail.com.

Powerkick

najuspešnejšim gorskim tekačem v letošnji sezoni podelili pokale. Prireditev je potekala v družbi najboljših Slovenskih gorskih tekačev in delegacije Atletske zveze Slovenije. Jaka Grže, član AK Postojna, je prejel pokal Atletske zveze Slovenije za osvojeno drugo mesto v kategoriji U14, starejši dečki letnik 1999 in 2000. V letošnji sezoni je nastopil na vseh petih gorskih tekih. Na Osolniku, v Ratitovcu in na Grintovcu je osvojil 2. mesto, na finalni tekmi na Šmarni gori pa je zmagal (na sliki).

Poleg omenjene discipline pa je letos odlično nastopal tudi na stadionu. Na državnem prvenstvu U14 v Kopru je v močni konkurenci zasedel 4. mesto, saj je za tri stotinke zaostal za tretje uvrščenim. Na Mitingu mladih v Murski soboti pa je bil drugi. Uspešno je nastopil tudi na sedmih tekmah za Notranjski tekaški pokal, kjer je zastopal barve osnovne šole Miroslava Vilharja in prejel pokal za osvojeno 2. mesto v kategoriji F3 osnovnošolci letnika 1996–1999. Podelitev je potekala v Kulturnem domu v Cerknici. Za odlično pripravljenost in nastop na več kot dvajsetih tekih v letošnjem letu gre zahvala AK Postojna in trenerju Andražu Pahorju. V naslednjih sezonah pa si Jaka želi pristopa v Slovensko mladinsko reprezentanco za gorske teke.

35. zimska liga v malem nogometu Športna dvorana v Cerknici od decembra 2012 do marca 2013 Tekmovanje bo sestavljeno iz članskih in veteranskih ekip – ločeno tekmovanje. Članske ekipe bodo razdeljene v dve skupini, kjer se bodo za zmagovalca odigrane tekme med prvimi štirimi ekipami iz obeh skupin.Veteranske ekipe bodo v eni skupini z dvokrožnim sistemom. Zmaga tista ekipa, ki doseže največje število točk.

Za prva mesta so poleg pokalov tudi praktične nagrade, kot tudi pokal za najboljšega igralca in vratarja. Rok za prijave: 28. november 2012 na spodaj naveden kontakt. Vse dodatne informacije na: www.nk-cerknica.si. T: 031 282 220 M: samo.zigmund@siol.net.


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 14 14

Iz občinske hiše www. cerknica.si

petek, 23. november 2012

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Kam po končani osnovni šoli?

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA - www.kjuc.si - Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 1000 - 1900 - sobota: 800 - 1300 1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA - Partizanska cesta 22 - Cerknica www.kjuc.si

Notranjsko-kraške novice

Odločitev, kam po končani osnovni šoli, je za mlade zelo zahtevna in pomembna. Da bi mladim pomagali pri odločitvah na njihovi karierni poti, v njihovem življenju in prioritetah, jih spodbudili k razmišljanju, smo strokovni delavci šole za učence devetega razreda Osnovne šole Notranjski odred Cerknica in Podružnične enote 11. maj Grahovo pripravili tehniški dan „Svet poklicev”. Učenci so 16. 10. 2012 praktično spoznavali poklice po delovnih organizacijah, podjetjih, zavodih v Cerknici. Učencem so prijazno odprla vrata naslednja podjetja, organizacije in zavodi: Abakos Cerknica, Lekarna Cerknica, Veterinarska postaja, Elektro – Cerknica, Renault servis Cerknica, Pošta Cerknica, Brest Cerknica, Tur-servis Cerknica, Grifon, frizerski salon Mojca STYLING, Občina Cerknica, Vrtec Cerknica, Upravna enota Cerknica, Mercator D.D. center, Kozmetični salon ge. Mekina, Foto Žnidaršič, Optika Vesna, Zavod za gozdove, Gostilna Glaž΄k, Zdravstveni dom Cerknica, Policijska postaja Cerknica. Učenci so spoznali: velikost podjetij, profile, ki jih zaposlujejo, njihova dela, pripomočke, ki jih uporabljajo pri delu, osebnostne lastnosti, ki jih je potrebno imeti za opravljanje določenega poklica, dobre in slabe strani poklica, posebne zahteve in omejitve ...V podjetjih so prisotne seznanili s potekom šolanja, možnostmi štipendiranja, zaposlitve ter odgovorili na zastavljena vprašanja. Ponekod so imeli učenci še možnost praktičnega preizkusa posameznih opravil. Devetošolci so spoznali tudi delo knjižničarja, učitelja, seznanili so se s poklici v vojski. Predstavilo se jim je Prostovoljno gasilsko društvo Cerknica. Vsem, ki ste sodelovali na tehniškem dnevu in predstavili svoje delo, poklice, podjetje, se iskreno zahvaljujemo. Tudi z vašo pomočjo so mladi pridobili znanja in veščine, ki jim bodo olajšali sprejamanje pomembnih, življenskih odločitev. Vladimira Ivančič, šolska svetovalna delavka

