Issuu on Google+

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011

str 

petek, 9. september 2011, letnik X / št. 16 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Z odpadnimi surovinami do zaslužka

Pomagajmo sebi in drugim 4

Na Mihaelov sejem na Bloke

8

9

FOTO: VALTER LEBAN

Obremenjeni sodiš~ i Tokrat smo V središ~ u preverili, koliko dela imata sodiš~ i v regiji. Tako kot drugod je gospodarska kriza vplivala tudi na delovanje naših dveh okrajnih sodiš~ , cerkniškega in postojnskega. Ve~ dela imajo zlasti na ra~ un pove~ anja števila izvršb. Sicer pa na obeh sodiš~ ih opažajo, da se ljudje na ra~ un krize ne pravdajo ni~ manj kot sicer. Na obeh prevladujejo izvršilne in zemljiškoknjižne zadeve ter prekrški. Slovenci se, tako intervjuvani odvetnik, bolj pravdamo s sosedi kot partnerjem. Manj je premoženjsko-pravnih zadev, je pa v finan~ ni krizi ve~  prosilcev za brezpla~ no pravno pomo~ in zastopanje.

2

Vrstne hiše na dražbo Stanovanjski sklad RS bo na javni dražbi, ki je razpisana za 15. september, v prodajo ponudil 24 še neprodanih stanovanjskih enot na Petelinjskem hribu v Pivki fizi~ nim in pravnim osebam, subjektom javne uprave in organizacijam. Cene na dražbi so nižje za okrog 15 odstotkov.

Pogoj za udeležbo na dražbi je med drugim vpla~ ana varš~ ina v višini 10 odstotkov izklicne cene za izbrano hišo. Najugodnejši dražitelj je dolžan pla~ ati kupniNajmanjša stanovanjklicna cena za najdražjo no v 30 dneh od izdaska enota obsega 124 hišo pa je 155.992 evrov je ra~ una ter poravnati kvadratnih metrov sta(davek na dodano vredav~ ne dajatve in ostale novanjske površine, dnost je vklju~ en). stroške. najve~ ja pa slabih 127 Ogled je potekal ta Na Stanovanjskem kvadratov. Hišam pripa- teden, prodaja pa bo skladu pojasnjujejo, da da tudi ve~ inoma zapotekala po na~ inu »vi- so se za dražbo odlo~ ili, travljeno in ograjeno deno - kupljeno« in po ker ne za najem ne zemljiš~ e, najmanjše ob- stanju nepremi~ nin v za nakup ni zanimasega 102, najve~ je pa ~ asu javne dražbe. Ponja, kljub temu da so 321 kvadratnih metrov. znejše ustne ali pisne hiše naprodaj že od leta Najnižja izklicna cena reklamacije ne bodo 2008 in da so jih vmes znaša 124.762 evrov, iz- upoštevane. ponudili tudi v neprofitni

in tržni najem. Prodanih oziroma oddanih je bilo le nekaj stanovanj. Spomnimo, da je bila investitor naselja ljubljanska družba Galop, Sklad pa je nato hiše in stanovanja odkupil, a z naložbo ni imel sre~ e. Na ob~ ini Pivka smo preverili tudi, koliko je v ob~ ini prosilcev za neprofitna najemna stanovanja. »Prosilcev trenutno nimamo, saj je bil v lanskem letu julija objavljen razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Objavljena je bila prednostna lista 14

upravi~ encev. V ~ asu od objave prednostne liste do za~ etka septembra smo stanovanja zagotovili 12 upravi~ encem, dva upravi~ enca pa bosta k sklenitvi najemne pogodbe pozvana v mesecu septembru,« nam je pojasnila Mihaela Smrdel, direktorica ob~ inske uprave. Ob~ ina Pivka ima sicer v lasti 69 stanovanj in dve bivalni enoti, neprofitno stanovanje v lasti ob~ ine pa ima trenutno najeto 58 ob~ anov.vrž

Ljubljana, 7. september – Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v testu surovega mleka iz 22 mlekomatov po državi ugotovila, da se tri kmetije lahko pohvalijo z zelo dobrim mlekom, tri pa imajo zelo slabo, saj je vsebovalo bakterijo Listeria monocytogenes. Med mlekomati z zelo dobrim mlekom je mlekomat kmetije Jernuclevi iz Petelinj, ki stoji pred Primorko v Postojni, zelo slabo pa je mleko iz mlekomata kmetije Žgajnar iz Studenca na tržnici v Kopru (ista kmetija ima mlekomat tudi pred Primorko). ZPS, ki je pomanjkljivosti ugotovila zlasti pri izpolnjevanju mikrobioloških meril, potrošnikom svetuje, da mleko iz mlekomatov pred uporabo toplotno obdelajo, hkrati pa poziva državo k zakonski ureditvi prodaje surovega mleka.STA/vrž

3

Iz vsebine: Nove pogodbe le desetim delavcem Javorja

Od okrog 120 zaposlenih v invalidskem podjetju Javor IPP, ki gre v ste~ aj, je nove pogodbe o zaposlitvi za zdaj dobilo le deset delavcev, ~ eprav so v sindikatu prepri~ ani, da bi jih delo moralo dobiti okrog 70. str. 4

Samozaposlitev namesto redne zaposlitve

Zavod RS za zaposlovanje je konec avgusta znova za~ el vklju~ evanje v ukrep samozaposlovanja, ki brezposelnim in iskalcem zaposlitve omogo~ a pridobitev subvencije za samozaposlitev, zato smo preverili, kako je s samozaposlovanjem v naši regiji. str. 5

Zmaga v streljanju s fra~ o doma

Na ^ohovem pri Svetem Vidu v hribih nad Cerknico smo Slovenci že tretje leto zapored dobili državne prvake v streljanju s fra~ o. Tekmovanja so se spomnili ~ lani Društva ljubiteljev narave Vidovski hribi, ki 22. oktobra vabijo na Martinov pohod. str. 7


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  16  9. september 2011



V sredi{~u  

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 9. september 2011

Veliko dela z izvrĹĄbami

Komentar

Blanka Markovi~ Kocen

Notranjska sodiť~ a delajo dobro

 Veronika Rupnik @enko

Izvrťilnih zadev na sodiť~ ih vse ve~ , a se zaradi pla~ ilne nesposobnosti dolŞnikov vle~ ejo

Na postojnskem okrajnem sodiť~ u so v letu 2010 obravnavali dobrih 3300 izvrťb. Cerkniťko okrajno sodiť~ e je v letu 2009 prejelo 987 izvrťilnih zadev, v letu 2010 1148 izvrťilnih zadev, v prvem polletju 2011 pa 587 zadev.

Terjatve in obroki Slaba pla~ ilna sposobnost posameznikov se odraŞa tudi v vse slabťem pla~ evanju glob v postopkih o prekrťkih oziroma se nepla~ evanje nadomeť~ a z druŞbeno koristnimi deli, pojasnjujejo na cerkniťkem sodiť~ u. Tudi stroťki sodnih postopkov se v vse ve~ primerih izterjujejo oziroma se pla~ ujejo v obro-

FOTO: VER ONIK A RUP NI K ŽE NKO

Postojna, Cerknica – Med 44 okrajnimi sodiť~ i je po ve~ kriterijih poslovanja Okrajno sodiť~ e v Postojni uvrť~ eno med najuspeťnejťa sodiť~ a, ocenjuje njegov predsednik TomaŞ Smrtnik in dodaja, da so pri izvajanju projekta Lukenda uvrť~ eni v skupino sodiť~ , ki je prva dosegla cilj. Tudi na cerkniťkem okrajnem sodiť~ u pravijo, da dosegajo pri~ akovani plan dela. Na obeh sodiť~ ih sicer prevladujejo izvrťilne in zemljiťkoknjiŞne zadeve ter prekrťki. Prav izvrťilne zadeve na okrajnih sodiť~ ih po drŞavi predstavljajo velik deleŞ sodnih zaostankov, saj se dolŞniki pogosto izmikajo, zaradi recesije pa je izterjava ťe teŞja. Na Okrajnem sodiť~ u v Cerknici so nam pojasnili, da se je lani v primerjavi s predhodnim letom pove~ al obseg izvrťilnih zadev, kar hkrati pomeni, da se je pove~ alo ťtevilo dolŞnikov, ki so obi~ ajno slabo finan~ no stoje~ i. Tudi na postojnskem okrajnem sodiť~ u potrjujejo, da pri denarnih izvrťbah, tako klasi~ nih kot gospodarskih, upniki teŞje pridejo do popla~ ila terjatev. Delo sodiť~ a je na podro~ ju izvrťb bistveno uspeťnejťe po uvedbi centralnega oddelka za verodostojne listine, odlo~ anje je hitrejťe, vendar je dokon~ no popla~ ilo ťe vedno odvisno od tega, ali je moŞno dolŞniku kaj vzeti, pravi Smrtnik.

8000 zadev letno v povpre~ ju prejme v reťevanje postojnsko okrajno sodiť~ e, v delu pa jih ima preko 10 tiso~ . let nimamo, poudarja Smrtnik. Okrajno sodiť~ e v Cerknici je v letu 2009 reťilo 4874, lani pa 6173 zadev, torej je ťel trend reťenih zadev navzgor. Trenutno imajo okrog 830 nereťenih zadev, ki se ťtejejo za sodni zaostanek. Na cerkniťkem sodiť~ u pravijo, da najdlje, od enega do dveh let, reťujejo nepravdne zadeve, kazenske in zapuť~ inske od tri do ťest mesecev, zemljiťkoknjiOd pet do osem Şne so reťene v roku enega memesecev seca, izvrťilne v roku od enega do treh mesecev, prekrťkovne Povpre~ ni ~ as reťevanja zapa v roku od enega do ťestih dev je odvisen od pravnega mesecev, odvisno od zadeve. podro~ ja. Predsednik postojnNa postojnskem sodiť~ u je skega sodiť~ a pove, da dokaj teko~ e reťujejo glavne in ostale zaposlenih 3,5 sodnikov (ena sodnica s polovi~ nim delovnim zadeve. Povpre~ ni ~ as reťeva~ asom), ena viťja pravosodna nja glavnih zadev je od pet do svetovalka in sodno osebje pa osem mesecev. Število glavNi~ manj pravdanja nih zadev, ki predstavljajo sodni ťteje 18 zaposlenih. Na oddelek za prekrťke je za~ asno, za pezaostanek, se je lani pove~ alo, Dodajmo, da so gospodarske tino delovnega ~ asa, dodeljen ker se je spremenil kriterij, po pravdne zadeve, ste~ aji in poen sodnik iz Okrajnega sodiť~ a katerem se opredeljuje sodne stopki insolventnosti v pristojnozaostanke. Vse zadeve, starejťe v Ilirski Bistrici, s katerim imajo sti okroŞnih sodiť~ . Število gotudi dogovor o nadomeť~ anju. spodarskih zadev se je na ra~ un od ťest mesecev, Şe predstaOkrajno sodiť~ e v Cerknici zapovljajo sodni zaostanek. Glavnih krize mo~ no pove~ alo, zato pa se je po ugotovitvah pravosodne- zadev, starejťih od pet let, ima- sluje dva sodnika, ostalih zapomo samo ťtiri, starejťih od deset slenih je 12. ga ministrstva zmanjťalo ťtevilo

kih. Stranke vse teŞje pla~ ujejo predujme. Velik stroťek v sodnih postopkih pomenijo tudi nagrade in stroťki izvrťitelja. Po Smrtnikovem mnenju pa gospodarska kriza na daljťi rok zagotovo vpliva tudi na strukturo in obseg kriminalitete, predvsem premoŞenjskih kaznivih dejanj. Po drugi strani pa po oceni postojnskega in cerkniťkega sodiť~ a gospodarska kriza ni vplivala na (ne)uspeťnost prodaje nepremi~ nin na javnih draŞbah. Tako kot pred gospodarsko krizo se kupci v ve~ ini primerov odlo~ ajo za nakup nepremi~ nine na drugi javni draŞbi, ko je cena nepremi~ nine za polovico niŞja od ugotovljene vrednosti nepremi~ nine, ugotavljajo.

str 

raznih pravd. Toda tako za Okrajno sodiť~ e v Postojni kot v Cerknici to ne velja. Na cerkniťkem sodiť~ u se je ťtevilo pravdnih zadev pove~ alo za ve~ kot polovico, za prav toliko se je tam pove~ al tudi pripad nepravdnih zadev, medtem ko se je ťtevilo kazenskih zadev nekoliko zmanjťalo, manj je bilo tudi zapuť~ inskih zadev, zemljiťkoknjiŞnih zadev pa pribliŞno enako.

LOGATEC, QHGHOMD 25. september 2011 YHĂŞQDwww.blagomix-racing.si

GLUND $YWRPRELOLVWLÄ€QD champion) v stilu ROC (Race of

Vstopnina: 6 eur Mladina do 15 let PROST VSTOP

LMH ²NYDOLĂ€NDF SDGDQMH ²GLUNDQDL] DQM ²SRGHOLWHYSUL]Q

Poslovanje in delo notranjsko-kraťkih sodiť~  je pohvalno – tako kaŞejo primerjave in statistike. Pravzaprav niti ni razloga, da bi v to dvomili. Pri najboljťi volji iz spomina ne morem izbrskati kakega odmevnega primera, ki bi ga sodiť~ a v naťi regiji obravnavala tako dolgo kot, denimo, nesre~ ni Zbiljski gaj, ki je bil na ljubljanskem sodiť~ u v za~ etku septembra po osmih letih deleŞen nadaljevanja, ťe preden bo dobil epilog, pa je Şe izbruhnilo njegovo nadaljevanje v ljubljanskih Jarťah. A vrnimo se v regijo! Postojnsko okrajno sodiť~ e je uvrť~ eno med najuspeťnejťa sodiť~ a, pri izvajanju projekta Lukenda je bilo v skupini sodiť~ , ki so prva dosegla cilj, ministrstvo za pravosodje, ki pribliŞno ťestkrat na leto opravlja preglede sodiť~ , se o cerkniťkem in ilirskobistriťkem sodiť~ u, kar zadeva njuno administrativno in taksno poslovanje, izreka pohvalno. Zdi se torej, da je poťtenost v manjťih regijah laŞe obvladovati ... ^e pogledamo ťirťe, je namre~  situacija precej druga~ na. Poleg omenjenega Zbiljskega gaja je tu vsaj ťe zadeva Bari~ evi}, ki vsake toliko ~ asa potihne, pa spet izbruhne na dan, zgodbi pa ťe zdale~ ni videti konca, pa primer Šuťtar, s katerim se dogaja podobno, niti novinarji, ki so bili tar~ a groŞenj, ťe niso do~ akali zadnje besede. ^e o druŞinskih tragedijah, kot je znana zgodba koroťke deklice, sploh ne piťemo. Nekoliko presenetljivo, kajti v Sloveniji je sodnikov celo preve~ ! Lani smo jih imeli 55 na 100.000 prebivalcev, kar je najve~ v Evropi. V sosednji Avstriji, denimo, so jih imeli le 23. Vpraťanje, ali si nať prora~ un v kriznih ~ asih lahko privoť~ i tako razkoťje, je gotovo na mestu. Še bolj, ker se v~ asih zdi, da se sodniki, gledano ťirťe slovensko situacijo, pri nas preve~ ukvarjajo s ť~ itenjem svojih privilegijev in pla~ il, ki seveda niso majhna. V primerjavi z lanskimi 18-mese~ nimi zaostanki slovenskih sodiť~ je povpre~ nih pet do osem mesecev, kolikor na postojnskem sodiť~ u potrebujejo za reťevanje glavnih zadev, naravnost sijajen podatek. Seveda poznajo tudi starejťe primere, vendar jih ni veliko: ťtirim brada raste Şe pet let, starejťih od desetletja pa nimajo. In ťe: na postojnskem sodiť~ u so zaposleni samo trije sodniki, ena sodnica s polovi~ nim delovnim ~ asom, v Cerknici pa samo dva. Gospodarska kriza ni zaobťla sodiť~ . Pri denarnih izvrťbah zato upniki tudi na Notranjskem teŞje pridejo do popla~ ila terjatev, pogosto pa je treba izterjati tudi stroťke postopka, ki jih nekateri pla~ ajo v obrokih. Razumljivo bi tudi bilo, ~ e bi se postopki zaradi tega podaljťevali. Kar ťe ne bi bilo tako hudo. Bolj se je bati, da se bo obseg kriminala kot posledice gospodarsko neprijaznih ~ asov pove~ al. In da zaradi pomanjkanja denarja za sodno reťevanje sporov ljudje ne bodo stvari vse bolj jemali v svoje roke. Tega si ne Şelim.


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011

V središ~u  

Notranjsko-kraške novice    petek, 9. september 2011

str 



Pohvalno o Cerknici in Ilirski Bistrici

»Pravna država smo vsi«

Pravosodno ministrstvo pregleduje administrativno in taksno poslovanje sodiš~ 

Odvetnik Rihard Braniselj pravi, tako kot rimski pregovor, da slabo dela, kdor se proti slabemu ne bori

 Blanka Markovi~  Kocen

Pri administrativnih pregledih preverjajo pisarniško-tehni~ no poslovanje, k ~ emur sodi poslovanje vložiš~ a, delo sodne pisarne oziroma urejenost spisov, vodenje vpisnikov in pomožnih knjig. »Namen teh pregledov je optimizacija in poenotenje delovanja sodiš~ na podro~ ju administrativnega poslovanja, razlaganje sodnega reda in dajanje navodil za njegovo izvajanje,« so sporo~ ili s pristojnega ministrstva, po opravljenem pregledu sodiš~ em posreduje poro~ ila o pregledu ter daje napotke za odpravo ugotovljenih napak in pomanjkljivosti. Ministrstvo opravi približno šest pregledov administrativnega poslovanja sodiš~ na leto. V notranjsko-kraški regiji je bil takšen pregled opravljen v septembru 2009 na Okrajnem sodiš~ u v Cerknici in marca 2010 na Okrajnem sodiš~ u v Ilirski Bistrici. Pri nobenem od omenjenih sodiš~  niso ugotovili posebnih nepravilnosti, kar pomeni, sporo~ ajo s pravosodja, da sodno osebje pozna dolo~ ila Sodnega reda in

jih pri svojem delu tudi v pretežnem delu upošteva.

