Št.1 - 14.1.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

str

petek, 14. januar 2011, letnik X / št. 1 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Trg dela pretresa nova zakonodaja

Pravi manager mora biti tudi humanist 9

Društvo Abaana za otroke v Ugandi

10

13

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Jih je res preve~ ?

V središ~ u smo se razgledali po regiji in prešteli javne zavode, se pozanimali, kaj združujejo, kdo jih ustanavlja in kdo financira. Pristojne sprašujemo, ali so sami sebi namen ali nujno potrebni in kako je s propadlim pivškim Centrom za obnovljive vire energije in varovanje okolja, Covevo, ki ga je pred dvema letoma ustanovila vlada z namenom ~ rpanja energije iz obnovljivih virov za javni sektor, ter nadaljujemo ~ rno zgodbo o Notranjskem muzeju. Uspešno zgodbo pa piše javni zavod za kulturo in turizem Grad Snežnik, ki se je preselil v Lož.

2

Širitev preve~ agresivna?

Nadzirali bodo sami sebe Postojnski ob~ inski svetniki so na za~ etku mandata razdelili kadrovsko poga~ o in predstavnike imenovali tudi v sedem~ lanski nadzorni odbor ob~ ine.

Nekateri opozicijski svetniki so sestavo slednjega ocenili zelo kriti~ no. str. 6

Postojna, 11. januar – Ministrstvo za okolje in prostor je v za~ etku meseca razgrnilo osnutek državnega prostorskega na~ rta (DPN) za Osrednje vadiš~ e Slovenske vojske Postojna, v teh dneh pa so se že zvrstile javne obravnave. Ministrstvo za obrambo (Mors) želi z dokumentom posodobiti in urediti vadiš~ e, ~ emur ne nasprotuje tudi lokalna skupnost, ima pa številne pomisleke glede nekaterih predlaganih rešitev. Pripombe je sicer mogo~ e oddati še do 2. februarja.

Na potezi je športna dvorana Bloški ob~ inski svetniki so brez pripomb potrdili uravnotežen osnutek letošnjega prora~ una, težak dobra dva milijona evrov. S temi sredstvi se bodo lotili tudi gradnje športne dvorane. str. 6

V Krajevni skupnosti (KS) Prestranek, katere vasi ležijo tik pod vadiš~ em, zaradi predvidenih številnih zapornic okrog vadiš~ a, prebivalce zanima, ali bo gibanje za pohodništvo, lovstvo, kolesarstvo še bolj omejeno. »Pri~ akujemo, da se bo SV z lokalnim prebivalstvom dogovorila o to~ nem številu dni na leto, ko bo zapirala varnostno obmo~ je,« je poudaril Andrej Poljšak, predsednik KS Prestranek, in dodal, da bodo

FOTO: VALTER LEBAN

zraka. Vadiš~ e se širi tudi na obmo~ je Kali~ a, kjer naj bi se razvijala celoletna turisti~ na dejavnost, a to bi takšna ureditev ogrozila.

Odškodnina premajhna

4

Iz vsebine:

Številni pomisleki javnosti ob razgrnitvi osnutka DPN za Osrednje vadiš~ e Slovenske vojske Postojna

Po~ ek in Ba~ bosta po novem povezana z obsežnim varnostnim obmo~ jem, vojaška prisotnost se bo zato mo~ no pove~ ala. Predvideno je namre~ streljanje s Po~ ka na Ba~ oziroma obratno. Na vadiš~ u naj bi bilo novo streliš~ e za streljanje s protioklepnimi sistemi spike na Vla~ nem pod Sveto Trojico, ki zahteva varnostni pas v krogu najmanj pet kilometrov, predvideni sta tudi lokaciji za vojaška brezpilotna letala, ki pa po pojasnilih Mors nista letališ~ i, pa~ pa izravnane travnate površine za urjenje z maketami letal. Pri deponiji pod železnico je predvideno obmo~ je za odmetavanja nebojnega tovora iz

3

Ministrstvo za obrambo mora posodobitev infrastrukture na obmo~ ju osrednjega vadiš~ a Slovenske vojske pripraviti, ker to ne ustreza ve~ standardom in merilom Nata.

lastniki zaradi omejene rabe in dostopa do parcel zahtevali odškodnine.

V postojnskem odboru LDS so opozorili, da je treba odškodnino, ki jo ob~ inam pla~ uje država, nujno pove~ ati in to tudi zakonsko urediti, ne pa da je predmet letnih dogovorov med ministri in župani.

V pivški ob~ ini so zaskrbljeni predvsem zaradi širitve varnostnega

obmo~ ja med Po~ kom in Ba~ em, ki obsega tudi pivška presihajo~ a jezera. »Nesprejemljivo je, da bi bila to ovira turisti~ nemu razvoju,« je poudaril župan Robert Smrdelj. V naravovarstvenem društvu Drobnovratnik pri~ akujejo jasne odgovore glede dodatnih obremenitev okolja.

Na klju~ ni pomislek prebivalcev, ali bo po sprejemu DPN obmo~ je

postalo vadiš~ e sil Nato, na Mors odgovarjajo, da na tem obmo~ ju nikoli ni bilo in tudi ni predvideno nobeno vojaško oporiš~ e. »Navzo~ nost na poligonu ne bo ni~ ve~ ja kot zdaj,« zagotavljajo.

O problematiki bomo podrobneje pisali v naslednji številki novic, 28. januarja, osnutek DPN za vadiš~ e pa bo razgrnjen še do 2. februarja.

Veronika Rupnik

Izbrali so športnika leta Ob koncu minulega leta je postojnska Športna zveza najboljšima športnici in športniku ob~ ine Postojne, Nini Kova~ i~ in Marijanu Nagodetu, podelila priznanje. str. 11

Regijske kulturne diagonale V prvi številki novega leta smo se pogovarjali s Sašo Pivka, specialno pedagoginjo iz Cerknice. S svojim društvom pomaga afriškim otrokom s posebnimi potrebami. Predstavljamo tudi Klaro Kostajnšek, raziskovalko tkanin, ki š~ itijo pred škodljivim UV sevanjem.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011

O zavodu tudi Tresla se je gora, v Cerknici in Logatcu rodila se je miš Komentar Alenka Bev~ i~

 Petra Tr~ ek

V Cerknici naj bi ustanovili zavod za kulturo in turizem, v Logatcu pa za kulturo, šport in turizem

Cerkniški kulturni dom že sodi pod okrilje ob~ ine, a župan Marko Rupar si je že na za~ etku svojega mandata zadal, da pod eno streho spravi skrb za kulturo, turizem in mladino. Trenutno na ob~ ini razmišljajo o tem, na kakšen na~ in uresni~ iti to zamisel, zato si ogledujejo delovanje podobnih zavodov po Sloveniji. Še najbolj se nagibajo k zgledu Brežic. »Ob~ ina bi dala le prostor in financirala le tista najbolj potrebna delovna mesta, ostalo bi moral zagotoviti zavod prek svojih projektov in programov,« je jasen Rupar. Zaveda se, da jutri Cerknica zavoda še ne bo imela, a se mu zdi pomembno, da ga ~ im prej ustanovijo.

Zaposleni bi namre~ skrbeli za povezovanje kulturnega življenja v ob~ ini, zavod bi lahko bil tudi manjkajo~ i ~ len v verigi ponudnikov turisti~ nih storitev in drugih, ki si prizadevajo za razvoj turizma v ob~ ini. Nenazadnje pa bi bil zavod tudi prostor, v katerem bi svoje pobude in pri~ akovanja lahko izrazili mladi. Rupar je spomnil tudi na to, da bi taka institucija lahko kandidirala na številnih razpisih, tudi za evropska sredstva. »Za take vsebine je na voljo še nekaj denarja,« je prepri~ an Rupar.

V Logatcu razmišljajo o zavodu za kulturo, šport in turizem.

Kot pravi župan Berto Menard,

FOTO: VALTER LEB AN

Cerknica, Logatec – Ve~ ina slovenskih ob~ in je poskrbela za to, da za podro~ je kulture in ponekod tudi turizma skrbijo javni zavodi, ki so jih ustanovile ob~ ine same, o tem pa razmišljajo tudi v Cerknici in Logatcu. Na~ in delovanja zavodov po Sloveniji je podoben, na~ in financiranja pa se od ob~ ine do ob~ ine razlikuje. V Cerknici jih vle~ e zgled Brežic, kjer ob~ ina financira najve~ tretjino stroškov, ki jih ima zavod, v Logatcu pa si podobnih zavodov še niso uspeli ogledati.

Ruparjeva želja je, da pod eno streho spravi skrb za kulturo, turizem in mladino. si želijo najprej pogledati delovanje nekaterih drugih zavodov, da se bdoo lažje odlo~ ili, katere dolžnosti naj bi prevzel in na kakšen na~ in. »Želimo, da bi zavod povezal službe, ki že zdaj skrbijo za ta podro~ ja, in na ta na~ in nekako razbremenil ob~ insko upravo, obenem pa želimo zagotoviti, da uporabniki ne bi bili na slabšem.« Menard je prepri~ an, da bo zavod uporabnikom sposoben zagotoviti ve~ sredstev kot ob~ ina, saj se bo potegoval za sredstva na razli~ nih razpisih. »Do razpisanih sredstev bo prišel lažje kot posamezna društva, saj bo imel strokovnjake.« Ob~ ina naj bi zagotovila zagonska sredstva, iz prora~ una pa bodo za delovanje zavoda šla sredstva v enaki višini, kot jih zdaj namenja za podro~ ja kulture, športa in turizma. »Prepri~ an sem, da bo zavod ta denar le še oplemenitil.«

Javni zavodi Javni zavodi opravljajo javno službo, ki zagotavlja blago ali storitve v javnem interesu in ni namenjena ustvarjanju dobi~ ka. Javno službo morajo zagotavljati trajno, nemoteno in pod enakimi pogoji za vse uporabnike. Zavodi lahko opravljajo poslanstvo upravnega zna~ aja ali t. i. storitvene dejavnosti v zdravstvu, šolstvu, kulturi, znanosti, javnem obveš~ anju. Tako mednje štejemo šole, vrtce, knjižnice, zdravstvene domove, domove za ostarele in druge. Ustanovita jih lahko država ali ob~ ina, ki jim z ustanovnim aktom zagotovita poslanstvo in poslovno politiko.

Javni zavodi se financirajo iz ve~ virov. Sredstva za delovanje zagotavlja ustanovitelj, denar pa lahko dobijo tudi s trženjem blaga ali storitev, od sponzorjev, donacij, upravljanja s premoženjem, iz dopolnilnih dejavnosti in drugih virov. Ustanovitelj domov za starejše je država, ki jih tudi deloma financira, delovanje osnovnih in glasbenih šol, vrtcev, knjižnic in zdravstvenih domov pa finan~ no podpirata tako ob~ ina kot država. Denar za delovanje in pla~ e zaposlenih v vrtcih in knjižnicah zagotavlja ob~ ina, za ostale omenjene zavode pa država, medtem ko jim ob~ ina sredstva nakazuje za materialne stroške obnove, gradnje in za nakup opreme. Financiranje zavodov za kulturo, šport, turizem in podobno je v celoti na ob~ inskih ramenih, a je obi~ ajno, da denar poiš~ ejo tudi sami: ali s projekti prek razpisov ali pa s trženjem svoje dejavnosti.

Kako zasebni zavodi? ^e bo predlog Zakona o negospodarskih javnih službah (ZNJS) upošteval pripombe in ~ e bo zakon sprejet, se glede na podatke v Poslovnem registru Slovenije spremembe ti~ ejo tudi 39 zavodov z zasebno lastnino v Notranjsko-kraški regiji, ki zaposlujejo 40 delavcev.

V javnosti, predvsem v nevladnem sektorju, je bilo veliko govora o izkoriš~ anju statusa zasebnih zavodov, ki jih je do sedaj urejal Zakon o zavodih, katerega naj bi po novem nadomestil ZNJS. Ministrstvo za javno upravo je konec poletja že predstavilo osnutek predloga, za katerega je med drugim po navedbi Gorana Forbicija s Centra nevladnih organizacij (CNVOS) prejelo veliko število pripomb in dopolnil prav v zvezi z nesistemati~ nim urejanjem zasebnih zavodov.

Posebno poglavje znotraj ZNJS so predlagali tudi na CNVOS-u.

Goran Forbici, vodja dejavnosti na podro~ ju civilnega dialoga, je povedal, da je leta 2004 delovalo 450 zasebnih zavodov, zdaj pa jih je prek 1000. Glede na to,

da so zavodi najpropulzivnejša oblika nevladnih organizacij in njihovo število vztrajno raste, so po besedah Forbicija težnje k ureditvi te oblike nujne: »Soo~ ali smo se s težavami pri poslovanju in urejanjem zadev na normativni ravni. Velikokrat so nas ena~ ili s podjetji, ko pa smo se zagovarjali, da gre vendar za nevladno in neprofitno dejavnost, so nam o~ itali prav zakon, ki tega ni urejal na tak na~ in.«

Neprofitnost delovanja Zasebni zavodi so ena od oblik samoorganiziranja državljanov in civilne družbe, ki kot pravno urejene organizacije lahko pridobivajo sredstva za svoje poslanstvo ne samo od države, ampak tudi iz zasebnih fundacij, iz naslova mednarodnih razpisov, prostovoljnih prispevkov in z izvajanjem odpla~ nih dejavnosti. Po pravno-organizacijski obliki naj bi delovali nepridobitno, tako kot na primer sindikati, politi~ ne stranke, ustanove, verske skupnosti. Širše gledano, so poleg društev in ustanov ena iz-

med oblik nevladnih organizacij.

Po besedah Forbicija pa po slovenskih ra~ unovodskih standardih še vedno ni mo~ ugotoviti, ali si je nekdo izpla~ al presežek, tako da ne moremo za vse zavode trditi, da so neprofitne, nevladne organizacije. »Prav tako bo verjetno tudi držalo, da nih~ e ne nadzira, ali zavodi delujejo v skladu s svojimi temeljnimi akti,« še dodaja Forbici. Na vprašanje, kako je ta oblika urejena po Evropi, Forbici odgovarja: »Zaradi statusne oblike predstavlja unikum, nekaj podobnega je še na Poljskem. Nevladne organizacije so v tujini obi~ ajno društva in fundacije, v Angliji pa so nevladne organizacije celo podjetja, ki delujejo neprofitno ter pridobijo status dobrodelne oziroma splošnokoristne organizacije. ^e pogledamo na zasebne zavode z vidika norm in meja delovanja, niso torej ni~ posebnega.«

Besedilo predloga še v pripravi Na Ministrstvu za javno upravo ne želijo javno komentirati dobljenih pripomb, ker je besedilo

predloga še v pripravi. Povedali so, da bodo z besedilom, v katerem bodo nekatere od prejetih pripomb in predlogov upoštevane, seznanjeni vsi zainteresirani, prav tako pa bodo vsem posredovani odgovori na prejete predloge in pripombe, po potrebi bodo izvedeni tudi usklajevalni sestanki s tistimi, ki so jim pripombe posredovali. Forbici poudarja, da je pri predlaganem zakonu pomembno predvsem to, da bo zasebne zavode uredil na na~ in, da ne bodo ve~ razumljeni kot prikrita podjetja, temve~ kot del socialne in družbeno-koristne ekonomije.

Sicer pa Notranjsko-kraška regija po številu nepridobitnih organizacij ne cilja visoko. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve jih je najve~ v Osrednjeslovenski regiji, skoraj 1900, Podravski skoraj 600 in Savinjski, kjer jih je nekaj nad 500. Notranjsko-kraška regija jih šteje 136. Zasebni zavodi predstavljajo kar 30 odstotkov vseh nepridobitnih organizacij v Sloveniji. mg

Tako bi lahko rekli za številne javne zavode, ki jih v tej deželi ustanavljajo bodisi ob~ ine bodisi država, ali pa kar oboji hkrati in kakopak tudi naš konec pri tem ni izvzet. Spomnim se samo pompoznih besed, ki so jih pred že skoraj tremi leti ob ustanovitvi natresli predstavniki ob~ ine in države s takratnim okoljskim ministrom Podobnikom na ~ elu, ko so ustanavljali Covevo. Pivka se je takrat malodane znašla v samem središ~ u sveta, vsaj kar se naprednih tehnologij v povezavi z obnovljivimi viri ti~ e, pa še za decentralizacijo državnih inštitucij so mimogrede poskrbeli.

Spomnim se tudi skepse nekaterih ob~ inskih svetnikov, ki so na seji sveta malce obotavljivo spraševali, ~ e ne bo Covevo samo brezzobi tiger, ki ne bo imel nobene resne vloge pri uveljavljanju novih tehnologij, pa jih je župan potolažil, da so na~ rti dobri. Ampak ~ asi so bili takrat optimisti~ ni, idej v Pivki itak nikoli ne zmanjka in konec koncev, ~ e drugega ne, par zaposlenih ve~ bi Pivka le imela, kakšen denar pa bi se iz Evrope menda tudi dalo potegniti.

In potem je Covevo neslavno propadel, država je nespametno zmetala skozi okno kar nekaj denarja, vlada pa v Ljubljani ustanovila službo za podnebne spremembe ter se naredila neumno, ko jo je kdo povprašal, kaj se vendar gre. Prav tako je neslavno propadel postojnsko-pivški Zavod za turizem, ki je najprej obetal, da bo v obeh ob~ inah postavljal nove mejnike v turizmu, potem pa od tega ni bilo ni~ in kon~ alo se je tako, da je Pivka ustanovila svoj zavod. Verjetno bi se našlo še kar nekaj takšnih primerov in zdi se, da je ve~ ina takšnih in druga~ nih javnih zavodov, ki sicer zrasejo iz dobrih idej, na koncu sama sebi namen – seveda s ~ astnimi izjemami, ki dejansko tudi nekaj naredijo.

Druga zgodba so zavodi, ki mirno opravljajo svojo funkcijo, pa naj bo to na izobraževalnem, kulturnem, zdravstvenem ali še kakšnem podro~ ju že desetletja, in obi~ ajen smrtnik niti ne ve, da gre za javni zavod.

Najve~ krat se o njihovem dejanju in nehanju niti ne sprašujemo, dokler se ne zaplete pri ustanoviteljih, pogosto zato, ker je teh preve~ , izvirni greh pa izvira še iz ~ asov, ko so se velike ob~ ine delile na nebroj manjših, in se za~ ne uresni~ evati tisti rek, da v španoviji še pes crkne, ali pa ker ob~ ine dobijo kakšno pametno idejo o združevanju. In je spet ogenj v strehi, novinarji imamo nekaj ~ asa snov za pisanje, to je pa tudi vse, kar lahko naredimo, mogo~ e pade še kakšna tožba, ker ho~ e nekdo z glavo skozi zid, na koncu pa vse potihne.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

V središ~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011

Covevo zgrešen projekt vlade Center za obnovljive vire energije in varstvo okolja nikoli niti dobro zaživel – vlado zgrešen projekt stal pol milijona – Krpanov dom ostaja gradbiš~ e Pivka – Poleti leta 2008 je vlada v Pivki ustanovila Center za obnovljive vire energije in varovanje okolja ali na kratko Covevo, kot soustanoviteljica pa je pristopila ob~ ina, ki je prispevala prostore Krpanovega doma. Namesto da bi se izpolnile obljube, da bo center v nekaj letih poskrbel, da bo ves javni sektor ~ rpal energijo iz obnovljivih virov, ta ni niti zaživel, projekt obnove prostorov se je ustavil na sredini, v teku pa so tudi tožbe zaradi nepla~ anih terjatev.

Država je z ustanovitvijo Coveva želela spodbujati u~ inkovito rabo energije in širiti uporabo obnovljivih virov. »Vlada je z ustanovitvijo tega centra v Pivki naredila konkreten korak v smislu decentralizacije, saj je del svojih inštitucij preselila na teren in to v prostor, ki je ve~ let izražal ambicije za to,« je ob podpisu pogodbe o ustanovitvi

leta 2008 povedal takratni minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Javni zavod naj bi v nekaj letih pridobil pomembno vlogo pri uvajanju novih tehnologij na podro~ ju energetike, pospeševali naj bi ogrevanje na biomaso, pridobivanje energije s fotovoltaiko, uveljavili elektri~ ne avtomobile in razvijali tehnologijo vodika, hkrati

pa bi bil tudi priložnost za uveljavljanje slovenskega znanja in ~ rpanje evropskih sredstev.

Vršilec dolžnosti direktorja je postal Jure Leben, ki je najprej dobil nalogo, da na stroške države obnovi prostore v Krpanovem domu. Ob~ ina Pivka je v center namre~ vstopila kot soustanoviteljica prav s prostori, država se je obvezala, da bo center financirala iz državnega prora~ una, v katerem je bilo za Covevo v letu 2008 predvidenih 330 tiso~ akov, leto kasneje pa še 440.

Od leta 2009 samo še navzdol Zgodba se je za~ ela zapleta-

ti z novo vlado, ki v Pivki ni ve~ videla razloga za delovanje javnega zavoda. »Vse skupaj se je za~ elo dogajati, ko niso potrdili mandata direktorju od maja leta 2009 dalje in je center ostal brez zastopnika, posledi~ no pa niso šla naprej niti pla~ ila za že opravljena dela,« je povedal pivški župan Robert Smrdelj. Center je kasneje izpod okrilja okoljskega ministrstva prešel pod ministrstvo za gospodarstvo, kjer zatrjujejo, da so bili postopki za ustanovitev sicer pravilni, vendar je bilo sprejetih ve~ slabih odlo~ itev, kot je ta, da je bil ustanovljen kot javni zavod, ki se v celoti financira iz prora~ una ter preveli-

 Alenka Bev~ i~

ka zagnanost tistih, ki so center ustanavljali in že za~ eli delati z vsebinskimi projekti, preden so bili do konca izpeljani postopki ustanovitve. Z rebalansom državnega prora~ una so kasneje zaradi krize zmanjšali tudi kvoto sredstev, namenjeno Covevu. »V za~ etku leta 2009 so na center za~ ele padati izvršbe in trenutno jih je za okrog sto tiso~ evrov,« pravi Smrdelj.

Med drugim je zaradi Coveva z državo v tožbi tudi nekdanji v. d. direktorja Jure Leben, ki so ga kasneje zaposlili kot vodjo novoustanovljene Službe za podnebne spremembe. Hinko Šolinc, ki je na ministrstvu za gospodarstvo zadolžen tudi za

Covevo, je sicer prepri~ an, da mora terjatve pokriti Covevo sam in sicer s svojim kapitalom, kar naj bi bili prostori, ki jih je prispevala ob~ ina Pivka, vendar Covevo v resnici sploh ni lastnik prostorov, je pa lastnik opreme, ki so jo nabavili in zdaj že nekaj let propada.

Na koncu bo terjatve najverjetneje morala pokriti država in znesek nedelovanja Coveva se bo zato zagotovo približal znesku pol milijona evrov, Pivki pa ostajajo nedokon~ ani prostori Krpanovega doma, ki naj bi bili po prepri~ anju župana zaradi posega države, približno 60 tiso~ akov manj vredni, kot so bili pred za~ etkom del.

Muzej v rokah ustavnih sodnikov?

Ministrstvo za kulturo zaradi kršitev pri preoblikovanju Notranjskega muzeja napovedalo zahtevo za ustavno presojo – Ob~ ina Postojna: To je politi~ ni pritisk

Je torej ob~ ina kljub dejstvu, da je ustanoviteljica, šla predale~ ? Si je s priro~ nim argumentom racionalizacije podredila in posledi~ no tudi ogrozila muzej?

V slovenskem prostoru primer sicer ni osamljen, vendar obstajajo boljše in slabše prakse združevanj javnih zavodov.

Na Ministrstvu za kulturo (MK) pravijo, da sta ob~ ina in ob~ inski svet ravnala samovoljno, brez prehodnega usklajevanja, priprave analiz in preu~ itve posledic, zato nameravajo v skladu s svojo pristojnostjo zahtevati, da ob~ insko odlo~ itev preveri ustavno sodiš~ e. Na ob~ ini so prepri~ ani, da za to nimajo argumentov.

»^e našega opozorila ne boste upoštevali, MK žal ne preostane drugega, kot da v zvezi z vsemi kršitvami v skladu s 64. ~ lenom zakona o državni upravi sproži postopek pred ustavnim sodiš~ em,« je v zvezi z ob~ inskim sklepom o pripojitvi Notranjskega muzeja napovedala ministrica za kulturo Majda Širca.

V skladu z omenjenim ~ lenom lahko ministrstva nadzirajo zakonitost aktov, ki jih izdajajo organi lokalnih skupnosti. ^e organ svojega predpisa ne uskladi z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva za~ etek postopka pred ustavnim sodiš~ em za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z

ustavo oziroma zakonom.

Širca: Nismo maš~ evalni Na MK so poudarili, da odlok nikoli in v nobenem delu ni bil usklajen s predstavniki MK in da ob~ ina s to izjavo grobo potvarja dejstva. »V kolikor bi namre~ prišlo do usklajevanja, bi bili predstavniki ustanovitelja jasno in nedvoumno opozorjeni na pomanjkljivosti preobrazbe,« pravijo na MK in zato izpostavljajo resne dvome glede delovanja in financiranja Notranjskega muzeja v prihodnje, ~ eprav je ministrica Majda Širca dejala, da ne želi izrekati nobenih maš~ evalnih groženj.

Na MK med drugim opozarjajo, da kultura v celoti izgine iz na~ ina organiziranja javnega zavoda. Predstavljeni niso nobeni izra~ uni in primerjave glede financiranja in delitev sredstev.

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna – Ob~ ina Postojna je, kot smo poro~ ali, Notranjskemu muzeju odvzela samostojnost in ga priklju~ ila k zavodu Znanje.

Ob~ ina je tako izvršila svojo ustanoviteljsko pravico, a pri tem ni upoštevala opozoril stroke, zaposlenih, sveta Notranjskega muzeja in ministrstva za kulturo.

»Ne posegamo v avtonomijo ob~ ine, ne moremo pa se strinjati, da v zadevi o dialogu ni bilo ne duha ne sluha,« pravi Majda Širca.

Nov javni zavod nima strokovnega sveta oziroma svetov za posamezne povsem raznorodne dejavnosti, svet zavoda pa

 Veronika Rupnik

v neskladju z zakonom oziroma ustavo, ni utemeljila. Grožnjo z ustavno pritožbo zato smatrajo predvsem kot javen politi~ ni pritisk na ob~ ino. »Tudi ministri~ ine grožnje z ustavitvijo sofinanciranja so neutemeljene in o~ itno predstavljajo politi~ ni pritisk na izvirne pristojnosti ob~ ine. Ministrica mora v zvezi s sofinanciranjem odlo~ ati izklju~ no na podlagi kakovosti prijavljenih programov, ki jih bo prejela od preoblikovanega zavoda,« pravijo na ob~ ini. Prepri~ ani so, da bo Notranjski muzej s preoblikovanjem okrepil svoj položaj, se lahko preselil v nove prostore in zbirke predstavil javnosti. Pravijo, Ob~ ina da bodo poskrbeli za zakonito si ne bo premislila delo zavoda, MK pa o~ itajo, da je Na Ob~ ini Postojna so v svoj bran bila njihova podpora za prenovo stavbe muzeja preskromna. Kot zapisali, da jim ni ~ isto jasno, katera stališ~ a ministrstva bi bilo še dodajajo, sprejete odlo~ itve ni ve~ mogo~ e spremeniti, ker za to treba upoštevati in da ministrica trditve, da je pripojitev muzeja ni formalne osnove.

za podro~ je kulture in izobraževanja predvideva skupno zgolj enega predstavnika od šestih. »Kaj bo to pomenilo v prihodnje pri na~ rtovanju programov dela in dejavnosti, od katerih je odvisno državno sofinanciranje, je težko napovedati, vsekakor pa je verjetno, da bo pri kandidiranju za sofinancerska sredstva države prišlo do težav z izpolnjevanjem pogojev.« Zato so opozorili tudi na možnost prenehanja pogodbe o sofinanciranju, nenazadnje pa opozorilo, da bi glede na pomanjkljivosti odloka lahko prišlo celo do vra~ anja evropskih sredstev.