Še nekaj vtisov učencev: V torek, 16. 10. 2012, smo imeli devetošolci OŠ Cerknica en poseben dan. Dobili smo namreč priložnost, da pobliže spoznamo nekatere poklice. Izbrali smo lahko med številnimi predstavitvami, a vsak se je lahko odločil le za pet izmed njih. Zagotovo si je vsak našel vsaj en poklic, za katerega se zanima in mogoče razmišlja, da bo to njegovo bodoče delo. Posamezna predstavitev je potekala 45 minut. Tu so nam povedali svoje izkušnje, kaj je pri tem poklicu pomembno, katero šolo moraš izdelati, skratka vse, kar nas zanima. Mislim, da so nam s tem dnevom pripomogli pri naših odločitvah, da pravilno izberemo prihodnost. Marjeta Zgonc, 9.b OŠ Cerknica V torek, 16. 10. 2012, smo imeli tehniški dan na temo „Svet poklicev”. Šola je organizirala obisk po podjetjih in zavodih v Cerknici. Odločila sem se, da spoznam poklic veterinarja, vzgojiteljice v vrtcu, knjižničarke, učiteljice in fotografa. Povsod sem izvedela nekatere podatke, ki jih prej nisem vedela. Na veterinarski postaji so nam povedali, da je to delo zelo naporno in stresno. Njihov poklic je plemenit, hkrati pa tudi zelo nevaren. Naslednjo uro sem odšla k vzgojiteljicam v vrtcu. Pomembnost njihovega dela je, da dajejo otrokom varnost, da vzpostavijo red. Delo šolske knjižničarke nam je predstavila Darja Andrejčič, delo učitelja pa Mira Širaj. Za konec smo odšli v Foto Žnidaršič. Pokazali so nam nekaj slik, pri katerih so uporabljali različne tehnike. Skupaj smo naredili sliko. Ta tehniški dan mi je bil zelo všeč, še posebej, ker so nam predstavili zanimivosti poklicev. Tina Hren, 9.b OŠ Cerknica Sama sem izbrala obisk na pošti, na občini in gostilni pri Glažku ter predstavitev poklica gasilca in knjižničarke. Vse predstavitve so se mi zdele zelo zanimive ter koristne pri izbiri srednje šole in poklica. Meni je bila najbolj všeč predstavitev na občini Cerknica, kjer nam je župan g. Marko Rupar predstavil delovanje občine, njene že zaključene projekte, trenutno dogajanje v njej in mnoge druge zanimive stvari, ki jih poprej nisem vedela o naši občini. Nato nam je razkazal celotno občinsko hišo in nam razlagal uporabo in namene posameznih sob. To mi je bilo še posebej všeč, kajti volilne sobe in same notranjosti hiše nisem še nikoli videla. Najbolj me je prevzela sejna soba, saj je prenovljena in zgleda naravnost čudovito. Poleg županove predstavitve smo slišali še nekaj drugih opisov poklicev, ki so bili v povezavi z ekonomijo. Zelo mi je bil všeč tudi opis dela na pošti. Tudi tu sem izvedela veliko novega in zanimivega. Kljub deževnemu vremenu smo se imeli zelo dobro. Prijetno smo se družili, kramljali z zaposlenimi in učiteljicami ter se zabavali. Elektra Lavrič, 9.c OŠ Cerknica

Novi Svet 10 1372 Hotedršica

info@nagode-nagode.com www.nagode-nagode.com

MACESEN ZA CENO SMREKE

PRIHRANEK PRI OGREVANJU


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 15


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 16

16

Notranjsko-kraške novice

petek, 23. november 2012

Svetujemo: Ensvet

Gradimo, Obnavljamo,

Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice. Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Praznično osvetljevanje

Na spletni strani www.ensvet.si se nahajajo kontakti s pisarnami ENSVET, vstopna točka za elektronska vprašanja občanov in članki.

Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje:

Približuje se »veseli december«, ko bomo doma in na vasi okraševali z različnimi svetlobnimi okraski. Me zanima, ali je tudi pri tej razsvetljavi smiselno varčevati z elektriko, je to sploh mogoče? Kupiti moramo namreč nekaj tega okrasja, pa me zanima, na kaj moram biti pozorna? Kako je z varnostjo, so različne luči za znotraj in za zunaj? Zanima me res veliko (upam, da boste odgovorili). Še zadnje vprašanje. Kako vsa ta razsvetljava vpliva na svetlobno onesnaženje, o katerem ste že pisali? pazimo, da so vsi kabli za dovod elektrike neoporečni, predvsem pa da so vse vtičnice zaščitene pred dežje in snegom. To naredimo tako, da nam zašite ne more odstraniti veter ali domače živali.

FOTO: ARHIV VITRE CERKNICA

Prednovoletni čas je namenjen slovesu od starega in vstopu v novo leto, skratka slavju, k čemur izdatno pripomore praznična razsvetljava. December lahko označimo kot najbolj razsvetljen mesec, saj se reklamni in javni razsvetljavi pridruži še nešteto raznobarvnih lučk po mestih, vaseh in domovih. Pri intenzivnosti ni zaznati krize, saj se praznično osvetljevanje povečuje, kot da bi hoteli tekmovati med seboj. Sosedje s sosedi, ulica z drugo, mesto z mestom. Izkušnje kažejo – za marsikoga je to presenečenje, da praznično osvetljevanje zmanjša stroške električne energije in svetlobnega onesnaženja. Razlog je v želji, da želimo doma ali v mestu dobro vidno okrasitev. Zato praviloma ugasnemo vse ali večino običajne razsvetljave. Ob osvetljevanju in predvsem nadležnem pokanju petard pa moramo pomisliti tudi na živalski svet, ki ga decembra najbolj obremenjujemo.