Pregledi taksnega poslovanja Ministrstvo za pravosodje nadzira tudi uporabo predpisov o sodnih taksah. Namen teh pregledov je poenotiti prakso sodiš~ na podro~ ju takšnega poslovanja. Pri izvedbi nadzora je ministrstvo dolžno preveriti, ali sodiš~ a pri svojem delu spoštujejo dolo~ be Zakona o sodnih taksah, zlasti v delu nastanka taksne obveznosti in ~ e je takso pla~ al tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali

opravo posameznega dejanja, kot tudi ~ e je bila takšna obveznost odmerjena v pravilni višini in ne nazadnje tudi pla~ ana. Tudi o pregledu taksnega poslovanja ministrstvo pripravi poro~ ilo, ki obsega ugotovitve in priporo~ ila o odpravi ugotovljenih nepravilnosti. S tem poro~ ilom seznani predsednika pregledanega sodiš~ a. Tudi taksno poslovanje sodiš~ ministrstvo pregleduje približno šestkrat na leto. Tudi kar zadeva uporabo predpisov o sodnih taksah ministrstvo za pravosodje ob zadnjih pregledih ni odkrilo nepravilnosti.

Ali ~ lovek lahko spoštuje pravila igre, ki so zapisana v 807 zakonih, 13.905 podzakonskih aktih in 2218 mednarodnih pogodbah, se je že pri prvem postavljenem vprašanju vprašal Cerkni~ an Rihard Braniselj, ki svoje odvetniško poslanstvo opravlja v Postojni. Kako le, ~ e obstaja – tako odvetnik – 9192 razli~ nih prekrškov. Prav o tem, zakaj so odvetniki v naši družbi nujni, so res bolj naklonjeni tistim z debelejšimi denarnicami, ali branijo tudi moralno sporne osebe ... smo se spraševali v tem pogovoru in se med drugim zamislili nad rimskim pregovorom, ki pravi, da slabo dela, kdor se proti slabemu ne bori.

interes stranke? V kazenskih postopkih na~ eloma nimam težav in poskušam razumeti vzroke za kakršnokoli storjeno kaznivo dejanje. Vsakdo si zasluži pošteno sojenje. Obdolženi ima na svoji strani samo odvetnika, proti sebi pa celoten državni represivni aparat s številno policijsko in

Elektronska zemljiška knjiga Projekt elektronske Zemljiške knjige (e-ZK), ki je zares zaživel 1. maja letos, prinaša številne prednosti za državljane in pravno varnost prometa z nepremi~ ninami. Na vrhovnem sodiš~ u ocenjujejo, da sistem deluje u~ inkovito: »Veliko število predlogov, ZK izpiskov in nizek delež ugovorov kažejo, da e-ZK deluje in da težav sistemske narave ni.« V treh mesecih so izdelali skoraj 2.200.000 zemljiško-knjižnih izpiskov, samo v juliju jih je bilo za tretjino ve~ kot julija lani, to je skoraj 24.800, delež ugovorov pa znaša manj kot odstotek vseh predlogov, v juliju 233. Poleg brezpla~ nega dostopa do podatkov o lastninski in drugih stvarnih pravicah na nepremi~ ninah bo prenovljeni sistem omogo~ il hitrejše in enotnejše postopke vpisov predlogov. Zaradi reševanja predlogov, ki so jih prejeli do konca aprila, in posledi~ no neenotne obremenjenosti okrajnih sodiš~ je povpre~ en ~ as reševanja med sodiš~ i še vedno razli~ en, se bo pa ta, tako predvidevajo, do konca leta skrajšal na 15 dni.b~ 

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna, Ilirska Bistrica – Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi po posameznih sodiš~ ih opravlja preglede administrativnega poslovanja in uporabo predpisov o sodnih taksah. Sodiš~ a se pod lupo pravosodja znajdejo okoli šestkrat na leto.

 Barbara ^epirlo

Zakaj se ljudje obra~ ajo na vas oz. odvetnike? Življenje v ~ asu, ki ga živimo, je izjemno zahtevno, tako zahtevno kot še nikoli, formalizirano in ukalupljeno v pravilih ravnanja. Ali ~ lovek lahko spoštuje pravila igre, ki so zapisana v 807 zakonih, 13.905 podzakonskih aktih in 2218 mednarodnih pogodbah? Samo razli~ nih prekrškov je 9192! ^e pa so predpisi še slabi, med seboj v nasprotju, in se stalno spreminjajo, je to labirint, kateremu je težko biti kos. ^e upoštevamo pri tem še kroni~ no pla~ ilno nedisciplino v gospodarstvu, kršitev temeljnih socialnih in delavskih pravic, nestrpnost v odnosih med nami ter izrazito usmeritev k odškodninskim zahtevkom, je jasno, da bomo brez pomo~ i ali nasveta odvetnika težko kaj opravili. Kdo so najve~ krat ali po ve~ ini stranke? Je med njimi ve~  fizi~ nih oseb? Najve~ ji je delež fizi~ nih oseb, sledijo gospodarske družbe in zavodi, znaten delež pa predstavljajo tudi lokalne skupnosti, društva, agrarne skupnosti in osebe civilnega prava.

%ODç SEDEŽNE GARNITURE

Tapetništvo Podskrajnik 18 VSE MERE IZDELAMO PO ŽELJI

WHUSUHNRGUXJLKPRGHORY M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903 Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13

e- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.com

Opažate, da se v ~ asu finan~ ne krize ljudje na vas manj obra~ ajo? Prej nasprotno. Finan~ na kriza namre~ povzro~ a konflikte in s tem ve~ je potrebe po odvetniškem angažiranju. Po drugi strani pa je opazen upad pla~ ilne sposobnosti naših strank. To odvetniki na podeželju posebej opažamo in tudi razumemo, zato strankam predlagamo in pomagamo, da zaprosijo

za brezpla~ no pravno pomo~ , ~ e so za to izpolnjeni pogoji. Niso pa redki primeri, ko se odlo~ imo celo za pro-bono, torej brezpla~ no zastopanje ljudi, ki so resni~ no v hudih stiskah. Odvetništvo kot del pravosodja se mora prilagoditi ljudem. Po kakšne nasvete ali s kakšnimi težavami pridejo k vam? Življenje prinaša pisan spekter težkih življenjskih situacij. Dolžniško upniška razmerja so najbolj obremenjujo~ a zaradi neu~ inkovite izterjave kot posledice splošne prezadolženosti v družbi. Veliko je odškodninskih zahtevkov, po obvestilih Geodetske uprave RS so aktualna urejanja zemljiškoknjižnih zadev in dedovanj, varstvo socialnih in delovnih pravic, gospodarski spori, sosedski spori, spori pogodbenega in stvarnega prava, upravne in družinske zadeve ter kot stalnica – prekrški in kazenski postopki.

tožilsko ekipo ter vso logistiko, s kon~ anim predkazenskim postopkom, ki je potekal brez njega. Zastopanje v civilnih zadevah pa ima spet svoje specifike. Osnovno pravilo je, da si odvetnik in stranka zaupata, prisotna mora biti celo neke vrste kemija. S stranko, ki je kakorkoli žaljiva, nepoštena ali zasleduje nizkotne cilje, na~ eloma ne sodelujem. Interes stranke je kljub temu varovan – ~ e izmed tiso~ kolegic in kolegov zavrnjena stranka ne najde nikogar, mu ga poiš~ e odvetniška zbornica.

Kako sicer ocenjujete delo kolegov odvetnikov pri nas, v naši državi, danes? Kaj pa pravni red v državi? Tudi v odvetniškem poklicu je prišlo do velikih sprememb, velike diferenciacije in pojavov, ki jih nikoli prej odvetniški ceh ni poznal. Na udaru so poštenost, ^esa je konkretno pri vašem nepristranskost, kolegialnost delu ve~ ; lo~ itev ali medsosed- in uglajenost. Pred Odvetniško skih sporov? zbornico so pomembni izzivi, s Vsekakor medsosedskih sporov. katerimi se bo morala spopaGlede na skromno število porok, sti. Mediji in javnost so tudi do klasi~ nih razvez zakonskih zvez odvetništva neizprosni in prav ni veliko in so kot take dokaj je tako. nezahtevne. Se pa praviloma Trdno verjamem in trdim, da hudo zaplete pri nadaljnjih vpra- imamo pravno državo, ki deluje, šanjih dodelitve otrok, preživni~ eprav to zlahka zanikamo ob nah, stikih staršev z otroki in, kar prvi priložnosti, ko nam osebno le-ta ne ustreza. Pozabljamo, da je najbolj bole~ e, pri ugotavljanju obsega ter delitvi skupnega smo dolžni – vsak posebej – to premoženja zakoncev, pri ~ emer pravno državo utrjevati in jo doseveda sploh ni pomembno, ali sledno uveljavljati ter spoštoje to posledica razpada zakonvati. Pravna država ni le stvar ske ali izvenzakonske skupnosti. pravosodja in državnih organov, pravna država smo vsi. Rimski Ali odklonite stranko, ~ e v vas pregovor pravi: »Slabo dela, kdor vzbudi eti~ no dilemo? Kaj pa se proti slabemu ne bori.«

Rihard Braniselj se kot odvetnik pogosto vpraša, ali ~ lovek lahko spoštuje pravila igre, ki so zapisana v 807 zakonih, 13.905 podzakonskih aktih in 2218 mednarodnih pogodbah.


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011

Gospodarstvo



Prezaposlitev, prazna obljuba? Nove pogodbe le desetim od 120 delavcev Javorja IPP – Sindikat: Država pomaga špekulativnim namenom delodajalca

»Ozaveš~ enost Slovencev pri zbiranju in recikliranju odpadnih surovin je v zadnjem ~ asu mo~ no porasla in še naraš~ a, saj ima potrošnik oziroma fizi~ na oseba tudi korist, ki se odraža v denarju,« ugotavlja direktor podjetja Barko univ. dipl. inž. metalurgije Gregor Srakar. Po njegovem mnenju je tudi lanskoletna akcija »O~ istimo Slovenijo« z izjemno visoko udeležbo pokazala, da se ljudje vse bolj zavedajo nujnosti smotrnega odlaganja odpadkov.

Spomnimo. Dogovor predvideva, da se delavci Javorja IPP v primeru ste~ aja prezaposlijo nazaj na družbo v skupini Javor, iz katere so bili prezaposleni na invalidsko podjetje. Toda od družb, ki so ustavile Javor IPP, danes obstaja le še Javor Stroji, Javor Pohištvo je šel v ste~ aj, ostalim pa se je spremenila oblika organiziranosti in zdaj delujejo v sklopu mati~ ne družbe kot profitni centri, torej bi jih kot pravna naslednica po mnenju sindikata morala prevzeti mati~ na družba. Na tej osnovi sindikat trdi, da je delavcev IPP, ki bi jih morali prezaposliti, okrog 70, ne pa deset. »Država oziroma njeni organi s preveliko lahkoto pomagajo špekulativnim namenom delodajalcev v breme davkopla~ evalcev,« komentira Bojan Kramar, obmo~ ni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko. Po njego-

2500 evrov je Ob~ ina Postojna na njegovo prošnjo nakazala Obmo~ nemu združenju Rde~ ega križa (RK) Postojna za pomo~ delavcem Javorja, ki so izgubili delo. Prav toliko je RK nakazala ob~ ina Pivka, še 2500 evrov pa tudi pivški Karitas. vem izra~ unu bodo za delavce Javorja IPP nadomestila za brezposelnost, izpla~ ila iz jamstvenega sklada in subvencija, ki jo bo Javor prejel, ~ e bo delavce najprej odložil na zavod in jih nato zaposlil nazaj, državo stala 1,9 milijona evrov.

Pla~ a vodstvu, invalidom pa ne Sicer pa so delavci Javorja IPP že skoraj tri mesece brez pla~ in to kljub dogovoru na ravni skupine, da družba Javor pla~ e najprej izpla~ a vsem delavcem, nato režiji in šele nazadnje vodstvu, ki pa si je pla~ e vseeno izpla~ alo.

»Neizpla~ ilo pla~ delavcem Javorja IPP je bilo o~ itno na~ rtovano po~ etje, špekulacija s strani uprave Javorja, ki se zaveda, da lahko zadnje tri pla~ e pred ste~ ajem delavci uveljavljajo iz jamstvenega sklada,« pravi Kramar. Delavcem tako zdaj ostane le ~ akanje na ~ im prejšnji za~ etek ste~ ajnega postopka, v katerem bodo dobili odpovedi, se prijavili na zavodu za zaposlovanje in uveljavljali pravico do nadomestila ter do izpla~ ila pla~ (minimalnih) iz jamstvenega sklada. Brunu Komacu, predsedniku uprave Javorja, smo želeli postaviti tudi vprašanje, kako kaže z za september napovedanim nadaljevanjem proizvodnje pohištva in ponovnim zaposlovanjem po ste~ aju Javorja Pohištvo, ki je na zavod odnesel skoraj 200 ljudi, a za nas ni bil dosegljiv. »Nisem ve~ optimist, da se bo tam nadaljevalo s proizvodnjo, mogo~ e le, ~ e bodo dobili kašen otipljivo vreden posel,« je ocenil Kramar. V sindikatu od ste~ ajne upraviteljice Javorja Pohištvo pri~ akujejo tudi, da bo preverila pravne posle, ki jih je izvedla mati~ na družba Javor d. d. pred ste~ ajem Javorja Pohištvo in ali je del njegovega premoženja prenesla na mati~ no družbo, kar bi pomenilo manjšo ste~ ajno maso in slabše popla~ ilo upnikov.

Težko zaposljivi Med nekdanjimi zaposlenimi iz Javorja Pohištvo, ki so se prijavili v evidenco brezposelnih pri Zavodu RS za zaposlovanje, jih ima skoraj 40 odstotkov kon~ ano zgolj osnovno šolo, 26 odstotkov pa jih ima le poklicno izobrazbo. Polovica jih je starih od 41 do 50 let, ve~ kot petina pa ve~ kot 50 let. Zelo težka bo pot do nove zaposlitve tudi za delovne invalide iz Javorja IPP. »Na obmo~ ju Notranjske mo~ no primanjkuje zaš~ itenih delovnih mest oziroma invalidskih podjetij. Izpostavim lahko zaposlitveni center Karso (namenjen invalidom s 30 do 70-odstotno delovno zmožnostjo, op. p.) in invalidsko podjetje Ipil Ilirska Bistrica. Žal invalidi dolgotrajno ostajajo na zavodu za zaposlovanje,« ugotavlja Ksenija Bratuš iz Zavoda za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov Šentprima, ki deluje tudi v Postojni, izvaja pa zlasti zaposlitveno rehabilitacijo za tiste osebe, ki so bile dlje odsotne s trga dela. 2011_09_09_VW_Tiguan.pdf

Y

CM

MY

CY

CMY

K

1

31.8.11

14:22

V logaškem podjetju Barko, d.o.o., za trgovanje z odpadnimi surovinami so lani zbrali skoraj devet tiso~ ton odpadnih surovin, najve~ železovih

»Država bi morala imeti boljši na~ rt motiviranja pravnih in fizi~ nih oseb pri zbiranju in recikliranju odpadnih surovin,« je prepri~ an sogovornik. Trenutna dav~ na zakonodaja namre~  fizi~ nih oseb k temu ne spodbuja, saj se jim dohodek, dosežen s prodajo, upošteva pri dohodnini.

Za Evropsko unijo ne zaostajamo Trg odpadnih surovin v Sloveniji bi zlahka primerjali s trgom v EU. »Zbiranje in sortiranje potekata na enak na~ in, uporabljena tehnologija pa tudi ne zaostaja in se lahko meri s tisto, ki jo uporabljajo zunaj naših meja,« pojasnjuje Srakar. V podjetju Barko zbirajo odpadne surovine barvnih kovin kot na primer aluminij, baker, bron, medenina, nerjavno jeklo, svinec, cink in zamak, kakor tudi odpadne surovine železa. »Kadar gre za ve~ je koli~ ine, prevoz organiziramo sami, manjše koli~ ine pa stranke same pripeljejo v skladiš~ e.« Odvoz odpadnih surovin je potrebno naro~ iti nekaj dni prej, pri ~ emer ne smejo vsebovati ne~ isto~ e, kot so gume, les, beton, plastiko in podobno. »Imamo širok krog stalnih strank, ki informacijo o nas širijo še na potencialne stranke v prihodnosti,« pravi direktor. »S strankami poslujemo prek oseb-

FOTO: VALTER LEB AN

Pivka, 1. september – Od okrog 120 zaposlenih v invalidskem podjetju Javor IPP, ki gre v ste~ aj, je nove pogodbe o zaposlitvi za zdaj dobilo le deset delavcev. Le toliko naj bi jih bilo namre~ zajetih v dogovor o prenosu delavcev nazaj v razli~ ne družbe skupine Javor, iz katerih so bili delavci prezaposleni v invalidsko podjetje. V sindikatu so prepri~ ani, da bi morala mati~ na družba Javor d. d. nazaj zaposliti okrog 70 delavcev, zato so razo~ arani nad odlo~ itvijo ministrstva za delo in vlade, ki je soglašalo z uvedbo ste~ aja, a ob tem za delavce ni postavila ustreznih varovalk.