Zanimajo se tudi za turizem V tej smeri je bilo, po besedah Matjaža Žnidarši~ a, direktorja zavoda, vloženega kar nekaj napora, vendar pa se je izkazalo, da bo z ministrstvom za kulturo, ki s kompleksom upravlja, težko vzpostaviti dogovor, ki bi privedel do uresni~ itve zastavljenih na~ rtov, ki bi za Loško dolino pomenil pomemben mejnik v razvoju turizma.

Glede na to dejstvo svoje aktivnosti zato intenzivneje usmerjajo predvsem v povezovanje in vzpodbujanje turisti~ nih ponudnikov in širitev ponudbe na celotnem podro~ ju Loške doline in Babnega Polja. Za~ etki in prvi odzivi so po Žnidarši~ evih besedah dokaj vzpodbudni.

Drugi del njihove osnovne dejavnosti je organizacija kulturnih prireditev, predvsem v prostorih gradu Snežnik v dogovoru z Narodnim muzejem Slovenije, ki z

njim upravlja.

Dejavnost zavoda v celoti finan~ no pokriva ob~ ina kot ustanovitelj. Preko projekta LIDER jim je v preteklem obdobju uspelo pridobiti tudi nekaj dodatnih sredstev. Vendar pa, kot je dejal direktor zavoda, je osnovni problem pridobivanja državnih in sredstev iz naslova Evropske unije predvsem v tem, da je potrebno imeti dovolj natan~ no pripravljene ustrezne projekte in zanje zagotovljen tudi dolo~ en del lastnih sredstev. Sami zaradi premajhnih lastnih sredstev trenutno ra~ unajo predvsem na manjše projekte.

Nekaj jih imajo pripravljenih in vsaj z enim izmed njih bodo v letošnjem letu kandidirali na razpis za pridobitev evropskih sredstev.

Problem, s katerim so se v zavodu sre~ ali z za~ etkom leto-

šnjega leta je ob~ utno zmanjšanje obsega programa javnih del. V zavodu so tako ostali brez dveh sodelavk. To za zavod predstavlja precejšnjo težavo, saj bo na~ rtovane cilje, ki so si jih zastavili, z enim samim zaposlenim težje uresni~ iti. Sicer delo, ki so si ga zastavili, poteka po na~ rtih. Z namenom promocije in prepoznavnosti so v letu 2009 registrirali blagovno znamko »V deželi ostrnic«, pod katero bodo ponudniki lahko tržili izdelke in storitve s podro~ ja Loške doline in Babnega Polja. V letošnjem februarju pa se izte~ e tudi nate~ aj za najboljši turisti~ ni spominek, s katerim želijo še dodatno vzpodbuditi pove~ anje kakovostnejše ponudbe na podro~ ju turizma.

Javni zavod za kulturo in turizem se je iz za~ asnih prostorov v pristavi gradu Snežnik preselil v novo stanovanjsko poslovno stavbo nekdanje mestne hiše v Ložu, kjer imajo pisarno. Pred za~ etkom turisti~ ne sezone pa Matjaž Žnidarši~ v teh prostorih napoveduje odprtje Turisti~ no-

informacijskega centra, kjer bodo obiskovalci – turisti lahko dobili osnovne informacije

o znamenitostih in ponudnikih v Loški dolini in Babnem Polju, tam pa bo mogo~ e kupiti tudi

spominke s tega podro~ ja. S tem pa bodo zagotovljeni tudi boljši pogoji za delo zavoda.

F OTO: B O R U T K RA Š EV EC

Loška dolina – Zavod je v letu 2007 z visokimi cilji, ki pa, kot trenutno kaže, ne bodo uresni~ eni, ustanovila Ob~ ina Loška dolina. Kot glavni namen ustanovitve zavoda so opredelili predvsem prevzem kompleksa gradu Snežnik v upravljanje, katerega lastnik je država.

 Borut Kraševec

Matjaž Žnidarši~ , direktor zavoda, pred stavbo, v kateri je pisarna zavoda. Pred poletjem bodo v njej uredili še Turisti~ no-informacijski center.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011

Pivka s tožbo do dobi~ ka Kraških lekarn

 Alenka Bev~ i~

Dobi~ ek iz Kraških lekarn razdeljen samo med ob~ ine Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana – Piv~ ani svoj delež terjali od Postojne Pivka – Spor glede delitve dobi~ ka Kraških lekarn med ob~ inama Pivko in Postojno se je vlekel od leta 2008. Kraške lekarne so namre~ 1,4 milijona dobi~ ka iz preteklih let nakazale samo starim ob~ inam ustanoviteljicam, ker je novi odlok o ustanovitvi za~ el veljati šele po izpla~ ilu ob~ inam. Medtem, ko so se ob~ ine, ki so nastale iz nekdanje ob~ ine Sežana, brez težav dogovorile, pa se je med Pivko in Postojno zapletlo.

Kar šest ob~ in se je po delitvi starih ob~ in na manjše, zapisa-

lo med ustanoviteljice javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica, deleže dobi~ ka iz preteklih let pa so konec leta 2007 dobile samo stare ob~ ine ustanoviteljice, saj je novi odlok, kjer so se kot ustanoviteljice zapisale tudi novoustanovljene ob~ ine Pivka, Komen in Diva~ a, za~ el veljati šele leta 2008. Ilirska Bistrica, ki je ostala v starih okvirih, zato težav z delitvijo denarja ni imela, v Sežani, Komnu in Diva~ i so se uspeli

dogovoriti, ob~ ina Postojna pa Pivki ni želela izpla~ ati njenega deleža. Takrat je v. d. direktorice lekarn Anita Malnar sicer zatrjevala, da je od Postojne dobila ustno zagotovilo, da ima dogovor s Pivko, vendar tega o~ itno ni bilo, saj so se Piv~ ani kasneje odlo~ ili za tožbo, da bi dobili sorazmerni del denarja. Pivka je tožbo za 170 tiso~ evrov tudi dobila, in sicer na prvi stopnji in kasneje po pritožbi Postojne tudi na drugi. Ker

dobi~ ka pogojuje z urejanjem odlaganja komunalnih odpadkov. Pivka naj bi jim namre~ dolgovala malo manj kot 400 tiso~ evrov za odlaganje odpadkov na njeno deponijo v Stari vasi, odprte terjatve pa so hoteli pobotati z dobi~ kom Kraških lekarn. Po mnenju postojnskega župana Jerneja Verbi~ a bi delitvena bilanca, s katero sta ob~ ini uredili vse medsebojne obveznosti, namre~ morala veljati tudi pri odlaganju smeti

Postojna tudi po pravnomo~ nosti sodbe denarja ni hotela izpla~ ati, pa se je Pivka odlo~ ila, da vloži izvršbo. »Sredi decembra lani smo dobili izpla~ anih 170 tiso~ glavnice in približno 60 tiso~ akov obresti, vložili pa smo še tožbo za 44 tiso~ evrov, za del dobi~ ka, ki je bil izpla~ an v drugi fazi,« je pojasnil župan ob~ ine Pivka Robert Smrdelj.

Dobi~ ek za smeti Postojna na drugi strani izpla~ ilo

in ne samo pri delitvi ustanoviteljskih deležev javnih zavodov.

Piv~ ani se s tem seveda ne strinjajo, saj naj bi pogodba za odlaganje odpadkov veljala do zaprtja odlagališ~ a. Kdo ima prav, pa bo spet odlo~ ilo sodiš~ e, saj je tožbo tokrat vložila ob~ ina Postojna. Je pa Postojna po rubežu sredstev z njenega ra~ una zaradi dobi~ ka Kraških lekarn Pivki s prvim januarjem letos že prepovedala odlaganje komunalnih odpadkov v Stari vasi.

Aktualno v regiji

Pivka z dvema podžupanoma Stari in novi podžupan iz vrst LDS in SLS – Zadolžena za protokolarne zadeve, komunalno infrastrukturo in družbene dejavnosti Pivka – Ob~ ina Pivka bo tudi ta mandat imela klih mandatih, saj sta dolgoletna dva podžupana. Robert Smrdelj je za svoji desni ob~ inska svetnika, oba sta se roki izbral Borisa Rebca in Andreja Godino. izkazala tudi pri delu na drugih podro~ jih in prepri~ an sem, da sem dobro izbral, saj za podžV tem mandatu je pivški župan upana potrebujem prakti~ na in Robert Smrdelj za podžupana izbral Borisa Rebca iz vrst stran- delovna ~ loveka,« je svojo izbiro utemeljil Smrdelj. ke LDS, ki je bil na tej funkciji že v prejšnjem mandatu, in pa predsednika ob~ inskega odbora Podžupan, ker se je na stranke SLS, iz katere izhaja tudi tem mestu že izkazal sam, Andreja Godino. »Z obema Boris Rebec je v preteklem mansmo dobro sodelovali že v prete- datu na podžupanskem mestu

glavnino dela opravil pri pridobivanju soglasij za odkup zemljiš~ , kjer je ob~ ina izvajala investicije. »Marsikje ob~ inska uprava tega ni mogla, saj je bilo treba opraviti veliko pogovorov, ki so v~ asih trajali tudi po pet ur, ~ esar si na ob~ ini ne morejo privoš~ iti, mi pa smo potem našli rešitev,« je povedal Rebec. »O~ itno so bili z mojim delom zadovoljni, sicer ne verjamem, da bi me župan ponovno imenoval, glede na to,

 Alenka Bev~ i~

Godina aktiven na družbenih dejavnostih

da rezultat naše stranke na volitvah ni bil najbolj prepri~ ljiv,« še dodaja novi stari podžupan, ki se je zelo angažiral tudi pri iskanju najboljše trase za avtocesto do Ilirske Bistrice in iskanju rešitve za odlagališ~ e odpadkov, prepri~ an pa je tudi, da so k razvoju ob~ ine pomembno pripomogli ~ lani odborov iz njegove stranke. Rebec ima tudi pooblastila za nadomeš~ anje župana v primeru njegove odsotnosti.

Andrej Godina je v ob~ inskem svetu že tretji mandat, zelo aktiven je na podro~ ju kulture in športa, ve~ let pa je bil tudi predsednik Vaške skupnosti Kal, zato je bil po besedah župana logi~ na izbira za podžupansko funkcijo. »Ko je župan prišel do mene s predlogom, sem moral najprej malo razmisliti, vendar

Slovenija ~ aka na izro~ itev Mirsada Mešanovi}a

sem funkcijo potem brez oklevanja sprejel, saj pomeni njegovo zaupanje v moje dosedanje delo v stranki, ob~ inskem svetu in na vseh ostalih podro~ jih, kjer sem se angažiral,« pravi Godina, ki bo pod svoje okrilje vzel prav podro~ je družbenih dejavnosti, pomagal pa bo tudi na drugih podro~ jih, kjer se bo pokazala potreba. Sicer pa bosta oba podžupana opravljala tudi protokolarno funkcijo.

 Alenka Bev~ i~

Danci aretirali nekdanjega pripadnika JLA – Slovenija Mešanovi}a iskala zaradi streljanja in uboja v Pivki

Mešanovi}a, so danski policisti aretirali na podlagi evropskega pripornega naloga, ki ga je Slovenija izdala julija leta 2007, ko je TV Slovenija objavila, kje živi. Kot je potrdila slovenska policija, so ga zadržali že, ko je z družino preko Egipta odhajal na po~ itnice na Tajsko, potem pa ga aretirali, ko se je vra~ al.

Danes 42-letni nekdanji podoficir JLA zadnja leta živi v mestu Ahus v okrožju Skane na jugu Švedske in je poro~ en o~ e dveh otrok, direktor nekega podjetja s keramiko, lokalni politik iz levo usmerjene stranke, športni trener in porotnik na sodiš~ u.

Danci so zanj odredili desetdnevni pripor, Slovenija pa je že zahtevala njegovo izro~ itev,

saj je pri nas osumljen uporabe nedovoljenih bojnih sredstev po 148. ~ lenu Kazenskega zakonika SFRJ. Odlo~ itev, ali bo Danska Mešanovi}a izro~ ila Sloveniji ali pa ga bo spustila nazaj na Švedsko, bo znana prav v teh dneh.

eden pa je pri tablici prebil avtomobil in skozi oba sedeža zadel Požarja, ki je takoj umrl.

Mešanovi}a zaš~ itila vojska

Imenovali so ga Rambo Vodnika Mirsada Mešanovi}a se Piv~ ani spominjajo tudi po vzdevku Rambo, saj je bil po pripovedovanju mnogih eden najbolj aktivnih podoficirjev JLA. Na barikadi 27. junija pri gostilni Herman na železniški postaji je namre~ razorožil dva pripadnika takratne milice, ker mu je tretji zbežal pa je opozorilno streljal v zrak in v pnevmatike tovornjaka v barikadi. Za zajeta mili~ nika se je takrat prišel pogajat takratni komandir oddelka milice Pivka Vojko Otoni~ ar, vendar je tudi njega razorožil. »Ko mi je prislonil pištolo na glavo, je vrag vzel šalo,« se dogodka danes spominja Otoni~ ar in le sre~ i ter hladnokrvnosti ostalih vpletenih gre zahvala, da se incident ni kon~ al tragi~ no. Mešanovi}

FOTO: VA LT ER LEB A N

Pivka, Koebenhaven, 5. januar – Na letališ~ u Kastrup v Koebenhavnu na Danskem je policija aretirala moškega, ki ga je Slovenija iskala od leta 1993, evropski priporni nalog zanj pa je bil po medijskem posredovanju izdan leta 2007. Gre za Mirsada Mešanovi}a, ki je osumljen, da je 2. julija leta 1991 pri vojašnici v Pivki streljal za civilnim vozilom in pri tem ubil Stanislava Požarja.

naj bi bil tudi tisti, ki je postavil minsko polje okrog vojašnice, na katerem sta kasneje življenje izgubila vojak JLA in neidentificiran moški. »Takrat so se ga bali vsi vojaki v vojašnici, prav tako pa tudi njegovi nadrejeni,« je še dodal Otoni~ ar.

Umrl, ker je onesposobil tanke Rezervnega mili~ nika Stanislava Požarja v prvih dneh vojne niso vpoklicali, saj je imel kot zaposleni v pivški vojašnici nalogo, da tankom odstrani udarne igle

iz topov in jih tako onesposobi, po za~ etku spopadov pa ni šel ve~ v vojašnico. Skrival se je pri doma~ ih, usodnega 2. julija pa sta šla s prijateljem mimo vojašnice v Pivko. Tja sta prišla brez težav, za nazaj pa sta ju na cesti ~ akala Mirsad Mešanovi} in Dubroja Dragan. Po prepri~ anju mnogih sta bila o tem vnaprej obveš~ ena in torej ni šlo za naklju~ je. Mešanovi} je hotel vozilo ustaviti, ker je Požar prijatelju naro~ il, naj pelje naprej, pa je za njim izstrelil rafal. Ve~ ina strelov je sicer pristalo v tleh,

Zaradi dogodka je bila še isti dan opravljena preiskava. Kraj sta si ogledala preiskovalni sodnik in državni tožilec, sodelovala pa je tudi JLA, ki pa Mešanovi}a ni hotela izro~ iti slovenskim organom pregona. Leta 1993 je preiskovalni sodnik uvedel preiskavo, po zaslišanju vseh udeležencev, razen Mešanovi}a, ki ga ni bilo mogo~ e izslediti, pa so preiskavo prekinili do njegove privedbe.

Takrat je bila za njim razpisana tudi tiralica, ki pa je leta 2002 izginila. Prve informacije, da naj bi bil Mešanovi} na Švedskem, je policija dobila leta 1999, vendar tega ni bilo mogo~ e potrditi, zadeva pa se je za~ ela razpletati leta 2007. Takrat se je po poizvedovanju TV Slovenije nekdanjega pripadnika JLA na Švedskem tudi izsledilo, sodiš~ e pa je takoj razpisalo novo mednarodno tiralico in evropski priporni nalog.

Švedi so ga zaš~ itili Kot so sporo~ ili iz urada predsednika Okrožnega sodiš~ a v Kopru, so Švedi Mešanovi}a kmalu zatem pridržali, vendar so januarja sporo~ ili tudi, da je švedski državni tožilec ugotovil, da je obdolženec postal švedski državljan ter januarja leta 2008 postopek ustavil brez kakršnih koli prosilnih ukrepov zoper njega.

Po telefonu priznal streljanje Po poro~ anju švedskih medijev, naj bi se Mešanovi} v priporu takoj pritožil na zahtevo Slovenije za izro~ itev ter zaprosil za vrnitev k družini na Švedsko in se tudi izrekel za nedolžnega.

Njegov odvetnik namre~ zatrjuje, da ni streljal on. Je pa zgoraj podpisani v telefonskem pogovoru leta 2007 priznal, da je bil strelec. V približno polurnem pogovoru je zgodba o dogodkih 2. julija 1991 kar bruhala iz njega. Trdil je, da ni hotel nikogar ubiti. »^e bi vedel, da je v avtu moj prijatelj Požar, ne bi nikoli streljal,« so bile njegove besede.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

str 5

5

petek, 14. januar 2011

Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Na jezeru po~ivalo ve~ kot 500 žerjavov Na Cerkniškem polju se je med 19. decembrom in boži~em zadrževala najve~ja jata žerjavov, kadar koli opažena v Sloveniji.

Ornitologi in delavci Notranjskega regijskega parka so množico skoraj meter visokih pti~ev po-

slikali na poljih med Dolenjim Jezerom in Martinjakom. S sestavljenih fotografij so našte-

li 514 žerjavov na tleh in še 40 ptic v zraku.

Tako števil~ne jate v Sloveniji še ni bilo, tudi na Cerkniškem jezeru seveda ne. A kot je povedal direktor Notranjskega regijskega parka Valentin Schein,

se na Cerkniškem jezeru vsako leto ustavi ve~ žerjavov. Lani jih je naštel okoli 150. V samo jezero ne posegajo, saj se hranijo z žuželkami, v tem ~asu pa z rastlinjem. Pri iskanju hrane so jih letos lahko opazovali krajani na

poljih od Grahovega do Zelš na eno strani in do Begunj na drugi. Žerjavi so kljub velikosti plašni in previdni. Ornitologi so se jim lahko približali le na 150 do 200 metrov. in med njimi niso opazili obro~kanega primerka.

Kljub temu pa vedo, da so se ti kri~avi velikani pri nas ustavili na poti v Padsko nižino, kjer prezimujejo. Glede na njihov življenjski prostor v Evropi pa vedo, da so prišli z obmo~ja med Rusijo in Madžarsko. mmp

Prejeli smo

Boži~nica Miklavževega vrtca Blagoslovili konje in rejce in vzgojiteljicami, ki so v nastop zagotovo vložile veliko truda.

Ko smo odhajali domov, nam je bilo ob toliko lepih misli toplo pri srcu, v glavi pa nam je še veKljub temu, da so morali nedno odmevalo prisr~no voš~ilo kateri otroci premagati strah pred otrok skupine Balon~ki: Naj boži~ nastopanjem in »visokim« odrom, bo prijazen, naj misli bodo issmo bili pri~a neverjetni umirjekrene in veselo naj bo srce … nosti in povezanosti med otroci Darja Debevec

Logatec – V sredo pred boži~em so oder Narodnega doma v Logatcu napolnili otroci Miklavževega vrtca, v dvorani pa smo njihovi boži~nici z zanimanjem prisluhnili in jim zaploskali starši, stari starši ter bratci in sestrice.

Po uvodnem nagovoru in pozdravu vzgojiteljice Darinke so nastopili skoraj vsi otroci, tudi tisti, ki so šele pred kratkim naredili prve korake. Prav ti, iz skupine Pikapolonice, so nastopili prvi in s petjem ter plesom »potovali v Betlehem«.

Osrednji del boži~nice se je dogajal ob zgodbi z naslovom Angel~ek brez perutni~k, ki so jo otroško sproš~eno, spontano in zelo teko~e zaigrali otroci skupine Metulji. S tekstom, igro, pesmijo in glasbenimi to~kami bivših gojencev Miklavževega vrtca so nam postopoma odstirali sporo~ilo boži~ne zgodbe: Vsi angel~ki so najprej brez perutni~k. Perutni~ke dobijo šele s pomo~jo naših dobrih del.

Begunje pri Cerknici, . december – Ljubitelji in rejci konj smo se ob 10.30 zbrali pred farno cerkvijo svetega Jerneja v Begunjah pri Cerknici, kjer je župnik Maks Ipavec po nedeljski maši blagoslovil naše živali, da bodo zdrave, nas rejce pa, da bomo dobro skrbeli zanje. Kljub snegu se je kar 29 konj s svojimi oskrbniki udeležilo te že tradicionalne prireditve. Konji so za posladek dobili kruh in sol ter rozeto za spomin, jezdeci pa so za udeležbo dobili klobuk. Že lani je Rafel Kranjec iz Cerknice za vse udeležence obljubil pogostitev, ki se je ob zvokih harmonik nadaljevala pozno v ve~er. Za ves trud se Raflu in njegovi družini najlepše zahvaljujemo. Naslednje leto pa smo si obljubili, da se ponovno vidimo!

Drago Be~aj

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Nadzirali bodo sami sebe

 Veronika Rupnik

Nekateri svetniki v sestavi nadzornega odbora vidijo deficit demokracije Postojna – Ob~ inski svetniki so na za~ etku mandata razdelili kadrovsko poga~ o, med drugim so predstavnike imenovali tudi v sedem~ lanski nadzorni odbor ob~ ine. Županova koalicija je vanj izvolila kar pet ~ lanov iz svojih, torej vrst koalicijskih strank. ^eprav je odlo~ anje o nadzornikih minilo v senci zgodbe o Notranjskem muzeju, so nekateri opozicijski svetniki sestavo nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v ob~ ini, ocenili zelo kriti~ no. »Glasovalni stroj županove koalicije, verjetno po strogem nareku, ni zmogel toliko modrosti in toliko demokrati~ nosti, da bi opoziciji dovolil imeti ve~ ino v

nadzornem odboru,« je protestiral Uroš Petohleb, svetnik LDS. Kot je poudaril, ustaljena praksa v demokrati~ nih okoljih namre~ nadzorno funkcijo nad oblastjo podeljuje opoziciji in s tem pokaže, da nima kaj skrivati in da deluje transparentno. Enako je poudarila tudi Karmen Pahor, svetnica SD, in se vprašala, zakaj pomisleki, da bi bili vklju~ eni in bi imeli ve~ ino predstavniki nasprotne strani.

Po Petohlebovem mnenju dejstvo, da je vsa oblast z nadzorno funkcijo vred skoncentrirana v rokah koalicije, spominja na neke druge ~ ase, ~ ase, katerim

smo se pred 20 leti odpovedali.

Prora~ un bo lažji

Župan snedel besedo »Takoj po volitvah sem spremljal oddajo na lokalni televiziji, v kateri je župan vzneseno razlagal, da bo po teh volitvah k sodelovanju povabil vse liste in svetnike, brez izjeme. Moj telefon je ostal nem, o~ itno je šlo zgolj in samo za promocijsko zavajanje javnosti brez želje po spremembi dela in razmišljanja,« je razo~ aran Petohleb, prepri~ an, da bo morala postojnska politi~ na scena še dolgo rasti in se razvijati, da bo postala to, kar bi morala biti.

V primerjavi s številni ob~ inami, kjer je prišlo do menjave vodstva in se zato v prvem trimese~ ju letos za~ asno financirajo, je postojnska ob~ ina prora~ un za leto 2011 sprejela kot ena prvih v državi. Bo pa prora~ un precej bolj var~ evalno usmerjen od lanskega, predvolilnega, manjša bodo tudi sredstva za investicije. Na~ rtovanih je 17,5 milijona evrov prihodkov, kar je dober milijon manj kot lani in okoli šest milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno v sprejetem prora~ unu za leto 2010. Odhodkov bo 16,8 milijona, lani 21 milijonov evrov. Župan Jernej Verbi~ je napovedal, da bodo presežek 630 tiso~ namenili tudi za odpla~ ilo pol milijona evrov posojila. V lanskem letu se je ob~ ina namre~ zadolžila za dodatne skoraj tri milijone evrov in na ta na~ in zakrpala tudi 2,2 milijona prora~ unskega primanjkljaja. Letos bo investicijskih sredstev kar 40 odstotkov manj kot lani, ko je ob~ ina dobila evropska sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja, najve~ ji del od skupno šestih milijonov pa bo šlo za ureditev starega mestnega jedra Majlonta (1,2 milijona evrov, od tega bo 820.000 evrov sofinancerskih sredstev), za novogradnjo osnovne šole Prestranek in izgradnjo ve~ namenske dvorane v Hruševju.

Proti prepolovitvi sejnin Predlog za polovi~ no znižanje sejnin podžupan Zvonko ^erna~ ozna~ il kot populizem

»Glede na težke ~ ase menim, da so vrednosti za motivacijo ~ lanov ob~ inskega sveta za udeležbo na sejah enormne, še posebej zato, ker nekateri ne posegajo v razpravo in so samo glasovalni stroj. Zato predlagam prepolovitev vrednosti sejnin,« je polemi~ no razpravo odprl Iztok Podbregar, svetnik LDS. Pri tem ga je podprlo ve~ svetnikov, med drugimi Stanko

Markov~ i~ (DeSuS) in Branko Milhar~ i~ (SD), ki sta se zavzela, da bi na ta na~ in privar~ evana sredstva namenili za kulturo in šport.

Obra~ unaval o falconu Podbregarjev predlog je bil na glasovanju zavrnjen, saj so bili proti podžupan Zvonko ^erna~ (SDS) in koalicijski svetniki. »To je populizem. Vi boste to vedeli, gospod Podbregar, šparati je treba pri falconu, ne pri malenkostih, ki niso niti za eno krilo od falcona,« mu je odvrnil ^erna~ in dodal, da lahko tako ali tako vsak, ki želi, sejnino nameni v dobrodelne namene in tega ne obeša ne velik zvon. »Prav pa je, da je vsako delo pla~ ano,« je še poudaril podžupan.

Podbregar mu je vrnil, da falcon nima ni~ opraviti s postojnskim prora~ unom. »Sam pa bom svojo sejnino v celoti

namenil za šport in v humanitarne namene, pa naj zveni populisti~ no ali ne,« je še pristavil Podbregar.

Ne odprejo ust Uroš Petohleb (LDS) je pripomnil, da je vsak, ki je v ob~ inskem svetu zaradi denarja, zgrešil namen in poudaril, da bi bilo treba razmisliti, kako sankcionirati tiste, ki pridejo sejo le odsedeti, a njegov predlog ni bil sprejet. Podobno je tudi Danijel Mislej (Lista za vse) opozoril, da se na noben na~ in ne presoja kakovost dela svetnikov in da bi morali svetniki, ki se nikoli ne oglasijo, dobiti manjše pla~ ilo.