LED svetila prevladujejo Podoben proces kot v gospodinjstvu, kjer žarnice na žarilno nitko odhajajo, prihajajo pa sijalke (varčne žarnice) in LED svetila, se dogaja tudi na področju okrasnega osvetljevanja. LED vrvi so optimalen pripomoček za novoletno ali kakšno drugo okrasitev doma in okolice. Izdelek je zaradi visoke odpornosti na vremenske vplive primeren tako za notranjo kot za zunanjo dekoracijo poslovnih objektov, hiš, vrtov, stopnišč ter ostalih zunanjih elementov. Že narejeno LED vrv po želji razpeljemo in jo priključimo v omrežno napetost 220 V. Z gumbom na kontrolniku – običajno omogoča 8 različnih funkcij svetlobnih efektov - izberemo želeni svetlobni učinek.

Nočni posnetek s Slivnice pokaže, da Cerknica, Podskrajnik in Rakek prekomerno osvetljujejo nočno nebo. To je slabo za okolje, predvsem pa so vprašljivi nepotrebni stroški, ki jih plačujemo za javno ali domačo rasvetljavo. Vsa svetloba, ki nam “zbeži” v nebo, je popolnoma nepotreben strošek.

za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Zato pri odločitvah – ki so praviloma težavne - pomaga obisk pri energetskem svetovalcu. Zato je obisk Energetsko svetovalne pisarne Domišljija je edina omejitev pri iskanju mest, kjer bomo postCerknica več kot nujen pred vsakim posegom. Privoščite si avili praznično osvetlitev. Na hiši so to vogali in obrobe strehe, Stroški delovanja razkošje dobrih, praktičnih, uporabnih in brezplačnih inforlahko poudarimo okna in druge arhitekturne značilnosti macij za vse ukrepe novogradnje ali prenove. Poleg večjega fasade, pogosto okrasimo stebre in drogove blizu vhoda. Celo Nakup okrasne razsvetljave je enkraten strošek, običajno nam ugodja bivanja in manjših stroškov energije (manj “proč paleto možnosti nam nudijo vrt, predvrt, dvorišče, ograje ter izbrani izdelek služi veliko let, da ne rečemo večno. Življenjska vržene energije”) bodo koristi pridobljenega znanja opazne vozne in ostale poti. Zelo pogosto okrasimo vrtne rastline, doba običajnih svetlečih vrvi (lučk) je med 10.000 in 20.000 tudi na okolju. Vsakega čaka „v petek in svetek”, dopoldne, kot so grmovnice, drevje in žive meje. S praznično osvetljavo ur, kar pomeni 13 – 26 let, če bi decembra delovale ves čas, to popoldne ali zvečer tudi brezplačna sijalka. poudarimo pomembne točke dvorišča ali vrta. Do vsake točke je vseh 720 ur. Tako podatek, da je življenjska doba LED vrvi Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec je potrebno pripeljati elektriko, število luči ali svetlobnih vrvi (LED diod) petkrat daljša, ne bo odločilen za nakup. Bo pa in njihova barva za okraševanje je stvar osebnega okusa. V gotovo pretehtal drugi podatek, to je strošek elektrike, ki je naselju iščemo mesta za postavitev praznične razsvetljave po- pri LED svetilih do 10-krat manjši kot pri žarnicah. Običajne dobno kot doma. V vsakem primeru pa moramo vedeti, katera svetleče vrvi z navadnimi žarnicami - okrog 100 žarnic, vsaka razsvetljava je lahko tudi zunaj in katera samo v stavbi. ima moč okrog 1 W - imajo pri 8 m okoli 100 W porabe na uro. Pri 100 m dolgi LED vrvi porabimo na uro 144 do 244 W, Kako za varnost skrbi država kar je odvisno od barve LED diod.

Kam damo svetlobno okrasje

Svetlobni nizi se množično uporabljajo v prednovoletnem času. Ker so to praviloma ceneni proizvodi je Tržni inšpektorat RS poostril nadzor nad njihovo prodajo ter skladnostjo s tehničnimi predpisi. Še vedno se ugotavlja, da proizvajalci premalo pozornosti posvečajo tehničnim zahtevam, katerim morajo proizvodi zadostiti. Nevarnosti, ki izhajajo iz slabo konstruiranih ali površno narejenih proizvodov so lahko električni udar, opekline, požar ter druge poškodbe. Nadzor se izvaja na več ravneh. Začne se na carini, nadaljuje pa pri prodajalcih na drobno, sejmih, distributerjih in uvoznikih po celi Sloveniji. V okviru nadzora se izvajajo administrativni pregledi ter testiranja izdelkov. Lahko verjamemo, da so vsi proizvodi v naših trgovinah dobri, vsekakor pa pred nakupom priporočamo preverjanje.