M

Notranjsko-kraške novice    petek, 9. september 2011

Z odpadnimi surovinami do dobrega zaslužka

 Veronika Rupnik @enko

C

str 

Univ. dipl. inž. metalurgije Gregor Srakar, direktor podjetja Barko, d.o.o.: »Država bi morala imeti boljši na~ rt motiviranja pravnih in fizi~ nih oseb pri zbiranju in recikliranju odpadnih surovin.« nega stika, jim prisluhnemo in predlagamo rešitve na strokovni ravni.« Cene odpadnih surovin, ki jih logaško podjetje za trgovanje z odpadnimi surovinami odkupuje od pravnih ali fizi~ nih oseb, se oblikujejo na podlagi svetovne borze surovin (London Metal Exchange in Eurofer), ki se dnevno spreminjajo v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja. Po njegovih besedah je treba ve~ ino pripeljanih odpadnih surovin najprej presortirati, v~ asih tudi mehansko obdelati, zatem pa jih razvrstijo na za to dolo~ ena mesta po vrsti materiala in kakovosti. Nevarne, kot so akumulatorji, baterije, olja, laki in podobno, ali komunalne odpadke v skladu s politiko in dejavnostjo podjetja zavrnejo.

Borza kovin narekuje uspešnost poslovanja »V lanskem letu smo zbrali 8.605.766 kg odpadnih surovin, najve~ železovih,« pravi sogovornik, ki je z lanskimi in

letošnjimi polletnimi poslovnimi rezultati zadovoljen. »Uspešnost našega poslovanja je odvisna od dogajanja na svetovni borzi kovin, ki je ve~ ino ~ asa rasla in primerjava z letom prej, ko je bila gospodarska kriza na vrhuncu, ni možna.« In kakšna znanja so potrebna v panogi zbiranja in trgovanja z odpadnimi surovinami? Gregor Srakar pojasnjuje: »Kot v vsaki panogi so tudi na tem podro~ ju potrebna strokovna znanja. Dober manager mora dobro poznati trg odpadnih surovin, mora biti odlo~ en, potrebna je hitra odzivnost in nemalokrat tudi prevzem rizika, ki se lahko pokaže kot dobra odlo~ itev. Seveda pa je treba ob tem poznati in na podlagi preteklih dogodkov, analiz in izkušenj predvideti naslednji korak, tako na borzi kovin kot na trgu.« V prihodnosti nameravajo slediti novim smernicam na trgu, se modernizirati in širiti v smislu tehnološkega napredka.bmk

1370 Logatec, IOC Zapolje I/35, tel.: 01/ 256 13 60, fax: 01/ 256 13 62


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011

Aktualno v regiji



Notranjsko-kraške novice    petek, 9. september 2011

Svobodni ali prisiljeni?

str 

 Veronika Rupnik Ženko

V naši regiji okrog 100 samozaposlitev letno – Samozaposlitev, ker ni redne službe Zavod RS za zaposlovanje je konec avgusta znova za~ el vklju~ evanje v ukrep samozaposlovanja, ki brezposelnim in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, omogo~ a pridobitev subvencije za samozaposlitev. Sindikati ob tem opozarjajo na pogoste zlorabe samozaposlenih. Preverili smo, kako je s samozaposlovanjem v naši regiji. V zadnjih treh letih se je na postojnskem, cerkniškem in logaškem v povpre~ ju samozaposlilo med 80 in 120 oseb letno. Le nekoliko manj je bilo tudi dodeljenih subvencij. »Razlike med številom odjav iz evidence brezposelnih zaradi samozaposlitve in številom dodeljenih subvencij izhajajo iz tega, da vsi brezposelni, ki se samozaposlijo, niso tudi prejemniki subvencije. Poleg tega se morajo kandidati za subvencijo samozaposliti pred podpisom pogodbe o dodelitvi subvencije. To pomeni, da se lahko samozaposlijo v enem

koledarskem letu, pogodbo o dodelitvi subvencije pa podpišejo v naslednjem koledarskem letu,« pojasnjujejo na Zavodu RS za zaposlovanje.

Dvorezen ukrep Za primerjavo dodajamo, da je bilo lani v Sloveniji dodeljenih ve~ kot 5100 subvencij za samozaposlitev, od za~ etka januarja do konca julija letos pa ve~ kot 3500. Zdaj so sredstva na voljo še za 2110 novih subvencioniranih samozaposlitev, kar kaže trend pove~ anja samozaposlovanja. Toda sindikati ob tem opozarjajo, da so samozaposlitve pogosto izraz položaja, ko oseba ne dobi redne zaposlitve in je prisiljena v samozaposlitev, ~ eprav to zanjo pomeni bistveno slabši socialni položaj ter pogosto slabši in neredni honorar. Kot je opozoril Goran Luki~ iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se pogosto dogaja, da samozaposlena oseba pri istem »delodajalcu« opravlja identi~ ne naloge kot ostali redno zaposleni sodelavci.

20 odstotkov oziroma najve~ prejemnikov subvencije v uradih za delo Postojna, Cerknica in Logatec se je v zadnjih treh letih samozaposlilo na podro~ ju strokovnih, znanstvenih in tehni~ nih dejavnosti.

nadomeš~ anje delovnih razmerij in izboljševanje statistike brezposelnosti, pripravili posebno evalvacijo. Za subvencijo lahko sicer zaprosijo tisti brezposelni in iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, ki v zadnjih dvanajstih mesecih niso bili samozaposleni in v zadnjih petih letih niso prejeli sredstev za ta namen. Sub-

932 brezposelnih oseb je bilo konec julija prijavljenih pri Uradu za delo Postojna, 686 pri Uradu za delo Cerknica in 474 pri Uradu za delo Logatec. V primerjavi s podatki izpred pol leta se je število brezposlenih povsod zmanjšalo za okrog 100 oseb. vencija za samozaposlitev sicer znaša 4500 evrov (bruto), prejemniki pa morajo samozaposlitev ohraniti najmanj dve leti, sicer morajo subvencijo vrniti. Temu

gre pripisati dejstvo, da v pogodbenem roku samozaposlitev ohrani ve~ kot 80 odstotkov prejemnikov, najmanj tri leta nekaj ~ ez 50, nato pa odstotek pade.

Za delodajalca je takšen na~ in kamufliranja rednega delovnega razmerja zelo priro~ en, saj prenese celotno breme pla~ evanja socialnih prispevkov na delavca, »sam pa si poleg tega opere roke, kar se ti~ e odgovornosti do delavca iz naslova socialnega zavarovanja.« Na ministrstvu za delo bodo zaradi opozoril sindikatov, da se ta institut zlorablja za

Leto

Urad za delo Postojna Urad za delo Cerknica

Urad za delo Logatec

2009

41

49

30

2010

31

22

33

2011 (januar–junij)

41

34

32

Vir: Zavod RS za zaposlovanje

Sestavine Raging Bull-a so: Cassia, odlična sestavina, ki poveča pretok krvi v genitalne predele in s tem poveča spolno funkcijo in zdravi impotenco. Panax ginseng, po tradicionalni kitajski medicini Panax Ginseng izboljša Yang energijo, izboljša krvni obtok, poveča dotok krvi, revitalizira in pomaga pri okrevanju po bolezni in stimulira telo. Koromač, rastlina trajnica, ki raste tudi v zelenjavnih vrtovih. Je privlačna in vonj je svež, nekoliko podobna janežu. Grki so uporabljali koromač pri izboljšanju spolnosti. Med Dionizovimi festivali so koromačeve liste nosili kot krone, listi in semena pa so bili obravnavani kot dober afrodizijak. Glede na Kamasutro je sveži sok iz koromača zmešanega z mlekom dober afrodizijak. Hinduisti uporabaljajo koromač v tradicionalnem receptu za poživitev spolnih funkcij, koromačeva juha pa je priljubljena kot spolno poživilo v sredozemskem območju. Astragalus, podobno kot ginseng, je tudi Astragalus avtohtona rastlina na azijski celini. Tradicionalno se uporablja kot energetski tonik v tradicionalni kitajski medicini, kjer se že stoletja uporablja za varen način zdravljenja številnih tegob. Astragalus se šteje tudi kot naravni substitut zdravilom kot sta Viagra ali Cialis. Znano je, da ima močan vpliv na spolne funkcije in se lahko izkaže tudi kot učinkovit recept za zdravljenje impotence. Ima tudi pozitiven učinek na imunski sistem, pomaga telesu pri borbi z infekcijami in telo očiščuje toksinov. Nekatere študije celo nakazujejo na sposobnost Astralagusa pri stabiliziranju krvnega tlaka in normaliziranje sladkorja v krvi. Vsebuje tudi vir pomembnih antioksidantov in igra pomembno vlogo pri borbi telesa s prostimi radikali. Guarana izhaja iz Brazilije, njena semena pa so zeliščni stimulans, podoben kofeinu, le da je 2,5 krat močnejši od kofeina, ki ga najdemo v kavi , čaju ali energijskih pijačah. Od kofeina se razlikuje tudi v tem, da se zelo počasi sprošča. To je zaradi tega, ker so semena mastna in niso topna v vodi. Tako jih telo počasneje absorbira. Rezultat je dolgo trajajoče energijsko poživilo. Cayenne je zelo močan stimulans brez omamnih učinkov, uporablja pa se predvsem kot začimba. Uporablja se v primerih slabosti, blagodejno pa vpliva tako na srce, kot tudi ožilje. Zelo je koristen pri zdravljenju posledic kroničnega alkoholizma, sej skrči razširjene žile. Dodaja se velikim zdravilom, ima namreč neprimerljive lastnosti pri zaščiti pred boleznimi. Uporablja se v obliki tablet ali praška .

Način pošiljanja ?

1.) Navadno pošiljanje (poštar pošiljko prinese domov)

2.) Poštno ležeče (100 % Anonimno, osebni prevzem)

MNENJA SLOVENSKIH UPORABNIKOV Romantik- Popolnoma slučajno sem naletel na vaš oglas! Nikoli nisem imel kakih posebnih težav z erekcijo… vsaj tako sem mislil… Naročil sem jo, kar tako, za hec. Poročen sem že dolgo, in v tem času se človek drug drugega, nekako navadi… mislil sem, mogoče bo to nekaj novega… Zato pa sem naročil nekaj tabletk, pa tudi niso pretirano drage… Takoj, ko sem jih prejel, sem odprl škatlico, presenečen, kako lično so zapakirane sem eno vzel, kar na poti domov. Ni minilo dolgo, mogoče kako urico, ko sem začutil, nekako toplino, prav prijetno mi je bilo. Sedel sem za računalnikom, žena pa je bila v kuhinji. Stopil sem v kuhinjo, ko je ravno pomivala posodo, nežno sem se je dotaknil in povem vam… lepo… nisva šla nikamor… lahko si zamislite, trajalo je in trajalo, gledal sem njene oči…kar sijale so, to me je še bolj razvnelo. Po kakih pol ure, se je odmaknila, popila kozarec vode in me peljala v spalnico… tam pa še enkrat vse! Od začetka… Prijetno utrujena sva zaspala v objemu, zjutraj sem imel sveže zlikano srajco in hlače, na mizi pa se je kadila kavica… točno taka kot jo imam najraje… V slovo, ko sva šla v službo sem dobil spet poljubček… bil je lep dan… Hvala za vašo tabletko, nič mi ni škodovala, ni predraga in naročil bi jih še štiri! (za vsak slučaj ) Zoro- Sem v najboljših letih, štejem 34 let, z erekcijo nekako do lani nisem imel nobenih težav, nekako, bi lahko rekel čez noč so se začele težave, moj korenjak ni in ni hotel otrdeti in tudi tista boga erekcija je hitro pošla, sicer sem se naročil pri urologu, pa vendar preko zdravstva čakaš in čakaš (saj če odpreš denarnico si takoj na vrsti, tako je naše zdravstvo) in za ta čas sem moral nekaj narediti, saj me je morala že močno načela. Brskal sem po raznih forumih in naletel na Raging bull, ker seveda ne moreš nabaviti mačka v žaklju sem seveda prebral vse prispevke uporabnikov, zanimivo sem si rekel, nobenega negativnega mnenja in sem naročil. Ko sem jo pogoltnil, me je nekako po dvajsetih minutah oblil vroč občutek, nos se mi je zamašil, tudi usta mi je osušilo (nič ne de pa malce spiješ),ampak ljudje EREKCIJA pa nora, trd kot kamen, neverjetno, navdušem sem kot ne vem kaj, spet lahko normalno funkcioniram in mi spolnost ne pomeni več umikanje ampak popoln užitek. Možakarji toplo priporočam.

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Naravna zdravila d.o.o., Vrtnarija 6 a, 1360 Vrhnika

Modra tabletka Raging Bull - naravna Viagra nudi rezultate, ki bodo navdušili vsakega moškega. Sestavljena je iz kombinacije najboljših naravnih in učinkovitih zelišč in kar je najpomembneje, kombinacija zelišč omogoča izredno aktivno formulo brez stranskih učinkov.


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  16  9. september 2011



Aktualno v regiji

str 

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 9. september 2011

Nova priloŞnost za osipnike Na Šolskem centru Postojna izredno izobraŞevanje za tiste, ki niso uspeli redno zaklju~ iti srednje ťole  Veronika Rupnik @enko Postojna, 31. avgust – Na Šolskem centru Postojna v letoťnjem ťolskem letu uvajajo novost, izredno izobraŞevanje za dijake. Vsem, ki so na poti pridobitve formalne izobrazbe naleteli na teŞave in ťolanje pred~ asno opustili, Şelijo na ta na~ in omogo~ iti, da uspeťno zaklju~ ijo srednjo ťolo. Vpis bo potekal v mesecu septembru. Vsako leto je zlasti na poklicnih in strokovnih ťolah nekaj odstotkov u~ encev, ki Şal iz-

stopijo iz rednega izobraŞevanja. Ko ~ ez leto ali dve ugotovijo, da bi bilo dobro zaklju~ iti ťolo, prihajajo nazaj in se zanimajo za moŞnosti, je razloge za uvedbo izrednega izobraŞevanja pojasnila Helena Posega Dolenc, direktorica Šolskega centra. Sluťatelji se bodo lahko vpisali v programe strojni in ekonomski tehnik, tehnik ra~ unalniťtva, oblikovalec kovin – orodjar in avtoserviser.

Dva na~ ina IzobraŞevanje bo potekalo na dva na~ ina: bodisi kot organizirano izobraŞevanje s predavanji in izpiti bodisi kot samoizobraŞevanje z organiziranimi ali individualnimi konzultacijami. V zadnjo obliko izobraŞevanja se lahko vklju~ ijo tisti kandidati, ki so Şe posluťali posamezen izobraŞevalni program, kar izkazujejo z ustrezno javno veljavno listino (spri~ evalo in/ali obvestilo

o uspehu), a ga niso uspeťno zaklju~ ili.

nistrstva za ťolstvo, ki sofinancira ťolnine v viťini 90 odstotkov. Vsem takťnim kandidatom bomo pomagali z ustreznimi Status ali sofinanciranje ťolnin obrazci in napotki, dodaja Dolores Keť. Šolnine se bodo sicer Vsem kandidatom bomo zagibale med 900 in 980 evrov. gotovili status dijaka, ~ e bodo Kandidati, ki se bodo vpisali v izpolnjevali zakonske predpise program samoizobraŞevanja, pa – ne bodo prijavljeni na zavodu bodo pla~ ali vpisnino v viťini 85 za zaposlovanje kot iskalci zaevrov in vsak izpit posebej, pri poslitve in ne bodo starejťi od ~ emer se cena izpita dolo~ a na 26 let. Starejťi od 25 let pa se osnovi ťtevila kreditnih to~ k (ena bodo lahko prijavili na razpis mi- KT je 20 evrov).