V zvezi z o~ itkom, da nekateri svetniki (skoraj) nikoli ne odprejo ust, je ^erna~ dejal, da so v ob~ inskem svetu zato, da glasujejo za izvedbo koalicijskega programa, ki so ga obljubili volivcem. »To je gonilo, ne pa število besed.«

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna – 23 postojnskih ob~ inskih svetnikov bo za udeležbo na sejah in raznih odborih prejemalo od 260 do 320 evrov neto mese~ no glede na to, ali so le ~ lani ob~ inskega sveta ali tudi ~ lani delovnih teles, namestniki predsednikov ali njihovi predsedniki. Seštevek znese preko sto tiso~ evrov letno. Za neudeležbo bodo v skladu z novim pravilnikom sankcionirani z znižanjem sejnine. Sejnina bo nižja tudi, ~ e seje dolo~ en mesec ne bo. Še vedno pa je po mnenju nekaterih svetnikov sejnina previsoka, saj funkcija svetnika ne bi smela biti motivirana finan~ no. Toda ve~ ina svetnikov je glasovala proti polovi~ nemu znižanju sejnin.

 Veronika Rupnik

»Tisti, ki meni, da je dobil preve~ in ima visoke eti~ ne standarde, je popolnoma svoboden, da sejnino ali njen del nameni v dobrodelne namene,« je dejal Zvonko ^erna~ .

Na vrsti je športna dvorana  Petra Tr~ ek

F OTO: VA LTER L EBA N

Na Blokah bodo letos za~ eli z gradnjo težko pri~ akovane športne dvorane

Zabava s Pikami Pivka, 19. december – Pestremu prednovoletnemu dogajanju v ob~ ini Pivka so svoj piskr~ ek pridala tudi dekleta iz plesno-navijaškega društva Pike, ki so v nedeljskem popoldnevu zabavala staro in mlado. V do zadnjega koti~ ka polni pivški dvorani Skala je društvo organiziralo plesni spektakel z naslovom Romanca v Parizu. V dobro uro in pol trajajoj~ i predstavi so sodelovale vse Pike, tako najstarejše kot tudi najmlajše – predšolske – mini Pikice. Rde~ a nit predstave je bilo Pikino potovanje v Pariz, kjer se zaljubi v lepega francoskega natakarja. Kot posebni gosti so nastopili tudi ~ lani skupine Kraške kobilice iz Sežane, ki so se predstavili s to~ ko akrobatskega zabijanja v koš, in skupina Plesnega društva Srebrna iz Senože~ , ki so odplesali irske ter klasi~ ne plese.

Pike so za~ ele plesati kot navijaška skupina, nato pa so se povezale v društvo. Svoje plesne korake pilijo pod mentorstvom Mojce Korent, predsednice društva, Nadje ^erneti~ in Špele Korent. Naporni in pogosti treningi dekletom komajda puš~ ajo prosti ~ as, vendar šolske obveznosti uspešno usklajujejo. pš

Nova vas, 6. januar – Bloški ob~ inski svetniki so brez pripomb potrdili osnutek letošnjega prora~ una, težkega dobra dva milijona evrov. »Prora~ un je uravnotežen in osnutek temelji na prihodkih, ki jih dejansko lahko pri~ akujemo,« je poudaril župan Jože Doles. Prav zaradi tega pri~ akuje, da ga bodo v prihodnjem mesecu dopolnili, med letom pa ga z rebalansom še na novo uskladili. »V prora~ unu nismo predvideli nobenih prihodkov, ki bi bili nezanesljivi,« je dejal Doles.

Bodo pa na ob~ ini iskali dodatne vire denarja, tako na evropskih kot tudi državnih razpisih.

Sredstva bodo morali poiskati tudi za za~ etek gradnje ve~ namenske športne dvorane ob osnovni šoli v Novi vasi. Gre za letošnjo najve~ jo investicijo, ki se je bo lotila ob~ ina. V osnutku prora~ una so za dvorano namenili le sto tiso~ akov, a Doles pojasnjuje, da bo za gradnjo šel tudi presežek prora~ unskega denarja iz pre-

teklega leta. »Sredstva bodo zagotovo še višja, saj se bomo s projektom športne dvorane potegovali tudi za denar na razpisih – pri~ akujem, da bomo uspešni.« Na Blokah bodo z nepovratnimi sredstvi evropskih strukturnih skladov tudi letos nadaljevali z vlaganji v okoljsko infrastrukturo. Zaklju~ ili bodo z gradnjo kanalizacije in urejanjem cestiš~ a v Velikih Blokah, za kar so namenili 200 tiso~ evrov. V naslednjih dveh letih bodo z omrežjem za fekalno in meteorno kanalizacijo opremili

naselja Topol, Studenec, Ravne in Hudi Vrh. Obenem bodo obnovili vodovod in cestiš~ e, manjšo ~ istilno napravo za vsa štiri naselja pa bodo postavili pri Hudem Vrhu. Za investicijo so letos namenili 243.000 evrov, zaklju~ ili pa jo bodo prihodnje leto.

Kot je še poudaril Doles, niso pozabili niti na širitev vodovodnega omrežja in obnovo cest v ob~ ini, za kar bodo namenili 200 tiso~ akov. »Mogo~ e bomo obnovo cest lahko financirali tudi iz katerega drugega vira, saj bomo kandidirali na primernih razpisih.« V tem primeru bodo prora~ unska sredstva preusmerili v gradnjo športne dvorane. Drugih ve~ jih investicij si z dvomilijonskim prora~ unom na Blokah ne morejo privoš~ iti, zato pa se bodo lotili ve~ manjših projektov.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011

Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Kino Pivka ponovno oživel

 Petra Šajn

V pivškem kinu zopet predvajajo filme – Za Gremo mi po svoje dvorana razprodana

koncu pa se za spomin še fotografirali.

Neko~ in danes Po besedah Boštjana Glažarja iz Lokalnega pospeševalnega centra in Erike Kova~ i~ iz ob~ inske uprave kino v Pivki obstaja že od leta 1976, ko se je odprl takratni Dom JLA. V ~ asu vojne za Slovenijo so vojaki dvorano skoraj popolnoma izropali, saj so demontirali ve~ ino stolov, odnesli ozvo~ enje in platno. Da se je ve~ ina od odtujenih stvari vrnila, je zaslužen Branko Smrdelj, ki filme v kinu vrti že od samega za~ etka. Napel je vse svoje mo~ i, da je našel pogrešane stvari, ki so bile že na poti v

FOTO: VALTER LEB AN

Pred leti je nekdaj izjemno dobro obiskan kino Pivka zaradi pojava velikih kinematografskih centrov, doma~ ih kino sistemov in spleta za filmske predstave zaprl svoja vrata in gostil le še igrane predstave, predavanja ter glasbene prireditve. Ob koncu leta pa so se njegova vrata ponovno odprla in za~ eli so predvajati najnovejše filmske uspešnice. Pred kratkim so predvajali tudi mladinsko komedijo Gremo mi po svoje, ki je dvorano v štirih dneh napolnila do zadnjega koti~ ka. Gledalce so obiskali tudi režiser Miha Ho~ evar, glavni igralec Jurij Zrnec in nekaj ostalih igralcev, ki so navdušenim gledalcem podarili avtograme, na

neznano. Leta 1994 so dvorano delno obnovili, kasneje pa investirali tudi v avdio in video opremo za kakovostnejše predvajanje filmov.

Danes je lastnik kinodvorane tako kot celotnega Krpanovega doma pivška ob~ ina, ki je celoten kompleks odkupila od obrambnega ministrstva.

Ponovni zagon pivške kinodvorane je po naklju~ ju sovpadalo s prazni~ nim ~ asom, ki je botroval k številnemu obisku. Na Lokalnem pospeševalnem centru in ob~ ini pravijo, da se bodo trudili filme vrteti nepretrgoma po sporedu. Trudili se bodo tudi, da bi slednji bil karseda raznovrsten in za širšo publiko. Glažar in Kova~ i~ eva dodajata: »S programom želimo prispevati tudi k filmski vzgoji na podro~ ju kulture, predvsem mlajših generacij, ki so bile sedaj zaradi nedelovanja kina kar nekako prikraj-

Jurij Zrnec, osrednji igralec mladinske komedije Gremo mi po svoje, je mladim z veseljem podelil svoj avtogram. šane za to posebno doživetje. Naša vizija je tudi, da se na podlagi rednega kino programa vklju~ imo v nacionalni projekt

Odpadki še niso dražji Nova vas, 6. januar – Bloški svetniki so potrdili ceno za odvajanje in ~ iš~ enje odpadnih in padavinskih voda, ki jo bodo s 1. marcem za~ eli zara~ unavati v naseljih Nova vas, Nemška vas in Fara, kjer so se prebivalci pred dvema letoma priklju~ ili na kanalizacijsko omrežje. Povišanje cene ravnanja z odpadki pa so svetniki preložili na eno od prihodnjih sej.

Aprila bodo prebivalci treh vasi v osrednjem delu Bloške planote prejeli položnice za pla~ ilo odvajanja in ~ iš~ enja odpadnih voda.

Po drugi strani pa svetniki niso potrdili povišanje cene ravnanja z odpadki. Kot je pojasnil župan

Jože Doles, so se tako odlo~ ili tudi zaradi tega, ker so v za~ etku lanskega leta že rahlo povišali ceno oskrbe s pitno vodo. »^e bi zdaj podražili še storitev ravnanja z odpadki, bi bil to za prebivalce prehud udarec,« je prepri~ an Do-

digitalizacije kinematografov, ki bo ob izvedbi prinesel popolnoma novo filmsko izkušnjo za obiskovalce, saj se v tovrstnih

kinematografih filmi predvajajo v visoki lo~ ljivosti, mogo~ a pa je uporaba 3D u~ inkov, prostorskega zvoka …«

K ulinari~ n i namig

les. Višja cena ravnanja z odpadki je rezultat zapiranja odlagališ~ a na Rakeku, zaradi ~ esar imajo višje stroške s pretovarjanjem, daljšim prevozom in odlaganjem v Logatcu. Na Blokah želijo skupaj s Komunalo Cerknica preu~ iti, ali je podražitev sploh upravi~ ena. »Ker smo isto~ asno uvedli tudi boljše lo~ evanje odpadkov, jih je za odlaganje ostalo bistveno manj, kar pomeni, da bi moralo lo~ evanje pozitivno vplivati na ceno,« je še prepri~ an Doles.

Od pic do dobrot izpod peke

 Barbara ^epirlo

Postojna – Znano Ribiško ko~ o, ki je goste privabljala ob ribniku, je pred pol drugim letom zamenjala Gostilna Ob kaminu, za katero skrbi nadvse prijazen in zgovoren lastnik Hamza Kukavica. Delo v gostinstvo ga je pripeljalo v Postojno, kjer je za~ el v Postojnski jami. Ko si je nabral izkušnje še v hotelu Kras, se je odlo~ il, da gre na svoje in za~ ne pe~ i pice. ^eprav si je od otroških let želel postati nogometaš, se kot gostinec dobro znajde in pravi, da bi si, ~ e bi se ponovno odlo~ al, izbral enako poslanstvo.

Boži~ ni rock odmeval v Postojni

 Andreja Jernej~ i~

»Ni bilo vedno lahko. Moral sem trdo delati. Vse, kar sem kot za~ etnik zaslužil, sem vložil. Najprej sem najel picerijo Minutka, prej se je imenovala Bife As, pred 16 leti pa jo odkupil.« Za~ el je s picami, ki se na za~ etku niso ravno prijele. »Zato sem vzgojiteljice iz postojnskega vrtca prosil, da so na pico pripeljale otroke. Otroci so potem prišli s svojimi starši in tako so mi najmlajši naredili dobro reklamo.« Na vprašanje, kakšna je razlika med Minutko in gostilno Ob kaminu, odgovori, da so v mestu še vedno doma najboljše

blja novo ploš~ o.

Vrhunec ve~ era je bil zagotovo nastop skupin Tabu in Elvis Jackson. Tabu so predstavili stare hite in nove uspešnice z aktualnega albuma 41, Elvis Poleg tega, da rock koncert vsako sceni vztrajajo od druge polovice Jackson pa še naprej promoviraleto postreže z odli~ nimi sloven- osemdesetih. jo najnovejši album Against The skimi skupinami, pa organizaNastopila je tudi doma~ a sku- Gravity. Sedem-urni rock maratorji dajo priložnost tudi mladim pina Rock Shock, ki v tem ~ asu ton se je kon~ al okoli tretje ure praznuje že deseto obletnico ob- zjutraj. Kot zadnji so ob~ instvo skupinam. S pomo~ jo Facebook stoja. Jubilej so praznovali tudi nagradnega nate~ aja, ki je letos zabavali Rock Partyzani s številpotekal prvi~ , so si svoj izbor na na odru boži~ nega rock koncerta, nimi avtorskimi in drugimi uspekoncertu priborili mlada zasedin sicer v družbi prijateljev iz sku- šnicami. Boži~ ni rock koncert v ba Image Reactor iz Ljubljane, 4 pine MIT, s katero so se že drugo Postojni ostaja ena od osrednjih dekleta iz heavy metal skupine leto podali na turnejo po sloven- in bolj prepoznavnih glasbenih HellCats, ki so tako ena redkih ski klubih, imenovano Rock Stik prireditev v naši regiji, vsako leto zasedb s polno žensko postavo Tour. Kot poseben gost se jim je pa privabi predvsem mlade in pri nas, in doma~ inom dobro po- na odru pridružil vsem dobro po- mlade po srcu, ki prisegajo na znani Mary Rose, ki na glasbeni znani Omar Naber, ki letos oblju- rock´n´roll tudi za boži~ .

F OTO : VA LT ER L EB A N

Postojna, 25. december – Ena od odmevnejših glasbenih prireditev, ki vsako leto poteka v naši regiji, je Boži~ ni rock koncert, ki se že tradicionalno odvija v športni dvorani Šolskega centra Postojna. Na odru so se zvrstile številne znane skupine, priložnost pa so dobili tudi manj uveljavljeni bendi.

pice in jedi z žara, poleg tega, da gostilna izven mesta razpolaga z ve~ jim parkiriš~ em in ve~ mizami, se Ob kaminu gostom ponudi hišni specialiteti, to sta teletina (na sliki) in hobotnica s krompirjem in zelenjavo izpod peke. »To je pripravljeno na najbolj naraven in zdrav na~ in, saj se dela v lastnem soku. Za si prste oblizniti.« Medtem ko ob ognju podstavlja in z žerjavico oblaga lonec oz. »sa~ «, pove, da bo živel do 120 let, do 80. leta bo brcal žogo in delal. »Vse delam z ljubeznijo. Najve~ ji dar je, da iz naše gostilne odide gost zadovoljen.« Hamza se vsem gostom enako dobro posveti in ponudi najboljše hišne speciali-

tete. Pokušajo jih pretežno doma~ i gostje, prevladujejo lokalni prebivalci iz bližnjih vasi, gosti pa se pripeljejo tudi s Primorske in Bistriškega. Naenkrat lahko Ob kaminu obeduje okrog 170 gostov, še bolj jim tekne ob koncih tedna, ko je na sporedu živa glasba. »Želim, da je gostilna prijazna vsem ljudem. V naši hiši ne razlikujemo med gosti. Za vse se v enaki meri potrudimo in meni veliko pomeni, da se gost rad vra~ a. Najboljša reklama, pravim svojim, je ustna. Ko gosta enkrat razo~ araš, ga ne pridobiš ve~ ,« doda zgovorni lastnik.

Ob kaminu so odprti od torka do nedelje, od 12. do 23. ure, v Minutki pa vsak delovni dan, od 10. do 23. ure, konec tedna pa od 12. do 23. ure.

FOTO: VA LT ER L EB A N

Pivka – Neko~ dobro obiskan kino je tik pred koncem minulega leta zopet odprl svoja vrata. S trudom in medsebojnim sodelovanjem so ob~ ina, Lokalni pospeševalni center in nekaj zagretih posameznikov uspeli v obiskovalcih zopet obuditi željo po obisku edine kinodvorane dale~ naokrog.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Ko je veselje v malenkostih »Alergi~ na sem na besedo bolezen.

Cerebralna paraliza ni bolezen, ampak poškodba oziroma stanje. Bolan si, ~ e imaš prehlad. Prehlad preboliš, moja poškodba pa je doživljenjska, spremlja me vsak dan, je del mene.« Tako razmišlja 20-letna Špela Sanabor iz Prestranka. Zaradi poškodbe možganov tik po rojstvu ima cerebralno paralizo, ki se kaže v težavah s hojo in ravnotežjem ter spasti~ ni (kr~ eviti, trdi) roki. Toda z vidika posledic je Špela, danes uspešna študentka, vendarle med sre~ nejšimi ~ lani Notranjskega društva za cerebralno paralizo, ki mu zadnjega pol leta predseduje Ljubo Prhne.

Razvila potenciale

želijo pojavljati v družbi. To je zelo zelo narobe. Otroci s cerebralno paralizo so prav takšni kot vsi ostali, so del našega življenja, zaslužijo si, da so sprejeti, kot vsi ostali in takšni, kot so,« poudarja Prhne, ki je oporo našel v društvu, sedaj pa si kot njegov predsednik prizadeva, da bi 60 otrokom s cerebralno paralizo in drugimi vrstami možganskih poškodb, njihovim svojcem, skupno 260 ~ lanom iz 12 primorskih in notranjskih ob~ in, pa tudi od drugod, ponudili kar najve~ , predvsem okolje, kjer se bodo po~ utili sprejeti in razumljeni in kjer bodo dobili številne informacije in pomo~ . Velika ve~ ina otrok v društvu ima težje poškodbe tako na fizi~ nem kot duševnem podro~ ju. Prhne pojasnjuje, da so za napredek otrok klju~ ne vsakotedenske terapije.

Nekatere organizira in finan~ no omogo~ a društvo. Obiskujejo nevrofizioterapijo (razgibavanje), delovno terapijo, hidroterapijo (osvajanje plavalnih veš~ in za otroke s posebnimi potrebami po metodi Halliwick), hipoterapijo (terapija na konju). »Pri gibanju konja se v medenici jahalca dogaja isto, kot da bi hodil, zato otrok s hipotrapijo osvaja pravilne gibalne vzorce,« pojasnjuje Prhne. Špela nevrofizioterapijo zaradi študija obiskuje v Ljubljani, ob koncu tedna pa plava in jaha.

S takšno pozitivno naravnanostjo sta se s h~ erkino poškodbo spopadla tudi Špelina starša, Katja in Darko Sanabor, ki sta pred 13 leti tudi ustanovila notranjsko društvo. Kot poudarja Sanabor, sicer podpredsednik društva, sta ji omogo~ ila najve~ , kar sta lahko, da je v ~ im ve~ ji meri razvila svoje potenciale. V skladu s takrat sprejetim zakonom o integraciji sta jo vpisala v doma~ o osnovno šolo. Po kon~ ani osemletki se je sama odlo~ ila za nadaljnje šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava. »V zavodu ne bi razvila takih sposobnosti. Obi~ ajno šolsko okolje je bilo zame bolj stimulativno,« je prepri~ ana. Pravi, da se nikoli ni ~ utila za nobeno stvar prikrajšana. »Živim normalno življenje, tudi zdaj v Ljubljani,« poudari Špela, študentka prvega letnika bibliotekarstva in informatike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

»Dejstva, da je tvoj otrok druga~ en, kot starš nikoli popolnoma ne sprejmeš. Vedno imaš ve~ ja pri~ akovanja in na~ rte in prav ti te vle~ ejo naprej. Vse kar z ženo po~ neva za najino šestletno Brino, ki ima poleg cerebralne paralize tudi epilepsijo in druge resne težave, po~ neva v upanju, da bo neko~ boljše.

Toda ob takšnem otroku moraš znati videti in se veseliti malenkosti. Recimo, da otrok sam nese Zaslužijo si sprejetost piškot v usta. Velikokrat pa je »kruti uspeh« že, da se stanje ne »^e je poškodba težja, se neposlabša,« pravi Prhne. kateri starši s takšnimi otroki ne Notranjsko društvo za cerebralno paralizo se financira iz ~ lanarin, iz razpisov 12 ob~ in, ki jih pokriva. Ob~ ina Postojna je v lanskem letu za programe društva denimo prispevala 520 evrov, cerkniška pa 1060 evrov. Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) je za delovanje društva in program lani prispevala okrog 6500 evrov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa za terapevtske kolonije 18 tiso~ evrov.

Podpirajo pa jih tudi sponzorji, med katerimi predsednik društva Ljubo Prhne izpostavlja dolgoletno podporo podjetja Unika TTI iz Postojne.

Zahtevajo pravice Kot študentka je v~ lanjena tudi v Društvo študentov invalidov

Mladi v Rovtah veselo obeležili dan samostojnosti

 Irena Štirn

Dvorano Doma krajanov v Rovtah so doma~ ini v ~ etrtek pred boži~ em v celoti napolnili. Kako tudi ne, saj je bila napovedana prireditev, ki naj bi obeležila ve~ dogodkov in praznikov. »Leta 2010 praznuje Slovenija svoj dvajseti rojstni dan, saj

smo se prav na današnji dan na plebiscitu odlo~ ili za samostojno državo,« je v uvodnem pozdravnem nagovoru dejal ravnatelj osnovne šole v Rovtah Mitja Turk.

Proslava naj bi tudi polepšala ~ as praznovanja boži~ a in spomnila na pesnika Nika Grafenauerja, ki je letos praznoval svojo sedemdesetletnico. Niko Grafenauer je bil v skupini intelektualcev, ki so tvorno sodelovali pri osamosvajanju Slovenije, svoja stališ~ a je izrazil tudi v »zloglasni« Novi reviji št. 57, v kateri so bili objavljeni prispevki za slo-

F OTO : A N Ž E V R A B L

Rovte, 23. december – Kulturno društvo Žarek Rovte in Osnovna šola Rovte sta ob dnevu samostojnosti in enotnosti pripravila kulturno prireditev. »Slovenci smo v zgodovini vselej iskali sebe in na~ in, kako naj se izrazimo kot narod,« je dejal Niko Grafenauer, ~ igar misli so osnovnošolci vpletli v zgodbo.

venski nacionalni program.

Na proslavi so sodelovali starejši osnovnošolci, ki so z igrico predstavili aktualna vprašanja, na katera mladi iš~ ejo odgovore.

Grafenauerjevega Pedenjpeda so recitirali otroci iz nižjih razredov osemletke. Gosti ve~ era so bili klarinetisti iz Pihalnega orkestra Logatec, ki se skupaj z dirigentom Marjanom Grdadolnikom vedno z veseljem odzovejo povabilu na lokalno kulturno prireditev.

Z dodelano koreografijo so se predstavile deklice z dežniki in de~ ki s klobuki, ki so zaplesali pod vodstvom Miše Stržinar.

Dramska skupina, ki jo usmerja in vodi Mojca Klemen, pa je odigrala igrico o »potrošniških praznikih«. Ve~ pesmi je zapela gostja Zala Rupnik, posebej je navdušila s francosko boži~ no pesmijo.

Koordinatorka celotne prireditve Ljudmila Treven je izrazila zadovoljstvo, da uspe njihovi šoli vsako leto obeležiti Dan samostojnosti in enotnosti in da so v tem edini v ob~ ini. Poudarila je tudi, da je plesna skupina, ki jo vodi Miša Stržinar, nocoj na tem odru odplesala generalno vajo pred nastopom, ki ga bodo imeli na Televiziji Slovenija v oddaji Na zdravje.

 Veronika Rupnik

FOTO: VERONI KA R U P NI K

Notranjsko društvo za cerebralno paralizo nudi oporo kar 260 ~ lanom – S terapijami, ki jih omogo~ a, je življenje otrok s cerebralno paralizo veliko bolj kakovostno

Špela Sanabor, ki uspešno premaguje cerebralno paralizo, in Ljubo Prhne, predsednik Notranjskega društva za cerebralno paralizo.

Slovenije, prek katerega je deležna osebne asistence. »Sposobna sem samostojnega življenja. Sama skuham, se oble~ em, stuširam. Asistent gre z mano, kadar je potrebno, le v menzo, da mi nese pladenj, pomaga mi recimo obuti škornje, pri ~ iš~ enju stanovanja in podobnih opravilih,« pojasni Špela. Prek društva so urejeni tudi prevozi, ~ eprav se Špela iz Rožne doline, kjer stanuje v študentskem domu, proti fakulteti in nazaj odpravi tudi

prvi dan povabili na kavo. Mladi tu bolj zrelo razmišljajo,« je prepri~ ana. Tako kot Prhne meni, da se je splošen odnos družbe do oseb s cerebralno paralizo v zadnjih letih sicer izboljšal. Podobno velja za zakonodajo. Toda Prhne je realist: »Samoiniciativsama z elektri~ nim vozi~ kom. Ob no nam in našim otrokom nih~ e, prehodu na fakulteto je doživela ne država ne lokalna skupnost in ne zdravstvo, ne bo ni~ esar zelo pozitivno presene~ enje. »V ponudil, sami moramo zahtevati gimnaziji me sošolci niso tako dobro sprejeli, kar me je zelo pri- informacije in zavarovati pravice zadelo, na fakulteti pa so me že naših otrok,« je odlo~ en.

Notranjsko društvo za cerebralno paralizo lahko kontaktirate po telefonu 041 851 360 ali prek e-pošte ljubo.prhne@gmail.com.

Notranjski krvodajalci so lani rešili veliko življenj Cerknica, Stari trg, 27.–29. december – Tridnevna redna krvodajalska akcija, ki jo je ob koncu leta pripravilo obmo~ no združenje Rde~ ega križa Cerknica–Loška dolina–Bloke, je zelo uspela. Že prvi dan se je v cerkniški osnovni šoli zvrstilo 280 krvodajalcev, naslednji dan še 181. Tretji dan so v osnovni šoli v Starem trgu našteli še 200 krvodajalcev. Kot je povedal Gregor Pokleka, samostojni strokovni sodelavec pri cerkniškem Rde~ em križu, je kri v letu 2010 darovalo 1526 krvodajalcev, 230 ve~ kot v letu prej. Lani je obmo~ no združenje prvi~ pripravilo tri redne krvodajalske akcije: tridnevnima junija in decembra, ki potekata v Cerknici in Starem trgu, je dodalo še enodnevno mar~ evsko v Cerknici. Ker so ob~ ani pokazali tako veliko mero ~ love~ nosti, je zavod za transfuzijsko medicino sklenil, da jim letos zaupa kar štiri krvodajalske akcije. Prej omenjenim se bo pridružila še septembrska. Šlo bo za enodnevno krvodajalsko akcijo, pripravili pa jo bodo v Starem trgu. mmp

Trnje, Studeno, 26. december in 2. januar – Že drugo leto zapored sta TD Pivka in ŠKDT Trnje na praznik Štefanovega organizirala no~ ni pohod na Sveto Trojico. Z izhodiš~ ne to~ ke v vasi Trnje so se pohodniki podali proti sveti Trojici. Med potjo so si udeleženci svetili z baklami, na vrhu sv. Trojice pa so se okrep~ ali s toplim ~ ajem. Da pa boži~ no-novoletni prazniki res niso minili le ob dobri hrani in pija~ i, ampak v zdravem duhu, so poskrbeli tudi v Postojnski ob~ ini, kjer so v sodelovanju s TD Pudgura že šesti~ izpeljali Jakobov pohod na Sveti Lovrenc. Na drugi dan novega leta so se kljub mrazu v Studenem zbrali najbolj aktivni (na sliki) in izpred gasilskega doma, kjer jih je tudi ob povratku ~ akalo okrep~ ilo in darilce, podali proti 1019 m visokem Lovrencu. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, saj se je na Sv. Trojico podalo približno 160, na Sv. Lovrenc pa okrog 80 pohodnikov. Organizatorji so bili z obiskom zadovoljni, udeležence pa je razveselila dobra organizacija. pš

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011

Nova zakonodaja temeljito pretresa trg dela

 Blanka Markovi~ Kocen

Varnost iskalcev zaposlitve se z novim zakonom o urejanju trga dela, ki je za~ el veljati 1. januarja 2011, pove~ uje Logatec, 27. december – Notranjsko-kraška regija je imela po podatkih Statisti~ nega urada Republike Slovenije v oktobru eno najnižjih stopenj registrirane brezposelnosti v Sloveniji, pravi vodja urada za delo Cerknica, Idrija, Logatec, Vrhnika Aleksandra Tea Vesnaver in napoveduje klju~ ne spremembe, ki jih prinaša zakon o urejanju trga dela, tudi organizacijske, ki jih na notranjskih uradih že izvajajo.