Izračuni Za lažje odločanje pri nakupu naredimo informativni izračun mesečnih stroškov elektrike z enim kompletom, to je za 8 m dolgo svetlečo vrv z navadnimi žarnicami: 100 W/h x 720 ur x 15 centov kWh = 10.8 evrov. Predpostavimo, da uporabi gospodinjstvo pet kompletov za notranjo in zunanjo okrasitev in da osvetlitev deluje le 12 ur/dan. Okvirni mesečni strošek 27 evrov se zmanjša, če lučke utripajo ali se časovno izklapljajo. Ob takem režimu je strošek električne energije za enake dolžine LED vrvi le 10odstotkov, kar pomeni 2,7 evra.

Energetska (ne)potratnost

Ob prazničnem osvetljevanju je smiselno spomniti še na notranjo in zunanjo razsvetljavo ostalih enajst mesecev. Pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju svetlobnih teles smo Poleg cenovno ugodnih nakupov, s katerimi nas zasipajo pozorni na strošek investicije in obratovanja. Pri zunanji trgovci, moramo pred nakupom okrasne razsvetljave sami razsvetljavi se skrbi doda še problem zaščite pred vremenom preveriti: (veter, dež, sneg) in svetlobnega onesnaženja. Poleg nepotreb1. ali ima proizvod oznako proizvajalca oziroma navedeno nega »zapravljanja« svetlobe, bleščanja, privabljanja žuželk in blagovno znamko; porušenja življenjskega ritma rastlin, živali in ljudi je pomem2. ali so na proizvodu navedene osnovne tehnične lastnosti ben del tudi neučinkovita raba energije. To pa moramo plačati (npr. 230 V, 50 Hz); v gospodinjstvu ali na Občini. Področje celovito ureja Uredba 3. ali je na proizvodu podatek da je svetlobni niz namenjen o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (UL RS, št. 81/2007). Na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra. tudi za zunanjo uporabo (standard IP44); si) je v rubriki Članki prispevek Svetlobno onesnaženje, v kat4. ali je dolžina priključnega kabla od vtiča do prve svetilke vsaj 150 cm; erem je problematika celovito obdelana. Portal NEP Slovenija 5. ali so na proizvodu napisana slovenska navodila za pravilno nudi izjemno uporabne informacije pri ogledu 340 stavb iz uporabo in varnostna opozorila; celotne Slovenije ali pa brskanje po rubrikah: Energetski kiksi, Črna točka, Vaša vprašanja, Članki ,… Poiščite jih s pomočjo 6. ali je proizvod označen z oznako skladnosti CE. Grafičnega vodiča na http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/predstavitev-NEP.pdf. Tudi v primeru, da imamo tehnično brezhiben sistem za praznično osvetljevanje, ga delujočega nikoli ne puščamo brez nadzora. Ob odhodu od doma ga ugasnemo, majhnim Obisk ESP otrokom omejimo dostopnost do prižganih lučk, v primeru da opazimo prekomerno segrevanje proizvoda, ga za nekaj časa V tej rubriki Notranjsko kraških novic stalno izpostavljamo izklopimo. Pred prvo uporabo v sezoni preverimo, ali so vse vlogo »energetskega« znanja (informacij) ter pomen prežarnice brezhibne, nikoli ne zamenjujmo žarnic, če je proizventive. Kot je razvidno iz članka, so stroški prednovoletne vod priključen na omrežno napetost. Pri zunanji razsvetljavi osvetlitve manjši del stroškov gospodinjstva, mnogo večji so

Kako za varnost skrbimo sami


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 17

Prenavljamo ... Gradimo

Obnavljamo o Prenavljam

17

PODJETNI VRTILJAK

Kakršna življenjska naravnanost, takšen uspeh

Eno izmed pomembnih vprašanj, ki si ga lahko zastavi vsak posameznik, je: koliko se zavedamo lastnega življenja, lastnih vlog ter lastnega vpliva na svoje življenje in svojo okolico? Je torej to, kar se nam dogaja, odvisno od nas ali od zunanjih dejavnikov, od dejanj in besed drugih ljudi? Ena izmed psiholoških teorij, teorija izbire, katere avtor je dr. William Glasser, pravi, da si v življenju izbiramo prav vse, vključno z nezadovoljstvom, ki ga občutimo, nadaljuje z idejo, da nas drugi ne morejo niti osrečiti niti onesrečiti. Naše okolje nam da zgolj informacijo ali še bolje – podatek, mi pa se odločimo, kaj bomo s tem naredili, kako bomo razumeli in kako se bomo odzvali. Teorija izbire je torej tako imenovana psihologija notranjega nadzora. Tako naj bi izbire, ki določajo našo življenjsko pot sprejemali na podlagi notranjih, lastnih odločitev in ne vpliva od zunaj. Nasprotje prostovoljnemu, notranje motiviranemu delovanju je delovanje posameznika na podlagi zunanjih vplivov, pritiskov in nadzora. Nadzor je lahko popolnoma neformalen in blag (na primer starševski) ali formalen in strogo obvezujoč (določen s strani institucij, sklenjenih pogodb