Supervizor: Najve~ gradbincem Notranjske ob~ ine dale~ najve~ denarja namenijo gradbincem – V vrhu tudi prevozniki, elektrodistribucijske druŞbe in javna komunalna podjetja S pomo~ jo nove spletne aplikacije znesek Komisije za prepre~ evanje korupcije Ob~ ina Supervizor, ki spremlja izdatke javnih Ob~ ina Postojna 71.425.572,68 institucij, smo preverili, kdo je v zadnjih 54.354.028,08 letih najve~ zasluŞil na ra~ un poslov z Ob~ ina Cerknica notranjskimi ob~ inami. Ob~ ini Postojna 47.578.990,13 in Pivka sta najve~ pla~ ali Primorju Ob~ ina Logatec (prva 7,3 milijone, druga 3,8 milijona), v Ob~ ina Pivka 34.485.914,26 ob~ ini Cerknica je bil najve~ ji prejemnik 16.929.404,55 Javno podjetje Komunala Cerknica (14 Ob~ ina Loťka dolina milijonov), prav tako v ob~ ini Loťka 10.541.882,75 Ob~ ina Bloke dolina (4,6 milijona), v logaťki ob~ ini Komunalno podjetje Logatec (6,6 Vir: Komisija za prepre~ evanje korupcije milijona), iz prora~ una ob~ ine Bloke pa je najve~ denarja ťlo gradbenemu vljanje Stanovanjska. Tudi v Grafist, Marc in Grafit, prav tako podjetju Grafit (3,2 milijona). nadaljevanju je med prejemni- Hypo leasing, Avrigo, Komus, ki veliko gradbenih in inŞenirElektro Primorska, Kovod in LPC Med prvo deseterico je v vseh skih podjetij, veliko pa so na Pivka. ob~ inah sicer najve~ gradbera~ un sodelovanja z ob~ ino zaV ob~ ini Cerknica je med prnih podjetij. V ob~ ini Postojna sluŞili tudi nekateri samostojvimi desetimi ve~ gradbincev. tako na drugem mestu, takoj ni podjetniki, denimo postojnMed najve~ jimi prejemniki so za Primorjem, izstopa podjeska gradbinca Peter Pangerc in tudi prevoznik Integral Notranjtje Valtel, ki je v ob~ ini gradiBesim Hajdari, Silvester ^uk, ki ska, Agrarna skupnost Dolenja lo ťirokopasovno omreŞje, na vas, Gasilska zveza Cerknica, skrbi za ozvo~ evanje prireditretjem pa ťe en gradbinec, tev, in avtoprevoznik Frelih, ~ e finan~ na druŞba Afaktor, Elektro CPK. Med prvimi desetimi so ťe omenimo le tiste s. p.-je, ki so Ljubljana in inŞenirska druŞba javno podjetje Kovod, podjetje v zadnjih osmih letih v poslih Strix. Zanimivo pa je enajsto Komus, Lesnina inŞeniring, Av- z ob~ ino zasluŞili ve~ kot 300 mesto Mesarstva Blatnik Ljurigo, Gasilska zveza Postojna, bljana, ki je julija 2009 in 2010 tiso~ evrov. Elektro Primorska, gradbeno ter avgusta 2011 zasluŞilo 388 Tudi v ob~ ini Pivka so med podjetje Marc, Športna zveza prvo deseterico poleg Primorja tiso~ evrov. Postojna in podjetje za upragradbena podjetja Kopko, CPK, V Logatcu je med prvo de-

ĹĄtevilo prejemnikov 1433 1119 1153 1192 528 477

seterico ve~ gradbenih podjetij, Şupnijski MiklavŞev vrtec in druŞba Petrol. Med prvo deseterico je tudi prevoznik Franci Oblak. V Ob~ ini Loťka dolina je v vrhu ve~ gradbenih podjetij, Integral Notranjska, Gasilska zveza Loťka dolina in druŞba Afaktor, ~ e izpostavimo ve~ je prejemnike. V ob~ ini Bloke pa je za najve~ jim prejemnikom Grafitom na drugem mestu druŞba Demira, na tretjem pa SCT v ste~ aju. V vrhu so ťe avtoprevozniťtvo Vojko Klan~ ar, JP Komunala Cerknica in Gradiť~ e v ste~ aju.vrŞ

O novi moŞnosti obveť~ amo vse, ki so bili v preteklosti dijaki ŠCP, pa se jim je na poti ťolanja kaj zalomilo, hkrati obveť~ amo tudi delodajalce in ťirťo javnost, je ťe povedala Posega Dolen~ eva in potencialne kandidate povabila, da se oglasijo na ťoli, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Dodajmo, da dokon~ anje srednje ťole omogo~ a tudi Ljudska univerza Postojna, ki pa ponuja le redno izobraŞevanje.

Po pomo~ na [ent Srediť~ e za psihosocialno rehabilitacijo je svoja vrata odprlo tudi v Postojni Na obmo~ ju notranjsko-kraťke regije je druťtvo Šent, Slovensko zdruŞenje za duťevno zdravje, za~ elo izvajati svoje programe tudi v Postojni. Namenjeni so osebam s teŞavami v duťevnem zdravju, njihovim svojcem in ostali zainteresirani javnosti. V Postojni izvajajo program psihosocialne rehabilitacije (PSR), jeseni pa naj bi za~ eli z izvajanjem programa socialne vklju~ enosti. Šentovi programi predstavljajo dopolnitev javne sluŞbe socialnega varstva na podro~ ju pomo~ i za osebe s teŞavami v duťevnem zdravju in njihove svojce. V program psihosocialne rehabilitacije se lahko vklju~ i vsakdo, ki Şeli izboljťati svojo problematiko, da sprejme in nadgradi situacijo, v kateri se je znaťel, a doslej ni vedel, kako za~ eti ali na koga se obrniti po nasvet. Šent z razli~ nimi aktivnostmi skrbi za kakovostno in kreativno preŞivljanje prostega ~ asa uporabnikov naťih programov. Srediť~ e za PSR Postojna je zasnovano tako, da posamezniku nudimo razli~ ne moŞnosti vklju~ evanja. Na voljo smo uporabnikom za individualne, razbremenilne in svetovalne razgovore. Z razli~ nimi vsebinami, aktivnostmi in delavnicami se skuťamo pribliŞati dejanskim potrebam uporabnikov, pove Anamarija Samec, strokovna delavka. Program se izvaja v skupini in individualno, odvisno od Şelj, potreb in zmoŞnosti

Ve~ informacij o aktivnostih, urniku in njegovih spremembah na tel. ťtevilki 030 324 396 ali spletni strani, www.sent.si. uporabnikov. Za ohranjanje in pridobitev veť~ in ter kakovostno preŞivljanje ~ asa izvajamo razli~ ne dejavnosti, kot so delavnice komunikacijskih in socialnih veť~ in, skupine za samopomo~ , izobraŞevalne delavnice, ustvarjalne in prosto~ asne delavnice, izleti, pohodi, predavanja in izobraŞevanja, obiski razstav, prireditev. Še vedno pa smo odprti za predloge in potrebe sodelujo~ ih, zainteresiranih prostovoljcev in uporabnikov, dodaja Sam~ eva. V postojnskem srediť~ u na Ljudski univerzi, v prvem nadstropju, za PSR uporabnikom tedensko prilagajajo urnik. Na srediť~ u so vsak delovnik med 10. in 14. uro, po predhodnem dogovoru pa so moŞni individualni informativni, svetovalni in razbremenilni razgovori. Sodelovanje v programu psihosocialne rehabilitacije je prostovoljno in brezpla~ no.b~ 

Vlomilci na delu

Postojna – Prve tri tedne v avgustu so na obmo~ ju policijske postaje (PP) Postojna zabeleŞili kar devet vlomov, predvsem v trgovine in druge poslovne objekte. Vsa kazniva dejanja so v fazi preiskave, odgovarjajo na Policijski upravi (PU) Koper, pod okrilje katere po novem sodi PP Postojna, in zavra~ ajo namige, da bi bili vlomilci tako mnoŞi~ no na delu, ker se po ukinitvi policijske uprave v Postojni po~ utijo varneje.

ŠRQTVPKRCTM2QUVQLPC VGN YYYRK\\CEWMUK

9(ý28*2'1,3218'%,6,/$+.22*/('$7(1$ 1$â,,17(51(71,675$1,KWWSZZZREQRYDVL Gradbeni center Logatec WHOP HPDLOORJDWHF#REQRYDVL

Gradbeni center Lesno Brdo WHOP HPDLOOHVQREUGR#REQRYDVL

PP Postojna je v lanskem polletnem obdobju obravnavala 78 vlomov, letos pa 71, kar pomeni, da je bilo vlomov celo nekaj manj. Res pa je, da so se letos pojavljali v dolo~ enih intervalih, in sicer v za~ etku leta, v za~ etku prvega tromese~ ja, pove~ anje pa beleŞimo tudi sedaj, v ~ asu turisti~ ne sezone, nam je pojasnila tiskovna predstavnica PU Koper Anita Leskovec in poudarila, da tudi sicer na postojnskem niso zaznali ve~ jih odstopanj drugih prekrťkov ali kaznivih dejanj. Ponovno moramo poudariti, da zdruŞitev uprav Koper in Postojna ni posegala na podro~ je delovanja policijskih postaj. Tako tudi PP Postojna v primerjavi s prejťnjim letom ne razpolaga z manj policisti, temve~  sta po 15. juliju dva ve~ , je ťe dodala.vrŞ


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011

Aktualno v regiji

Streljali so s fra~ ami

O koronarnih boleznih in bolnikih

Po tekmovanju v streljanju s fra~ ami 22. oktobra še na Martinov pohod

 Petra Tr~ ek

Z zdravstvenimi delavci, predstavniki izobraževalnih ustanov in nevladnimi organizacijami o bolezni in bolnikih

Sveti Vid nad Cerknico, 3. september – Na ^ohovem pri Svetem Vidu v hribih nad Cerknico smo Slovenci že tretje leto zapored dobili državne prvake v streljanju s fra~ o. Tekmovanja so se spomnili ~ lani Društva ljubiteljev narave Vidovski hribi, iz leta v leto pa na njem sodeluje vse ve~  tekmovalcev.

javnike tveganja. Z rehabilitacijsko vadbo bodo za~ eli oktobra. Kot pravi Jenko, na okroglo mizo in k v~ lanitvi v društvo vabijo ljudi iz cele notranjsko-kraške regije. Koronarno društvo 24. septembra pripravlja tudi pohod po Sr~ kovi poti. Na petkilomesameznika v zdravstvenem sistrsko pot bodo izpred spomintemu in njegova skrb za lastno skega obeležja na Ma~ kovcu pri zdravje.« Obenem bo društvo predstavilo svojo dejavnost. Želi- Ravbarkomandi med Postojno jo si namre~ , da bi se v rehabili- in Planino krenili ob 10. uri. Potacijske skupine, kjer vadijo pod hod bo dolg najve~ uro in pol vodstvom strokovno usposoblje- in je primeren za vsakogar. Pred za~ etkom pa bodo zdravstveni nih vaditeljev, vklju~ ilo ~ im ve~  delavci merili pritisk ter nivo holjudi, ki okrevajo po koronarni lesterola in krvnega sladkorja. bolezni ali imajo povišane de-

Postojna – Koronarno društvo Postojna 16. septembra pripravlja okroglo mizo z naslovom Problem koronarne bolezni in bolnikov. K sodelovanju so povabili zdravstvene delavce, predstavnike izobraževalnih ustanov in nevladnih organizacij ter predstavnike ob~ in iz regije. »Želimo si, da bi s svojimi vprašanji sodelovalo tudi ~ im ve~ bolnikov, ljudi z dejavniki tveganja za koronarne bolezni in ostalih,« pravi podpredsednik društva Matija Jenko.

FOTO: P ETR A TR ^EK

V finalu se je 19 tekovalcev pomerilo v štirih disciplinah, v streljanju s pastirsko in vidovsko fra~ o ter letos prvi~ tudi v streljanju z viteško fra~ o na 40 metrov oddaljeno tar~ o ter v fra~ a biatlonu, na katerem so morali prete~ i 540 metrov in vmes štirikrat streljati s športno fra~ o. »Prvi~ se je zgodilo, da so tri prva mesta zasedli doma~ ini, kar me je zelo razveselilo,« je povedal tajnik društva Franc Tekavec. Z vidovsko fra~ o je bil najboljši Janoš Purkart, na viteški Aljaž Rupar, oba iz Raven pri Svetem Vidu, v biatlonu je blestel Brane Klan~ ar iz Kremence pri Cajnarjih, na pastirski fra~ i in v skupnem seštevku pa je zmagal Maribor~ an Milorad Popovi~ . V finale so se tekmovalci



Notranjsko-kraške novice    petek, 9. september 2011

 Petra Tr~ ek

str 

uvrš~ ali na dveh predtekmovanjih, na katerih je sodelovalo 50 ljudi iz vseh koncev Slovenije. Med njimi so bile tudi ženske. »Zanimivo, ampak ženske so obi~ ajno najboljše pri streljanju z veliko fra~ o, moški pa z malo,« še pravi Tekavec. Zanimanja za fra~ o je vedno ve~ , tako med tekmovalci kot med gledalci, ki jih je bilo letos na ^ohovem precej ve~ kot leto prej. Zanimivo tekmovanje pa si

je ogledal tudi cerkniški župan Marko Rupar. 22. oktobra pa Društvo ljubiteljev narave Vidovski hribi pripravlja osemkilometrski Martinov pohod po Vidovskih hribih. Krenili bodo od Svetega Vida prek Kranj~ do Kotla in ^ohovega, spotoma pa se bodo ustavili na petih postajah, na katerih se bo lahko kaj pojedlo in popilo. Ve~  informacij o pohodu dobite na telefonski številki 041 689 755.

Okrogla miza bo v sejni dvorani Zdravstvenega doma Postojna, za~ ela se bo ob 17. uri. Jenko pri~ akuje, da se bo razprava dotaknila številnih tem, ki zanimajo koronarne bolnike: odnos do koronarnih bolezni, zdrava prehrana, rehabilitacija v zdraviliš~ ih. »Predvsem pa nas zanima položaj in po~ utje po-

5. festival vojaške zgodovine  Alenka Bev~ i~ 

Park vojaške zgodovine deluje že pet let – Glavni dogodek na festivalu bo odprtje prenovljene podmornice ci in podmorni~ arstvu v Sloveniji. Festival se bo za~ el v petek ob 19.30 z okroglo mizo z naslovom »Slovenci in podmorni~ arstvo«. Na njej bodo o svojih doživetjih in spominih spregovorili slovenski ~ astniki in vojaki iz Društva podmorni~ arjev, ki deluje v okviru Zveze slovenskih ~ astnikov, ki so služili na podmornicah. Sobotni program se bo za~ el že ob 10. uri dopoldne z vodenimi ogledi utrdbe Alpskega zidu na Primožu, predstavitvijo plasti~ nega maketarstva in paintball turFestival vojaške zgodovine bo že nirjem, ob 18. uri pa bodo odprli tretja ve~ ja prireditve, ki jo bodo razstavo o podmorni~ arstvu, ki jo je pripravil Pomorski muzej Serletos pripravili v Parku vojaške zgodovine, saj so slovesno obe- geja Mašere iz Pirana. »Razstava prikazuje podmornice v ~ asu ležili 20-letnico slovenske osamosvojitve in prihod podmornice Jugoslavije in tudi podmornico, ki jo imamo pri nas ter slovenske v Pivko. Na tokratnem festivalu, podmorni~ arje,« je povedal Janko ki sovpada tudi s 5. obletnico odprtja parka, bodo osrednjo po- Boštjan~ i~ iz Parka vojaške zgozornost namenili prav podmorni- dovine. Najbolj pestro pa bo nePivka, 16.–18. september – Park vojaške zgodovine sredi septembra praznuje že 5. obletnico delovanja. Od za~ etka delovanja do danes so ponudbo za ljubitelje in poznavalce dogodkov iz vojaške preteklosti naših krajev že mo~ no razširili, vsako leto pa organizirajo tudi festival vojaške zgodovine. Ta bo letos v znamenju slovesnega odprtja podmornice, ki so jo obnovili v poletnem ~ asu.

ZBIRAMO NAROÈILA ZA KROMPIR za OZIMNICO!

nje! a r i k pa 10 kg

V A B L J E N I

deljsko dogajanje, ki se bo prav tako za~ elo ob 10. uri. Obiskovalci si bodo prav tako lahko ogledali utrdbe na Primožu in predstavitev maketarstva, pripravili bodo sejem militarij in doma~ ih izdelkov, vožnjo z oklepniki Slovenske vojske Svarun, predstavitev sodobne potapljaške opreme 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske, predstavitev kratkega filma o podmorni~ arstvu in Slovencih ter uprizoritev igre Oklep ‘91 v izvedbi kulturnozgodovinskega društva Triglav. Na sejmu bo sodelovala tudi ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim). Obiskovalci bodo pod strokovnim vodstvom lahko preizkusili oživljanje in spregovorili o delavnicah projekta za otroke in odrasle. Ob 15. uri pa bo osrednja slovesnost ob odprtju podmornice.

O LJE N NOV NO E R V P GOVI TR

UGODNO! V vseh živilskih trgovinah KGZ Krpan z.o.o.

Oddamo lokal v centru Cerknice. Inf. na tel.št.: 041 716 741


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011



Aktualno v regiji

str 

Notranjsko-kraške novice    petek, 9. september 2011

Njuno poslanstvo je ozaveš~ati in pomagati

 Barbara ^epirlo

S projektom ozavestiti mlade o pravilni skrbi za življenje – Osnovno vodilo je biti ~ lovek z veliko za~ etnico

Koliko ~ asa deluje Društvo Vita in s kakšnim osnovnim namenom ste ga ustanovili? Lili: Društvo smo ustanovili pred petimi leti z namenom izobraževati vse starostne skupine na podro~ ju pomo~ i sebi in so~ loveku na razli~ ne na~ ine, od preventivnega in samozaš~ itnega vedenja, sprejemanja druga~ nosti, ekološke osveš~ enosti pa vse do naravnih metod. In iz vsega tega so se in se še »rojevajo« projekti, ki jim je skupna pomo~ sebi in drugim. Ob tem želim poudariti, da projekt za u~ ence izvajamo skupaj z gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Pal~ je, saj sva avtorja projekta aktivna gasilca v tem društvu, ki ima izreden posluh za mlade.

Koliko truda in dela vlagata v ta projekt in ostale aktivnosti? Lili: To delo je na~ in življenja, je poslanstvo, ki ga lahko opravljaš le, ~ e imaš rad ljudi, jih sprejemaš takšne, kot so, jim res želiš prenašati svoje znanje in jim pomagati. Duško: Sto-odstotno moraš biti pri tem. Veste, najine delavnice se ne kon~ ajo, ko zazvoni šolski zvonec in se ura kon~ a, saj imajo u~ enci najini telefonski številki in naju velikokrat pokli~ ejo izven šolskega ~ asa, ko se želijo pogovoriti o svojih problemih in tudi uspehih. Lili: To pa je dober pokazatelj, da najine delavnice dosegajo svoj namen, da naju u~ enci sprejemajo in nama zaupajo.