Notranjsko-kraška regija z nizko stopnjo brezposelnosti

brezposelnimi ali je v postopku izgubljanja zaposlitve, lahko pridobi subvencijo za samozaposlitev, ~ e ima primerno poslovno idejo, željo, pogoje in možnosti za samozaposlitev,« pravi sogovornica. Gre za enkratno finan~ no pomo~ v obliki nepovratnih sredstev v višini 4.500 evrov, ki brezposelni osebi pomagajo pri zagonu poslovanja in uresni~ itvi poslovne ideje. Vesnaverjeva poudarja: »Oseba, ki prejme subvencijo za samozaposlitev, mora ohraniti samozaposlitev najmanj eno leto.« Program brezposelni osebi omogo~ a strokovno presojo poslovne ideje in smiselnosti vklju~ itve v usposabljanje za samozaposlitev in udeležbo pri usposabljanju oziroma delavnici za samozaposlitev. Obe dejavnosti sta brezpla~ ni. »^e oseba, ki pridobi subvencijo, ne izpolni pogodbene obveznosti, zavod v skladu s pogodbo ustrezno ukrepa. V primeru, da oseba ne navede opravi~ ljivih razlogov za prenehanje poslovanja in s tem krši pogodbo, zavod izstavi zahtevek za vrnitev sredstev,« pojasnjuje sogovornica.

Subvencije za samozaposlitev »Oseba, ki je prijavljena med

FOTO: VALTER LEBAN

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila v oktobru 2010 10,9-odstotna. »Notranjsko-kraška regija je imela v tem obdobju eno izmed najnižjih, 8,9-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti,« pojasnjuje Vesnaverjeva in dodaja, da sta

imeli nižji stopnji samo Gorenjska in Obalno-kraška regija.

Na obmo~ ju Notranjsko-kraške regije, ki zajema upravne enote Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna, je bilo ob koncu novembra 2010 prijavljenih 103.831 brezposelnih oseb, kar je 8,8 odstotka ve~ kot pred letom dni, medtem ko se je v tem obdobju število brezposelnih oseb v Osrednjeslovenski regiji

pove~ alo kar za 19,8 odstotka.

Po besedah vodje urada za delo Cerknica, Idrija, Logatec, Vrhnika so bile brezposelne osebe iz Notranjsko-kraške regije ob koncu novembra 2010 v povpre~ ju brezposelne 15 mesecev in pol, medtem ko je povpre~ no trajanje brezposelnosti v Sloveniji 19 mesecev in 21 dni.

Najve~ brezposelnih oseb je bilo med pomožnimi delavci, delavci brez poklica, gimnazijskimi maturanti, ekonomisti, trgovci, mehaniki in strojniki.

Aleksandra Tea Vesnaver, vodja urada za delo Cerknica, Idrija, Logatec, Vrhnika: »Oseba, ki prejme subvencijo za samozaposlitev, mora ohraniti samozaposlitev najmanj eno leto.«

Zakon o urejanju trga dela pove~ uje varnost iskalcev zaposlitve Med glavne spremembe zakona, ki je nadomestil dosedanji Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti, je širitev kroga upravi~ encev do denarnega nadomestila za ~ as brezposelnosti nadomestila ter uvedba še nekaterih drugih novosti,

povezanih z ve~ anjem varnosti iskalcev zaposlitve. Poleg tega se pove~ uje tudi u~ inkovitost izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, zmanjšujejo se administrativne ovire za podjetja in osebe na trgu dela, vzpostavlja se mreža izvajalcev, ki bo omogo~ ala še hitrejše odzivanje države na dinami~ ne spremembe na trgu dela. Zavod za zaposlovanje bo pri tem imel še pomembnejšo vlogo kot sedaj, saj bo najpomembnejši izvajalec ukrepov aktivne politike zaposlovanja. »Z novim zakonom se med drugim pove~ uje višina denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v prvih treh mesecih, in sicer na 80 odstotkov osnove, kar je za deset odstotkov ve~ kot doslej,« pravi sogovornica. Podaljšuje se tudi trajanje denarnega nadomestila za osebe, starejše od 50 let, z ve~ kot 25 let delovne dobe, brezposelne osebe pa imajo pravico do opravljanja dolo~ enih oblik dela ob ohranitvi pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Po besedah sogovornice je možno opravljanje dela do višine 200 evrov mese~ no. Kar zadeva vpis osebe v evidenco brezposelnih oseb, si le-ta po novem sama izbere obmo~ no službo, na kateri se bo prijavila, s ~ imer je odpravljena krajevna pristojnost.

Notranjski uradi se prilagajajo povpraševanju »Sprememba zakonodaje bo vsekakor vplivala tudi na našo

organizacijo dela,« pravi Vesnaverjeva. »Za iskalce »prezaposlitve« smo predvideli predvsem komuniciranje v elektronski obliki, za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, pa smo poleg e-komunikacije rezervirali tudi termine za karierno svetovanje.« V prvi fazi bodo notranjski uradi odprti v popoldanskem ~ asu samo v sredo, morebitnemu pove~ anemu povpraševanju pa se bodo ustrezno prilagajali.

Sogovornica še pojasnjuje, da so z novim zakonom o urejanju trga dela vsi svetovalci karierni svetovalci, razlike pa bodo v obravnavah: osnovno karierno svetovanje in poglobljeno svetovanje.

Jasni cilji – klju~ do uspeha In kakšne u~ inke novega zakona pri~ akuje najbolj odgovorna za trg dela na Notranjsko-kraškem? »Zaposlitve so odvisne od povpraševanja na trgu dela.

Zaposleni na Zavodu lahko iskalce informiramo, motiviramo in usposabljamo, zaposlitev pa je odvisna od delodajalca, ki iš~ e novega sodelavca, in osebe, ki ponuja svoja znanja, izkušnje, spretnosti in veš~ ine, po katerih delodajalec povprašuje. Iskanje zaposlitve je izklju~ no na strani iskalca zaposlitve, bolj ko je ta motiviran in aktiven, lažje in hitreje dobi zaposlitev, izbor kandidata pa je na strani delodajalca. Vsak iskalec si mora zato dolo~ iti jasne cilje in odgovore na osnovna vprašanja: kaj ho~ em, zmorem, znam …«

»Kakovost je nasprotje naklju~ ja« Nastanek in razvoj vašega podjetja je zanimiva podjetniška zgodba, katere korenine segajo celo v urarsko obrt. Kakšna je bila pot vašega prednika – urarja do proizvodnje betonskih izdelkov?

Moj praded je bil urar v Kölnu, izdeloval je stolpne ure, med njimi tudi slovito na kölnski katedrali. Bil je v skupini slovenskih krovcev in urarjev, ki so jo ustvarili. To je bila sprva izredno donosna obrt, beton pa je bil v 19. stoletju nov material in je zbujal zanimanje. Pradedu je prišla v roko knjiga z naslovom, po slovensko, Beton je zlato, in to je bilo njegovo prvo sre~ anje z materialom. Domnevam, da je ravno takrat nastopila kaka urarska kriza in praded se je iz urarja, spodbujen z omenjeno knjigo, prelevil v betonerja – cementninarja. Leta 1901 je za~ el s proizvodnjo, njegov prvi betonski izdelek pa je bila strešna opeka, strešnik. Mislim, da je nekaj logaških streh še danes pokritih s temi strešniki, zdaj starimi 110 let.

^emu pripisujete uspeh svojega podjetja?

Eden izmed pomembnih razlogov je dolgoletna tradicija – letos obeležujemo že 110. obletnico podjetja, kar v naši branži ni zanemarljivo. V tem ~ asu smo preživeli tri vojne, zamenjali so se družbeni redi, kar pomeni, da razvoju blagovne znamke ni bilo mehko postlano. Kljub temu smo si s svojim imenom na trgu ustvarili položaj, ki nam omogo~ a nadaljnji razvoj. Še pomembnejši, lahko re~ em, klju~ nega pomena za uspeh podjetja, pa so medsebojni odnosi in tudi odnosi do strank in konkurence. V našem podjetju je 38 zaposlenih in 44 zunanjih sodelavcev in imel sem sre~ no roko pri izbiri sodelavcev. Med seboj imamo nekakšen družinski odnos, zaposleni pa ~ utijo do podjetja veliko pripadnost, kar je neprecenljivo.

Prevoz in prodaja betonskih izdelkov najbrž ni preprosto opravilo?

Transport je zelo drag. Naš akcij-

ski radij je zato 250 kilometrov.

Dejstvo je, da so naši sosedje, predvsem hrvaški trg, pa tudi italijanski v Furlaniji Julijski Krajini, in avstrijski, na Avstrijskem Koroškem, podhranjeni z izdelki, kot se betonski tlakovci. Možnosti in priložnosti, ki se nam odpirajo, s pridom izkoriš~ amo, tako da smo na Hrvaškem že našli dobrega in zaupanja vrednega partnerja. Trenutno zaklju~ ujemo dogovore o prodaji na obmo~ ju celotne Dalmacije.

navljajo proizvodnih kapacitet, vzpostavljajo le prodajne mreže.

povezano s kakovostjo. Ta je za nas bistvena.

Svoje poslovne procese nenehno posodabljate. Na katero inovacijo ste najbolj ponosni?

Lani smo odprli najsodobnejšo linijo, ki pomeni posodobitev proizvodnje z vsemi možnimi dodatki, nadzorom, vse pa je

Kaj pri~ akujete od svojih naslednikov?

Da bi lahko ~ imprej prenehal delati in bi z ženo lahko bolj uživala kot doslej. Sicer pa si želim, da bi ta voz peljali naprej in skrbeli za razvoj. Rad bi, da bi naša

proizvodnja betonskih izdelkov ostala v takem obsegu kot doslej. Ni nujno, da bi imeli prvi položaj ali najve~ ji kos poga~ e na trgu, ker so lahko drugi, manjši koš~ ki slajši. Želim si, da bi še naprej poslovali pošteno in imeli spoštljiv in korekten odnos do zaposlenih in do strank. To je bistvo vsega. bmk

Aktivni ste v številnih organizacijah, združenjih, v marsikaterem izmed njih ste na vodilnem položaju. Koliko tovrstna dejavnost doprinese k poslu?

Sre~ o imam, da imava z ženo tri otroke, dva od njih že delata v podjetju, tako da si lahko vzamem ~ as tudi za kakšno dejavnost, ki ni strogo vezana na podjetje. Teh funkcij še zdale~ ne opravljam zato, da bi imel kake koristi za posel. Preprosto jih imam za poslanstvo, da lahko pomagam pri oblikovanju in delu teh organizacij.

Kakšen je položaj cementninarske stroke v Sloveniji?

Konkurenca je izjemno velika, saj je v Sloveniji kar 110 do 115 proizvajalcev betonskih izdelkov. Tuji proizvajalci v Sloveniji ne usta-

F OTO : VA LT ER L EB A N

Oblakovi ni~ esar ne prepuš~ ajo naklju~ ju, še najmanj kakovosti.

Eno najve~ jih logaških podjetij in eden vodilnih proizvajalcev v Sloveniji, Oblak commerce, svoj uspeh gradi na družinski tradiciji, saj podjetje prehaja že na peti rod – prenašajo se znanje, izkušnje, pripadnost podjetju, v pogovoru pojasnjuje direktor Bogdan Oblak.

Bogdan Oblak, direktor podjetja Oblak commerce: »Klju~ nega pomena za uspeh podjetja so medsebojni odnosi in tudi odnosi do strank in konkurence.«

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

10

Pogovor

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011

»Vedno se vra~ am domov«

^e bi lahko zavrteli kolo ~ asa nazaj, ali bi ubrali kako drugo poslovno pot, kot ste jo?

Verjetno ne. Približno 39 let dela v ban~ ništvu je pustilo globoke sledi, ki jih ocenjujem kot bolj ali manj pozitivne. Zato lahko re~ em: k sre~ i sem se odlo~ il za »finan~ no plat medalje«.

Kako pa ste za~ eli svojo poslovno kariero?

Tako kot vsak tudi sam nisem imel zelo natan~ ne predstave o tem, kaj bi rad. Morda je temu botrovalo tudi naklju~ je. Kot študent sem namre~ dobil štipendijo takratne Centralne banke Jugoslavije in po študiju je bilo treba štipendijo odslužiti. Ob delu v centralni banki sem torej bolje spoznal posel in se znebil idealnih predstav, ki jih ima pred za~ etkom resnega dela ve~ ina ljudi. Logi~ no je namre~ , da splošni sistemi izobraževanja ponujajo zelo okviren pogled na dolo~ eno podro~ je dela in potem je vse odvisno od posameznika, kako to znanje uporabi in razširi. Kot je rekel Napoleon, vsak nosi svojo generalsko palico v torbi.

Ali držijo govorice, da ste si za svojo prvo pla~ o kupili mešalec za beton?

Drži, saj sem bil vedno navajen delati. Moj pokojni o~ e je bil zidar, zato sem med študijem ves ~ as delal, izpite opravljal junija, potem sem tri mesece po~ itnic po 12, 13 ur zidal.

Vas gradbeništvo tudi sicer privla~ i, fizi~ no delo sproš~ a?

Fizi~ no delo me sproš~ a. To je lahko tudi delo na vrtu. Kakršnokoli delo z naravo ponuja najve~ je zadovoljstvo, narava je najve~ ji dajalec in ~ e ~ lovek lahko »odklopi«, si ob takem delu lahko napolniš baterije.

Kaj vas je zaneslo na Notranjsko? Ali pogrešate prestolnico, njen utrip?

Iskreno re~ eno, sem na Notranj-

 Blanka Markovi~ Kocen

skem ves ~ as, razen tistega obdobja, ko sem bil tri leta v tujini in kratkega obdobja, ko sem v Ljubljani stanoval. A vedno sem se vra~ al na Notranjsko.

Zakaj?

Dobro vprašanje! Na eni strani je notranjska pokrajina, na drugi pa znana slovenska navezanost na zemljo, kjer za~ neš delati hišo. Mi smo druga~ ni kot Ameri~ ani, ki jim je vseeno, ki vzamejo torbo ali kov~ ek in gredo z vzhodne na zahodno obalo.

Ste svojo hišo torej sami zgradili?

Seveda, za~ ela sva z o~ etom, jo spravila do podstrehe, potem pa sem nadaljeval s pomo~ jo soproge. Tako da sem v glavnem vse sam naredil.

Razpeti ste med Ljubljano in Cerknico. Kako poteka vaš delovni dan?

Na žalost med tednom doma, na Notranjskem, samo spim, sicer pa sem v glavnem v Ljubljani. Moj delovni dan se za~ ne ob 5. uri zjutraj in ~ e ni kaj posebnega na cesti, sem ob sedmih na delovnem mestu.

In potem greste peš v 11. nadstropje …

To je najlažja, brezpla~ na rekreacija. Sicer pa tej vsak dan, že takoj zjutraj, namenim kakih 15 minut. Potem sem ves dan v Ljubljani, obi~ ajno do 7. ure zve~ er, v~ asih pa še dlje.

Tako da zjutraj vedno vem, kdaj pridem, zve~ er pa nikoli, kdaj grem.

FOTO: VALTER LEB AN

Nekdanji guverner banke Slovenije, kandidat za predsednika države in zdajšnji predsednik uprave Unicredit banke, dr. France Arhar, je zapriseženi Notranjec, doma iz Cerknice. ^eprav je bil rojen v Ljubljani in je tam tudi njegovo delovno mesto, se vselej vra~ a domov, tudi ~ e se delo raztegne v jutranje ure.

Njegovo na~ elo je, da mora biti manager v prvi vrsti humanist, konji~ ek pa zidarstvo. V razvoju notranjskega gospodarstva vidi pozitiven proces, politika pa ga ne mika ve~ .

str 10

Dr. France Arhar, predsednik uprave Unicredit banke: »Zjutraj vedno vem, kdaj pridem, zve~ er pa nikoli, kdaj grem.« ta, ki ji pravimo ve~ no zelena, ve~ no živa, klasi~ na. Ta, ki je vedno modna, ki ima še vsebino in še kaj ve~ . Rad poslušam glasbo, tako prek radia kot tudi v živo, kar se mi zdi še bolj zanimivo. Radio vedno poslušam na poti od doma in domov. Ko pridem v Logatec, preklopim na Radio 94, vmes poslušam Radio Slovenija, Radio 1, Ognjiš~ e ….

Kolikokrat na mesec si vzamete ~ as za obisk kake kulturne Ali kdaj prespite v Ljubljani? prireditve?

Nikoli. Tudi ~ e se delo zavle~ e Ponavadi je to ob koncu tedna, proti jutru, grem domov. Tudi ta- dolo~ ene predstave v Mestnem krat, ko sem imel tukaj stanova- gledališ~ u pa si v~ asih ogledam nje, nisem nikdar prespal v Lju- tudi med tednom. Obi~ ajno si bljani, razen eno samo no~ med kulturne prireditve privoš~ im vojno, leta 1991. Med Cerknico dvakrat na mesec. in Ljubljano ni pravzaprav nobene ve~ je razdalje, ta je le v naDajete vtis zelo umirjenega ših glavah. Infrastruktura je tudi ~ loveka. Ali vas vendarle kdaj v Sloveniji postala bolj evropska, kaj vrže iz tira? sodobnejša. Kaj pa je 35 minut Ne vem, ~ e je to res, vprašati bi vožnje?! morali sodelavce. Vendar poskušam biti umirjen. Švicarski zaKolikor vem, ste ljubitelj in zelo sebni bankir, g. Vontobel, eden dober poznavalec kulture. Kaod mojih znancev, je v svoji tera vrsta le-te pa vam je najknjigi med drugim opisal na~ ine bliže? vodenja podjetij, od diktatorskeTako drama kot glasba. Trenutno ga do demokratskega. Pisec posem celo predsednik strokovudarja, in s tem se strinjam, da nega sveta Drame. Morda mi je mora biti pravi manager v prvi še bolj zanimiva glasba, in sicer vrsti humanist. Ker tudi dosega-

nje ciljev je odvisno od ljudi, od odnosa in zaupanja med njimi.

Tak odnos, razumljivo, zahteva ve~ jo strpnost, razumevanje, v~ asih tudi potrpljenje.

Pred ~ asom vas je zaneslo v politiko. Kakšni so bili motivi?

Zelo preprosti. Leta 2002, na prvih predsedniških volitvah po dveh Ku~ anovih mandatih, sem imel po anketah višji delež pozitivnih glasov kot pokojni predsednik Drnovšek. Potem je prišla na dan znana zgodba s pla~ o, ki si je nisem vzel sam, pa~ pa mi jo je dolo~ il nadzorni svet.

In s to zgodbo so pa~ prepri~ ali ljudi. Glede na dejstvo, da sem bil deset let guverner in je imela centralna banka kot institucija takrat najvišje zaupanje, sem se nekako poistovetil s tem pojmom. In preprosto povedano, ~ e temu ne bi bilo tako, verjemite mi, se ne bi odlo~ il. Deset let sem imel namre~ s politiki veliko opravka, tako z vlado in s parlamentom. Dobro sem vedel, kaj in kako se dogaja, kaj je slabo in kaj dobro. Vedno sem imel namen narediti kaj ve~ in boljše.

In cela vrsta ljudi mi je izrekla pozitivno mnenje.

Vas politika še mika?

Pošteno povedano, ob tistem, kar sem videl, doživel v volilni kampanji, se sprašujem, kaj pa je tega meni treba. Da sploh ne govorim o financah! Vse tisto, kar se prikazuje, v glavnem sploh ni res. Stroški za to kampanjo …. Skratka, brez te izkušnje bi bil na tem podro~ ju zelo velik idealist.

Vrniva se še malo na Notranjsko. Kako komentirate položaj notranjskega gospodarstva.

Kje so perspektive njegovega razvoja?

Ob vseh spremembah na tem obmo~ ju, za~ enši v Logatcu in naprej v Rakeku, Cerknici, Loški dolini, Loški planoti, prvi~ mislim in ocenjujem, da se tu odvija pozitiven proces. V Cerknici je v~ asih veliki Brest sicer propadel, a je na njegovem pogoriš~ u nastal nov pti~ feniks in cela vrsta podjetnikov. Prišla je Yidria Motors, ki danes zaposluje prek 500 ljudi. Lesna industrija, ki je bila prej prevladujo~ a, je še ostala, vendar posluje pod druga~ nimi pogoji. Na drugi strani se, recimo, Logatec izredno hitro razvija. Je ena od ob~ in, ki ima visoko nataliteto, kar je za Slovenijo redkost in je zelo pozitivno.

^esa si osebno v letošnjem letu najbolj želite?

Logi~ no, najprej zdravja, kajti brez tega je vse relativno. To ~ lovek, kolikor je starejši, vse boj ugotavlja.

Kako skrbite za zdravje?

Verjetno ne dovolj, a vsaj malo poskušam. ^e sem le malo prost ob koncu tedna, to izkoristim, da grem na Slivnico ali na Nanos. Pomembno je, da se ~ lovek giblje v naravi, ki je k sre~ i neokrnjena. To je velika prednost Notranjske, po drugi strani pa šibka to~ ka, saj, denimo, na Cerkniškem jezeru še vedno nima ni~ esar, niti minimalne ponudbe ….

Kakšna pa so pri~ akovanja na poslovnem podro~ ju?

Pri~ akujem, da bo naša banka še naprej prosperirala in bomo tudi v prihodnje razvijali tako dobre medsebojne odnose kot doslej. Obkroža me zelo mlada ekipa in delo z mladimi, njihova radovednost in zavzetost mi pomenita dodaten izziv. Verjemite mi, pri denarju so ra~ unalniki pomembni, ampak na prvem mestu je še vedno ~ lovek. Tehnika je pomagalo, vendar je odvisna od ~ loveka.

SUPER POPUSTI! CESTA 4. MAJA 50 1380 CERKNICA

0 5 -

do

%

na izbrana zimska oblaèila in obutev!

Center mode Uršula, C. 4. maja 64, Cerknica; tel.št.: 01 7071 672 Trgovina Pepelka, Cesta Notranjskega odreda 9, Stari trg; tel.št.: 01 7071 662 Tekstil Nova vas, Nova vas 5, Nova vas; tel.št.: 01 7071 633 Akcija velja od 03.01. do 05.02.2011 oz. do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo. Popust se obraèuna pri blagajni.

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  1  14. januar 2011

Ĺ port

V Sloveniji se ne zgodi pogosto, da bi avtomobilski dirka~  prejel naziv ťportnika leta posamezne ob~ ine.

Povsem se strinjam, saj mi dejansko ni poznano, da bi kateri izmed dirka~ ev Şe kdaj prejel tako priznanje. In to kljub temu, da avtomoto ťport spada med ťporte, ki vedno pritegnejo veliko gledalcev. Pa tudi v tujini so prav dirka~ i Şe ve~ krat osvajali nazive ťportnikov leta. Pri nas pa je vse druga~ e, saj ho~ ejo nekateri zmanjťevati pomembnost bencinskih ťportov in pod krinko olimpizma favorizirajo ťporte, ki so na programu olim-

pijskih iger. To pa ne pomeni, da moramo obupati. O tem pri~ a tudi izbor ťportnika Slovenije za 2010. Kdo bi si pred nekaj leti mislil, da bo tak naziv pripadel boksarju ‌ Kaj to priznanje pomeni za vas?

Priznanje je vsekakor potrditev, da so bili doseŞki opaŞeni, da nekaj pomenijo. Najbolj me veseli to, da so o izboru ťportnika ob~ ine Postojna glasovali klubi, druťtva in ťportni delavci in ni ťlo za nagrado kakťne strokovne Şirije, ki ima navadno druga~ en izbor kot pa ve~ ina

 Erik Logar

javnosti. Še dodatno pa me veseli, da sta tudi oba preostala ~ lana kluba prejela priznanje za lanske doseŞke.

Ste ob za~ etku leta 2010, ko ste ustanovili nov avtoklub MGM Postojna, razmiťljali o takih doseŞkih?

Seveda smo si kot ťportniki Şeleli, da bi posegli po najviťjih mestih, a vseeno nismo bili taki optimisti, da bi pri~ akovali take uspehe, ko smo se prakti~ no v vseh razvrstitvah uvrť~ ali med najboljťih pet. V gorskih dirkah je v diviziji 1 Manuel Dessardo osvojil 3., Grega Premrl pa 4. mesto, Grega je bil tudi drugi v konkurenci yugo pokala, medtem ko smo bili v konkurenci klubov na nehvaleŞnem ~ etrtem mestu. Na kroŞnih dirkah sem sam osvojil skupno 3.

Postojnska ťportnika minulega leta sta Marjan Nagode in Nina Kova~ i~ . mesto, Grega je bil 6., v diviziji 1 pa sem zmagal, Grega pa je jil skupno 6. mesto v generalni v prvo polovico! V diviziji I sem ob tem pa je bil ťe 3. v yugo osvojil 3. stopni~ ko. V tej panogi smo bili med klubi tretji. V razvrstitvi, Manuel je bil 12, Gre- osvojil naslov prvaka, Manuel pokalu in 4. med mladimi vozparalelnem relikrosu sem osvo- ga pa 17. Vsi smo bili uvrť~ eni je osvojil 3. mesto, Grega pa 8., niki. Vse skupaj je pomenilo, da

FOTO: VALTER LEB AN

Postojna, 23. december – Športna zveza Postojne je ob zaklju~ ku minulega leta izbrala ťportnika in ťportnico ob~ ine Postojne, ki sta s ťportnimi doseŞki najbolj zaznamovala leto 2010. Športnika in ťportnico leta so z glasovanjem izbrali ťportni klubi in druťtva ter ťportni delavci. Najve~ glasov med ťportnicami so namenili atletinji Nini Kova~ i~ , med ťportniki pa avtomobilskemu dirka~ u Marijanu Nagodetu. S slednjim smo opravili tudi krajťi razgovor. Ob tej priloŞnosti so ťportnikom za ťportne doseŞke podelili tudi priznanja.

11

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 14. januar 2011

Dirka~ in atletinja sta ťportnika Postojne

str 11

Seznam prejemnikov priznanj Športne zveze Postojna: Inocente, Jan Kocman, Gaťper Jordan Rojko, Danijel Mandi~ , Nejc Bizjak, Matic Pal~ i~ , Andrej ]amdŞi}, Domen Žakelj, Luka Malc, Vid Šalamon, Alen Šuvaki} (Koťarkarsko druťtvo Postojna), Nuťa Habjan, Kristina Bajc, Lara Likar Knaus, Zala Kuťtrin, Tina Cajnkar, Nala Jurca, Žana Magajna, Tina Gliha, Timon Jurca, Alen Nuhanovi}, Svit Pavťi~ , Adrijana Bajc, Sara Liťinovi}, Marko Magajna, Marko Panteli}, Tina Stegel (Karate klub Postojna), Klemen Vilhar, Gaťper Leskovec (Atletski klub Postojna), Ajda Progar, Nino Stenko, Tadej Dekanj (Bowling klub Epicenter), Tadej BlaŞek, Jaka GrŞe, BlaŞ Otoni~ ar in Matic ^i~ (Osnovna ťola Miroslava Vilharja).