in podobno). Bistvo je, da ljudje počnejo to, kar zunanje okolje od njih pričakuje, ne pa tega, kar bi sami želeli. Način razmišljanja in dojemanja sveta okoli sebe ima pomemben vpliv na to, kako uspešni bomo na različnih področjih, ne nazadnje tudi na delovnem področju ali pri iskanju zaposlitve. Prav zaradi tega me je v eni izmed raziskav, ki je še vedno v teku, zanimalo, kakšna je življenjska naravnanost posameznikov. So ljudje prepričani, da sami nadzorujejo potek lastnega življenja, ali menijo, da je v njihovem življenju veliko več takih stvari, na katere nimajo vpliva? Že delni rezultati raziskave so več kot zanimivi. Zelo dobrodošlo je, da velika večina sodelujočih v raziskavi izraža prepričanje, da je vse, kar se jim dogaja, posledica njihovih prizadevanj. Ravno tako so v uresničitev načrtov in ciljev, ki si jih zastavijo, skoraj

Kako izbrati pravo vzmetnico Je le eno od naštetih vprašanj, na katere si je treba odgovoriti pred nakupom Izbira vzmetnice ni tako preprosta stvar, sploh zato, ker naj bi se med počivanjem na njej počutili karseda udobno in sproščeno.

Strokovnjaki namreč trdijo, da je spanje najpomembnejši dejavnik , ki močno vpliva na kakovost življenja. Zato je prav, da izbiri

popolnoma prepričani. Kljub temu da je v današnjem času pogosto opaziti zanašanje na usodo, so sodelujoči izrazili mnenje, da se zanje zanašanje na usodo nikdar ni obneslo tako dobro kot odločitev za aktivno ukrepanje. V podporo vsemu navedenemu so izrazili tudi prepričanje, da je doseganje uspeha stvar trdega dela ter da ima sreča s tem opraviti le malo ali nič. Vse navedeno zveni spodbudno in je vsekakor način delovanja in razmišljanja, ki je dobrodošel in je dobra popotnica k uspehu tudi pri delu in iskanju zaposlitve ter je v sozvočju z omenjeno teorijo izbire. Nekoliko manj spodbudno pa je, da so ti isti sodelujoči v večini prepričani, da so relativno nevpliven in nepomemben del ogromnih kolesij, ki jim pravimo vlada, država, družba in še kako drugače. Prepričani so namreč, da svet vodi peščica ljudi, ki imajo moč, in glede tega mali človek ne more veliko ukreniti, da vrednost posameznika pogosto ostane neopažena, ne glede na to, kako zelo se trudi, ter da povprečen državljan nima vpliva na vladne odločitve. Še posebej zaskrbljujoče, predvsem z vidika iskalcev zaposlitve, ki jih je bilo med sodelujočimi v raziskavi precej,

je, da je dobra služba večinoma odvisna od tega, ali se nahajamo na pravem mestu ob pravem času. Navedena prepričanja nimajo veliko skupnega z optimistično naravnanostjo, ki spodbuja aktivnost in samoiniciativnost, ravno tako nimajo veliko skupnega s prepričanjem, da imamo nad lastnim življenjem sami največ nadzora, torej na nek način ni v sozvočju s prej navedenimi ugotovitvami. Čeprav bi bilo nesmiselno zanikati pomen zunanjih dejavnikov, ki konec koncev lahko zelo vplivajo tudi na pomembna področja našega življenja, kot sta zaposlenost ali izguba zaposlitve, je potrebno imeti v mislih dejstvo, da je naš pristop tisti, ki nam bo določeno pot k cilju olajšal ali otežil. Različni posamezniki različno razumejo in se različno odzivajo na iste dejavnike, enake situacije. Kar je za nekoga zgolj težava in grožnja, je za nekoga drugega izziv in priložnost, da na lastno pobudo v večji meri uresniči lastne interese. Ne nazadnje ne gre niti pozabiti, da so nekatere raziskave pokazale tudi, da so optimistično in samoiniciativno naravnani posamezniki bolj uspešni. •mag. Marija Paladin

vzmetnice posvetimo več pozornosti. Ponudba vzmetnic je na tržišču raznolika glede na vrsto materiala in ceno. Klasični materiali za ležišča so lateks, pena in vzmeti, pogoste so tudi kombinacije žičnih jeder s peno ali z lateksom in pene z lateksom, v zadnjem času pa je vse bolj v ospredju tudi

vodna postelja. Pred nakupom se je najbolje posvetovati s prodajnim svetovalcem in vzmetnico preizkusiti tako, da vsaj za pol ure ležete nanjo. Prav je, da je vzmetnica ravno dovolj trda in hkrati udobna. Zahtevnejšim vzmetnico izdelajo tudi po naročilu.

kupon za dodatni

-5

na

%

go to vin

o

NKR novice


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 18 18

Obvestila in horoskop Anine zvezde

Strelec Idealni partner: Dvojčka Dober zakon: s Tehtnico in z Vodnarjem Erotična privlačnost: z Ovnom in Levom Pozorni moramo biti na: Device in Ribe Erogena cona: noge, stegna in predel pod koleni Barva: živo vijolična, temno modra Kamni: topaz Kovina: kositer