Lili Primc in Duška Goji}a pri delu najbolj osre~ uje to, da lahko teoreti~ na znanja iz u~ benikov s svojimi sodelavci prikažeta še prakti~ no. Odzivi na vajino delo so, tako slišim, odli~ ni. Mladi se vse pogosteje zatekajo k vama po pomo~ in nasvete. To vama gotovo daje nov zagon in motivacijo za naprej. Kako sprejemata vse te pozitivne odzive? Lili: Res so prijetni ob~ utki, ko poslušava in bereva samo pozitivne ocene najinega dela. Najlepše pa je, ko vidiva, kako pozitivno delujejo najine delavnice na u~ ence, ki veljajo za problemati~ ne. Ugotavljava, da problemati~ nih otrok pravzaprav ni. Vse je odvisno samo od ustreznega pristopa k ta-

kšnemu otroku. Nemalokrat se ravno v tistem otroku, ki ho~ e izstopati, skriva otrok, ki si želi pozornost, pozornost, ki nima zveze z materialnimi dobrinami, pa~ pa z razumevanjem in s toplo besedo. Duško: Veseli naju, ker najino delo podpirajo vsi, ki so prepoznali koristi projekta in poznajo najin na~ in dela. Na eni strani vzgajata mladino, na drugi pa želita v projekt vklju~ iti tudi starejšo generacijo. Kako je slednja pripravljena in kako sprejema takšna prakti~ na znanja, ki so

FOTO: OSE B NI A R H IV

V okviru društva sta na noge postavila projekt Pomagajmo (sebi in drugim), v katerega so vklju~ ene osnovne šole na pivškem že tretje šolsko leto. Z njim namre~ mlade osveš~ ata v prakti~ nih znanjih iz prve pomo~ i in o požarni varnosti. To je le del aktivnosti, projekt je namre~ veliko ve~ kot to, kajne? Duško: Res je. Z izvajanjem projekta smo pri~ eli najprej kot gasilci PGD Pal~ je, ker pa je vsebina projekta presegla dejav-

mišljata, da bi projekt v prihodnje nadgradila? Duško: Seveda, to je za naju veliko priznanje. Res sva bila presene~ ena, ko so naju marca poklicali iz Urada predsednika države in ministrstva za šolstvo in naju povabili na obisk. Projekt sva že nadgradila s krožkom IMEJMO SE LEPO, ki ga bova v letošnjem šolskem letu izvajala na OŠ Pivka in Košana. Ob~ ina Pivka, ki naše delo vseskozi podpira, je zanj namenila 2500 evrov. Za sodelovanje pa smo se dogovorili še z nekaterimi drugimi šolami izven pivške ob~ ine.

nost gasilcev, ga zdaj izvajamo kot društvo Vita in gasilci Pal~ je. Bistvo projekta je na preprost na~ in u~ ence spodbujati k samozaš~ itnemu in preventivnemu vedenju doma, v naravi, med prijatelji, v šoli in družbi, na podro~ ju cestno-prometne, požarne in splošne varnosti, ~ e pa že pride do nezgode, nenadne obolelosti ali druge krizne situacije, da znajo pravilno reagirati. U~ imo jih improvizacije pri prvi pomo~ i za »doma~ o uporabo«. Pogovarjamo se o ekologiji, pomenu dobrih medsebojnih odnosov, pomenu pomo~ i so~ loveku in pomenu zdravega življenjskega sloga, pa o varnosti v naravi, ukrepih med naravnimi nesre~ ami in še o marsi~ em za lepše in varnejše življenje. Skratka, posebnost projekta je, da nudi širok spekter znanj za življenje. Vsako leto maja, ob zaklju~ ku šolskega leta, pripravimo prikazno vajo in z zadovoljstvom lahko poveva, da pri tem sodelujemo gasilci iz PGD Pal~ je in drugi gasilci, Policijska postaja Postojna, Klub vodnikov reševalnih psov Postojna in reševalec NMP iz Postojne, saj ima za naše delo posluh tudi direktorica zdravstvenega doma Postojna, dr. Irena Vatovec Progar.

FOTO: OSEBNI ARHIV

Lili Primc in Duško Goji} sta avtorja projekta Pomagajmo (sebi in drugim), ki ga po osnovnih šolah na pivškem izvajata že tretje leto v okviru Društva Vita iz Pivke. S projektom želita avtorja, tudi prostovoljna gasilca, mladim ponuditi koristno znanje o preventivnem samozaš~ itnem vedenju, prepoznavanju cestne, požarne in splošne varnosti ter vsem osvestiti pozitiven odnos do narave. Vsebinsko projekt, ki se je med šolarji dobro prijel, podpirata ministrstvo za šolstvo in šport ter predsednik države, tudi zato, sta soglasna avtorja, ker je veliko poudarka na okrnjenih medsebojnih odnosih in sprejemanju druga~ nosti ne glede na spol, izobrazbo, versko prepri~ anje, narodnost, barvo kože, socialni položaj, politi~ no prepri~ anje ali izobrazbo. Za ekipo, ki se v okviru projekta ukvarja še z ostalimi delavnicami, je pomembno, da si ^lovek.

Na zaklju~ ni vaji konec minulega šolskega leta so u~ enci OŠ Košana pokazali temeljne postopke oživljanja, ki so jih z avtorjema usvajali ~ ez leto.

jih nekateri že zanemarili ali nanje pozabili? Lili: Skozi svoje delo sva ugotovila, da je veliko ljudi, ne glede na starost, izobrazbo ali socialni položaj, premalo seznanjenih s preventivnim in samozaš~ itnim vedenjem oziroma usposobljenih za pomo~ sebi in najbližjim v primeru krizne situacije. Vsi, ki imajo vozniške izpite, so se osnov prve pomo~ i u~ ili v sklopu avto šole, vendar tega znanja ve~ ina ne obnavlja in zato ne zna ustrezno ukrepati, ko je to potrebno. Žal se (pre)ve~ krat sre~ ujemo s prav neverjetnimi ukrepi ljudi, ki v krizni situaciji reagirajo zgolj nagonsko in s tem velikokrat napa~ no. S takšnim vedenjem pa v glavnem škodijo osebi, ki je potrebna pomo~ i, ni pa malo primerov, ko z nepravilnim ukrepanjem škodujejo tudi sebi. Pri tem poudarjamo, da za pomo~ ni pomembna formalna izobrazba, pa~ pa sr~ nost in znanje. Ravno zaradi vseh teh ugotovitev in pobud s strani odraslih smo se odlo~ ili in pripravili delavnice tudi za dijake, študente, brezposelne, upokojence in zaposlene, ki jih bomo od oktobra dalje izvajali v Postojni, Pivki in Košani, za zaklju~ ene skupine in po dogovoru tudi v drugih krajih Slovenije. Duško: Zainteresirani lahko ve~ o tem preberejo na naši spletni strani www.drustvo-vita-pivka.com, kjer si lahko pogledajo tudi pisma podpore, reference in še veliko drugega. Nedvomno sta zadovoljna, da projekt vsebinsko podpirata ministrstvo za šolstvo in šport ter predsednik republike. Raz-

Nazadnje sta svoj projekt razširila še na živali – konje. Povezala sta se z jahalno šolo v Trnju. Kako sodelujete? Duško: Jahalna šola islandski konji Trnje je za naju prav prijetna izkušnja, saj njena lastnika Lise Pedersen Pavši~ in Zvone Pavši~ predano in z veliko ljubezni vzgajata mlade in tudi starejše jaha~ e, ki jim želita posredovati tudi znanje iz našega projekta. To in njun odnos do živali je prav tisto, kar naju je prepri~ alo za sodelovanje. Na svojih delavnicah, s katerimi ponovno za~ nete jeseni, poudarjata, da je potrebno biti ^lovek z veliko za~ etnico. Kako si razlagata tega ~ loveka in kakšen je? Lili: To je pa ~ isto preprosto. ^lovek z veliko za~ etnico je oseba, ki spoštuje vse ljudi, živali in naravo, dela dobro, ~ e ne more dobro, pa vsaj ne škodi, je strpen in nekonflikten, sprejema druga~ nost in spoštuje enakost, kar pomeni, da za sprejemanje so~ loveka niso pomembni spol, izobrazba, versko prepri~ anje, narodnost, barva kože, telesne posebnosti, socialni položaj ali politi~ no prepri~ anje, pa~ pa le osebnost in to, da je ^lovek. In tako je krog sklenjen. Najve~ ja želja ekipe projekta Pomagajmo (sebi in drugim) je ... Duško: Izobraziti dodatne mentorje projekta. Pri tem pa ni pogoj formalna izobrazba, pa~ pa sr~ nost in predanost prenašanju znanja iz projekta. Pa seveda, razširiti projekt na vse šole, saj imajo vsi otroci pravico do tovrstnega znanja. Verjameva namre~ , da je najin projekt kamen~ ek tudi v mozaiku boljših medsebojnih odnosov in ne le preventivnega in samozaš~ itnega vedenja. Lili: Ob koncu bi dodala še naslednje; toplo nama je pri srcu, ko v povezavi s projektom sre~ ujeva ljudi, ki v svojem delu, pa naj bo redno ali prostovoljno, vidijo poslanstvo in ga kot takega tudi opravljajo. Pri tem sva ugotovila, da samo formalna izobrazba ne pomeni veliko, ~ e nisi ^lovek. Sre~ ujeva pa tudi ljudi, teh k sre~ i ni veliko, ki naj bi jih že zaradi dela moralo odlikovati prej omenjeno, izkaže pa se, da so ravno tisti, ki so jim zaupani najranljivejši oziroma ljudje v stiski, v~ asih vse prej kot to. Ampak, midva sva optimista in verjameva v dobro.


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011

Regijske kulturne diagonale



Notranjsko-kraške novice    petek, 9. september 2011

»Pri vas je celo narava bolj naravna ...«

str 

 Veronika Rupnik Ženko

S Škotinjami po deželi tiso~ erih zvezd – »Slovenci niste izgubili stika z naravo«

»V Sloveniji se na prikupen na~ in sodobno združuje s tradicionalnim. Prej sem sre~ ala starejšo gospo z ruto na glavi in oble~ eno letom primerno. Peljala se je s kolesom, za katerega je obesila košaro z zelenjavo. Podoba Slovenije, kakršno sem si predstavljala. Nato pa se je ustavila in se oglasila na mobilni telefon,« je pripovedovala Lynsey. Prijetno presenetila jo je tudi povsem nova hiša naše vodi~ ke z lon~ eno pe~ jo v dnevni sobi. »Nikoli nisem videla ~ esa podobnega,« mi je o prepletu starega z novim dejala Lynsey, ko smo sedli h kosilu po dobrih treh urah potepanja po Menišiji, deželi tiso~ erih zvezd, ki jih, kot pravi naša vodi~ ka Judita Uneti~ , uzreš, ko pogledaš v nebo, svetlobno neonesnaženo. Najprej doma~ a salama in sir, doma~ i žganci, zabeljeni z ocvirki, doma narejeni žlikrofi, polnjeni s suhimi

Spominska fotografija nekoliko druga~ e. kam iz Škotske, kjer medveda lahko sre~ aš samo v živalskem vrtu. Toda to je bil šele za~ etek. Podeželskemu dnevu so sledili še Deviški dan, Poho-

Zelše, 2. september – Kulturno društvo Notranjska je v sodelovanju z JSKD Obmo~ no izpostavo Cerknica v cerkvi Sv. Volbenka v Zelšah tudi letos organiziralo septembrski kulturni ve~ er. Tokrat ga je izvrstno obogatila sopranistka Barbara Camille Tanze, med drugim tudi letošnja finalistka mednarodnega pevskega tekmovanja Festspielstadt Passau. Tanzejeva je skupaj s pianistom Vladimirjem Mlinari}em v zelški cerkvi nastopila prvi~ . Zelški koncertni ve~ er arij in samospevov je bil edinstven, vendar ne samo zaradi vrhunskih izvajalcev, temve~  tudi po vsebini, saj se operni pevci malokrat odlo~ ijo, da bi v enem kosu izvajali pet stavkov, ~ emur so bili pri~ a sicer redki obiskovalci ve~ era. Kot pravita ustvarjalca, tak koncert nastaja dlje ~ asa, saj je od prvotne ideje pa do koncerta potrebnih ve~ mesecev trdega dela. Notranjci tokratne izjemne glasbene priložnosti niso izkoristili v tolikšni meri, kot bi lahko.dš

dniški dan, Morski dan, Kraški dan, Peklenski dan (poimenovan po soteski Pekel, da ne bo pomote) in doživetja gozdov, jam, slapov, morja, solin, Krasa,

kulture, zgodovine ... »Slovenija ima toliko za ponuditi in to na tako majhnem prostoru. Mislim, da se preslabo tržite,« je ocenila Yvonne.

Prejeli smo

Piknik ~ lanov Društev Sožitje Cerknica in Ribnica »Prišli smo zato, ker potrebujemo drug drugega. Ravno ob teh osebah in njihovih starših lahko vidimo, da življenje ni enostavna zadeva. Zato vam želim, da današnje sre~ anje ne bi bil samo dogodek, ampak zaklad, iz katerega bomo ~ rpali ljubezen ter mo~ za sprejemanje in sožitje.« Tako je se je glasil del uvoda v sveto mašo ribniškega dekana mag. Antona Ber~ ana, ki je bila prvi del že šestega tradicionalnega sre~ anja Društev Sožitje Cerknica in Ribnica pri Novi Štifti. Sre~ anje se je nadaljevalo v sproš~ enem vzdušju ob številnih dobrotah in zvokih harmonike.

F OTO : K RISTJA N KOZ IN A

Vicki, Anne, Ashleigh, Lynsey in Yvonne so se po enotedenskem potepanju po Sloveniji strinjale o ne~ em – da je Slovenija veliko bolj zelena, kot so pri~ akovale, in njeni prebivalci z naravo tesneje povezani, kot je to obi~ ajno v nekaterih drugih državah. »Ljudje ste pogumni in podjetni ter imate, vsaj tisti, ki sem vas sre~ ala, spoštljiv odnos do narave,« je dejala Anne Swanson, prepri~ ana, da bi se marsikatera država lahko kaj nau~ ila od Slovenije, ne le obratno, kot obi~ ajno mislimo Slovenci. »Vsi ljudje, ki smo jih sre~ ali, so bili prijazni. Nekdo mi je dejal, da to menda ni ravno zna~ ilno za Slovence, kar me je presenetilo. Nek starejši gospod nas je potem, ko nas je zasa~ il na svojem vrtu, kjer smo si ogledovale sadno drevje, kar povabil, naj poskusimo sadje!« navdušenja ni mogla skriti Lynsey Torrance.

~ ešpljami in še doma~ e kislo mleko. »V izlete vedno vklju~ ujem elemente lokalne kulinarike. Po hrani si zapomniš kraje,« pripomni Bojan Žnidarši~ , direktor Centra za uravnotežen razvoj Vitra Cerknica, ki je v okviru mednarodnega programa Leonardo da Vinci že osmo leto zapored gostil izmenjavo. Sicer pa Žnidarši~ , kot pravi, stremi za tem, da gosti iz tujine pridobijo ~ im ve~ novih znanj in spoznanj, idej in izkušenj. Pri Uneti~ evih smo se okrep~ ali in odpo~ ili, potem ko smo dopoldan preživeli na poti po Medvedovih stopinjah. Medveda nismo sre~ ali, a ne bi bilo prav ni~ nenavadnega, ~ e bi ga. »Podnevi bi po tej poti mogo~ e še šla sama, ampak bi krepko pazila,« je pomislila Uneti~ eva, sicer ~ lanica Turisti~ nega društva Menišija. »Ko zapade sneg, so vse povsod stopinje, ki dokazujejo, da je tukaj medvedov res veliko. Ljudje si ne upamo ve~ niti ven iz hiš. Ker se medvedi gibljejo zjutraj in zve~ er, ko iš~ ejo hrano, otroci pa gredo prav takrat v šolo, je bojazen še ve~ ja,« je pripovedovala za~ udenim obiskoval-

FOTO: DA M IJANA ŠKRL J

»Tukaj skoraj vsak goji veliko zelenjave. Vse povsod so ~ ebelji panji. Ljudje v gozdu nabirajo razne plodove, gobe, zdravilne rastline,« je v poro~ ilu o ekskurziji po Sloveniji o svojih opažanjih med drugim zapisala Škotinja Yvonne Boles. In zraven dopisala »We need to do more of this« (ve~ moramo narediti na tem) in »This is the connection we have virtually lost« (to je povezava z naravo, ki smo jo mi izgubili).

»Sre~ anje pri Novi Štifti je vsako leto eden vrhuncev celoletnega dogajanja, saj prireditev prav vsi nestrpno pri~ akujemo, tako starši, še posebej pa osebe z motnjami v duševnem razvoju. Menim, da bo tradicija sre~ anj s ~ lani Društva iz Cerknice v lepem okolju Nove Štifte tudi ostala, saj tu nikoli ne zmanjka dobre volje,« je povedal predsednik Društva Sožitje Ribnica Jože Košmrlj. Podobnega mnenja je tudi predsednica cerkniškega Sožitja Jožica Grom, ki pravi: »Ni bojazni, da bi dogodek zamrl, saj se tu družine oseb z motnjami v duševnem razvoju sre~ ujejo s prijatelji iz Ribnice in drugimi ob~ ani širše okolice. To je zelo dobrodošlo, saj si poleg druženja med seboj izmenjajo tudi koristne izkušnje.« Obe društvi sta povezani v mrežo društev, ki so razpredena po celi Sloveniji in sestavljajo Zvezo Sožitje. Sre~ anja se je udeležila tudi predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal, ki je dejala, da so tradicionalni pikniki Cerknice in Ribnice tako lep dogodek, da je enostavno morala priti. Kristjan Kozina


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011

Regijske kulturne diagonale

10

str 10

Notranjsko-kraške novice    petek, 9. september 2011

M´hajlov s´min na Blokah vega, ajdovega, mešanega, pa vse do posebnih kruhkov, ki so jih imenovali »podremav~ ki«, in

FOTO: TIC B LOKE

Na Blokah bo 25. septembra M´hajlov s´min, na katerem se bodo predstavili izdelovalci suhe robe, kerami~ nih izdelkov, smu~ i, Lokovški kova~ i in še mnogo drugih.