Srednje plakete za osvojene

medalje na drŞavnih prvenstvih kadetov in mladincev: TomaŞ ^e~ (Druťtvo borilnih in duhovnih veť~ in Katana), Nejc Marc, MatjaŞ Štrancar, Teja Bajec (Lokostrelski klub MINS Postojna), Nejc Jurca, AndraŞ Sim~ i~ , Miťo Dostani~ , Robin Ulaga, Sandra Dostani~ , Maťa Miklavec, Nataťa Tibola (Kegljaťki klub Proteus Postojna), Živa Muhi~ in Špela Kranjec (Strelsko druťtvo Postojna).

Velike plakete za izredne ťportne doseŞke v letu 2010: Mladen Petkovi}, Slavko Majki} (Druťtvo borilnih in duhovnih veť~ in Katana), Vanda Natla~ en, Marija Knafelc, Sonja Kocjan~ i~  (Lokostrelski klub MINS Postojna), Lokostrelski klub MINS Postojna za ekipne doseŞke, Marjan Nagode, Grega Premrl, Manuel

Dessardo (Avtoklub MGM Postojna), Vojko Lapanja, Noemi Živkovi~ , Tina JaneŞ, Sara Gorjanc, Anja Ulaga (Kegljaťki klub Proteus), Gaťper Kraťevec (Balinarski klub Postojna), Natalija Otoni~ ar (Strelsko druťtvo Postojna), Nina Kova~ i~ , Erik Von~ ina (Atletski klub Postojna), Ljuba Ceglar, JoŞe Vetrih (Bowling klub Epicenter), Şenska ekipa bowling kluba Epicenter v sestavi Ljuba Ceglar, Karmen Progar in JoŞa MoŞe, moťka ekipa bowling kluba Epicenter v sestavi Duťan in AnŞe Lajovic ter AnŞe Gabrijan, kolesarski klub Postojna za ťportne doseŞke na podro~ ju rekreativnega kolesarstva ter Druťtvo upokojencev Postojna za ťportne doseŞke na rekreativnem podro~ ju.

DDD!17A?=3<!@7

I

L3 F/

F B>=KA3C/<7; F;/5=C/:<7; 0=<B@=; C C?32<=@A7 (## O

L3 F/

F B>=KA3C/<7; F;/5=C/:<7; 0=<B@=; C C?32<=@A7 (## O

!

!

!

" #

#

! "

H

7?- E</;71@ ?3FB:A/A7 <=C3;03? %#$#! ;/5=C/:<7 0=<B@ (## O C3:8/ C >?7;3?B N</<17?/<8/ 7A?=J< ?327A 3/@7<5 =0 </9B>B <=C35/ =@30<35/ C=F7:/ 7A?=J< ?/F3< F/ C=F7:/ &! C3 :3A7 >=5=203<3 5/?/<1783 7A?=J< ?327A 3/@7<5! 5=2</ >=<B20/ C3:8/ 2= &$! /<B/?8/ F/ =;383<= 9=:7M7<= C=F7: =F7?=;/ 2= ?/F>?=2/83 F/:=5 F/ NF7M<3 =@303 >?7 >==0:/KM3<76 >?=2/8/:176 7A?=J<=C76 C=F7: 97 @=23:B838= C /91787! ?7;3? 7<4=?;/A7C<35/ 7F?/MB</ N</<M<35/ :3/@7<5/ F/ C=F7:= 7A?=3< 3?:7<5= 7 ,( G ;3@3M<= =2>:/M3C/<83. ;/:=>?=2/8</ 13</ F 7< C9:8BM3<7;7 >=>B@A7 $$!,,# .

83 =0?/MB</< C =0?=976. ;3@3M<7 =0?=9 83 $'' $( >?7 &# >=:=5B 7< ?=M<=@A7 *% ;3@313C. </ 2/< %%!$%!%#$# F</K/ * () 7< @3 @>?3;3<7 M3 @3 @>?3;3<78= 3:3;3<A7 7F?/MB</. 7F?/MB< A3;3:87 </ =@<=C7 7<239@/ =0?3@A7 & ;3@3M<7 @ @9B><= :3A<= =0?3@A<= ;3?= ) #% . N</<17?/</ C?32<=@A +!&,& . @9B><7 F<3@39 F/ >:/M7:= $&!)*) ! / >=2?=0<=@A7 = >=<B207 @3 =0?<7A3 </ C/K35/ >?=2/8/:1/ C=F7: 7A?=J<! =?/0/ 5=?7C/ >?32@A/C:83<76 ;=23:=C- 9=;07<7?/</ C=L<8/ =2 ' # 2= , ' :"$## 9;! ;7@78/ %- =2 $%( 2= $), 5"9;! :793 @= @7;0=:7M<3! 3M </ DDD!17A?=3<!@7

Priznanje Ĺ portne zveze Postojna za dolgoletno delovanje ĹĄportnih druĹĄtev in klubov je prejel Inline hokej klub PiĹĄ~â&#x20AC;&#x160;anci Postojna, priznanja za 30 in ve~â&#x20AC;&#x160;let dolgoletnega uspeĹĄnega

dela na podro~â&#x20AC;&#x160;ju ĹĄporta pa so prejeli tudi Stane Natla~â&#x20AC;&#x160;en iz Lokostrelskega kluba MINS Postojna, Darko Bizjak iz KegljaĹĄkega kluba ÂťProteusÂŤ in ĹĄportni novinar Brane Fatur.

smo bili med klubi nepremagljivi in smo osvojili prvo mesto.

Pravijo, da nikoli ne reci nikoli, a verjetno vsaj v bliĹžnji prihodnosti tega ne bo, vsaj ne z menoj v vlogi glavnega organizatorja. Razlog pa je razumljiv, to so stroĹĄki, saj organizacija zahteva precej finan~â&#x20AC;&#x160;nih sredstev, katera pa je zelo teĹžko pridobiti. Lagal bi, ~â&#x20AC;&#x160;e bi rekel, da o organizaciji ne razmiĹĄljam, a hkrati ostajam na realnih tleh.

Mogo~â&#x20AC;&#x160;e pa se bo naĹĄel kdo drug, ki bo prevzel organizacijo tega dogodka, ki je dejansko vedno privabil ogromno gledalcev.

FOTO: VALTER LEBAN

Male plakete za osvojene medalje na drĹžavnih prvenstvih mlajĹĄih kategorij: Luka Gregorn, Nikolina Ana Majki} (DruĹĄtvo borilnih in duhovnih veĹĄ~â&#x20AC;&#x160;in Katana), Peter PoĹžar, Rok Bizjak, Nina Ho~â&#x20AC;&#x160;evar, Jure Marc, Nina Slavec, Teja Bajec, Megi Delost, Edina Kosti~â&#x20AC;&#x160;(Lokostrelski kluba MINS Postojna), Ĺ˝iga PoĹžar, Gal Jurca, Alen Alibegi~â&#x20AC;&#x160;, PrimoĹž Tibola, Benjamin Repi~â&#x20AC;&#x160;, Eva DuĹžnik, Mia Grilc (KegljaĹĄki klub Proteus), Miha Hajna (Ĺ portno druĹĄtvo Proteus), BlaĹž Janev, Timotej Lan Li~â&#x20AC;&#x160;an, Nik Ĺ vara, Matej Zalar, Matic in Jan ZakrajĹĄek (Balinarski klub Postojna), Tadej Ĺ˝ivic (Strelsko druĹĄtvo Postojna), Luka Vadnov, Jure Premrl, Miha

Svojo dirkaĹĄko pot ste za~â&#x20AC;&#x160;eli pred 28 leti, po ve~â&#x20AC;&#x160;letni pavzi pa ste se med dirka~â&#x20AC;&#x160;e vrnili pred osmimi leti in sedaj se za visoke uvrstitve borite s precej mlajĹĄimi tekmeci. Je to dodaten izziv?

Vsekakor je lepo, ~â&#x20AC;&#x160;e uspeĹĄ biti hiter od mlajĹĄih tekmecev, a sam ne delam razlike med nobenim, temve~â&#x20AC;&#x160;skuĹĄam biti z vsemi v enakem odnosu, se pravi na progi tekmec, ob progi pa prijatelj, ne glede na njegovo starost. In to mi zaenkrat zelo dobro uspeva. Hkrati pa Ĺželim mladim voznikom ponuditi kar ~â&#x20AC;&#x160;im ve~â&#x20AC;&#x160;svojih izkuĹĄenj in mislim oziroma upam, da sem vsaj del~â&#x20AC;&#x160;ek k uspehu Manuela in Grege prispeval tudi sam.

V preteklosti ste se izkazali tudi kot organizator Postojnskega relija, ki je bil vedno dobro organiziran in dobro obiskan. Ljubitelji dirk ta reli pogreĹĄajo, bodo imeli ĹĄe kdaj moĹžnost spremljati dirka~â&#x20AC;&#x160;e na postojnskih cestah?

Naziv ĹĄportnika leta ob~â&#x20AC;&#x160;ine Postojna je verjetno tudi obveza za naprej. KakĹĄne na~â&#x20AC;&#x160;rte imate v letu, ki se je ĹĄele dobro za~â&#x20AC;&#x160;elo?

Fraza, da je naslov laĹžje osvojiti kot ubraniti, velja tudi v dirkah, a vsi v klubu bomo dali vse od sebe, da tudi v letu 2011 osvojimo kakĹĄno lovoriko. Tako kot lani bomo tudi letos mo~â&#x20AC;&#x160;i usmerili na paralelni relikros, kroĹžne in gorske dirke in skuĹĄali dokazati, da avtoklub MGM Postojna ni le muha enodnevnica in da bo ĹĄe dolgo prisoten v slovenskem avtomoto ĹĄportu.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

12

Šport

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011

Prvi koraki postojnskega KK Mawashi

 Marko Premrl

»Otroke je že od mladih nog treba vzgajati, da karate ni pretepanje,« pravi Matjaž Bertoncelj, predsednik novoustanovljenega Karate kluba Mawashi Postojna Ni~ se ne rodi brez porodnih kr~ ev. Tudi pri Karate klubu Mawashi se ukvarjajo z za~ etniškimi preglavicami, ki pa so pri~ akovane in se bodo kmalu uredile. »Ker smo še mladi, nismo še registrirani v Karate zvezi Slovenije. Prav tako se trudimo, da bi ~ im prej prišli pod okrilje Športne zveze Postojne,« pravi Bertoncelj in nadaljuje. »Sre~ o imamo, da nam gre na roko Osnovna šola Miroslava Vilharja, saj smo v telovadnici dobili termine za treninge. Sodelujemo tudi s preostalimi klubi po Sloveniji. Pomo~ nam nudijo v Kranju, Piranu in Domžalah. Glede na to, da nismo še nikjer registrirani, naši tekmovalci nastopajo za prva dva, upamo pa, da bomo

kmalu vse uredili.« V obdobju finan~ ne krize se hitro zatakne pri denarju. Ve~ ina prispevkov, s katerimi krijejo stroške, pride iz ~ lanarine. Naredili so ugodno ponudbo tudi za družine.

Prvi ~ lan pla~ a 20 evrov, drugi 10, tretji prav tako, ~ etrti pa ima zastonj.

Pomembno je delo z mladimi Zaradi ustanovitve tik pred za~ etkom šolskega leta so bili nekoliko pozni pri pošiljanju vabil po šolah, zato so se poleg starejših ~ lanov osredoto~ ili na najmlajše. »Mal~ ki ti napolnijo baterije. U~ imo jih predvsem koordinacije in spoznanja, da karate ni pretepanje. ^e boš obiskoval treninge, to ne pomeni, da

Pisana zasedba KK Mawashi, od najmlajših do starejših.

FOTO: M ARKO PREMRL

»Klub deluje šele nekaj mesecev. S projektom smo za~ eli avgusta, sedaj pa imamo približno trideset ~ lanov. Njihova starost je razli~ na, od najmlajših do starejših, ki štejejo 50 let,« je uvodoma povedal Matjaž Bertoncelj. Svet borilne veš~ ine mu je precej blizu, saj kot sodnik deluje na Karate zvezi Slovenije, zanimivo pa je, da sta ga k aktivnemu udejstvovanju privabila otroka, sedaj uspešna tekmovalca kadetskih in mladinskih kategorij, Nejc in Tjaša.

Postaviti trdne temelje

FOTO: M AR KO P R EMR L

V Postojni je lanskega avgusta z delovanjem za~ elo novo športno društvo. Karate klub Mawashi se kljub rosni mladosti lahko pohvali z uspešnimi ~ lani, saj jih kar nekaj trka na vrata slovenske reprezentance.

O aktualnih dogodkih, ciljih in uspehih smo spregovorili s predsednikom Matjažem Bertoncljem.

se lahko kar tepeš,« pravi sogovornik, ki je predlani diplomiral iz organizacije izobraževanja v Karate zvezi Slovenija. Trenutno imajo le tri šoloobvezne otroke, gonilna sila pa so kadeti in mladinci. Tjaša in Nejc Bertoncelj sta se že izkazala na državnih tekmovanjih, pa tudi evropskih in svetovnih. Tjaša je državna prvakinja v borbah in tretja v katah, nastopila je na SP v Maroku ter EP v Izmirju, kmalu pa potuje na mladinsko prvenstvo v Novem Sadu. Nejc je v Sloveniji zabeležil dvakrat tretje mesto, na najnižji stopni~ ki odra je bil tudi Marko Magajna. Uspešno nastopa tudi Žana Magajna.

Karate ni pretepanje Sama beseda karate nosi pomen pot prazne roke. Sicer poznamo tudi razli~ ne pripomo~ ke

Karate je med drugim tudi skladnost gibov.

te borilne veš~ ine, vendar jih v postojnskem klubu Mawashi ne uporabljajo. »Karate sta dve roki in nogi ter glava. Tekmuje se v športnih borbah in katah, to so namišljeni nasprotniki. Borba je bila pre~ iš~ ena. Kaznovani so udarci z odprto dlanjo, udarci v predel o~ i, pod pas in v glavo.

Vsi tovrstni poskusi se morajo pred ciljem zaustaviti. Potrebna je velika koordinacija in le kdor zna kontrolirati gibe, lahko tekmuje,« o veš~ ini karateja pravi prvi mož KK Mawashi. Vseeno ta šport še zdale~ ni preprost.

Udarci v preostale dele telesa so lahko zelo mo~ ni, ~ etudi tekmovalci nosijo osnovno zaš~ ito. Veliko mladih, ki se navdušijo nad karatejem, misli, da se bodo borili že po nekaj treningih. »Mlad tekmovalec potrebuje leto pa pol, da za~ ne dojemati pravil-

Uspešen za~ etek bele sezone kontinentalnega pokala, na katerih barve kluba poleg Tršana, Klavžarja, Mateja Šimenca in Gorjanca nastopa tudi Eva Sever Rus. Tršan trenutno vodi v juniorski razvrstitvi pokala, nosi rumeno majico. Na zmagovalne stopni~ ke je stopil že dvakrat – enkrat je osvojil srebro in enTrener logaških smu~ arjev krat bron –, sicer pa se ves ~ as teka~ ev iz TSK Valkarton Tomaž uvrš~ a med prvih deset. Med Urši~ je ve~ kot zadovoljen z deset najboljših se je uspelo uspehi svojih varovancev v leto- prebiti tudi Gorjancu in Sever šnji sezoni. Na državnem prven- Rusovi. V kontinentalnem postvu v sprintu dvojic v teku na kalu se je dokazal tudi že Klavsmu~ eh, ki je bilo 26. decembra žar, ki je bil med ~ lani 16. »To v Medvodah, sta med moškimi je zelo lep dosežek, saj prvi~ absolutno prvo mesto osvojitekmuje v mo~ ni konkurenci la Rok Tršan in Boštjan Klavžar, ~ lanov, med katerimi je tudi neMatej Šimenc in Matjaž Gorjanc kaj nosilcev olimpijskih kolajn,« pa sta bila tretja. Naslova drpravi Urši~ . Za Mateja Šimenca žavnih prvakov sta osvojila tudi je bila tekma kontinentalnega Lovro Malnar in Miha Šimenc pokala 17. decembra v Avstripri starejših mladincih ter Paji prva po bolezni, osvojil pa je trick Rupnik in Matic Slabe pri 54. mesto. mlajših mladincih. Istega dne Logat~ ane ~ akajo še dve sta v Medvodah prvo mesto, tekmi državnega prvenstva, in sicer na tekmi, ki je štela za prva bo že ta konec tedna v pokal Geoplin, osvojila še mlaj- Rate~ ah. Mlajše selekcije se naša de~ ka Žiga Igli~ ar in Marko slednji konec tedna odpravljajo Rupnik. na pokal Topollino v Italijo. Gorjanc, Tršan, Klavžar in Sever RuRumena majica sova pa so že dosegli norme in za Tršana bodo tekmovali na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo leLogaški smu~ arji teka~ i se tudi tos v Estoniji. letos dokazujejo na tekmah

Logatec – Logaški smu~ arji teka~ i so tudi letošnjo sezono za~ eli ve~ kot uspešno. Na državnem prvenstvu v sprintu dvojic sta Rok Tršan in Boštjan Klavžar osvojila absolutno prvo mesto med moškimi pari, kar štirje teka~ i TSK Valkarton pa odhajajo na mladinsko svetovno prvenstvo. S sezono so zadovoljni tudi biatlonci in smu~ arji teka~ i iz SK Kovinoplastika Lož.

Z leve proti desni: Rok Tršan in Boštjan Klavžar.

Odli~ ni tudi biatlonci Tekmovalci iz Loške doline so v sezoni nastopili na treh tekmovanjih v teku na smu~ eh in štirih biatlonskih. Med drugim so se biatlonci 2. januarja pomerili za naslove državnih prvakov z malokalibrskim orožjem v pre-

izkušnji s skupinskim startom.

Vasja Rupnik iz TSK Valkarton je bil v moški konkurenci tretji.

Mlajše kategorije so se na progo podale z zra~ nim orožjem. ^lani SK Kovinoplastika Lož so osvojili tri naslove državnega prvaka: Simon Ko~ evar (mlajši ~ lani) ter sestri Tina Mlakar

(st. deklice) in Maja Mlakar (ml. deklice). Kolajne državnega prvenstva je osvojilo še pet tekmovalcev iz Loške doline: Jure Ožbolt, Nace Žnidarši~ , Urška Poje, Ana Štempihar in Sara Mlakar. ^lani državne biatlonske reprezentance nastopajo tudi na

nost športne borbe. Na~ eloma se pridobiva dva pasa na leto, morebiti najve~ ji razpon pa je med rjavim in ~ rnim, ampak tudi s slednjim se ne kon~ a. Razdeljen je na dneve. Jaz imam prvi dan, to je najnižja stopnja, najvišje pa imajo redki, predvsem tisti, ki imajo zasluge za razvoj svetovnega karateja.«

^akajo~ kolajno Cilj vsakega športnika je, da bi neko~ osvojil medaljo na velikem tekmovanju. Pri Mawashiju imajo nekaj adutov, vendar je vzpon sila težak. Brez kopice treningov ne gre. »Težko je priti v sam svetovni vrh. Uspeh je že, ~ e si zraven, vendar po tihem upamo, da bomo neko~ domov prinesli medaljo,« zaklju~ uje predsednik KK Mawashi Postojna.

 Petra Tr~ ek tekmovanjih v tujini. Vasja Rupnik je bil med drugim januarja peti v štafeti na tekmi svetovnega pokala v Nem~ iji. Simon Ko~ evar je s ~ lansko B reprezentanco nastopal na tekmovanjih IBU pokala in decembra v italijanskem Martellu med 150 tekmovalci dosegel 16. mesto na posami~ ni tekmi na 20 kilometrov s štirimi streljanji. »To je odli~ en rezultat,« je prepri~ an vodja sekcije za biatlon in smu~ arski tek SK Kovinoplastika Lož Domen Kordiš. Nastja Ravšelj in Jure Sterle pa z mladinsko reprezentanco nabirata mednarodne izkušnje na tekmovanjih Alpskega pokala. »Rezultati so v skladu s pri~ akovanji in realnimi zmožnostmi tekmovalcev in lahko re~ em, da smo do zdaj s potekom sezone zadovoljni,« pravi Kordiš. Na roke so jim šle tudi snežne razmere, saj so skoraj vse treninge na smu~ eh opravili doma oziroma v bližini, ve~ ino na Babnem polju, nekaj tudi v Starem trgu in na Blokah. »Žal pa napoved ni obetavna in bomo že v tem tednu tudi mi morali trenirati na Pokljuki, kar nam vzame veliko ~ asa, pove~ a stroške ter dodatno obremenjuje tekmovalce,« dodaja Kordiš.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011

str 13

13

Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Drobiž, ki rešuje življenja otrok Otroke s posebnimi potrebami v Afriki skrivajo, tepejo, stradajo ali celo ubijejo – Stroški šolanja in bivanja v domu stanejo dvanajst evrov na mesec za enega otroka – Radi se vra~ ajo k družini, še raje pa v dom

Kako in zakaj si odšla v Ugando?

V Ugando sem prišla septembra 2007 preko angleške prostovoljne organizacije VSO (Volunteering Service Overseas).

Pred Ugando sem delala kot prostovoljka v Nigeriji in Bocvani. Ugando pa sem izbrala zato, ker sem tja res lahko odšla kot specialna pedagoginja in sem resni~ no delala na svojem podro~ ju. Na kolidžu sem študente pou~ evala specialno pedagogiko. Bodo~ e osnovnošolske u~ itelje sem u~ ila, kako delati z otroki s posebnimi potrebami, saj je v Ugandi uzakonjena integracija, to pomeni, da ni šol za otroke s posebnimi potrebami in se morajo šolati v navadnih šolah.

Zakaj si se odlo~ ila za prostovoljno delo?

To mi je bila že od nekdaj želja, potem pa to dozori v tebi in se odlo~ iš in greš. S~ asoma pa to postane na~ in življenja.

Zakaj ravno Afrika?

Tja sem si že od nekdaj želela.

Nam je v življenju marsikaj podarjenega, predvsem to, da živimo v privilegiranem svetu, kjer se lahko šolamo in si še vedno marsikaj privoš~ imo. Prav je, da ta svoj privilegij delimo tudi s tistimi, ki jim ta možnost ni dana.

Na svojih popotovanjih sem veliko dala, a ogromno dobila. Širina obzorja, iskrenost, preprostost, resni~ na hvaležnost.

Prvinske stvari, ki jih ne moreš dobiti nikjer drugje in na katere mi preprosto pozabljamo. Ko se te Afrika enkrat dotakne, postane del tebe in te žene, da se vedno znova vra~ aš. Tudi mene se je!

Kako je nastala Abaana?

Abaana pomeni otroci, ustanovila sva jo z Bojanom, preden sem zapustila Ugando. Njen

otrok. Dom pa ni bil skromen le po prebivalcih, ampak tudi opremi. Tako smo ga prebarvali, prebelili notranje prostore, kupili postelje, zavese, jogije, mreže za komarje, krožnike, pribor, lon~ ke – torej v celoti opremili notranjost doma. Ko sem prišla, so bile tam le gole stene in nekaj postelj.

glavni namen je, da otroci, ki sem jih pripeljala v šolo, nadaljujejo s šolanjem. Društvo je bila edina uradna pot za zbiranje denarja. ^e otrok ne bi še naprej financirali, bi se po mojem odhodu iz Ugande vsi vrnili domov, njihove družine namre~ nimajo sredstev za pla~ evanje stroškov, in bi vsa prizadevanja šla v ni~ , kar pa do otrok res ne bi bilo pošteno. Na nek na~ in pa mi je to tudi omogo~ ilo, da ostanem povezana z Afriko, kajti vedela sem, da se na prostovoljne misije nekaj ~ asa ne bom podajala.

Kako si potem pridobila oz. našla druge otroke, ki so se kasneje naselili v domu?

Z osnovnošolskim u~ iteljem Godfreyjem sva hodila po vaseh in iskala te otroke. Nato sva jih pripeljala v dom in v šolo. Na za~ etku so bile družine izjemno nezaupljive. Po dolgih pogovorih in po razlagi, da se tudi take otroke da veliko nau~ iti in da morajo tudi oni v šolo, so popustili. Cerkev je bila tudi ena izmed lokacij, kjer so se našli ljudje, ki so vedeli za te otroke in so nama povedali, kje jih naj- U~ enci se za naše razmere prehranjujejo zelo skromno. Vsak dan sta na krožniku bela deva. Razumeti moramo, da so polenta in fižol. otroci s posebnimi potrebami v Kako si sploh prišla na idejo, Afriki velik tabu. Za njihove druda bi iskala otroke s posebni- žine so božje prekletstvo, zato Kako poteka življenje v domu? mi potrebami in jih potem vo- jih skrivajo pred svetom.

Ob sedmih otroci vstanejo, se Zgodba iz Ugande dila v šolo? umijejo in oble~ e jo.

Potem greZraven kolidža, kjer sem živeAmpak v tistem ~ asu Abaana »Sedim v svoji sobi. No, soba je tudi malo mamina, pa malo od do v šolo, ki se za~ ne ob osmih. la in delala, stoji osnovna šola, še ni bila ustanovljena, kako mojih šestih bratov in sester. Ta soba je pravzaprav naša hiša.

Ob desetih imajo malico in taki je imela tudi dom za otroke ste potem skrbeli za otroke?

Vse naše imetje. Skozi luknje v blatni steni opazujem svoje prikrat se vrnejo v dom, ki stoji v s posebnimi potrebami, ki so Že takrat smo financirali otroke jatelje, ki igrajo nogomet. Z doma narejeno žogo iz lubja baneposredni bližini šole. Tam jim ga pred desetimi leti zgradis pomo~ jo Bojana in prijateljev naninega drevesa. V resnici to niso moji prijatelji. Z njimi se ne kuharica pripravi »porridge«, to li irski prostovoljci, vendar pa ta iz Slovenije, ker takrat še nisva morem igrati. Rodil sem se s prirojeno deformacijo stopal, zato je redek mo~ nik iz bele polente. dom ni nikoli zares zaživel. To imela društva. Prvo leto je prine morem hoditi. Lahko se samo plazim. Na vasi sem spoznal Ob pol enajstih se vrnejo k popa zato, ker imajo v Ugandi in šlo šest otrok na novo, torej jih Sašo. Pomagala je že drugim otrokom in tudi mene je z mamo uku, kjer ostanejo do enih, ko je na sploh v Afriki do druga~ noje bilo skupaj enajst. ^ez leto kmalu peljala v bolnico v Kampalo. Tam sva bila skoraj dva mekosilo – prav tako bela polensti tak odnos. Otroke, ki se rodi- pa so otroci še prihajali in šteseca. Malo je bolelo, a bilo je tako lepo, saj sem prvi~ videl teleta. Abaana se, poleg finan~ ne jo druga~ ni, zapirajo, pretepajo, vilo je naraš~ alo, lani pa jih je vizijo. In toliko igra~ je bilo ... Sedaj lahko hodim. Tudi šolo sem pomo~ i, trudi, da bi otroci jedli stradajo in skrivajo pred svetom, bilo vseh skupaj že 40, kot jih za~ el obiskovati. Prvi razred. Rad bi postal šofer »boda bode«. v nekaterih primerih take otroje danes. 18 jih stanuje v domu, zdravo in bolj raznovrstno. Zato Mapapa (9 let) smo za domom ustvarili vrt, kjer ke tudi ubijejo. Ko sem prišla v vsi ostali pa v šolo prihajajo gojijo korenje, špina~ o in banaUgando, je v domu živelo pet dnevno. ne. Po kosilu se otroci od tretje- Drugih posrednikov ni, denar se mi, ki so v Afriki še vedno tabu. torej nakaže direktno.