Notranjsko-kraške novice

petek, 23. november 2012

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Strelci so veseli in zabavni ljudje. Spontano govorijo o svojih izkušnjah in vas vsakič znova navdušijo s svojo vedrino duha. So avanturisti, ki sanjajo o novih neodkritih svetovih, o neodkritem zakopanem zakladu, ki bi jim omogočil, da potujejo po svetu. V resničnem življenju so zvesti partnerji, a če jih razočarate, njihov ogenj ugasne za vedno. Nikoli ne izgubijo upanja v srečno ljubezen. Strelci ne marajo utesnjenosti, zato bo več predstavnikov tega znaka samcev. Če se odločijo za ljubezenski odnos, pa jih ljubosumen partner ne bo dolgo obdržal. Pri partnerju bodo cenili intelektualne kvalitete, smisel za etiko, prijateljstvo in preživljanje skupnega življenja v vedno novih vragolijah, izzivih in avanturah. Če iščete romantično ljubezen in si želite popolnega ljubimca, potem ne pozabite, da imate pred seboj Strelca. Za njega je seks enako kot rekreacija ali šport. Strelci so avanturisti in ne razmišljajo o resni zvezi. Mesece lahko uživajo, ne da bi se resno zaljubili. Niso pretirani zapeljivci. Na poslovnem področju potrebujejo Strelci izziv, zato naj se izogibajo enoličnih poklicev. Ne prenesejo zaprtih majhnih prostorov, pisarn ali natlačenih delavnic. Strelci se odločajo za poklice, ki so vezani na tujino, uvozne-izvozne posle, turistične agencije ali pa so tuji dopisniki. Radi imajo stike z javnostjo in radi so obveščeni. Če se že ne odločijo za pravo ali profesuro na fakulteti, jih mnoge zanese med duhovnike, svetovalce voditeljev ali kraljev. KLJUČ ZA USPEŠNO OSVAJANJE ONA: Njena prirojena milina, duhovitost in šarm, dopolnjena z vitko linijo, so poslastica za osvajače. Znajo se prilagoditi igri, ki jo vodi moški. Svojemu partnerju ne sme govoriti o svojih bivših ljubimcih, saj njihove iskrenosti ne bodo razumeli kot vrlino. ON: Ne potrebuje ključa, njihova vsestranskost, prirojen šarm sta povsem dovolj za osvojitev cilja. Vseeno, na prvem sestanku ne zbijajte norčij in ne pripovedujte prehudih šal, saj bi lahko ona pomislila, da ste neresen človek in vam pobegnila. KAKŠNEGA PARTNERJA ŽELIJO

Prodam

Nepremičnine

Polhovo mast, zdravilno za opekline, celjenje ran, rano na želodcu, živalske rane … Tel.: 041 613 155.

Suha bukova in mešana drva, 20 m , narezana na dolžino 33 cm. Možen prevoz. Cena: po Kmetijo na Bločicah, 4 ha gozda, 3 ha njiv in 3 ha travnikov ter pašnikov, prodaja po dogovoru. Tel.: 051 712 976. parcelah. Tel.: 040 171 533. Dober kraški teran in belo mešano vino, oboje trgatev 2012. Možna dostava na dom. Stanovanje blizu Unca, 75 m2, z vrtom in s parkiriščem, sredi narave, blizu železnice, Cena: ugodno. Tel.: 041 589 747. veliko parkirišče, piknik prostor, možnost uporabe delavnice ali garaže. Možen tudi Umetniško delo avtorja Lojzeta Perka, olje na platno, 50 x 70 cm, motiv srnjadi na paši iz najem. Tel.: 030 277 972. avtorjeva zgodnjega obdobja. Tel.: 041 928 011. Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2, parcela 1264 m2, lepa lokacija, z dokumentacijo za obnovo. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215. Lesne brikete za kurjavo. Tel.: 041 828 972. Bio konjski gnoj iz senene stelje, brez kemičnih substanc, primeren za gnojenje vrtov in polja, hitro razgradljiv. Cena: 150 eur (2500 kg). Tel.: 040 413 474 (vse dni v tednu, od 8. do 20. ure).

ONA: Želi ambicioznega partnerja, ki bo pripravljen veslati z njo na odprtem in razburkanem morju v orehovi lupini. Mora biti duhovit ter spremljati njene podvige.

Osebni avtomobil clio, znamke Renault, 1,2, 43 KW, l. 1997, 5 vrat, bele barve, po delih. Tel.: 041 966 897.

ON: Hoče damo, ljubico, hosteso in gospodinjo, ki bo šla z njim na košarko, potem pa bo spet nežna in ljubka, ko bosta šla na obisk k prijateljem. Njene opazke ga morajo navduševati, sicer bo izgubila privilegij oboževane ženske.

Staro kredenco, iz 50. ali 60. let. Tel.: 031 336 672.

Med znanimi Strelci so: France Prešern, Karel Destovnik-Kajuh, Fran Milčinski, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Beethoven, Winston Churchill, Walt Disney, Kirk Douglas, Jimmy Hendrix, Frank Sinatra, Nostradamus, Maria Callas, Jane Fonda, Edith Piaf, Liv Ullmann ...