F OTO : V I D S AR K

Na njem se bodo predstavili doma~ i izdelovalci suhe robe, kova~ i ...

Logatec, 25. avgust–1. september – Konec septembra se je na polju pod Sekirico, tik ob priklju~ ku za na avtocesto, odvijal prav poseben dogodek, ki je pritegnil marsikoga od mimoido~ ih. Betonski stebri pred ve~  kot 15 let zgorelega Koren~ evega kozolca, ki so do tedaj bolj kot ne samevali, so z vsakim dnem dobivali bolj živahno podobo in se ob zaklju~ ku spremenili v »spomenik kreativni neugnanosti«, kot je povedal avtor projekta Stebri družbe, Logat~ an Vid Sark. Za njihovo preobrazbo je skrbela množica navdihnjenih pleskarjev in slikarjev vseh starosti, poklicnih in ljubiteljskih, ki so prazne stene oblekli v žive barve: »Poslikani stebri bodo dale~ mo~ neje kot zgolj beton pritegnili pozornost mimoido~ ih in morda Logatec osvetlili tudi kot kraj domislic in spontanega kulturnega dogajanja,« je o »druidskem« projektu povedal Sark. Poudaril je še, da se mu zdi v ~ asu, ki mu vladajo materialne dobrine, toliko bolj pomembno izvajati projekte, ki niso komercialno naravnani, ravno zato pa je v njih prisotnega ve~ navdušenja in dobre volje. Sicer pa Stebri družbe še niso izrekli zadnje besede, zato lahko med poslikanimi objekti pri~ akujemo še ve~  podobnih dogodkov. Med njimi tudi fotografsko razstavo Andreja Koren~ a, ki bo prikazala »zgodovino« tega domiselnega podviga.sm

Povorka nastopajo~ ih na kme~ kih vozovih. co. Na kramarskem delu sejma bo naprodaj vsakovrstno blago, kot se za sejem spodobi. V maneži ran~ a Bloke bo potekala konjeniška prireditev z naslovom Spretnost je umetnost, na kateri je pomembna

kruhkov, ki so jih metali otrokom ob porokah – »sušava«, katere so danes nadomestili bomboni, bo v osnovni šoli. Za vsakogar se bo našlo nekaj zanimivega, zato vas Blo~ ani vabijo v svojo družbo. mp

FOTO: TIC BLOKE

FOTO: SAŠA MUSEC

M´hajlov s´min na Blokah ima že zelo dolgo zgodovino, saj je bil prvi sejem že v 15. stoletju, najverjetneje leta 1421, ko so ustanovili Bloško faro. Nekdaj je bil sejem zelo pomemben, saj je potekal tri dni in prodajalci

Lokovški kova~ i znajo kovati tudi v troje. in kupci so prihajali tudi dvesto kilometrov dale~ , Blo~ ani pa so imeli možnost prodati svoje izdelke in živino ter si preskrbeti blago in živila, ki so jih potrebovali ~ ez zimo. Prireditev bo kot že zadnjih nekaj let razdeljena na ve~ sklopov. Na etnološkem delu sejma bodo izdelovalci, ki skrbijo za ohranjanje kulturne dediš~ ine, izdelovali in prodajali izdelke tradicionalnih obrti, kot so suhorobarski izdelki, bloške smu~ i, lon~ evino, ro~ no pletene košare, predstavili pa se bodo tudi proizvajalci doma~ ih dobrot, kot so sirarji in izdelovalci suhomesnatih proizvodov. Lokovški kova~ i bodo pokazali, kako se je nekdaj izdelovalo orodja iz železa in ~ e boste imeli sre~ o, vam bodo tudi kakšnega podarili. Aktiv kme~ kih žena Zarja bo organiziral zelenjavno tržnico, kjer bo mogo~ e kupiti bloške pridelke za ozimni-

usklajenost med jezdecem in konjem brez uporabe sile. Letos bo potekalo tudi tekmovanje brez konj, na katerem bodo tekmovalci prenašali eden drugega ~ ez ovire in zmagovalci bodo prejeli prakti~ ne nagrade. Po koncu bo na prostoru pred manežo koncert skupine Plava trava zaborava, ki bo marsikomu obudil spomine na mlada leta. Na prostoru pred ob~ ino bodo poskrbeli za jeda~ o in pija~ o ter zabavo z ansamblom Kolovrat. Na Blokah poznamo pregovor »Vsak udek ima svoj gudek«, kar pomeni, da so vsak del praši~ a, ki so ga zaklali pozimi, pojedli na to~ no dolo~ en dan. Enako je bilo s kruhom, saj so za skoraj vsako priložnost spekli druga~ en kruh. To tradicijo bodo Blo~ anke oživile in tako pripravile razstavo kruhov z naslovom »Kruha na naredi moka, ampak roka«. Razstava kruha, od je~ meno-

Cerknica, 1. september – V galeriji Krpan do 15. septembra razstavlja 13 cerkniških, logaških in vrhniških likovnikov, ki so se prijavili na tematski razpis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Tekst v podobi. Ker je tema dokaj zahtevna, v dolo~ enem smislu pa se navezuje na lanskoletno razpisano temo, sta cerkniška in logaška izpostavi v pomladnem ~ asu razpisali likovno delavnico, na kateri bi udeležencem osvetlili in približali temo. V Cerknici so delavnico izpeljali, saj je bilo dovolj prijav, likovnike pa je usmerjal mentor Andrej Mivšek. Ustvarjalci so lahko uporabili poljubno likovno tehniko, ~ rka ali tekst pa sta morali imeti lastno likovno vrednost. Cerkniška izpostava se je povezala tudi z OŠ 11. maj Grahovo in tako si lahko v galeriji ogledate še spremljevalno razstavo u~ encev pod mentorstvom Jerneja Dolni~ arja, ki so ustvarjali na isto temo, v dolo~ enih primerih pa tudi presegli odrasle ustvarjalce. Razstavo, na kateri je poleg slikarskih tudi eno kiparsko delo, je strokovno pospremil akademski slikar Todor~ e Atanasov, ki bo po ogledu vseh obmo~ nih razstav Osrednje Slovenije naredil izbor za regijsko razstavo na Vrhniki 8. novembra.sm

DO 19% NIžjA PORAbA IN bREzPLAčNO gORIVO ZA DO 7 LET VOžNjE*

Citroën C5

e-HDi 110 Airdream BMP6 za 7 let brezplačnega goriva + 1.500 € dodatnega bonusa v primeru financiranja skupni prihranek

7.500 €

Citroën C4 piCasso e-HDi 110 Airdream BMP6

za 7 let brezplačnega goriva + 1.250 € dodatnega bonusa v primeru financiranja skupni prihranek

5.450 €

www.citroen.si

Citroën berlingo HDi 110 Airdream BVM

za 6 let brezplačnega goriva + 1.000 € dodatnega bonusa v primeru financiranja skupni prihranek

4.945 €

Citroënova tehnologija mikrohibridnega pogona e-HDi združuje dizelski motor HDi, robotizirani mehanski menjalnik, sistem Stop & Start nove generacije ter sistem za rekuperacijo energije med fazo zmanjševanja hitrosti, ki skupaj prispevajo k zmanjšanju porabe goriva in emisij CO2 ob nespremenjeni ravni užitka v vožnji. Nastopil je čas, da začnete o vožnji razmišljati drugače. CRÉATIVE TECHNOLOGIE

Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 4,6 do 5,3 l/100 km. Emisija CO2: od 120 do 139 g/km.

Popravek V Notranjsko-kraških novicah smo 22. julija 2011 pomotoma zapisali, da je poveljnik Gasilske zveze Loška dolina Marjan Gombac. Njegov pravi priimek je namre~ Gomboc. Uredništvo

Dve leti pogodbene garancije, Citroën Financiranje. *Količina goriva je izračunana upoštevajoč ceno goriva 1,25 eur, kombinirano porabo goriva posameznega modela in letno prevoženih 10.000 km (ali 15.000) odvisno od modela. Bonus za navedeno število let brezplačnega goriva se izplača kot popust ob nakupu vozila. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga za vozilo Citroen C5 (Tendance e-Hdi 110 Airdream BMP6) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenimi popusti 19.350 EUR; DDV je obračunan v obrokih; mesečni obrok je 239,08 EUR pri 30% pologu in ročnosti 72 mesecev; EOM na dan 18.08.2011 znaša 8,55% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,98%; financirana vrednost 13.545 EUR; skupni znesek za plačilo 22.535 EUR. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Citroen. Ugodna ponudba velja do 30. septembra za omejeno količino vozil oziroma do razprodaje zalog za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih Citroënovih vozil, ki sodelujejo v akciji. Več na www.citroen.si. Slike so simbolične.


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  16  9. september 2011

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 9. september 2011

Karate klub Postojna pred novimi izzivi z novimi tekmovalci K a r a t e

Karate klub Postojna bo v letu 2013 obeleŞil 40 let svojega delovanja. V teh ťtirih desetletjih je skozi trenerske veť~ ine glavnega trenerja Josip Kovťca, nosilca mojstrskega naziva 6. dan., pridobivalo znanje veliko mladih nadebudneŞev, Şeljnih karateja. Trener Kovťca pa ima kljub dolgoletnem delu v ťportu in v tej borilni veť~ ini ťe vedno polno na~ rtov in izzivov. Z njim smo se pogovarjali septembra, tik pred pri~ etkom treningov, na katerih je sam ťe vedno aktiven.

k l u b P o s t o j n a

11

Poljska, 26. avgust – Jan Rijavec, Klemen Bauer, oba ~ lana Logaťkega lokostrelskega kluba, in Klemen Štrajhar (LK Kamnik), so po devetih letih pristreljali novo lokostrelsko kolajno za Slovenijo na mladinskih svetovnih prvenstvih. Letoťnje je potekalo v Legnici na Poljskem in v kadetski konkurenci ukrivljenega loka so osvojili tretje mesto. V osmini finala so najprej premagali mehiťko ekipo, v ~ etrtfinalu pa z rezultatom 215: 212 ťe ekipo Rusije. V polfinalu so se pomerili z ekipo kitajskega Tajpeja, katerim so morali priznati premo~ . Bronasti lokostrelci, z leve: Kristjan Bauer, Klemen V malem finalu za tretje mesto Štrajhar in Jan Rijavec so jim nasproti stali Kitajci in po rednem delu je bil rezultat izena~ en. Sledili so streli dodatnih treh puť~ ic, pri ~ emer so slovenski lokostrelci zadeli eno desetko in dve devetki, nasprotniki pa so vse tri puť~ ice poslali v devetko in za eno to~ ko so bili boljťi Slovenci. V konkurenci 115 posameznikov sta oba ~ lana LD Logatec zasedla 33. mesto.el

F OTO : LO KO ST R E LS K A Z V E Z A

Ĺ port

str 11

Uspe{no za dirka~ e

Trener Josip KovĹĄca na sredini skupaj z Rajkom Rizmanovskim (levo) in Hadisom LiĹĄinovi}em (desno).

Ilirska Bistrica, Simonhohe (A) – Gorsko hitrostni dirka~ i v pospeťenem tempu nadaljujejo letoťnje prvenstvo, v manj kot mesecu dni so tako odpeljali tri dirke. O poteku dirke v Lu~ inah smo Şe pisali, sledil pa je nastop na najmo~ nejťi doma~ i dirki v Ilirski Bistrici, ki se to~ kuje tudi za evropsko prvenstvo. Zmago na tej dirki je osvojil Italijan Faggioli s prototipom osela, ki je v prvi voŞnji postavil tudi nov rekord proge, le to je prepeljal s povpre~ no hitrostjo 150,05 kilometrov na uro. Skupno 12. mesto je osvojil Marjan Smrdelj s formulo Lola

1. Pred vami je nova jesenska tekmovalna sezona. Kakťne na~ rte imate? V septembru bo Şe tradicionalno potekal vpis novih ~ lanov. Z vpisom seznanjamo predvsem osnovnoťolsko mladino, ki Şeli podrobneje spoznati ta ťport. Vpis bo potekal v ťportni dvorani OŠ Antona Globo~ nika Postojna vsak ponedeljek, ~ etrtek in petek ob 18. uri ter vsak torek in sredo v telovadnici podruŞni~ ne ťole v Planini. V lanskem ťolskem letu se je ~ lanstvo v klubu izjemno pove~ alo, tako da nas je sedaj Şe preko 140. Prvi vikend v septembru je v Postojni potekal sodniťki seminar za slovenske karate klube, ki so v~ lanjeni v nacionalno panoŞno Karate zvezo Slovenije. Seminarja, katerega soorganizator smo bili tudi Postojn~ ani, se je udeleŞilo tudi dvanajst naťih ~ lanov. Z udeleŞbo na seminarju smo pridobili poleg Şe dveh uveljavljenih sodnikov ťe dva sodnika pripravnika in osem spremljevalcev ekip. Prav zaradi ťtevilnih tekmovanj in novih tekmovalcev do konca decembra je bilo potrebno okrepiti tudi spremljevalce Siena, 4. september – Na na tekmovanjih. dirkaliť~ u pri Sieni je bila osma, predzadnja dirka Italijanskega 2. Omenili ste novo generacijo tekmovalcev in ťtevilna tekmovanja, ki so pred tekmovanja v kartingu Chamvami. Kdo vam pri trenerskem delu pomaga? pionkart. MatevŞ ^uden (AMK Nať klub je bil v letu 2010 tretji najboljťi slovenski karate klub, kar gre pripisati, poleg Atom) je Şe s petim ~ asom kvaodli~ nih tekmovalcev, tudi zelo dobro uigrani trenerski ekipi, ki tekmovalce pripravlja lifikacij nakazal, da se bo poteza velika tekmovanja. Trenutno smo v klubu trije ťolani trenerji, pri treningih pa nam goval za visoke uvrstitve v vseh prostovoljno pomagajo izkuťeni ~ lani z mojstrskimi nazivi. Svoje znanje tako trenertreh voŞnjah. Prvo voŞnjo je tako ji kot tekmovalci obnavljamo na licen~ nih seminarjih in na seminarjih tujih priznanih za~ el zelo dobro, se hitro premojstrov. Tako sta poleti na strokovnem seminarju v Tivatu (^rna gora) uspeťno opra- bil do tretjega mesta, potem pa vila izpit za viťji dan naziv dva ~ lana, Hadis Liťinovi} je pridobil naziv mojstra karateja, 3. dan, Rajko Rizmanovski je postal mojster karateja 2. dan.

F3000, bil je drugi najhitrejťi slovenski voznik. Zmago za drŞavno prvenstvo pa je osvojil njegov sokrajan Milan Bubni~ z lancio delto. Slednji je slavil tudi v razvrstitvi divizije III, v kateri je bil drugi AndraŞ Hribar z mitsubishi lancerjem. V diviziji I sta se na stopni~ ke uvrstila ~ lana MGM Postojna Manuel Dessardo na 1. in Grega Premrl, oba z vozili MG 105, na tretje mesto. Sedma je bila Sanja Smrdelj z zastava yugom. Zelo podoben je bil razplet tudi na dirki v avstrijskem Simonhoheju. Marjan Smrdelj je s formulo osvojil skupno peto

mesto, 15. pa je bil Bubni~ in osvojil tako ťe eno zmago za prvenstvo Slovenije. V diviziji III sta mu druŞbo na stopni~ kah delala Hribar na drugem in Peter Marc (mitsubishi lancer) na tretjem mestu. V diviziji II je zmagal Leon Vodopivec (renault clio), ki tako kot Marc nastopa za DAS Koleselj, v diviziji I pa sta Premrl in Dessardo zamenjala uvrstitvi iz Il. Bistrice. Tokrat je zmagal Premrl, Dessardo pa je bil tretji. Sanja Smrdelj je bila tokrat peta, v yugo pokalu pa tretja. V mladinski konkurenci je zmagal Premrl, drugi je bil Vodopivec.el

Dober za~ etek ^udna v petem krogu napravil manjťo napako in izgubil dve mesti. Do cilja je uspel enega tekmeca ťe prehiteti in osvojiti ~ etrto mesto. Drugo voŞnjo je tako za~ el s ~ etrtega ťtartnega mesta, ki pa je bilo na zunanji strani proge. Tako se je kmalu po ťtartu zadel s konkurentom in nazadoval do 10 pozicije. Do cilja 20 krogov dolge voŞnje je uspel uvrsti-

tev precej izboljťati, znova se je prebil do ~ etrtega mesta. Zadnjo voŞnjo je pri~ el nekoliko previdneje, kar se mu je obrestovalo, saj je bil hitro v boju za tretje mesto, katerega je prevzel v petem krogu. A tekmeci mu niso omogo~ ili lahkega dela in dva konkurenta sta ga uspela prehiteti, tako da je osvojil v tretjem nastopu peto mesto.el

FOTO: A R H IV M ATEVŽA ^ UDNA

3. Kaj bi za zaklju~ ek ťe Şeleli posredovati bralcem Notranjsko-kraťkih novic? Predvsem bi Şelel poudariti potrebo po gibanju ne glede na starost, ki je nujna za zdrav razvoj. Karate omogo~ a prav to, z njim se lahko ukvarja vsakdo, ki ima Şeljo po rekreaciji. Moj moto je: Športna vadba lahko zamenja vsako zdravilo, nobeno zdravilo pa ne more zamenjati ťportne vadbe. Zato bi vsem, predvsem pa mladim, svetoval zdrav na~ in Şivljenja z veliko gibanja. Mladi naj se namesto, da popoldneve presedijo pred ra~ unalniki, raje vklju~ ijo v ťportno vadbo, pa ~ etudi to ne bo karate, saj je ťportna ponudba v Postojni dovolj pestra.Sabina Ilerťi~ Kovťca

6(1o,/$2',=0(5('20217$½(

Notranjski tekaťki pokal se nadaljuje ½$/8=,-( 52/(7( .20$51,., 3/,6(=$9(6( 7(1'(

NOVO 6$/216(1o,/1$95+1,.,

Po poletnem premoru se bo v nedeljo, 11. septembra, s ťesto tekmo nadaljeval letoťnji ElgoNOVA Notranjski tekaťki pokal. Tokrat se bodo teka~ i zbrali na 3. teku po Blokah, kjer jih ~ aka razgibana proga, dolga 6,7 kilometra. Za otroťke kategorije bodo proge ustrezno krajťe. Zbor nastopajo~ ih bo med 8. uro in 9.30 na igriť~ u pri OŠ Nova vas.