Najina osebna želja pa je, da ga do sedmega razreda vrneenega otroka iz Afrike tudi pojo v šolo, mlajši pa ostanejo v Se bosta z Bojanom v kratkem svojiva. Na stara leta pa se bova domu in imajo popoldanske akKam gre denar? zagotovo vrnila k prostovoljstvu. tivnosti. Po vsakem obroku vsak vrnila v Afriko?

140 evrov na leto omogo~ i enemu otroku, da biva v domu, Zdaj so v ospredju druge žiotrok za sabo umije posodo in pla~ ana je šolnina, prispevek za vzdrževanje šole, šolska uniforvljenjske naloge, zato mi veliko skupaj po~ istijo jedilnico. Pred ma, ki je zakonsko obvezna, dobijo tudi ~ evlje, torbico in šolske pomeni, da preko društva ohrave~ erjo je ~ as za urejanje vrta Vsi, ki bi kadarkoli radi potrebš~ ine, pribor za osebno higieno (š~ etko in milo), z znein pranje perila, vsak si sam na njam stik z Afriko. Na prostovoljz denarnimi prispevki poskom pa se pla~ uje tudi izpite, brez katerih ne morejo nadaljeroke opere perilo, ~ as je tudi za ne misije zagotovo še odidemagali otrokom in podprvati šolanja. Vklju~ eni pa so tudi skromni priboljški, ki polepšava kasneje, v zrelih letih.

Takrat pisanje doma~ ih nalog. Ve~ erja jo življenje v domu, to so mleko, sladkor, kruh in sadje, ki so na li društvo Abaana, to lahko je ob pol sedmih, ko je spet na bova imela še ve~ za podelimizi le ob posebnih priložnostih. ^e je možnost, pa kupimo tudi naredite prek transakcijjedilniku bela polenta s fižolom, ti. Do takrat pa se s prostovoljortopedske pripomo~ ke in omogo~ imo operacije. Ena deklica skega ra~ una, ki je odstvom ukvarjava doma, v okviru potem pa otroci odidejo v sobije dobila nožno protezo, dva otroka, ki sta imela prirojeno deprt pri SKB Banki: 03103gorenjskega društva za cerebralce; ob sedmih se namre~ steformacijo stopal, pa sta bila operirana, tako da sedaj lahko nor1000607624, pišete pa mni. Lani so sicer v domu dobili no paralizo. Želiva pa si, da bi malno hodita. Letni strošek za otroke, ki ne bivajo v domu, amjim lahko tudi na e-naslov: lahko omogo~ i li šolanje ~ i m ve~ elektriko. Slednje in vode pa vepak v šolo hodijo od doma, pa znaša samo 40 evrov. abaana.drustvo@gmail.com. otrokom s posebnimi potrebalikokrat zmanjka.

FOTO: OSEB NI AR HI V SAŠE P I VKA

Cerknica – Saša Pivka je specialna pedagoginja, ki je dobršen del svojega življenja posvetila prostovoljnemu delu in tako ve~ krat odšla v Afriko. Lani se je vrnila iz Ugande, še pred tem pa ustanovila Abaano, društvo za sre~ nejši nasmeh otrok v Ugandi, ki omogo~ a otrokom s posebnimi potrebami in AIDS sirotam v vaseh okoli Fort Portala na zahodu Ugande šolanje. Vsi ti otroci so bili prej zaprti doma, starši so bili namre~ prepri~ ani, da se niso sposobni u~ iti. Saša prihaja z Gorenjske, po zadnji vrnitvi iz Afrike pa prebiva v Cerknici.

 Andreja Jernej~ i~

Otroci, ki so pred dvema letoma prvi dobili šolske uniforme s pomo~ jo društva Abaane.

Kako poteka financiranje otrok?

Trikrat na leto – tako kot je razdeljeno šolsko leto – se nakaže denar v Ugando. Za ta denar so sedaj odgovorni štirje ljudje.

Ravnatelj OŠ, kjer se šolajo ti otroci, Thomas Muhenda, specialni u~ itelj Godfrey Tindyebwa, duhovnica Justine Nuwagaba, nad vsem pa bedi ravnatelj kolidža Benjamin Byesigwa. Abaana ima pod okriljem kolidža odprt poseben ra~ un, za katerega je odgovoren ravnatelj kolidža.

F OTO : O SEB NI A R H IV SA Š E P IV K A

F OTO : O SEB N I A R H IV S A ŠE P IV K A

Otroci s posebnimi potrebami so torej dobili svoj dom, kjer je bilo za njih poskrbljeno. Kako pa so se šolali?

Odprli smo en razred za otroke z motnjo v duševnem razvoju, saj so potrebovali posebno obravnavo. Tisti, ki pa so intelektualno v redu (gluhi, slepi, slabovidni, z gibalnimi težavami in sirote), pa so hodili v šolo z vrstniki.

John, fantek s cerebralno paralizo, je eden izmed otrok in u~ encev s posebnimi potrebami.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

14

Regijske kulturne diagonale

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Logaški godbeniki zmagovalci tekmovanja v Pragi

 Saša Musec

Mladost, ljubezen do glasbe in trdo delo glasbenike povedli na sam vrh

Logat~ ani so se kot edini slovenski orkester udeležili tekmovanja, na katerem so se za ~ im boljšo uvrstitev potegovali še z Nemci, Nizozemci in ^ehi. Na njem je sodelovalo 18 orkestrov iz 8 evropskih držav, ki so tekmovali v treh težavnostnih stopnjah: medium class, higher class in top class. Poleg skladb po lastnem izboru je orkester izvajal tudi obvezno tekmovalno skladbo ~ eškega skladatelja, ob~ instvo in 5. ~ lansko mednarodno komisijo pa so najbolj

navdušili s skladbo iz opere Prodana nevesta Bedricha Smetane. Orkester je bil mo~ nega aplavza deležen tudi zaradi številnih mladih glasbenikov v lastnih vrstah. »62-~ lanski Pihalni orkester Logatec se je na tekmovanje odpravil z zelo pomlajeno ekipo, saj je v letošnji sezoni sprejel medse 10 novih ~ lanov in je bil po starosti zagotovo najmlajši orkester tekmovanja. Mladost, pozitivna energija, znanje, talent, ljubezen do glasbe in trdo delo so botrovali temu, da nam je tekmovalni nastop odli~ no uspel, saj smo poleg žirije navdušili tudi številno poslušalstvo,« je povedal dirigent Marjan Grdadolnik, ki je na svoje glasbenice in glasbenike zelo ponosen: »Ta rezultat pomeni najve~ ji uspeh orkestra v vsej svoji zgodovini delovanja.« Orkestru je ~ estital tudi predstavnik slovenskega veleposlaništva

v Pragi, Jakob Štunf, ki je prisluhnil tekmovalnemu nastopu. Ob podelitvi nagrad je bil ponosen, da se je ravno slovenski orkester zavihtel na sam vrh tekmovanja.

^asa za po~ itek ne bo Logaški pihalci so del tekmovalnega programa izvajali že na Boži~ no-novoletnem koncertu, leto 2010 pa je bilo zaznamovano predvsem s filmsko skladbo, s katero so pri poslušalcih naleteli na odli~ en odziv, zelo blizu pa je tudi glasbenikom. S koncerti filmske glasbe nadaljujejo še v letu 2011, 16. aprila bodo imeli nastop v Kulturnem domu v Medvodah. Že sedaj pa potekajo priprave na sre~ anje s še dvema evropskima orkestroma, francoskim in nemškim, s katerima bodo v za~ etku julija v Logatcu in Ljubljani pripravili skupen koncert.

FOTO: TI NE ALB R EHT

Praga, 7. in 8. januar – Minuli konec tedna se je Pihalni orkester Logatec udeležil mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Pragi, kjer so se izvrstno odrezali. Za izveden koncertni program so prejeli zlato plaketo in 1. mesto v najvišji kategoriji, kar pomeni najboljšo uvrstitev v vsej zgodovini delovanja orkestra. Gre za tekmovanje v okviru Festivala Praga, ki ga že vrsto let organizirajo na ^eškem in ima v Evropi posebno mesto.

Ve~ kot 60-~ lanski Pihalni orkester Logatec je bil izjemne uvrstitve v Pragi zelo vesel.

Logaška silvestrska »kuhna« FOTO: ARHIV KNJIŽNICE LOGATEC

Logatec, 31. december – Odgovorni za kulturo v Ob~ ini Logatec so za silvestrovo svojim ob~ anom pripravili pravcato Kuhno. Gre za gledališko predstavo, v kateri sta igralca Violeta Tomi~ in Drago Milinovi~ zaigrala zakonski par, preizkušan v aktualnem obdobju, ki ga zaznamuje recesija, brezposelnost, povzpetništvo in razkroj vrednot. Komedijo si je ogledalo ve~ kot tristo gledalcev, ki so se nasmejali besedni in situacijski komiki. Vsebina opisuje situacijo, za katero imamo navado re~ i, da je tako kruta in žalostna, da je že kar smešna. Navdušenje nad igro so gledalci izrazili z gromkim, ponavljajo~ im aplavzom, ki pa se je še okrepil s prihodom župana Berta Menarda na oder, ko se je nastopajo~ ima zahvalil in ju nagradil s cvetjem, gledalcem pa zaželel, da bi tudi v novem letu lahko ohranili veselje, ki ga je bilo ta ve~ er razbrati na njihovih obrazih. Priložnost za izmenjavo mnenj o predstavi, izražanje dobrih misli in rokovanje z znanci in prijatelji pa je bila dana tudi v preddverju dvorane, kjer je vsakdo lahko nazdravil s kozar~ kom soka ali hladno, diše~ o penino. iš

FOTO: M ARKO VRABL

Trije pujski za otroke Logatec, 23. december – V »zaš~ itni znak« Knjižnice Logatec bi lahko s poudarjenimi znaki zapisali, da z dogodki, ki jih organizirajo, odnosom, ki ga imajo zaposleni do bralcev in obiskovalcev, ter celostno naravnanostjo na nevsiljiv in dostopen na~ in omogo~ ajo, da logaški živelj vedno bolj ceni vrednoto kulture. S predboži~ no lutkovno predstavo Trije pujski, ki jo je uprizorilo Lutkovno gledališ~ e Fru Fru, so zaokrožili letošnji nabor odrskih uprizoritev za otroke, katerih podlaga so bile znane pravljice. Praviloma so dela predstavili v obliki triptiha, ki ga je tvorilo branje v Uri pravljic, izražanje v ustvarjalni delavnici in na koncu ogled predstave. Predstava Trije pujski je otroke posrkala vase, s svojim odzivanjem so vplivali na zaplet in razplet zgodbe. Otroci so se borili proti Zlu (volku) in si z vsemi sredstvi, ki so jim bila na razpolago, priborili zmago Dobrega (treh pujskov). Sporo~ ilo, ki ga ima predstava, je resni~ no najžlahtnejše darilo, ki ga lahko prejme otrok.

Otroška duša pa je »zapakirana« v majhno telesce, za katerega ni primerna velika dvorana z visokim odrom. Morda pa se bo le našel posluh, volja in sredstva, da bi se tudi zanje pripravilo prijaznejši prostor za kulturno udejstvovanje. iš

V znamenju 20. obletnice samostojnosti

S tematskim izborom so se pevci 21. novembra najprej predstavili na Sozvo~ enjih v

Trbovljah, regijskem koncertu izbranih zborov v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Komisija je njihov nastop ocenila kot najbolj prepri~ ljiv, zato so se kot edini zbor iz Osrednje revije udeležili tudi sklepnega koncerta, ki je bil 11. decembra v dvorani Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Tako na revijah kot boži~ nem koncertu so izvajali skladbo Gloria Patri njihovega ~ lana Jaka Jerine, ki je bila v Trbovljah krstno izvedena in je med poslušalci naletela na dober odziv. Mo~ an aplavz so pevcem namenili tudi po skladbah Ave Maria in Prayer of st.

Francis, kjer so pevci molitev sv.

Fran~ iška kazali z znaki za gluhoneme.

S koncertom zaklju~ ili praznovanje Z boži~ nimi skladbami sta zbrane ogrela tudi Otroški in Mladinski pevski zbor sv. Nikolaja, ki ju vodi Estera Stojko. V župniji deluje še MePZ župnije Dolenji Logatec pod vodstvom Boštjana Verdinka (na sliki), pri njihovem programu se je kot solistka odrezala sopranistka Mari~ a Verdinek. Ob koncu toplega ve~ era so vsi zbori z ansamblom klarinetov strnili vrste in s skladbama Sveta no~ in Stoletje ljubezni, prav tako avtorja Jake Jerina, sklenili koncert.

S tem pa so slovesno zaklju~ ili tudi praznovanje 100. obletnice dolnjelogaške župnije, ki je bila ustanovljena leta 1910.

F OTO : S A ŠA M U SEC

Logatec, 26. december – Kulturno društvo Adoramus je na Štefanovo ponovno pripravilo prijeten glasbeni ve~ er, na katerem so se predstavili vsi sestavi društva, medse pa so povabili tudi ansambel klarinetov Pihalnega orkestra Logatec.

Koncert je bil tokrat posve~ en 20. obletnici samostojnosti Slovenije.

Nabito polna cerkev sv. Nikolaja je odzvanjala ob zvokih boži~ nih napevov, nekoliko druga~ en program pa je imel Mešani pevski zbor Adoramus pod vodstvom Marjana Grdadolnika, ki je predstavil tematsko zaokrožen sklop skladb – sodobne uglasbitve molitev.

 Saša Musec

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraške novice

str 5

15

petek, 14. januar 2011

Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Prejemnica študentske Prešernove nagrade

 Mateja Gr~a

Do sedaj smo veliko govorili o umetniških dosežkih mladih notranjsko-kraških ustvarjalcev, tokrat pa vam predstavljamo dobitnico Prešernove nagrade študentom in njene izsledke raziskave. Naloga je bila posebnega pomena, saj je z reševanjem sodobne problematike prispevala k ohranitvi zdravja ljudi.

Kostajnškova se je na Naravoslovnotehniški fakulteti zaposlila kot tehniški sodelavec na podro~ju tkanja (takoj po visokošolski diplomi) že pred šestimi leti. Pravi, da jo stik z akademsko sfero in študenti pri delu navdihuje in oplaja, tako da je svoje znanje želela nadgraditi. »Zaš~ita kože pred škodljivim sevanjem UV žarkov postaja vse bolj pomembna zaradi tanjšanja ozonske plasti v atmosferi. Na dolo~enih geografskih podro~jih, kot sta Avstralija in Nova Zelandija, se s to težavo soo~ajo zelo

intenzivno, saj ljudje veliko delajo na prostem tudi, ko je UV indeks izjemno visok. Po svetu naj bi dnevno 1,4 milijona ljudi delalo na prostem prav v ~asu visokih UV vrednosti,« pove dobitnica nagrade. Kot ugotavljajo raziskovalci, niso edini na~in zaš~ite pred škodljivim sevanjem le kemofarmacevtska sredstva, temve~ tudi tekstil, tako se je Kostajnškova v diplomskem delu posvetila prav konstrukciji tekstilij za optimalno zaš~ito pred UV žarki.

S pomo~jo mentorja Krsta Di-

mitrovskega se je lotila izdelovati vzorce tkanin, ki naj bi bile zra~ne, obenem pa bi nudile visoko UV zaš~ito ter to tudi dosegla. Osredoto~ila se je na konstrukcijo bombažnih tkanin: »Imel naj bi dobro zra~no prepustnost in majhno prosojnost, kar je izrecna zahteva za tekstilno zaš~ito pred UV sevanjem, hkrati pa omogo~a udobnost nošenja pri delu in prostem ~asu ob visokem UV indeksu.« Ugotovila je tudi, da lahko tudi tople barve uspešno vsrkajo UV žarke, kar daje ob uporabi prave tkanine proste roke oblikovalcem pri uporabi barv. Svojega dela pa, kot pravi, še ni zaklju~ila. Za naprej ji izziv predstavlja vprašanje, kolikšen indeks zaš~ite dolo~a dolo~ena preja že sama po sebi.

FOTO: NAR AVOSLOVNOTEHNI ŠKA FAKU LTETA – ODDELEK Z A TEK STI LSTVO

Klara Kostajnšek, ki z družino trenutno živi na Uncu, se je lotila aktualnega vprašanja tekstilne zaš~ite pred škodljivim UV sevanjem

Klara Kostajnšek si je z delom, ki obravnava aktualno raziskovalno vprašanje, prislužila najvišji dosežek – Prešernovo nagrado.

Udovi~eve novele in pesmi Jože Udovi~ se je rodil leta 1912, njegovo do zadnjega plodno in ustvarjalno življenje pa se je izteklo leta 1986.

Prvo obdobje svojega ustvarjanja, ko je pisal pod psevdonimom Andrej Kolar, je namenil prozni izpovedi. Njegove novele, ki so v celoti izšle leta 1991 v knjigi Spremembe, so postavljene v doma~e okolje Notranjske.

V njih opisuje ljudi in dogodke, ki jih je lahko v živo opazoval.

Vsak lik v posamezni zgodbi je psihološko obdelal, na tem podro~ju je šel v globo~ine duše predvsem v novelah, ki so zapisane v za~etnem delu knjige in v katerih govori o mladih ljudeh, ki so obremenjeni z nahrbtnikom težke preteklosti, pa vendar zmorejo voljo in pogum, da se usmerijo v obetavnejšo prihodnost. Pomembna dimenzija Udovi~evega ustvarjanja je tudi moralno vrednotenje posameznega literarnega lika, ki ga lepo predstavi Drago Šega

v svoji spremni besedi: »Res je, da se iz korenin starega rojevajo poganjki novega zla in iz starih krivic izraš~ajo nove, vendar zlo – po tem pojmovanju – ni le v njem samem, temve~ ti~i tudi v tistem samozadovoljnem pravi~ništvu, ki prav zato, ker se ima za utelešeno dobro, zlahka postane leglo nasilja in vsakršnih krivic, kakor je po drugi strani tudi upor zoper krivico lahko krivi~en, kadar se slepo žene le za svojo, pozablja pa na pravico in prizadetost drugih.

Moralno opore~na je pravzaprav vsaka gotovost, ki nikoli ne podvomi vase, ki je ne vznemirjata ne tuja ranljivost ne teža lastnih ravnanj in ki pogosto privzema pravila zunanje spodobnosti zato, da z njimi tlakuje svojo notranjo gluhoto.« V nadaljevanju pripovedništva se je Udovi~ bolj posvetil socialni problematiki. V svojih delih razkriva, da ne trpijo samo ljudje iz družbenega dna, trplje-

Za pokušino izpostavljamo prve tri kitice iz pesmi Gozdna idila: Temoten gozd na dalj in šir, zabrisana v ta kraj je pot, bohotno se razraš~a mir kot gosto razpleten srobot.

Odkar je smrt od tod odšla, samota straži ~rna tla.

Pegasta bukev se suši: star lovec vanjo je zaklet in gleda z otrdelimi o~mi divja~ine ubegle sled.

S stranjo krvavo razodeto mlad mož pod njo je gnil vse leto.

Pod grmom je šop svetlih las, ki si jih šoja v gnezdo nosi, ostal je le vojaški pas, rde~e rute drobni kosi, ostal je po~rnel papir, imena pa ni ve~ nikljer.

nje je spremljevalec tudi tistih »z vrha«, le da je to zunanjim opazovalcem bolj prikrito.

Za zgodbe, ki so se rojevale v vojnem ~asu, je zna~ilen psihološki oris posameznikov, katerih bistvo se pre~iš~uje skozi sito situacije, ki jim jo je vsilila vojna.

Po vojni se je Jože Udovi~ posvetil pesništvu in prevajanju.

FOTO: ANŽE VRABL

Jože Udovi~ je velik slovenski pisatelj, pesnik in prevajalec. Rojen je bil v Cerknici, ve~ji del mladosti pa je preživel v Ložu. Za ~asa svojega življenja je izdal tri pesniške zbirke, po smrti pa so izšle še zbirka novel, njegovi dnevniki, izbrani eseji in zbirka pesmi. Prevedel je dela mnogih velikanov svetovne književnosti.

Nekaj njegovih pesmi je uglasbenih, znana in priljubljena je Pre~uden cvet je v grapi ~rni.

Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Ogledalo sanj, Darovi ter Oko in senca in so skupaj s še nezbranimi pesmimi izšle v knjigi Pesmi. Drago Šega pravi: »Udovi~eva pesem je tiha, polna govore~e, pojo~e tišine. Nikoli ni

bila glasna, tudi ni glasno odmevala v svojem ~asu ne v svojem prostoru. A ko se zate~eš v valovite gozdne in skrivnostne travnate površine njegove Notranjske, zazveni od tam, iz teh gozdov, iz te krajine muzika njegove pesmi. Ko hodiš po samotah sodobnega sveta, te spremlja lu~ Udovi~eve pesmi.

^e ni našla pravega odmeva in šumnosti v svetu, kjer odmeva ni, je zato, ker na tak šumen odmev ni nikoli pristajala, zato pa se je zapisala v srca mnogih, ki cenijo prave vrednosti verza.

In kajpak je zapisana v zgodovino slovenske lirike kot neizbrisna posebna vrednota za zmeraj.« iš

Prejeli smo bovih šib in nekaj zelenja.

Na razstavi pa niso manjkali niti izdelki izpod moških rok.

Pokazali so nam, kako prakti~ne so lahko razli~ne drevesne korenine ali pa pletena košek in košarica, ki ju lahko uporabimo kot namensko posodo. Da ne govorimo o starem lon~enem loncu, ~rnem od saj. Vanj se ~udovito nih smernic adventno-boži~nih poda šopek iz rde~ih vrtnic, pšearanžmajev, pri ~emer so sprenice in zimzelena. tne roke za aranžmaje uporabiRazstavo si je ogledalo ve~ le veliko naravnega materiala. kot 200 obiskovalcev, med njimi Za marsikoga je bil presenetljiv pogled na boži~no drevce iz pra- tudi ~lani Društva upokojencev iz znih školjk, za najmlajše obisko- Loške doline ter številni obiskovalce medeno domovanje dobrih valci iz sosednje republike Hrvaške. Alenka Veber mož ali pa preprost šopek iz vr-

Njen ogled smo lahko za~eli v smeri urinega kazalca. Že takoj na za~etku sta razstavljali najmlajši razstavljavki in nakazali, da bomo lahko na razstavi sre~ali ~udovit preplet ustvarjalne mo~i razli~nih generacij. Od že pozabljenega vboda v platno do moder-

F OTO A L EN K A V EB ER

Babno Polje – Z dnevom samostojnosti in enotnosti so doma~ini Babnega Polja zaprli odmevno razstavo adventnoboži~no aranžmajev in šopkov. Povabilu Fanike Vesel, med drugim je kar 23 let pomagala pri postavljanju jaslic v župnijski cerkvi sv. Nikolaja, se je že drugo leto zapored odzvalo lepo število sokrajanov. Tako je bila gasilska soba skorajda premajhna za vse, kar so ustvarili in želeli pokazati razstavljavci.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

16

Ljudje in kraji

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011

Marija Terezija je vedela, kaj dela

Kaš~ a Kaš~ e so imele v starih ~ asih pomen blagostanja: predstavljale so status kmeta, ve~ nost in neminljivost. V starem skednju, narejenem po starem – z lesenimi žeblji ter tesano konstrukcijo, ~ uvajo T’dolenji zelo staro kaš~ o iz leta 1746, ki je bila izredno trdno zgrajena. V~ asih so znali les posekati ob pravem

je še ohranjena, vendar se ne uporablja ve~ . Ima veliko površino, na kateri se je za zimsko zalogo nasušilo preko 100 kg svežega sadja. Ob veliki povodnji voda pride prav do nje. Danes iz sadja stiskajo jabol~ nik, pripravljajo jabol~ ni kis, kuhajo žganje ter ga nekaj tudi posušijo.

~ asu, med mašami, ko je najbolj suh in v sebi nima dosti sokov.

Tak gost in ~ vrst les omogo~ a trdno gradnjo in zaš~ ito pred malimi glodavci in lesnimi ~ rvi.

Proti moljem, ki se v kaš~ ah radi zaredijo, se uspešno borijo s svežimi orehovimi listi. V kaš~ i so temperature nizke, kadar pa je skedenj poln sena in je kaš~ a z njim obložena, so te še nižje.

Kaš~ a T’dolenjih se je še do leta 1970 uporabljala za žita, fižol in ostale doma~ e zrnate pridelke.

Danes jo uporabljajo predvsem za fižol ter suhomesnate dobrote. Poleg kaš~ e si tu lahko ogledate še cepce za mlatenje žit ter razli~ no gosta sita za odstranjevanje prahu, droba in ostalih smeti iz žitnega zrnja.

Žganjekuha

Žaga Venecijanka in drugo staro orodje V gospodarskem poslopju, narejenem po starem, stoji ro~ no izdelana žaga Venecijanka, ki jo ob~ asno še uporabljajo. Te vrste žag so za~ eli graditi v osemdesetih letih 19. stoletja, ko se je veliko trgovalo z Benetkami, po ~ emer naj bi dobila svoje ime.

Na kmetijah je bila v~ asih zelo pogosta dvoro~ na žaga Amerikanka, ki se je pojavila pred drugo svetovno vojno in bila nepogrešljiva pri pripravi drv in se~ nji v gozdu. Poleg te žage T‘dolenji v svoji zakladnici starega orodja hranijo še vilice, namenjene ribolovu, volovski jermi~ ek, pa koso, osovnik, pukalnik, grebe ali kaukle, srp in staro gasilsko

V slovenskih pokrajinah je žganjekuha prisotna že stoletja.

Na kmetiji kuhajo žganje iz doma~ ega sadja v 80 let starem kotlu. Kakovost žganja je odvisna od vremena, kakovosti sadja (v~ asih vsebuje ve~ sladkorja, drugi~ manj, v~ asih je so~ nejše, drugi~ bolj kompaktno itd.) in od razmerja uporabljenega sadja: jabolk, hrušk in sliv. Žganje je v

doma~ em zdravilstvu zelo cenjeno in se ga uporablja za odpravo najrazli~ nejših zdravstvenih tegob. Vanj se namakajo nastrgani divji kostanji, pa brin, arnika, zelene orehove lupine in drugo. Z njim se ubija bolezenske klice, prežene prehlad, uredi prebavo, v zimskem ~ asu segreje in sprosti. Kotnikovi pripravljajo raznovrstne doma~ e žganjeve »rcnije« in likerje. »Doma~ e žganje se nikoli ne pokvari in je uporabno za najrazli~ nejše potrebe in priložnosti: bodisi kot zdravilo ali kot darilo. S šilcem si radi zaželimo dobro zdravje in dolgo življenje, ali pa žganje preprosto podarimo prijateljem, sorodnikom, poslovnim partnerjem,« je zaklju~ il Janko in nas povabil na kozar~ ek.

Stara kamnita hiša z delavnico. pripravo, s katero so potegnili gore~ e ostrešje s stavbe, kadar je gorelo.