Prodam

3

Kupim

MALI OGLASI

Sprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Notranjsko-kraške novice ISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven. Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo. Tehnična urednica: Brigita Kavčič. Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala@ nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Oddam Apartma v Moravskih toplicah. Info: www.apartma-moravci-jelencek.si/. Tel.: 051 350 551. Poslovne prostore v Markovcu pri Starem trgu pri Ložu, novejši, samostojni, delavniški in poslovni, opremljeni z vso potrebno infrastrukturo, možnost najema posameznega prostora ali pisarne. Najem vključuje tudi več parkirnih mest. Tel.: 041 911 186. Ožbolt d.o.o., Markovec 14a, 1386 Stari trg pri Ložu. Garsonjero na Rakeku, 40 m2, opremljeno, nasproti železniške in avtobusne postaje, s parkiriščem. Cena: 220 eur + stroški. Tel.: 040 620 009.

Drugo Za dobro počutje malih živali (psi, mačke …). Nega, striženje, masaža, akupresura, psihologija, etologija. Naročanje na tel. št.: 041 626 175. Bojan Kreft s.p., Veliko Ubeljsko 34, Hruševje.


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 19 www.nkr-novice.si

Napovednik in razvedrilo

19

let 10

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 7. do 20. decembra. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 3. decembra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Razstava z naslovom Turkizna in pisane pripovedi, v galeriji Na vogalu v Postojni.

Prireditve, predavanja 25. 11. 7. Dobrodelni Miklavžev koncert Bejš če ujdeš, ob 17. uri v dvorani Skala v Pivki. 30. 11. Predstavitev albuma Selivke, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici. 30. 11. Tradicionalni Miklavžev semenj, od 13. do 18. ure na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja. 1. 12. Prižig prve sveče na adventnem vencu, ob 18.45 v cerkvi sv. Štefana v Postojni. 2. 12. Žegnanje velikega adventnega venca, ob 11. uri v Studenem. 5. 12. Slavnostni prižig novoletne okrasitve v Postojni, ob 17.45 na trgu pred hotelom Kras v Postojni. 5. 12. Miklavževanje, ob 17. uri v cerkvi sv. Štefana v Postojni. 5. 12. Miklavžev sejem, med 15. in 18.30 na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

Kultura 24. 11. Komedija dramske skupine Ga pihnemo z naslovom Za nacionalni interes, ob 19. uri v kulturnem domu v Košani. 24. 11. Koncert Pevskega društva Logatec z gosti iz Repentabra, ob 19. uri v dvorani sv. Jožefa v Domu Marije in Marte. 24. 11. Koncert skupine Fletno, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici. 24. 11. Komedija Ti gostilna ti, ob 19.30 v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec. 25. 11. Večer gospel in popularne glasbe, ob 18. uri v športni dvorani Logatec. 28. 11. Koncert učiteljev GŠ Logatec ob jubileju GŠ Logatec, ob 19. uri v dvorani GŠ Logatec. 29. 11. Drama o Alojziju Grozdetu z naslovom Mislil sem, da sem sam, ob 19. uri v Jožefovi dvorani Medgeneracijskega doma Marije in Marte v Logatcu. 30. 11. Druga predstava gledališkega abonmaja Star fotr, ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma Logatec. 30. 11. Prvi nastop učencev dislociranih oddelkov GŠ Logatec v Rovtah, ob 19. uri v dvorani »stare šole« v Rovtah. 30. 11. Literarni večer z naslovom Zbrani ob lepi besedi, ob 19. uri v podružnici OŠ Laze. 3. 12. Koncert Alojzu Srebotnjaku v poklon, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni. 4. 12. Predstava Udar po moško, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni. 6. 12. Drugi nastop učencev GŠ Logatec v šolskem letu 2012/13, ob 19. uri v dvorani GŠ Logatec.

Za najmlajše 24. 11. Lutkovna predstava Zrcalce, ob 10. uri v kulturnem domu v Cerknici. 28. 11 ali 29. 11. Pravljična urica z ustvarjalno delavnico Žabji kralj, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjižnici v Cerknici.

Rekreacija 1. 12. Balinarski turnir ob mednarodnem dnevu invalidov, ob 8. uri v Zeleni dvorani društva upokojencev v Postojni.

IME: Predpraznični dobrodelni koncert Cerknica KJE: Kulturni dom Cerknica KDAJ: četrtek, 20. december 2012, ob 19. uri SPONZOR DOBRODELNE LICITACIJE: Steklarna Rogaška MEDIJSKI SPONZORJI: Notranjsko-kraške novice in TV Veseljak