Spored tekmovanja:

'HNRUVHQĂ?LODGRR 3RG+UXÄžHYFRJ9UKQLND 7HO ZZZGHNRUVHQFLODVL

ob 10. uri kategoriji P1/F1, dolŞina teka 600 m ob 10.05 kategoriji P2/F2, dolŞina teka 1000 m ob 10.15 kategoriji P3/F3, dolŞina teka 1600 m ob 10.30 ~ lani in ~ lanice, dolŞina teka 6,7 km Prireditev bo potekala v vsakem vremenu, prijavnina za ~ lane in ~ lanice znaťa 10 evrov, za otroke pa prijavnine ni. Ve~ informacij lahko dobite tudi na e-naslovu ntp@drustvo-sovica.si ali spletni strani www.drustvo-sovica.si.

^uden v Sieni dvakrat ~ etrti in enkrat peti.


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011

Zeleni razgledi

12

str 12

Notranjsko-kraške novice    petek, 9. september 2011

Razpis za štipendiranje dijakov in študentov sko turisti~ nega tehnika, gradbene tehnike ter diplomante s podro~ ja ekonomije, arhitekture ter grafi~ ne in medijske tehnike. Celoten razpis s seznamom Štipendije so namenjene dijapodjetij in njihovimi natan~ nimi kom in študentom, ki se bodo po potrebami je objavljen na spletni kon~ anem šolanju zaposlili pri strani www.rra-nkr.si. delodajalcih iz ob~ in Bloke, CerPolovico sredstev za štipendiknica, Logatec, Loška dolina, Piv- je prispevajo delodajalci, druga ka in Postojna. polovica pa je sofinancirana s Delodajalci so svoje potrebe sredstvi Evropskega socialnega po štipendiranju kadrov v šolsklada. skem oziroma študijskem letu RRA Notranjsko-kraške regije, 2011/2012 že prijavili. Tako je d.o.o. je že od leta 2004 izvajal16 podjetij oddalo potrebe po ka Regijske štipendijske sheme skupno 49 kadrih, ki se šolajo notranjsko-kraške regije. Število na poklicnih, srednjih ali visokih štipendistov in število delodaoziroma univerzitetnih ter majalcev se iz leta v leto pove~ uje, gistrskih programih. Tudi letos tako je trenutno v shemo prednja~ ijo potrebe po strojnih vklju~ enih 171 štipendistov in 31 in lesarskih profilih razli~ nih stodelodajalcev. penj. Nekatera podjetja in podNa podro~ ju lesarstva je bil jetniki v regiji pa potrebujejo tudi letos opazen najve~ ji razkorak ra~ unalniške tehnike, gastronom- med potrebami delodajalcev in

Pivka – RRA Notranjsko-kraške regije je danes na spletni strani objavila letošnji razpis štipendij v regijski štipendijski shemi. Na voljo je 49 štipendij. Rok za oddajo vlog je 10. oktober.

prijavljenimi kandidati za štipendijo. Razpisanih je bilo 11 štipendij za mizarje, šest štipendij za lesarske tehnike, štiri štipendije za diplomirane inženirje lesarstva in dve štipendiji za univerzitetne diplomirane inženirje lesarstva. Podeljena je bila le ena štipendija za lesarskega tehnika. Da bi omilili ta razkorak med potrebami delodajalcev in kandidati za štipendijo, je RRA Notranjsko-kraške regije skupaj z delodajalci, izobraževalnimi institucijami in Zavodom za zaposlovanje izvedla kar nekaj aktivnosti za promocijo teh poklicev. ^eprav se bodo aktivnosti v tej smeri še nadaljevale, saj je oktobra predvidena regijska promocija deficitarnih in perspektivnih poklicev, bodo prvi u~ inki morda vidni že v letošnjem letu. Zdenka Žakelj, RRA Notranjskokraške regije, d.o.o., zdenka@ rra-nkr.si, 05 721 22 40.

I z o b ~ i  n s k e h i { e

PRIREDITVE OB OB^INSKEM PRAZNIKU 2011 Nedelja, 25. 9. 2011

Nedelja, 11. 9. 2011 10.00

Nogometno igriš~ e v Novi vasi

3. TEK PO BLOKAH ZA NOTRANJSKI POKAL

Petek, 16. 9. 2011 18.00

Nogometno igriš~ e v Novi vasi

8.00

Bloško jezero - Vol~ je

VODEN POHOD PO KRPANOVI POTI

10.00

Na krožiš~ u pred Osnovno šolo v Novi vasi

MIHAELOV SEJEM sprevod konjenikov in starosvetnih smu~ arjev s startom pri Fari odprtje sejma s kulturnim programom razstava kruhov »od pšenice do kruha« v telovadnici Osnovne šole

13.00

Na parkiriš~ u pred ob~ ino Bloke v Novi vasi

VESELICA z ansamblom KOLOVRAT

14.00

Maneža Ran~ Bloke v Novi vasi

14.00 - Tekmovanje s konji »spretnost je umetnost« 16.00- tekmovanje Save a Horse, ride a Cowboy 17.00 tombola »zadeni Quarter konja« 18.00 nastop glasbene skupine PLAVA TRAVA ZABORAVA

NOGOMETNA TEKMA STARI – MLADI

Nedelja, 18. 9. 2011 13.00

Nogometno igriš~ e v Novi vasi

TURNIR V NOGOMETU ZA OSNOVNOŠOLCE

14.00

Po lokalnih cestah Bloške planote z startom KOLESARJENJE PO BLOKAH v Novi vasi

Sreda, 21. 9. 2011 13.00

^istilna naprava Velike Bloke

OTVORITEV OKOLJSKE INFRASTRUKTURE VELIKE BLOKE

^etrtek, 22. 9. 2011 18.00

Dvorana nad knjižnico v Novi vasi

PREDSTAVITEV KNJIGE SLAVKA PETRI^A «BOJ ZA KRPANOVO DEDIŠ^INO«

Petek, 23. 9. 2011 18.00

Dvorana v osnovni šoli

OSREDNJA OB^INSKA PROSLAVA, kulturni program s podelitvijo ob~ inskih priznanj in podelitev priznanj in nagrad za najlepše urejen balkon, vrt in kmetijo koncert glasbene skupine KONTRABANT

20.00

Šotor pred gasilskim domom v Novi vasi

Za~ etek »BLOŠKE NO^I« 20.00 KROKAR, 21.30 TAMARA, 22.00 POP DESIGN

Sobota, 24. 9. 2011 15.00

Metulje

POHOD NA BLOŠ^EK z družabnim sre~ anjem

20.00

Šotor pred gasilskim domom v Novi vasi

20.00 BAND 501, 21.30 ROK FERENGJA »n« band

V nedeljo 11.9.2011 vabljeni na 3. Tek po Blokah! ELGONova

NTP 2011

Start bo ob 10h, na travnatem igrišču za OŠ v Novi vasi. Več informacij na www.sd-bloke.si.


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011

I z o b ~ i  n s k e h i { e

Notranjsko-kraške novice    petek, 9. september 2011

str 13

13

RNI

A

M

C

E

TU

DO

KUL

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

R K NIC

Nova gledališka sezona v Kulturnem domu Cerknica

Bliža se jesen, ~ as, ko se ponovno odprejo vrata gledališ~  in drugih hramov kulture. Tudi cerkniški kulturni dom konec septembra za~ enja s svojo šesto gledališko sezono. V bolj ali manj enaki zasedbi smo oblikovali program, tokrat še bolj izpiljen in še bolj po okusu naših zvestih obiskovalcev.

Ohranjamo osnovno programsko shemo, v katero bomo redno uvrš~ ali program za najmlajše kulturnike, program za ljubitelje glasbe, potopisna predavanja, film, nudili prostor predstavitvam lokalnih društev in organizacij ter nenazadnje skrbeli tudi za smeh. S prireditvami za~ enjamo v petek, 30. septembra. Sezono bomo za~ eli z nekoliko druga~ nim potopisnim predavanjem Brigite Zobec in Andraža Casermana. Kar enajst mesecev sta potovala in ve~ ji del svojega potovanja preživela v Avstraliji v okviru organizacije WWOOF (World Wide Opportunities on Organic Farms oz. Svetovne priložnosti na ekoloških kmetijah). WWOOF prostovoljci v zameno za pomo~ pri delu na ekoloških kmetijah po svetu dobijo brezpla~ no hrano in preno~ iš~ e. Na ta na~ in lahko spoznavajo delo na ekoloških kmetijah, ceneje potujejo po svetu, predvsem pa pridejo v neposredni stik s kulturo in življenjem na kmetiji. Zagotovo nas ~ aka zani-

miv in pou~ en ve~ er, ki ga tudi vi ne smete zamuditi. Prva oktobrska sobota bo namenjena najmlajšim obiskovalcem kulturnega doma, saj bo na sporedu predstava za najmlajše z naslovom PAJEK KVEKU ANANSI. Lutkovno pripovedna predstava govori o prebrisanem in iznajdljivem pajku in njegovih živalskih prijateljih. Sobota, 8. oktobra, bo filmsko obarvana; BUENA ONDA je dokumentarno popotniški film s potepanja po ^ilu in Boliviji. Avtorji Damijan Cavazza, Jure Kobe, Miha Dovžan in Primož Ponikvar so skozi potovanje raziskovali preteklost, sedanjost in zaslutili prihodnost teh dveh latinskoameriških držav. Teden dni kasneje, v soboto, 15. oktobra, pa nas ~ aka SAŠO HRIBAR SHOW. Ustvarjalci so zapisali, naj ne pri~ akujemo remaka ukinjenega televizijskega Hri-bara, niti ne odrske razli~ ice Radia Ga-ga! Sašo Hribar, za nekatere živa legenda, za druge trn v peti, na odru preseneti z iskreno izpovedjo lastne življenjske zgodbe. Vsebino svoje duše izlije s pomo~ jo akusti~ ne kitare in ob podpori »legendarnih glasbenih gostov« dokaže, da nima le izjemnega talenta za imitacijo, humor in satiro, ampak tudi glas, ob poslušanju katerega se marsikomu naježi koža. Ljubitelji glasbe pridejo na vrsto v soboto, 22. oktobra, ko bo na odru kulturnega doma nastopil MEF in NOB (Narodno osvobodilni bend). Mef je na slovenski glasbeni sceni prisoten že dolgo. Je avtor številnih uspešnic, njegovi koncerti pa so prepleteni s pripovedmi,

šalami in seveda z veliko dobre glasbe, ki jo vsi poznamo. Ker so v jesenskem ~ asu ve~ eri že dolgi in hladni, vas zato vabimo, da jih preživite v naši družbi – ob raziskovanju daljnih dežel, smehu in dobri glasbi. Vstopnice za vse predstave bodo na prodaj v Kulturnem domu Cerknica uro in pol pred vsako predstavo. V predprodaji pa boste vstopnice lahko kupili tudi v poslovalnici Tur servisa v

Cerknici in na drugih prodajnih mestih prodajne mreže Moje karte. Nakup vstopnic je možen tudi preko spleta na naslovu: www.mojekarte.si. Mese~ ni program bo tako kot doslej objavljen v Notranjskokraških novicah in na spletni strani ob~ ine Cerknica, kjer bo na voljo tudi podrobnejša vsebina posameznih predstav. Na snidenje! Kulturni dom Cerknica

BREZPLA^EN VPIS ZA PRVOŠOLKE IN PRVOŠOL^KE

september in oktober 2011 Prvošolke in prvošol~ ke vabimo, da nas s starši obiš~ ejo v Cerknici, na Rakeku, v Starem trgu ali v Novi vasi. Septembra in oktobra 2011 bomo vsakemu novemu ~ lanu ob vpisu v knjižnico podarili knjigo in odsevno kresni~ ko za varno pot v šolo in domov. www.kjuc.si


barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011

14

Obvestila in horoskop

Anine zvezde

DEVICA (23. 8.–22. 9.)

Device so tihe, njihovo obnašanje je ponavadi zelo zadržano, so melanholi~ ne in hladne, vendar z diplomatskim šarmom uživajo odli~ no reputacijo. Sicer imajo veliko energije in so v nenehnem gibanju, a se morajo osredoto~ iti na delo. Notranja nervoza jih v~ asih premaga in zaradi gozda ne vidijo drevesa. Najbolje se temu postavijo po robu, ~ e uporabijo svojo sposobnost za analizo in raz~ lenjevanje. Kot partnerji so prijazni in pripravljeni za svojega partnerja storiti vse potrebno. ^ustva niso preve~ globoka, vendar pa zvesta in pripadna. Pri poglabljanju razmerja je najve~ ja ovira njihova samokriti~ nost. ^e ho~ ejo uspeti, se morajo nau~ iti lahkotneje sprejemati poklone in verjeti v ~ ustva svojega ljubljenega. Na spolnost gledajo z nezaupanjem. Ljubezenska no~  se pri Devicah za~ ne z intenzivnim pogovorom. Jasno, telo mora biti ~ isto. Pri prvem seksu Device niso pretirano zahtevne, saj je zanje prvi~ in partner mora to upoštevati. Devicam je najbolj pribljubljen seks v prvih poletnih dnevih. To morate obvezno izkoristiti. Ko Devica re~ e JA, potem je stvar treba vzeti resno. ^isto~ a v intimnih situacijah je izredno pomembna, erogene cone pa so masaža kolen, podro~ je trebuha in glava. Brez ljubkovalnega govorjenja pri Devicah ne gre. Zna~ aj: Devica ženska je analiti~ na, precizna, marljiva, metodi~ na, prakti~ na, plemenita, požrtvovalna, spretna. O vsem je rada obveš~ ena, ali pa se povsem zapira vase. Nervira jo primitivizem katerekoli vrste. Od Device ne boste nikoli slišali karkoli neumestnega. Skrbi za drobne stvari, detajle, so~ ustvuje z bolnimi in s starejšimi. Do svojih otrok je zelo odgovorna, zaradi njih se odre~ e mnogim stvarem, le da so oni sre~ ni. Svoja ~ ustva zatira in trpi zaradi strahov glede svojega zdravja. V ljubezni ni vsiljiva, pri~ akuje, da jo bodo drugi opazili in težko naredi prvi korak. ^aka, da bo osvojena, porazov ne prenaša, potrpi pa, ~ e jo užalite. Ko je v ~ ustveni zvezi, partnerju izpolni vse želje ali pa se vsaj trudi, da pusti tak vtis. Devica moški je pogosto nepopularen, saj v sebi zadržuje dozo skrivnostnosti. Za ženske, ki iš~ ejo ma~ o tipa, devica ni prava izbira. Njegov zna~ aj vsekakor ni enostaven. ^e imate železno potrpljenje in to~ no veste, kaj želite od življenja, potem se spustite v zvezo z Devico. ^e ste nežna ženska, neprepri~ ana vase, pri~ akujete pozornost in razumevanje, boste na za~ etku od njega vse to dobile. On je tukaj, da vam pomaga, da odrastete, ~ e vam ne bo uspelo, vas bo pustil, da odrastete sami. Na Devico se lahko vedno zanesete, ~ e se mu znate približati in ga osvojiti. Glavna lastnost tega znaka je, da ve, kaj ho~ e, in ve, kako bi bilo to treba izpeljati, a žal vedno okleva, preden gre v akcijo. Razmišlja dale~ vnaprej, logika je njegova odlika. Ni pa prera~ unljiv, je samo oprezen, ker ne mara presene~ enj. Slaba lastnost so izpadi besa in nervoze in lahko boste presene~ eni, ko vam bo pokazal nekontrolirano stran svojega obnašanja. Ujema se: z Bikom, Devico, s Škorpijonom, z Ribami in s Kozorogom. Najpogostejši poklici – ona: socialni delavec, zdravnik, pisatelj, ekonomist, profesor, novinar, dizajner, slikar, arhitekt, psiholog. Najpogostejši poklici – on: inženir, zdravnik, arhitekt, programer, novinar, pisatelj, slikar, glasbenik, kompozitor, kuhar, rejec konj, veterinar, slaš~ i~ ar, farmacevt ... Bolezni, za katerimi zboleva, ob~ utljivi organi: želodec, prebavni sistem, žol~ , srce na živ~ ni bazi, oscilacije pritiska, glavoboli, problemi z o~ mi, limfni sistem, pritisk ... Najboljši dan: sreda Dežele: Tur~ ija, Gr~ ija, Brazilija, Švica Število: 6 Barva: tamno zelena, barva starega zlata Drago kamenje: sardoniks, platina, žad, malahit, topaz Priljubljene živali:vse doma~ e živali, posebno psi in ma~ ke, ~ ebele, mravlje, miši Slavne ženske rojene v znaku: Devica Marija, Agata Christie, Greta Garbo, Ingrid Bergman, Cameron Diaz, Sofija Loren, Miša Molk, Rojeni v znaku Device: Peter Falk, Ludvik XIV., Tolstoj, Peter Sellers, Ivan Tav~ ar, Janko Kersnik, Fran Erjavec, France Bevk, Miško Kranjec, Mihael Stroj, Matevž Langus, Veno Pilon, Avgust ^ernigoj, Janez Puhar, Friderik Pregl, Michael Jackson

Prodam Suha cepljena bukova drva, razrez in dostava po dogovoru. Posebna akcija v septembru za razrezana okrogla drva do debeline 12 cm. Cena: 50 eur z dostavo do 15 km (Cerknica). Tel.: 031 333 407. Suha mešana drva. Tel.: 030 371 015. Lesene zaboj~ ke (gajbice) za krompir ali sadje, 55 cm x 33 cm x 25 cm, za cca 25kg. Cena: 5 eur za kos. Tel.: 041 337 615. 1500 l vina za kuhanje žganja, prevzem v okolici Brežic. Cena: 0,25 eur/liter. Tel.: 041 717 787.