Sadovnjak iz ~ asa Marije Terezije »Brez sadja v~ asih ni šlo«, pravi gospodar Janko. »Nekatera drevesa našega sadovnjaka so še iz ~ asa Marije Terezije, to je iz 18. stoletja. Marija Terezija je bila pametna vladarica, saj je vedela, da se s sadjem lahko prepre~ i lakoto.« Za ~ asa svoje vladavine je uvedla sajenje sadnih dreves ob cestah, da so

imeli popotniki dovolj hrane.

Saditi so jih morali tudi mlado poro~ eni kmetje. Da bi se zasajanje kar najbolj izvajalo, je prenehala pobirati desetino od sadja. Ljudje so v~ asih sadje s pomo~ jo sušenja ohranili dolgo v zimo. Jedli so bodisi suhega ali iz njega kuhali krhljevo, hruškovo ali ~ ešpljevo vodo. Zraven so ponudili krompir v oblicah, saj drugega mnogokrat ni bilo.

V Lazah je imela sušilnico sadja vsaka hiša. Nekateri so svoje že podrli, sušilnica T’dolenjih, ki je bila narejena 1930. leta, pa

FOTO: DA MIJANA ŠKRLJ

Prvi~ je bila omenjena davnega leta 1746. Stara, kamnita hiša, gospodarsko poslopje in skedenj imajo še danes pridih preteklosti. V stari delavnici, katere okna so zaš~ itena z železnimi križi, ki so lastnino obvarovali pred krajo, je o~ e sedanjega gospodarja brusil žage zase in za širšo okolico. V~ asih je bilo pa~ orodje »vredno zlata«, saj ga ni bilo toliko kot danes. Rodovi nazaj so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, sušenjem sadja in kuhanjem žganja. Danes se s kmetovanjem še nekaj malega ukvarjajo. Glavno pozornost namenjajo sadjarstvu in kuhanju žganja.

 Damijana Škrlj

FOTO: DA MI JANA ŠKR LJ

Laze pri Gorenjem jezeru – Majhna vasica z nekaj hiškami leži v brežini na robu edinstvenega presihajo~ ega Cerkniškega jezera.

V daljšem deževnem obdobju jezerska voda pogosto naraste skoraj do spodnjih hiš. Prav na spodnjem robu vasi se nahaja kmetija T’dolenj, kjer Janko in Helena Kotnik skrbno ~ uvata dediš~ ino svojih prednikov. Gostoljubna doma~ ija ima vrata odprta vsem tistim, ki si želijo ogledati, kako so ljudje v~ asih preživeli z malim in znali ceniti tisto, kar so imeli.

str 16

Kaš~ o na kmetiji, ki je izredno trdno zgrajena, danes uporabljajo za sušenje fižola in suhomesnatih dobrot.

Žuborenje besed in strun

 Saša Musec

Logatec, 10. december – Literarno društvo Zeleni oblaki je pred iztekom starega leta v galeriji Hiša sonca pripravilo že ~ etrti tematski literarni ve~ er v letu 2010. Naslov ve~ era, Soto~ je upov, je prispeval njihov ~ lan Marcel Štefan~ i~ , ki se je želel navezati na ~ as, ko svetloba zmaguje nad temo in ko se med seboj pretakajo želje po prijateljstvu in miru.

Kar 13 avtorjev iz Logatca in njegove bližnje okolice je bralo svoje prispevke (na sliki), ve~ ina v poeziji, nekaj je bilo tudi proznih del. V njih so se ukvarjali z ve~ nimi temami, kot so ljubezen, hrepenenje, trpljenje, narava, lepota, razo~ aranje nad »vrednotami«, ki usmerjajo sodobni svet.

Ve~ er je bil prava priložnost za umik od hrupnega vsakdana in premišljevanje ob besedah, ki kljub pogosto trpkim ob~ utjem, prinašajo in vnašajo upanje med

ljudi. Prvi~ se je zbranim predstavil nov ~ lan Gregor Jakopi~ , za dopolnitev zvo~ nosti besede pa je s kitarskimi vložki poskrbel prejemnik letošnjega Februarskega priznanje za izjemne dosežke na podro~ ju kulture v ob~ ini Logatec, Mario Kurtjak.

Vabljeni mladi literati Za društvo, ki šteje blizu 30 ~ lanov, je po besedah Branke Novak, predsednice Zelenih oblakov, zelo bogato leto: »Oblaki smo sledi puš~ ali na razli~ nih literarnih prireditvah in na razli~ nih koncih Slovenije. Poleg literarnih ve~ erov smo izdali zbornik ^as besed v oblak ujet 5. ^lani društva so kot posamezniki sodelovali tudi na literarnih izobraževanjih in razpisih, udeležili smo se obmo~ nega sre~ anja

avtorjev in se družili na razli~ nih odmevnih literarnih sre~ anjih in z drugimi umetniki – prav poseben je bil ve~ er s slikarjem Vidom Sarkom.« V naslednjem letu si želijo, da bi njihove vrste okrepili mladi literati, v ta namen bodo za njih pripravili prav posebno literarno prireditev, upajo, da tudi odmevno, sicer pa velja vabilo vsem, ki jim je lepa beseda blizu: »Z veseljem vabimo v krog oblakov vsakega, ki ga zanima literatura. Ni potrebno, da ustvarja in da je pripravljen brati na literarnih ve~ erih,« je povedala Novakova, ki je izrazila tudi željo, da bi v novem letu pripravili literarni ve~ er del Andreja Žigona in našli literarno domovanje, v katerem bi se sre~ evali ter hranili svoje knjige in dokumente.

FOTO: A N Ž E VR A B L

Z literarnimi prispevki vnesli med prisotne svetlobo in upanje

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Kronika

Lani so imeli 163 intervencij Postojna, 10. januar – ^lani prostovoljnega gasilskega društva Postojna so se na ve~ eru operativnih gasilcev med drugim seznanili tudi s svojim delom v preteklem letu. Posredovali so na 163 intervencijah, kar pomeni, da so v povpre~ ju na dan imeli 0,45 intervencije oziroma eno intervencijo na dobra dva dni.

Najbolj naporen je bil za postojnske gasilce december, saj so v tem mesecu posredovali 17-krat. »Razveseljivo je, da ob posredovanjih ni prišlo do omembe vrednih poškodb gasilcev, ogromno škode pa je nastalo na gasilski tehniki in zaš~ itni opremi gasilcev, predvsem pri posredovanjih ob septembrski vodni ujmi,« pravi poveljnik PGD Postojna Boštjan Triler. Najve~ krat, 36-krat so postojnski gasilci reševali ob prometnih nesre~ ah, v katerih se je poškodovalo 55 oseb. Iz ob-

jema plo~ evine so gasilci rešili deset ljudi, dvema pa niso mogli ve~ pomagati. Gasilci so 20-krat posredovali v požarih, 16-krat v naravnem okolju in 11-krat v požarih na objektih, nekaj dela pa so imeli tudi z dimniškimi požari in požari v zabojniku za odpadke. Reševalcem so pomagali pri prenosu obolelih in poškodovanih iz težje dostopnih krajev, med drugim pa so pomagali ob

str 17

17

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011

Iz policijskih zapisnikov Grozil ji je z nožem

 Petra Tr~ ek

Postojna, 10. januar – V Postojni je 73-letni moški z nožem grozil 65-letni ženi. Policisti so mu prepovedali približevanje k ženi in ga zaradi ogrožanja varnosti kazensko ovadili.

septembrskih poplavah. Prvi~ so posredovali v zgodnjih jutranjih urah, 18. septembra, v Prestranku in Slavini, kjer ujma ni prizanesla niti gasilskemu domu. Kot se spominjajo gasilci, je popoldne minilo dokaj mirno, zve~ er in pono~ i pa skoraj ni minila minuta, da niso prejeli klica na pomo~ . Gasilci so bili nepretrgoma na nogah skoraj 50 ur. V intervenciji jih je sodelovalo 24, ki so imeli na razpolago osem vozil in ~ oln. 20. septembra je pet postojnskih gasilcev odšlo pomagat v Ljubljano, deset pa jih je z dvema ~ olnoma odšlo na Ljubljansko Barje, kjer so bili pripravljeni na morebitno evakuacijo prebivalcev s poplavljenega obmo~ ja.

Ukradli so jima les

Postojna, 10. januar – V okolici Postojne je neznanec posekal ve~ ji jelki in 52-letnemu lastniku povzro~ il za okoli 100 evrov škode. Za 200 evrov pa je 64-letnega lastnika oškodoval neznanec, ki mu je ukradel ve~ debel gabra.

Zaradi alkohola v jarek

Razdrto, 10. januar – V ve~ ernih urah je 66-letnik iz okolice Trzina na avtocesti v bližini Razdrtega zapeljal v obcestni jarek in zaš~ itno ograjo. Voznik se je lažje poškodoval. Policisti so mu izdali pla~ ilni nalog, ker ni vozil po sredini voziš~ a in je vozil pod vplivom alkohola.

Vlomil je v avto

Cerknica, 9. januar – Ob Cerkniškem jezeru je neznanec vlomil v osebni avtomobil in ukradel nahrbtnik z dokumenti, pla~ ilnimi karticami in gotovino. 51-letno Idrij~ anko je oškodoval za 250 evrov.

FOTO: ARHIV PGD POSTOJNA

Spregledal ga je

Postojna, 8. januar – V prometni nesre~ i na avtocesti pri Studencu se je lažje poškodovala ena oseba. 46-letni državljan Hrvaške je zapeljal na prehitevalni pas, da bi prehitel tovornjak, pri tem pa zaprl pot 49-letnemu vozniku iz Nove Gorice.

Vozilo hrvaškega državljana je odbilo na travo, kjer se je prevrnilo na bok. V nesre~ i se je lažje poškodovala 49-letna sopotnica hrvaškega voznika.

no vedel tudi do policistov. Izdali so mu pla~ ilna naloga, zoper njega pa zaradi ogrožanja varnosti sledi še kazenska ovadba državnemu tožilstvu.

Streznila sta se na policiji

Nova vas, Rakek, 8. januar – V Novi vasi so policisti ustavili 61-letnega voznika traktorja iz Cerknice. Alkotest je pokazal 1,04 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Ugotovili so še, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, vozilo pa je bilo neregistrirano. Voznika so pridržali do streznitve, izdali so mu pla~ ilni nalog v višini 1.000 evrov, zoper njega pa bodo podali še obdolžilni predlog na pristojno sodiš~ e. Do streznitve so policisti pridržali še 20letnega voznika osebnega avta z Rakeka, ki mu je alkotest pokazal 0,54 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Obenem so mu zasegli tudi vozilo, saj je že ve~ krat kršil cestno-prometne predpise.

Preve~ sta razgrajala

Postojna, 7. januar – V enem od gostinskim lokalov sta 51- in 42-letni doma~ in, oba pod vplivom alkohola, od osebja zahtevala alkoholno pija~ o. Ker je nista dobila, sta razbila nekaj inventarja, nato pa je starejši fizi~ no napadel 51-, 25- in 23-letnega Postojn~ ana. Obema kršiteljema so policisti izdali pla~ ilna naloga.

Kradel je pri belem dnevu

Postojna, 6. januar – Podnevi je neznanec v Postojni vlomil v šest pritli~ nih stanovanj v blokih, iz katerih je ve~ inoma kradel zlatnino in denar. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša okoli 4.000 evrov.

Pod vplivom alkohola

Hrušica, 6. januar – Policisti so v dopoldanskih urah v Hrušici ustavili 56-letnega doma~ ina, voznika osebnega avtomobila. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je vozil z 0,48 mg alkohola Ni se hotel pomiriti v litru izdihanega zraka. Poleg tega so ugotovili, Pivka, 8. januar – V ve~ ernih urah so policisti po- da je bil brez veljavnega vozniškega dovoljenja sredovali v gostinskem lokalu v Pivki, kjer je 44ter da je vozilu potekla registracija, zato so mu letni doma~ in najprej razbil kos steklenine, zatem odvzeli registrske tablice. Zaradi ponavljajo~ ih se pa fizi~ no napadel enega od gostov ter hkrati gro- prekrškov so 56-letniku vozilo zasegli, zoper njezil natakarici, ob posredovanju pa se je nedostoj- ga pa bodo napisali obdolžilni predlog.

S pravo mero optimizma do novih ciljev

Prehojena je petletna pot družbe Trgo ABC d.o.o. – Pogovarjali smo se z glavnim direktorjem mag. Matjažem Avscem

Vedno se ob združevanju družb poraja vprašanje sinergijskih u~ inkov, kako je bilo s Trgo ABC? Skozi racionalizacijo podpornih služb in optimizacijo procesov smo znižali stroške poslovanja.

Združenje nam je omogo~ ilo, da imamo v celotnem prostoru Primorske kot pooblaš~ eni prodajalec in serviser vozil Re-

nault, Nissan in Dacia najboljšo prodajno mrežo. Imamo pet poslovnih enot, v Novi Gorici, Kopru, Ajdovš~ ini, Tolminu in Postojni in dve poslovalnici, v Luciji in Šempetru pri Gorici. Na obmo~ ju Idrije in Logatca smo prisotni z agentoma. S tem imajo naše stranke zagotovljeno ve~ jo dostopnost do kakovostnega vzdrževanja svojih vozil.

V slovenskem prostoru je Renault vodilna blagovna znamka. Znotraj mreže Renault Trgo ABC zaseda drugo mesto - da obdržite ta položaj je potrebno gotovo delati na kakovostnih storitvah.

Globalizacija trga je prinesla svoje, stranke želijo imeti celostno ponudbo »od nakupa do klju~ a v roke«, in družba Trgo ABC d.o.o. vse to zagotavlja. V naših servisnih delavnicah vozila vzdržujejo in popravljajo izobraženi mehaniki na sodobni

diagnosti~ ni opremi in vrhunskem orodju. Kakovostni nadomestni deli ohranijo zmogljivost in zmanjšajo pogostost servisnih pregledov. Naše avtoli~ arske delavnice izpolnjujejo ekološke zahteve in vse druge standarde, ki so potrebni, kar omogo~ a visoko opravljeno storitev za stranko.

Razvili ste tudi nove produkte, primerne za fizi~ ne in pravne osebe, katere bi poudarili?

Center rabljenih vozil, s široko ponudbo vozil razli~ nih blagovnih znamk.

Za fizi~ ne osebe je pomembna Kartica zaupanja Trgo ABC, katera nudi popuste na servisne storitve, ki skladno s starostjo vozil znašajo do 35 odstotkov.

Razvili smo dve storitvi za pravne osebe, Trgo ABC Mobilposlovni najem vozila s celovito rešitvijo in Renault Pro+ centergre za storitev »po meri« zahtev stranke.

Pravnim osebam za njihove dejavnosti izpeljemo tudi predelavo gospodarskih vozil za razli~ ne dejavnosti, ki jih opravljajo.

Tema najinega pogovora je družba Trgo ABC, ampak menim, da morava omeniti še dve družbi, s katerima ste povezani prek lastništva.

Modra linija Holding ima v lasti tudi PRIMORSKI AVTOCENTER

d.o.o., ki je pooblaš~ eni prodajalec in serviser vozil Mercedes Benz, Fiat, Honda in Volvo ter Avtofin d.o.o., ki opravlja marketinške storitve in bo v letu 2011 dopolnil dejavnost s produktom Avtofin Rent-kratkoro~ ni najemi vozil.

Trgo ABC je tudi družbeno odgovorno podjetje.

Res je. Kolikor nam finan~ na situacija dopuš~ a vsako leto, namesto novoletnih daril, poskrbimo za tiste, ki potrebujejo pomo~ in tako rešijo nek problem, ki bo za celotno skupnost pomenil zelo veliko. Letos smo skupaj z ostalimi poslovnimi partnerji predali Zdravstvenemu domu Piran novi Nissan Qashquai, ki že služi za potrebe nujne medicinske pomo~ i.

Tudi v športu smo z vozili Renault sponzor rokometne ženske ekipe Krim Mercator, Rokometne zveze Slovenije in Rokometnega društva Izola, spodbujamo pa tudi druge športne dogodke vsaj v skupnostih, kjer smo prisotni z našimi poslovnimi enotami ali poslovalnicami.

Vaša odgovornost do družbe se kaže tudi skozi poslovanje podjetja. Vaš mandat direktorja vam bo potekel leta 2015, kaj bi ob za~ etku novega leta še povedali bralkam/cem, poslovnim partnerjem, strankam in zaposlenim?

Povedati moram, da mi je v veliko zadovoljstvo napredek zaposlenih v družbi Trgo ABC d.o.o., ki smo ga skupaj dosegli. Ves ~ as vlagamo v izobraževanje kadra, kar pomeni za vsakega tudi osebnostno rast.

Rad bi se zahvalil vsem sodelavcem na vseh podro~ jih dela v naši družbi, saj smo skupaj dosegli ve~ ino zastavljenih na~ rtov v letih 2005–2010, in seveda pri~ akujem tako uresni~ evanje in sodelovanje tudi v prihodnje.

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Trgo ABC d.o.o., Istrska cesta 12, 6000 Koper

Septembra 2005 ste na predlog lastnika Modra linija holding prevzeli vodenje nove družbe Trgo ABC d.o.o.. To je bil za vas novi izziv. Kako ocenjujete sedaj to petletno obdobje?

Cilji, ki smo si jih z združitvijo obeh družb zastavili, so v veliki meri danes doseženi, družba danes in vse že od leta 2007 posluje pozitivno ter v okvirih, ki omogo~ ajo razvoj in rast. Osebno sem zelo zadovoljen, saj smo skupaj s sodelavci z družbo rasli.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Zeleni razgledi

1

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 14. januar 2011

Poklic mizarja predstavlja enega izmed najbolj tradicionalnih slovenskih poklicev, še posebej pa to velja za Notranjsko-kraško regijo. Razlog za to je gotovo v razpoložljivem materialu – lesu, saj je Slovenija glede na poraš~enost z gozdovi (skoraj 60 odstotkov) na tretjem mestu v EU, takoj za Švedsko in Finsko. V Notranjsko-kraški regiji odstotek poraš~enosti z gozdovi celo presega slovensko povpre~je (67,8 odstotka), zaradi ~esar je regija znana po lesarski industriji in obrtnikih, ki se že stoletja ukvarjajo z razli~nimi praksami obdelave in predelave lesa.

Tudi po podatkih štipendijske sheme Notranjsko-kraške regije so potrebe delodajalcev po štipendiranju lesarskih poklicev na drugem mestu, takoj za podro~jem strojništva. V šolŠtevilo vpisanih mizarjev po šolskih letih Šolsko leto

stanje vpisanih mizarjev na dan 15. 9.

63

2005/2006

50

2006/2007

46

2007/2008

44

2008/2009

41

2009/2010

40

2010/2011

39

FOTO: ARHIV BREST-PO HIŠTV O D.O.O.

2004/2005

skem/študijskem letu 2010/2011 je bilo tako razpisanih kar 23 štipendij s podro~ja lesarstva.

Vendar pa je med povpraševanjem in ponudbo opazen velik razkorak že od samega za~etka delovanja štipendijske sheme.

Najbolj izrazit pa je bil v tem šolskem/študijskem letu, saj je bila podeljena le ena štipendija za profil lesarskega tehnika. Smo torej pri~a izginjanju poklicnih profilov v lesarstvu?

Nezanimanje za poklic mizarja in ostalih poklicev na podro~ju lesarstva pa ni le regijski fenomen. V podobnem položaju so še nekateri slovenski tradicionalni poklici, npr. zidarji, tesarji, klju~avni~arji, varilci in avtomehaniki. To potrjujejo tudi še vedno trajajo~e iniciative Ministrstva za šolstvo in šport, ki spodbuja aktivnosti za ve~anje atraktivnosti teh poklicev. Strokovnjaki kot razlog za takšno stanje navajajo dejstvo, da Slovenija prehaja iz industrijske v storitveno družbo, takšna družba pa tradicionalnih poklicev ne potrebuje.

Dodatna razlaga za o~itno nezanimanje za tovrstne poklice je povezana s trenutno neugodnimi poslovnimi rezultati podjetij, ki delujejo na podro~ju lesarstva in posledi~no z višino pla~ ter

socialno varnostjo zaposlenih v teh podjetjih, ki je v primerjavi z nekaterimi drugimi profili znatno nižja oziroma slabša.

Tovrstna pragmati~nost mladih pri izbiri poklica in zmožnost upoštevanja realnih življenjskih okoliš~in ob opravljanju dolo~enega dela je vsekakor pohvale vredna. Izbira poklica predstavlja pomembno odlo~itev, ki posameznika determinira za vse življenje. Pa vendarle, ali gre za najpomembnejše merilo? Po eni strani se sicer res sre~ujemo s praviloma slabo pla~animi in zato neprivla~nimi tradicionalnimi poklici, a se vse prepogosto osredoto~amo le na trenutno stanje. Trendi namre~ kažejo vse bolj intenzivno preusmerjanje gospodarstva v t. i. trajnostno delovanje, ki v vse ve~ji meri temelji na ohranjanju naravnega okolja in vzdržnosti naravnih virov, posledi~no pa k tradicionalnim, okolju manj škodljivim in kakovostnim oblikam dela ter nenazadnje tudi življenja.

Lesarstvo vsekakor spada med dejavnosti, ki znatno prispeva k uresni~evanju tovrstnih ciljev.

Tudi podatki Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna (SGLŠ) kažejo podobno sliko, saj se je število vpisanih mizarjev od šolskega leta 2004/2005 do šolskega leta 2010/2011 zmanjšalo za 38 odstotkov. Na programu lesarski tehnik je stanje še nekoliko slabše, saj se ta program na SGLŠ od šolskega leta 2005/2006 redno ne izvaja ve~. Možen je le izredni vpis v PTI program (iz tri letne poklicne v štiriletno tehni~no izobraževanje). Podobno stanje je tudi na drugih lesarskih šolah po Sloveniji. Umiritev trenda padanja v zadnjih letih strokovnjaki pripisujejo dejstvu, da imajo dijaki možnost nadaljevanja izobraževanja oziroma študija v tej smeri.

Državne statistike namre~ kažejo, da je prehodnost na PTI programe od 70 do 80 odstotkov.

Da bi prispevala k tovrstnemu razmišljanju, je RRA Notranjskokraške regije, d.o.o., organizirala skupni sestanek pomembnih akterjev Notranjsko-kraške regije na podro~ju lesarstva, namenjen aktiviranju za promocijo poklicev s podro~ja lesarstva. Tako delodajalci kot nekatere druge organizacije v regiji namre~ že vrsto let izvajajo razli~ne aktiv-

Število razpisanih in podeljenih štipendij za lesarske poklice po šolskih/študijskih letih Smer izobraževanja/šolsko/ študijsko leto

00 / 005 005/ 00 00 / 00 00 / 00 00 / 009 009/ 010 010/ 011

mizar

lesarski tehnik

dipl. inž. lesarstva

univ.dipl. inž.

SKUPAJ

razpisane štipendije

/

/

3

2

5

podeljene štipendije

/

/

2

1

3

razpisane štipendije

3

2

1

2

8

podeljene štipendije

/

/

1

2

3

razpisane štipendije

16

7

2

5

30

podeljene štipendije

/

2

1

2

5

razpisane štipendije

11

9

2

5

27

podeljene štipendije

2

2

4

1

7

razpisane štipendije

16

8

7

6

37

podeljene štipendije

4

/

4

1

9

razpisane štipendije

11

7

3

1

22

podeljene štipendije

5

1

/

/

6

razpisane štipendije

11

6

4

2

23

podeljene štipendije

/

1

/

/

1

FOTO: ARHIV BR EST-P OHI ŠTVO D. O. O.

Mizar – poklic, ki izginja?

nosti za pove~anje zanimanja za lesarske poklice med osnovnošolci in srednješolci. Kot sta povedali Eva Kusi~ Mihel~i~ iz Brest Pohištvo d.o.o. ter Doriana Krivi~i~ Lipolt iz Javor Pivka d. d., se v obeh podjetjih izvajajo t. i. dnevi odprti vrat preko organizacije naravoslovnih dni in strokovnih ekskurzij za osnovne in srednje šole ter fakultete. Kot je povedala svetovalna delavka SGLŠ Petra Prelc, SGLŠ ob tem pripravlja predstavitve programov s podro~ja lesarstva in gozdarstva po osnovnih šolah v regiji in širše, namenjenih staršem in otrokom, ki se odlo~ajo o nadaljnjem poklicu, organizira Dan odprtih vrat SGLŠ, sodeluje na Lesariadi, Informativi, ter prireditvah deficitarnih poklicev v okviru obrtno podjetniške zbornice Sežana in Nova Gorica.

Pomembno vlogo pri promociji poklicev s podro~ja lesarstva nosi tudi Urad za delo Postojna, katerega predstavnica Milenka Simši~ je izpostavila sodelovanje Zavoda za zaposlovanje pri izvedbi timskih razgovorov na osnovnih šolah z namenom

svetovanja pri odlo~itvi posameznikov za nadaljnje izobraževanje.

Med ugotovitvami sestanka gre izpostaviti dejstvo, da se osnovnošolci oziroma srednješolci ter njihovi starši premalo poslužujejo razli~nih virov informacij, ki so jim na voljo za pomo~ pri njihovi odlo~itvi (npr. spletna stran www.mojaizbira. si, razli~ni filmi s predstavitvijo poklicev). Pri iskanju informacij so tudi sicer neselektivni, saj je v ve~ini primerov dejavnik izbire atraktivnost poklica. Pomembno vlogo pri odlo~anju o poklicu pa imajo tudi svetovalni delavci, ki kljub svoji strokovnosti pogosto nimajo dovolj ustreznih informacij o trgu dela, prihodnjih usmeritvah gospodarstva in ostalih dejavnikih, ki bi mladim pomagale pri izbiri njihovega poklica.

Vse manj pa se poudarja tudi izbira poklica na osnovi lastnih želja in zanimanj, kar je pravzaprav zaskrbljujo~e – izbira poklica navsezadnje ni vezana samo na zagotavljanje eksistence, pa~ pa se nanaša na dejavnost, ki jo bo posameznik po vsej verjetno-

sti opravljal tekom celotne aktivne delovne dobe. Ob trendih podaljševanja delovne dobe in obdobja upokojitve to prav hitro lahko pomeni ve~inski del življenja posameznika. Izbira poklica torej pomeni pomemben prispevek h kakovosti življenja, ne samo z vidika zagotavljanja ekonomskih sredstev pa~ pa tudi z vidika zadovoljstva posameznika z lastnim življenjem.

V ta namen bodo že v januarju in februarju izvedene skupne predstavitve SGLŠ, delodajalcev in štipendijske sheme na osnovnih šolah, sodelovanje delodajalcev in RRA na informativnem dnevu SGLŠ, predstavitev uspešnih obrtnikov v sklopu Urada za delo ter sestanek s svetovalnimi delavci. V pripravi pa so tudi skupne aktivnosti, ki bodo dolgoro~no usmerjene in bodo vklju~evale še ostale deficitarne poklice, kot so npr. mesar, orodjar itd. Prve tako zastavljene aktivnosti so predvidene že v šolskem/študijskem letu 2011/2012.

Zdenka Žakelj, Jana Nadoh Bergo~

»eko-Podjetnik« RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. vabi k udeležbi na brezpla~ni izobraževalni program za spodbujanje podjetnosti in eko-inoviranja Izobraževanje, ki vklju~uje pet delavnice, je namenjeno vsem podjetnikom, ki jih zanimajo sodobni trendi v vodenju mikro in malih podjetij ter znanja s podro~ja eko-inoviranja, s poudarkom na potrebah strank in trendih na trgu.