Ambulanta za krčne žile V Zdravstvenem domu Logatec deluje samoplačniška ambulanta za preglede žil na nogah pod okriljem zdravnika asist. mag. Mateja Makovca, dr. med, specialista kirurga, ki je zaposlen in operira v Splošni bolnišnici Novo mesto in se prvenstveno ukvarja z laserskimi in klasičnimi operacijami krčnih žil. Ambulanta je namenjena bolnikom, ki imajo težave z ožiljem: bolniki s krčnimi žilami, golenskimi razjedami zaradi bolezni žil, bolniki s klavdikacijami - torej bolniki, ki lahko prehodijo le krajše razdalje, bolniki s slabšo prekrvavitvijo spodnjih okončin. Ambulanta dela ob sredah po vnaprej dogovorjenih terminih od 14.30 ure dalje. Za pregled se je potrebno naročiti pri diplomirani medecinski sestri Urški Mele osebno ali na telefonsko številko 01 75-08-226 od ponedeljka do petka od 12. do 13. ure ali po e-mailu: referencna@zd-logatec.si. Cena prvega pregleda s posvetom brez funkcionalne diagnostike, torej brez ultrazvočne preiskave žilja, je 45 evrov. Cena preiskave za prvi pregled s posvetom in pridruženo ultrazvočno preiskavo žilja pa je 70 evrov. Zdravstveni dom Logatec

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Trgovina za mlade po srcu. 1. nagrada: bon v vrednosti 20 evrov: Anita Otorepec, Planina 173, Planina; 2. in 3. nagrada: bon v vrednosti 10 evrov: Zora Požar, Zagon 4a, Postojna; Romana Milavec, Studeno 35, Postojna; 4. nagrada: nakit v vrednosti 10 evrov: Stojan Tušar, Primšarjeva 19, Cerknica; 5. nagrada: nakit v vrednosti 10 evrov: Mojca Ravšelj, Markovec 37, Stari trg pri Ložu. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Jelena Mašalin s.p., Gregorčičev drevored 23, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po pošti. Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana. 1.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje Flupak. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 30. novembra 2012.

21 Nagradna križanka Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

/ kupon


NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 20 20

Zadnja

Notranjsko-kraške novice

petek, 23. november 2012

Glasba, ki pripoveduje

FOTO: VALTER LEBAN

Maratonsko praznovanje 20. rojstnega dne najpopularnejše mladenke s Pivškega so zaznamovali raznovrstnost glasbenih stilov, pisana druščina glasbenih gostov, odličen, čist in topel zvok, za katerega je poskrbel nepogrešljivi pupedanovc Bojan Babić – Babo, razigrana in »z vseh vetrov in vseh starosti« publika, ki je napolnila pivško Skalo, skratka praznovanje v stilu prvih dvajset let Ane Pupedan. Ana se namreč skupaj z bratrancem Antetom rada zavrti na vaški veselici, se nešemi za petelinjskega pusta, očara na Melodijah morja in sonca, zagodi s simfoniki, nastopi v Ljubljanski operi, gostuje pri Slovencih v Ameriki, se druži z diplomati, je osebnost leta in se neštetokrat pojavi na vseh možnih malih in velikih odrih širom po Sloveniji in še čez. Ana je rokerica, ki so ji všeč ljudDrago Mislej Mef se je poleg povezovalne vloge, s katero je daleč presegel klasične okvire veznega člena, saj je s svojo neposredno duhovito- ski napevi, reggae, dalmatinske klape, punk, rap in še kaj. Ana stjo in šarmom dodal celotnemu večeru piko na i, pridružil v komadu je mojstrica v svojem početju, je pripovedovalka glasbenih Erotični song. Kljub temu da je besedilo sam napisal, je prišel na oder s zgodb. Vsaka njena pesem je svet zase, zapakiran v originalno

Za presenečenje večera je poskrbela Tinkara Kovač, ki se je četverici s flavto pridružila v hipijski himni Going up the country Canned Heatov. Nastop, v katerem je mikrofon prevzel Marko Doles, električno kitaro Simon Avsec, medtem ko je Boštjan Požar sedel za bobne in je Peter Žnidaršič ostal na basu, so v stilu woodstoka začinili z lasuljami. Tinkara pa je na odru s pupedanci ponovila uspešnico izpred petih let, legendarno štoparsko himno, Rdečo kočijo. V ozadju je na tolkalih Andrej Pirjevec, ki je kot posebni gost spremljal nekaj pesmi Ane Pupedan na suhu.

glasbeno embalažo. Njene glasbene zgodbe so romantične komedije, balade,alegorije, psihološke drame, kriminalke, socialno realistične ter družbeno kritične povesti. In takšno smo jo v vsej svoji pisanosti, neponovljivosti in domačnosti občudovali dobrih pet ur rojstnodnevnega praznovanja. •Katarina Temkova

FOTO: VALTER LEBAN

FOTO: VALTER LEBAN

plonk listkom.

FOTO: VALTER LEBAN

Ali rojstnodnevno praznovanje Ane Pupedan

V ponarodeli pupedanski različici komada Every rose has its thorn oz. Usaka rwža jma trn sta običajni vlogi zamenjala Marko in Simon, občinstvo pa je pesem pospremilo namesto z nekdanjimi prižganimi vžigalniki kar z mobiteli.

Kot osrednji gostje večera so nastopili primorski znanci Zmelkoow, ki z Ano ne delijo le iste starosti, ampak občasno tudi koncertni oder. Del prazničnega koncerta je zapolnil tudi Danilo Kocjančič s spremljevalno skupino in občinstvo razvajal z uspešnicami, ki jih je nanizal na svoji glasbeni poti.

Št. 21 - 23.11.2011 - Notranjsko kraške novice  

Časopis je brezplačen in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Advertisement