Kupim Štedilnik na trda goriva, dolžine 80–100 cm. Tel.: 041 809 782.

Nepremi~ nine Prodam Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

Drugo Iš~ em zanesljivo pomo~ za ~ iš~ enje stanovanja in likanje v Logatcu (predvidoma 4 ure dvakrat mese~ no). Tel: 031 345 958

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82 Logatec T: 01 759 07 72 Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00 Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti Loška dolina

Grad Snežnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru. Križna jama, 041 632 153 sob., ned. in prazniki ob 15.00 Vsak dan po dogovoru.

str 14

Notranjsko-kraške novice    petek, 9. september 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Muzej Pucelj, 041 502 870 Ogledi po dogovoru.

Pivka Park vojaške zgodovine, 05 721 21 80 jun., jul., avg., sept. vsak dan od 10.00 do 17.00 mar., apr., maj, okt., nov. sob., ned., prazniki in v ~ asu šolskih po~ itnic od 10.00 do 15.00 jan., feb., dec. sob., ned., prazniki in v ~ asu šolskih po~ itnic ogledi ob 10.00,12.00 in 14.00 Za najavljene skupine je obisk mogo~ skozi vse leto.

Bi se preizkusil v naši ekipi?

Bi se rad preizkusil v kreativnem delu? Imaš delovne izkušnje in pravo motivacijo? Pridruži se ekipi Notranjsko-kraških novic, ki iš~ e zanesljive in odgovorne osebe za delo v ekipi, kjer prevladujejo novinarske izkušnje, kreativnost in prilagodljivost. Piši nam na e-naslov: urednistvo@nkr-novice.si. Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel. Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo. Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33. Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov. Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12. Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.


^Y^SYFbX_fUf@_c_zZec_fUzY^_]Q_cfQZQ\Y\_zU^_^U[QZdeb`Qc_YjfUT\Yc[e`QZ>QZR_\Z ^Q`_b^Uc_RY\UdebU]\QTY^SUf?cf_ZY\Yc_;b^=_Zcdb_f[_C\U]U^_f_Ò`YS_Y^B_]R_^

Qd]_cVUb_Y^jU]U\Zc[_^_dbQ^Z_cdZ_>QZQ]c[_[\Y]_f`\YfQ

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  1Z_`bUTfcU]`_\_ÚQZY^WU_]UdbYZQZQ]UY^^ZU^YXfX_T_fdUb 6  9. september 2011 >QZ]\QZÒYc__TÒ\YT_;b^c[YXZUjUb^QC\U]U^_f_Ò`YS_`\Q^Y^_2Q\QY^cY_W\UTQ\YdbT^ZQ

fU\Y[_cd Y^ c]Ub d_`\_d^YX d_[_f [Y dUzUZ_ c[_jY ZQ]_ ;\ZeR fY;\eÚUdUb6_bd8Ub]Q^^QZcdQbUZÒY`Qc_cU`_\UW;b^Q`_fj`U\YÒU^QC\U]U^_f_Ò`YS_ dU]e TQ c_ ZQ]U `_j^Q^U [_d [\Y]Qdc[_ [_^jUbfQdYf^_ _[_ Ï`Y[XeTU`_\YSUf9dQ\YZYY^T_;_zU@UdbQC[Q\QbZQf;Q^Y^c[U]`_W_bZeFcUc[e`Y^U`Q \ZUZU\QX[_ZQ]c[Q[\Y]QjU\_TY^Q]Yz^Q@Ucdb_cd[\Y]Qdc[YX c_cU`_TQ\UT_c\Q`Q2_[Q `b_SUc_ffZQ]QXZUd_bUZfU\Y[Q;\Y]Qf`\YfQdeTY^Q`b_SUcU >QdQR_bZU^Ze[YZU`_dU[Q\__T Yj\_zQ^ZQcYWUjQd_cYWQ`bUTcdQf\ZQ`_]U]RU^jQ`Yc`bUdU[\YX "'Ze\YZQT_#QfWecdQ`Qc_`\Q^Y^SY [\Y]Qdc[YXbQj]Ub:Q]c[Q[\Y]QZU\QX[_deTYc`U\U_WU^Udc[Y c`_j^QfQ\YdeTY`bQfY\QfQb^UX_ZUdUb TUZQf^Y[f_TQ[YcUYjf\QÚ^UWQjbQ[Q[_^TU^jYbQ^QZQ]c[U cUezY\Y[Q[_`bUeTQb^_Y^`bUfYT^_ cdU^U\QX[_`_]U]R^_`bU_R\Y[eZUb_fU¶c_jQ`YcQ\Y^Q9^ÒdY _cfQZQdYfbX_fUY^cU_bYU^dYbQdY?RY dedeY^`_eTQbY\YTQZU^Q]U^\Ud_Ò^ZUWQcUcdQ^[QjbQj\Yz^YX c[Q\Yc__[_\YÒ[Uj^Q]U^Yd_cdYdU[]_ fYTY[_f_cfUd\YdY`_]U^ZQ]c[U[\Y]U`bUTcdQfYdY^ZU^Uj^Q fQ\YY^ecdfQbZQ\Yc[bRU\YjQebUZU^_cd zY\^_cdYbQj^_\Y[_cd[\Y]Qdc[YX`b_SUc_fY^^ZU^_`_fUjQf_j dQR_bQY^cf_ZYXÒ_d_b_f`bUTfcU]`Q _cdQ\Y]Y`b_SUcYf[bQÒ[YXZQ]QXFÒ_\Yc_c`bUW_f_bY\YdeTY_ ÚYfU\Yj^QbQf_Y^eÚYfQ\Yf_T\Yz^YTbeÚ `_dU^SYQ\^U] f`\Yfe z\_fU[_fYX TUZQf^_cdY ^Q ZQ]c[_ [\Y]_ RY<UjQT^ZYTQ^ZY]ZUjQW_T\Q^Q`_ Y^ZQ]c[__[_\ZU fUT c\QRUWQ fbU]U^Q jQd_ c_ dQR_b <Ud_Ò^ZU cbUzQ^ZU ZU f @_cd_Z^_ `bYfQRY\_ bU[_bT^YX !'' `_c`bQfY\YTQ^`bUZ[_dc_^Q]UbQfQ\Y DQ[_ZUYj_cdQ\deTY_RfUj^Y`\Q^Y^c[Y Notranjsko-kraške novice    petek,eTU\UÚU^SUf[Yc_cU`_\UW`bUTQfQ^Zf`_cd_Z^c[U][e\deb^U] 9. september 2011 T_]e`_TQ\YdeTY^QdUbU^Y^]UTTbeWY]_RYc[Q\Y@\Q^Y^c[_`_ [bcd[Y`QWQR_T_YjfUT\Y^QU^U]_T \ZUÏ[_SZQ^c[UZQ]UY^\UTU^UZQ]UfDb^_fc[U]W_jTe ZUcU^c[YXcbUzQ^Z 1\U^[Qxe[ @ecdY`b_cd_bjQf_T_bQf^_V_d[_ 1\U^[Qxe[

Napovednik in razvedrilo

str 15

15

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 23. septembra do 6. oktobra. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 16. septembra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

VEDNOEMO AJUJ NAGR STOBO ZVE

GRSZ^`gRdg

A]Vd_``]`¬FC™<2® gA`de`[_Z

gdR\UR_`Ue`c\RU`aVe\RgacV]VaZUg`cR_Z

A=6D?@<F=EFC?68246?EC2FC™<2

Razstave 9. 9. Odprtje razstave JSKD, Tekst v podobi, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni. 9. 9. Odprtje razstave slik Marina Berovi~ a z glasbeno spremljavo Dua Strajnar Podboj, ob 19. uri na gradu Snežnik v Loški dolini. 23. 9. Fotografska razstava Milana Jerana, Planinsko polje, ob 19. uri v Galeriji Hiša sonca. Razstava bo na

Društvo za zdravje in osebni razvoj Vita Pivka vabi na delavnice v sklopu projekta Pomagajmo (sebi in drugim). Delavnice bodo potekale po sklopih, vsak sklop obsega 10 šolskih ur. Za dijake, študente, brezposelne in upokojence je cena 20 evrov, za ostale pa 25 evrov. Informacije in prijave na tel.: 041 675 521 ali 041 337 727, e-naslov: drustvo.vita.pivka@gmail.com. Vse o društvu na spletni strani www.drustvo-vita-pivka.com.

G`]RcZÎVgR)A`de`[_ReV]+!&(#!"%!!

ogled do 20. oktobra, med delavniki od 9. do 15. ure. Org. in info: JSKD Logatec

EfUZg]Ve`¢_[ZdVk`_ZgR^_fUZ^` kRÎVe_VZ__RUR][VgR]_Va]Vd_VeVÎR[V

Prireditve, predavanja

KgaZd`^acZÎ_V^`"dVaeV^ScR

9. 9. Komedija, Kako se znebiti šefa, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki. 16.–18. 9. 5. Festival vojaške zgodovine, okrogla miza in razstava Slovenci in podmorni~ arstvo, vodeni ogledi utrdbe Alpskega zidu, sejem militarij in doma~ ih izdelkov, igra Oklep '91 – KZD Triglav, kratki film o podmorni~ arstvu in Slovencih, slovesnost ob odprtju podmornice, ob 10. ure dalje v Parku vojaške zgodovine v Pivki. 17. 9. Komedija Pingvini gospoda Popperja, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki. 20. 9. Slavnostna seja Ob~ ine Logatec s podelitvijo priznanj ob ob~ inskem prazniku, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu. 22. 9. Potopisno predavanje Gvida Pevca V osr~ ju Indokine, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni.

:_W`c^RTZ[VZ_gaZd+ ARaZc_ZTR¬<@4<2®eV]+!& (#!"%!!(#!"%!& V^RZ]+dTcZaeR1defUZ`ac`eVfddZ "%

Nogometna šola Logatec obveš~ a vse zainteresirane, da že vpisujejo nove ~ lane, stare od 6 do 13 let, v redni program vadbe. Tel.: 031 519 464. Dlan na Dlan Šport, nova sezona športnih programov je pred vrati, vse o programih za otroke in odrasle na www.dlannadlan. com in tel. 031 519 464.

Regijska izjava: »Pozabljamo, da smo dolžni – vsak posebej – pravno državo utrjevati in jo dosledno uveljavljati ter spoštovati. Pravna država ni le stvar pravosodja in državnih organov, pravna država smo vsi.« Rihard Braniselj, odvetnik

POMLAJUJEMO SLOVENSKI VOZNI PARK!

EKO SUBVENCIJ OB MENJAVI VOZIL STARO ZA NOVO.

... UGODNO *

PRODAMO NOVEG

A

slika je simbolna. renault nissan slovenija, d.o.o., dunajska 22, 1511 ljubljana.

1.000.000 EUR taKoJ oDKUPImo starega ...

EKO SUBVENCIJA!

*Velja ob nakupu z renault Financiranjem. akcija velja do 30. 9. 2011 in velja za vozila iz zaloge. popusti in ponudbe se izključujejo.

www.renault.si

ZagotovIte sI svoJ DeleŽ Do KoNca sePtemBra! Renault priporoča

p O r a b a p r i m e š a n e m c i k l u 4 ,1 - 7,1 l / 1 0 0 k m . e m i s i j e c O ² 1 0 6 - 1 6 3 g / k m Ime trgovca Naslov trgovca IN mesto, tel: 0123 456 7890, www.Imetrgovca.com OdprtO Od pOnedeljka dO petka Od xx. dO yy., sObOta Od xx. dO yy., nedelja Od xx. dO yy/zaprtO.

16 N a g r a d n a Ime: Priimek:

zamenjajte svoj stari avto katerekoli znamke za novi, okolju prijaznejši renault in izkoristite enkratno eKo subvencijo! akcija velja do 30. septembra 2011. Več informacij na www.renault.si

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Vse za šolo Kocka Scripta. 1. nagrada: plesni te~ aj ene stopnje za eno osebo v Plesni šoli Urška Postojna: Miha Šušterši~ , Park pod Javorniki 6, Postojna; 2. nagrada: 20 kosov zvezka A4, 10 kosov zvezka A5, mapa sponka A4: Marija Maver, Ko~ e 34, Prestranek; 3. nagrada: potovalna torba: Tadeja Mati~ i~ , Planina 14 a, Planina; 4. nagrada: nahrbtnik: Vida Žagar, Ograde 43, Stari trg pri Ložu. Obvestila o nagradah, ki jih podarjata Papirnici Kocka in

Naslov: Geslo:

Scripta, Cankarjeva 6, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po pošti. Tokratne nagrade podarjata: Papirnici Kocka in Scripta, Cankarjeva 6, 6230 Postojna. 1. nagrada: plesni te~ aj ene stopnje za eno osebo; 2. nagrada: usnjena denarnica; 3. nagrada: paket Si.mobil SIMPL CD. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 16. septembra 2011.

križanka / Kupon


barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;16â&#x20AC;&#x192; 9. september 2011

POSLOVNI PROSTORI ZA VSAKO DEJAVNOST!

IOC LOGATEC- ZAPOLJE

Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011. Enote so velikosti 50 m2. MoĹžnost nakupa in poslovnega najema tudi veÄ?jih enot.

2 m / Že od 550 EUR VILO ! AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTE

Zavsevrste Sestavite svoj poslovni dejavnosti! Poslovno skladiĹĄÄ?ni center prostor! industrijski coni Logatec Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m ĹĄirine in cca 9.60 m globine in povpreÄ?ne viĹĄine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije ĹĄirine 5.20 m oz. 10.40 m in veÄ?, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m ĹĄirine in 9.60 m globine.

v â&#x20AC;&#x201C; Zapolje obsega 4 poslovne objekte razliÄ?nih dolĹžin, povpreÄ?ne viĹĄine 4m. Uporaba je poslovno skladiĹĄÄ?na, kar pomeni moĹžnosti: delavnic, proizvodnje, skladiĹĄÄ?, pisarn, hladilnic, garaĹž ali drugo. Vsak poslovni modul ima prikljuÄ?ek za telefonijo, internet, WC, vodovod, elektriko in razsvetljavo.

Sony Ericsson Cedar

5â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Samsung Galaxy Mini

1â&#x201A;Ź*

Samsung C3530

9â&#x201A;Ź*

72/($GRR5RERYDF9UKQLND&HQHYNOMXÄ&#x20AC;XMHMR''90RçQHVRQDSDNHYWLVNX

1â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

Z najemnino doodkupa prostorov! Pri odkupu vaĹĄega poslovnega modula/prostora, se upoĹĄteva plaÄ?ana najemina. UGODNO - AKCIJA! * * Velja do 31.7.2011

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o.

Ĺ martinska c. 152g, Ljubljana

Tel. 01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si | info@si-tx.si

*OPWBUJWOJQSPmMJ3FIBV(FOFPJ[WJTPLPUFIOPMP� LFHBNBUFSJBMB3BV'JQSPPNPHPIJBKPJ[SFEOF QSJISBOLFQSJFOFSHJKJ TBKWFMKBKP[BFOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�FQSPmMFWTWPKFNSB[SFEVJONFE WTFNJPLOJ LJVTUSF[BKPOBKTUSPäKJNTUBOEBSEPN [BQBTJWOFIJ�F1PMFHPEMJIJOFUPQMPUOFJ[PMBUJWOPTUJ  VIJJOLPWJUFQSPUJISVQOFUFSQSPUJWMPNOF[B�IJJUF 3FIBV(FOFPQPTUBWMKBOPWFNFKOJLFQSJWBSIJF WBOKV[FOFSHJKP

Ĺ ola je pred vrati. Nokia C2-01

str 16

5PQMJOBEPNBOBKPTUBOFEPNB

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Telekom Slovenije d.d.

1PTUPKOB 5SäB�LBDB 

-KVCMKBOB +VSIJLPWBD 

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

XXXQWDOBHPEFTJ


Št. 16 - 9.9.2011 - Notranjsko kraške novice