Izobraževanje izvaja mag.

Violeta Bulc, priznana strokovnjakinja za inovativno podjetništvo, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom,

hiša poslovnih rešitev, d.o.o. (www.vibacom.si) in letošnja nagrajenka priznanja GZS za inovativno podjetništvo FENIKS. Pri izvedbi izobraževanj sodelujejo tudi ostali sodelavci podjetja Vibacom, d.o.o.

Delavnice bodo potekale v prostorih GZS Obmo~ne zbornice Postojna, Cankarjeva ulica 6, Postojna.

Prijave za izobraževalni program so omejene, sprejema-

mo jih do ~etrtka, 20. 1. 2011.

Za prijave in dodatne informacije kontaktirajte Jano Nadoh Bergo~ ali Dunjo Mahne, tel: 05 721 22 39, e-naslov: info@rra-nkr.si.

Izobraževanje se izvaja v okviru evropskega projekta MEDOSSIC - Sredozemska organizacija za krepitev inovacijskih kapacitet trajnostnega razvoja (www.medossic.eu/si).

Vljudno vabljeni!

1

~etrtek, 27. 1. 2011, od 14.00 do 18.00

Osnove inovativnosti

2

ponedeljek, 31. 1. 2011, od 14.00 do 18.00 Osnove podjetništva

3

petek, 4. 2. 2011, od 14.00 do 18.00

Odnos do strank

4

petek, 11. 2. 2011, od 14.00 do 18.00

Osnove in elementi poslovnega/projektnega na~rta

5

ponedeljek, 14. 2. 2011, od 14.00 do 18.00 Primeri iz prakse

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

IKzr oonbi ~kian s k e h i { e

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec14.

2010 januar 2011

str

19

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Oblikovanje predlogov za imenovanje odborov krajevnih skupnosti sreda 19. januar 2011 od 1700 do 1800 Enota Rakek

ta hecna

PRAVLJIČNA URICA Z USTVARJALNO DELAVNICO za otroke od 4. leta dalje

četrtek 20. januar 2011 od 1700 do 1800

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št.

01 7091 078 (Cerknica) ali 01 7051 481 (Rakek).

Vabljeni! Z vami bo knjižničarka Anita.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA Partizanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 1000 - 1900, sobota: 800 - 1300

www.kjuc.si

RNI

program prireditev

A

C

E

TU

M

mezni krajevni skupnosti.

Postopek imenovanja ~lanov krajevnih skupnosti se za~ne s sprejemom Sklepa o pri~etku postopka imenovanja odborov krajevnih skupnosti, ki ga sprejme ob~inski svet. Ob~inski svet je sklep o pri~etku postopka sprejel 16. 12. 2010, sklep pa je bil objavljen v Uradnem listu RS z dnem 27. 12. 2010, kar pomeni, da je 30-dnevni rok zbiranja predlogov kandidatov že za~el te~i. V sklepu je dolo~en rok zbiranja predlogov kandidatov, na~in obveš~anja, lokacije za vložitev predlogov, obrazec za podajo predlogov ter obrazec za podajo soglasja h kandidaturi. Svetniške skupine ob~inskega sveta in krajani posameznih krajevnih skupnosti kot predlagatelji posredujejo predloge kandidatov osebno Ob~ini Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, v ~asu uradnih ur; v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure ali po pošti na naslov: Ob~ina Cerknica, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Cesta 4. maja 53,

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

DO

Krajevne skupnosti, ki delujejo preko odborov imajo predlagalno in posvetovalno funkcijo. Njihov namen je v tem, da namesto delovanja krajevnih skupnosti z neposredno izvoljenimi sveti omogo~ajo udeležbo krajevnega prebivalstva pri odlo~anju v ob~inskem svetu oziroma uveljavljanje krajevnih interesov preko posvetovalnih odborov ob~inskega sveta.

Za vsako obmo~je posamezne krajevne skupnosti ob~ine Cerknica je s statutom ustanovljen odbor krajevne skupnosti, tako da ima: 1. Odbor krajevne skupnosti Begunje ~lanov . Odbor krajevne skupnosti Cajnarje–Sveti Vid ~lanov . Odbor krajevne skupnosti Cerknica 11 ~lanov . Odbor krajevne skupnosti Grahovo ~lanov 5. Odbor krajevne skupnosti Rakek 9 ~lanov. Število ~lanov v odboru je dolo~eno na osnovi upoštevanja posebnosti posamezne krajevne skupnosti, kot so število prebivalstva in število naselij v posa-

1380 Cerknica najkasneje do srede, 26. 1. 2011.

Pri oblikovanju predlogov kandidatov se mora upoštevati: 1. Predlagatelj lahko predlaga najve~ toliko kandidatov, kot se jih za obmo~je posamezne krajevne skupnosti imenuje v odbor krajevne skupnosti; 2. Vsak kandidat lahko kandidira le na eni listi kandidatov; 3. Kandidat mora podati pisno soglasje na obrazcu, ki ga predpiše ob~inski svet in je nepreklicno. Kandidat za ~lana posameznega odbora krajevne skupnosti mora imeti volilno pravico ter stalno prebivališ~e v krajevni skupnosti, v kateri kandidira. Soglasje h kandidaturi za ~lana odbora krajevne skupnosti lahko krajan poda samo enkrat.

Po izteku roka za vložitev predlogov kandidatov mora Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v roku 30 dni dolo~iti in posredovati ob~inskemu svetu listo kandidatov za imenovanje ~lanov v odbore krajevnih skupnosti. Liste kandidatov komisija dolo~i na podlagi predlogov svetniških skupin ob~inskega sveta ter predlogov krajanov posameznih krajevnih skupnosti.

Postopek se zaklju~i z imenovanjem ~lanov odborov krajevnih skupnosti, ki ga opravi ob~inski svet. župan Marko Rupar

KUL

Krajevne skupnosti so ožji deli ob~ine, ki delujejo preko odborov krajevnih skupnosti kot posvetovalnih teles ob~inskega sveta. Pristojnosti, naloge in delovanje krajevnih skupnosti so dolo~ene v statutu ob~ine. Skladno s Statutom ob~ine Cerknica, krajevne skupnosti nimajo pravne subjektivitete oz. statusa pravne osebe in temu posledi~no tudi ne svetov krajevnih skupnosti, ki se volijo na neposrednih volitvah. Odbore krajevnih skupnosti je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi ustanovil ob~inski svet s statutom, ravno tako pa ob~inski svet tudi imenuje in razrešuje ~lane odborov krajevnih skupnosti.

R K NIC

januar 2011

Organizator: Občina Cerknica Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

sobota, 15. januar, ob 11.00

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

sobota, 22. januar, ob 11.00

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

DINOZAVRI Lutkovna predstava po motivih Lile Prapp.

Produkcija: Gledališče Labirint Obveš~amo vas, da z januarjem 011 uvajamo nov urnik: - Zbirnega centra Cerknica: od torka do petka, v poletnem ~asu, od 12:00 do 18:00 v zimskem ~asu, od 11:00 do 17:00 ter ob sobotah, od 8:00 do 12:00 - Zbirnega centra Stari trg pri Ložu ob torkih, od 8:00 do 14:00, ob ~etrtkih, v poletnem ~asu, od 12:00 do 18:00, v zimskem ~asu, od 11:00 do 17:00. Ob nedeljah in praznikih sta Zbirna centra zaprta.

Vse stranke obvešamo, da zaradi kakovostnejšega zagotavljanja storitev z letom 2011 uvajamo uradne ure za poslovanje s strankami.

Uradne ure so vsak delavnik od 8:00 do 10:00 in od 11:00 do 14:00.

ZLATI KLJUČEK

Lutkovna predstava Pripovedno gledališče Gospodične Bazilike Izvajalka Katja Povše

Sobota, 29. januar, Ob 20.00

VSTOPNINA: 6 - 7 € koncert KANTAVTORSKI VEČER UGLASBENIH ZGODB IN BALADRIJ KATARINA JUVANČIČ & DEJAN LAPANJA

Gost: Boštjan Narat

nedelja, 30. Januar, ob 19.00 POD VAŠKO LIPO

VSTOPNINA: 5-6 € predstava

Nastopa KUD Rak Rakek Kulturno društvo Rak Rakek bo s predstavo obeležilo slovenski Kulturni prsznik

Sposobnost branja - okno do znanja Knjižnica - temelj bralne kulture in vir znanja Vljudno vabljeni na predstavitev delovanja Društva Edirisa Slovenije, neprofitne nevladne organizacije, ki podpira in razvija razvojne projekte v Afriki.

sreda, 19. januar 2011, ob 19.00 KNJIŽNICA JOŽETA UDO VIČA CE RKNICA

www.kjuc.si

Partizanska cesta 22 - Cerkn ica ponedeljek - petek: 1000 - 1900 sobota: 800 - 1300

Cenjene obiskovalke in obiskovalce obveščamo, da je zaradi bolezni v ansamblu predstava JEKLENE MAGNOLIJE, napovedana za 15. januar ob 20.00 , prestavlljena na 04. februar 2011 ob 20.00.

Hvala za razumevanje!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

20

I z o b ~ i n s k e h i š e

str 20

Notranjsko-kraške novice petek, 14. januar 2011 Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Spored filmov v pivškem kinu za januar Petek, 14. 1. 2011, ob 19. uri domišljijska akcijska pustolovš~ ina HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 1. DEL (Harry Potter and the Deathly Hallows: Part I) Sobota, 15. 1. 2011, ob 19. uri znanstveno-fantasti~ ni triler IZVOR (Inception) Sobota, 22. 1. 2011, ob 19. uri komi~ na drama ŽIVLJENJE KOT GA POZNAŠ (Life as we know it) Sobota, 29. 1. 2011, ob 19. uri družinska domišljijska pustolovš~ ina ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE (The Chronicles of Narnia: The Voyage of the Dawn Treader)

Javni oblikovalski nate~ aj in nate~ aj za osnovnošolce in dijake Park vojaške zgodovine Pivka v letu 2011, ko bomo praznovali že 20. obletnico razglasitve samostojne in neodvisne države Slovenije, razpisuje nate~ aj za osnovnošolce in dijake z naslovom “SLOŽNOST NAM DAJE MOŽNOST”, za strokovno javnost pa JAVNI OBLIKOVALSKI NATE^AJ za oblikovanje jubilejne majice in plakata Parka vojaške zgodovine Pivka.

Ve~ informacij o nate~ ajih na HYPERLINK “http://www.parkvojaskezgodovine.si” www.parkvojaskezgodovine.si pod rubriko AKTUALNO.

Shod v Neverkah Neverška potrebišivna oziroma ponedeljek po shodu v Neverkah je tradicionalna prireditev ob praznovanju shoda vaškega zaš~ itnika svetega Antona, zaš~ itnika živali.

Na ponedeljkovem sre~ anju se zberejo vsi vaš~ ani, pa tudi tisti, ki jih je pot ponesla drugam po svetu, in se na ta dan radi vrnejo v doma~ i kraj. Na ta dan igra vaška godba, ljudje pojejo, plešejo, pod ve~ er pa se odpravijo koledovat po vasi, kjer vsem, še posebej pa starejšim, koledniki zaželijo sre~ e in zdravja.

Vaška skupnost Neverke vas vabi, da se jim na praznovanju 24. januarja pridružite tudi vi. kje: Neverke, datum: 24. januar 2011, kraj: na sredi vasi na prostem ura: od 15.00 naprej Lepo vabljeni!

»Na otvoritvi si boste lahko ogledali razstavo društva Internova iz Hrvaške. Na ogled bo umetniška keramika na temo »Cesta doma~ e hrane – iz posod naših non«.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

IKzr oonbi ~kian s k e h i { e

str

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec14.

2010 januar 2011

1

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode

Predložitev predloga za imenovanje enega ~lana nadzornega odbora Ob~ine Logatec

Obvestilo

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ob~inskega sveta Ob~ine Logatec je na svoji 5. redni seji, ki je potekala dne 4. 1. 2011, Spoštovane ob~anke, spošto- nik stavbe, v kateri nastaja kosprejela sklep, s katerim je za~ela pomunalna odpadna voda, in s vani ob~ani, stopek za imenovanje še enega ~lana tem povzro~a obremenjevanje v decembru 2009 je bila spreNadzornega odbora Ob~ine Logatec (v okolja. jeta novela Uredbe o okoljski nadaljevanju: NO). dajatvi za onesnaževanje okolja ^lana NO imenuje Ob~inski svet Kako se izra~ una zaradi odvajanja odpadnih voda Ob~ine Logatec na predlog Komisivišina okoljske ter v mesecu februarju 2010 je za mandatna vprašanja, volitve in še njena dopolnitev. Uredba je dajatve? imenovanja. Za ~lana je skladno z 39. bila sprejeta na podlagi Zakona Podlaga za izra~un višine okolj- ~lenom Statuta Ob~ine Logatec (Loo varstvu okolja, ki predpisuje ske dajatve je koli~ina porablje- gaške novice, št. 7-8/08, 2/10) lahko uvedbo okoljskih dajatev. Njen ne pitne vode. V primeru, da se imenovan ob~an, ki mora imeti najnamen je spodbujanje manjšeporaba pitne vode ne ugotavlja manj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ga onesnaževanja ter ve~ja skrb z merjenjem, pa število prijain izkušnje s finan~no-ra~unovodskeza okolje. vljenih prebivalcev v stavbi, kjer ga ali pravnega podro~ja. obremenitev nastaja. ^lan NO ne more biti ~lan ob~inZakaj pla~ujemo Na višino okoljske dajatve skega sveta, župan, podžupan, ~lan okoljsko dajatev? vpliva tudi podatek o na~inu od- sveta ožjega dela ob~ine, direktor Okoljsko dajatev pla~ujemo za vajanja odpadne vode, in sicer, ob~inske uprave, delavci ob~inske onesnaževanje okolja zaraali gre za javno kanalizacijsko uprave ter ~lani poslovodstev javnih di odvajanja odpadnih voda. S omrežje, malo komunalno ~istil- zavodov, javnih podjetij in ob~inskih to dajatvijo se zbirajo sredstva no napravo (MK^N) ali greznico. skladov ter drugih organizacij, ki so za izgradnjo javnih kanalizaZavezanci za pla~ilo okoljuporabniki ob~inskih prora~unskih cijskih sistemov in javnih ~istilske dajatve so VSI OB^ANI na sredstev. nih naprav. Težnja, tako držaobmo~ju ob~ine Logatec, ne gleKomisija za mandatna vprašanja, ve kot Evrope, je v opuš~anju de na to, ali imajo zagotovljeno volitve in imenovanja obveš~a in vabi obstoje~ih greznic. oskrbo s pitno vodo iz javnega ob~ane in ob~anke k predložitvi prevodovodnega sistema ali lastno dloga za imenovanje še enega ~lana Kdo mora pla~ati oskrbo ter ne glede na to, ali so NO. Pisne predloge kandidatov, s priokoljsko dajatev? priklju~eni na javno kanalizacijo, loženimi soglasji za kandidaturo, sprena MK^N ali greznico. Z odpaOkoljsko dajatev se pla~uje po jemamo najkasneje do 19. 1. 2011, in na~elu »ONESNAŽEVALEC PLA^A.« dnimi vodami obremenjujemo sicer na naslov: Ob~ina Logatec, TržaZavezanec za pla~ilo okoljske okolje vsi. ška cesta 50 A, 1370 Logatec.

Ob~inska uprava Ob~ine Loga- S spoštovanjem! dajatve je v primeru komunalne odpadne vode vsaka pravna tec in Komunalno podjetje Lo- Komisija za mandatna vprašanja, gatec, d.o.o. ali fizi~na oseba, ki je uporabvolitve in imenovanja

Nadzorni odbor Ob~ine Logatec IME IN PRIIMEK PREDLAGATELJA, NASLOV

PREDLAGA ZA ^LANA NADZORNEGA ODBORA:

IME IN PRIIMEK NASLOV TELEFON DAV^NA ŠTEVILKA

ŠTEVILKA TRR, KI JE ODPRT PRI

S KANDIDATURO V NADZORNEM ODBORU SOGLAŠAM

PODPIS KANDIDATA

DATUM

PODPIS PREDLAGATELJA

OBVEZNE PRILOGE: - DOKAZILO O KANDIDATOVI DOSEŽENI STOPNJI IZOBRAZBE - DOKAZILO O KANDIDATOVIH DELOVNIH IZKUŠNJAH S FINAN^NO – RA^UNOVODSKEGA ALI PRAVNEGA PODRO^JA

Pisma bralcev

Priseljenski pogledi na notranjsko metropolo V ulico nas je zvabil prometni znak z napisom SAMO ZA STANOVALCE. Odlo~itev za prihod je padla tudi zaradi ugodne cene, ker si v zameno za ljubljansko kvadraturo dobil tu nekaj ve~ m2. Le kdo z bolj plitvim žepom bi se znal upreti tej ponudbi? Še bližina tako Ljubljane kot Obale – to, seveda, igra na naša ~ustva.

V februarju za~etek, v avgustu že vselitev.

Prišli smo torej stanovat k vam. Na za~etku so še srne spreletavale okolico, ko nas je bilo vseljenih šele za vzorec.

Okoljska narava prekrasna.

No~ni hrup presenetljiv: v Ljubljani tega ni bilo, tam je ve~ tišine. Tudi ~ez poletje ni takega živžava. Samo naselje se je izkazalo za bolj vikendaško: ob koncih tedna se praznuje in

dela velik hrup. No, pozimi vse to zamre pa se ~lovek sprijazni tudi s tem. Turisti~no mesto pa~ …

Stroški prvotno enormno visoki, joj, so nas odirali, smo se masovno uprli in dosegli nastavitev novega upravnika. Sem že mislila, da se bo treba seliti v manjše, starejše, bolj zanikrno stanovanje, in ~isto ni~ mi ni bilo lahko ob tej misli.

Tu pa kar po kavbojsko. Ne-

kega ve~era preseneti vonj po kadavrih. Fuj, kaj pa je zdaj to?

A se je na sre~o dalo sanirati. Odli~ni prometni znak, ki je obljubljal zasebnost in mir, nenadoma izgine. Urgence v smislu urejanja okolice neuspešne. Vse se tu odvija po polžje, ~esar v Ljubljani ni bilo. Elitno naselje – kje je tu kaka elita? Še tega ne vem, ~e v njem živi kaka Melita …

V mestu samem so nas neprijetno presenetila zanemarjena pro~elja. Ja, kam pa se steka ves ta denar od turizma?

A ob stoletnici omembe mesta Postojna se je vendarle za~elo premikati – na bolje in lepše.

Trgovinska dejavnost? Najprej

smo se neprestano vozili v Ljubljano po to in ono. Potem pa so zrasli Mercatorjev center, Hofer in še kaj …

Prva naša dejavnost tu je hribolazenje. Ve~ino hribcev smo že poznali, kakega novega pa smo tudi osvojili. Moja dva sta peljala celo skupino Postojncev na Šilentabor – povsem nova izkušnja zanje, doslej niso še stopili nanj. Sovi~ – zakaj pa ne ^uk? Pe~na reber – ja, fina za trim~kanje. Tudi na Repentabor nas je že zaneslo, da o Nanosu ne govorimo.

Druga dejavnost je branje.

Knjižnico sem v tem kratkem ~asu doživela trifazno: v stari podobi, vmesni in novi. Pri-

reditve prav ni~ ne zaostajajo za ljubljanskimi. ^e navedem samo primer obiska zamejskega kandidata za Nobelovo literarno nagrado Borisa Pahorja, potem vam to pove vse o njej, kajne? Ena sama odli~nost … in zato sem ponosna, ker sem njena ~lanica. Kdo od bralcev ne bi bil?

Tretja dejavnost je vrti~kanje. ^lovek vsaj ve, kaj ima na krožniku in pomembna je še svežost, pa lepo mineva ~as …

Postojnci? Lepa, pojo~a govorica, malce zaprti ljudje. Veliko tabujev, se bolj malo izve o tem in onem lokalnem pojavu. Eno samo tipanje … bi se ~lovek šel, ne šel? Vse opcije so še odpr-

te … Tale ~asopisna mi je prva uresni~ena na Notranjskem, Krpanovem podro~ju. In moram re~i: hvala tisti urednici, ki me je podprla, in omogo~ila objavo.

Vsem Postojncem re~eno, pivško biserni pozdrav in pomežik, tu smo in morda bomo našli skupaj z vami nove vezi in uhodili nove poti. Naj nam bo vsem v tem sožitju res lepo. ^astiti resnico, ljubiti lepoto, to je moj delovni moto. Marijana Starc

Vaša pisma lahko pošljete na e-naslov: urednistvo@nkr-novice.si.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  V novo leto ste vstopili optimisti~ni in z vedrimi mislimi, mnogi nekje dale~ od doma. V ljubezni se bo ponovno vrnilo boljše vzdušje in razumevanje. Novi dogovori na delovnem mestu bodo tudi uspešni, zato pogumno v nove izzive.

BIK  Leto se lahko za~ne z velikimi prepiri na partnerskem podro~ju, zato pazite na svoje obnašanje. Mnogi boste del januarja preživeli nekje na dopustu. Višek energije, ki ga boste imeli, porabite za športne aktivnosti.

DVOJ^KA  ^aka vas miren mesec, v katerem boste najbolj sanjarili in delali na~rte. Nezadovoljni boste s posli, še s prijatelji se vam ne bo dalo družiti. Druga polovica januarja prinaša boljše razpoloženje. V ljubezni se bo pojavila nova priložnost na povsem nepri~akovanem mestu. Navdušeni boste.

RAK  Ognjemet lepih želja, obljub in pri~akovanj, ki jih boste imeli na za~etku meseca, se bo malce porušil pod težo dogodkov, ki se bodo zgodili v januarju. ^akajo vas družabna sre~anja v službi in nekaj sporov s partnerjem. Pazite na poškodbe in s športom še malo po~akajte.

LEV  V službi bo potrebno zavihati rokave, saj vas ~aka obilica dela in nalog. Dobre novice vas ~akajo tudi v zvezi s pravnimi spori. V ljubezni boste malce zmedeni, ne boste to~no vedeli, ali si želite romantiko ali kaj bolj ognjevitega.

DEVICA  Za~etek leta za~enjate uspešno na vseh podro~jih, morda vas je rahlo vznemiril le mrk, ki bi lahko vnesel nemir na ljubezenskem podro~ju. Najbolj romanti~ni ta mesec ne boste, okoli 21. januarja bi se znalo kaj zaiskriti tudi v vašem srcu.

TEHTNICA  Uspešnejša in bolj zadovoljna bo predvsem druga polovica januarja, saj se boste bolje po~utili. Dnevi bodo polni dogodkov, nalog in sprememb, ~as bo tekel hitreje kot sicer. Od 23. do 26. januarja bo tudi v ljubezni zelo vro~e. ŠKORPIJON  Pred vami je naporen mesec, ki vas bo zaposlil na vseh podro~jih. Mnogi vas bodo prosili za pomo~ in nikar jim ne odrecite, saj vam bo v prihodnosti še kako prišlo prav. V službi vas ~akajo novosti.

STRELEC  Vaša pozornost bo ta mesec usmerjena na boljši zaslužek in na nove ljubezenske dogodivš~ine. Nikar preve~ ne dramatizirajte druge strani, kar vprašajte, kaj misli. Takoj po novem letu se boste soo~ili s finan~nimi težavami, potrebno bo bolj var~evati.

KOZOROG  Ambiciozni in polni energije ste vstopili v novo leto. Spletli boste veliko novih poznanstev, tudi z zelo pomembnimi ljudmi. O ljubezni nikar ne razmišljajte, saj boste mo~no razo~arani.

VODNAR  Pred vami je ugoden mesec, v katerem boste uresni~ili ve~ino svojih poslovnih in finan~nih na~rtov. Zadovoljni boste tudi z družabnim življenjem. ^e greste ta mesec na dopust, bo to dobra izbira, saj si boste napolnili baterije.

RIBI  Polni optimizma, pozitivne energije in velikih pri~akovanj bo moto tega januarja. Sprejmite poslovne izzive, ~aka vas uspeh. ^aka vas veliko druženja s prijatelji in veliko dobre zabave.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ni urednik: Primož Brankovi~. ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Nenaro~enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~e.

Naklada: 17.620 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Prodam Otroško posteljico (120 x 60) v barvi bukve, z nastavljivim dnom, vzmetnico, prešito odejo in vzglavnikom ter veliko posteljnine, primerne tako za deklice kot za fantke. Cena: 150 eur. Tel.: 041 492 399.

Posteljnino za zibko ali košek ter baldahin. Cena: 20 eur.

Tel.: 041 492 399.

Otroški stol za hranjenje v jabol~ni barvi. Cena: 40 eur.

Tel.: 041 492 399.

Zložljivo – prenosno posteljico v oranžni barvi z vzmetnico. Cena: 40 eur. Tel.: 041 492 399.

Otroški avto-sedež v modri barvi, primeren od dojen~ka naprej.

Cena: 50 eur. Tel.: 041 492 399.

Doma~e žganje – sadjevec. Cena: 7 eur. Slivovka. Cena: 8 eur.

Tel.: 031 298 545.

Kupim Cepilec za drva na elektromotor, za cepljenje dolžine cca 50 cm.

Tel.: 01 755 90 02.

Kamion OM-40 kiper ali Zastava 35-8 ali 50-8 kiper, lahko v slabem stanju. Tel.: 031 857 475.

Nepremi~nine Oddam 1-sobno stanovanje v Logatcu – Zeleni gri~, novo in opremljeno.

Tel.: 040 125 102.

2-sobno stanovanje v Postojni, novo opremljeno, 64 m2.

Tel.: 040 953 850.

4-sobno stanovanje v Postojni, 101 m2, novo, neopremljeno, atrij, garaža, shramba. Tel.: 040 634 283.

Stanovanje v Begunjah pri Cerknici.

Tel.: 041 828 972.

Drugo Nudim varstvo otrok na domu – Postojna. Imam izkušnje z otroki in delam v vrtcu. Urnik po dogovoru.

Tel.: 030 278 909.

Se ti mudi z oddajo diplome, magistrske ali doktorske naloge, besedilo pa mora biti lektorirano?

Profesor slovenš~ine, kakovostno lektoriram. Pokli~i: 031 542 575.

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 14. januar 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ka 6 eur (DDV je vklju~en v ceno). Za fizi~ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~na, dodatni oglas se zara~una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~nika. Cenik zahval, voš~il in ~estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Logatec T: 01 759 07 72

Zahvala za družino Mesec

Pivka T: 05 721 17 30 Postojna T: 05 721 17 00 Stari trg pri Ložu T: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti

Tebe ve~ ni, le mirno, in spokojno si zaspal, v ve~ni sen si odpotoval.

Loška dolina Grad Snežnik, 01 705 78 14 Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00 Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37 Ogledi po dogovoru.

Križna jama, 041 632 153 sob., ned. in prazniki ob 15.00 Vsak dan po dogovoru.

Muzej Pucelj, 041 502 870 Ogledi po dogovoru.

Pivka Park vojaške zgodovine, 05 721 21 80 jun., jul., avg., sept. vsak dan od 10.00 do 17.00 mar., apr., maj, okt., nov. sob., ned., prazniki in v ~asu šolskih po~itnic od 10.00 do 15.00 jan., feb., dec. sob., ned., prazniki in v ~asu šolskih po~itnic ogledi ob 10.00,12.00 in 14.00 Za najavljene skupine je obisk mogo~ skozi vse leto.

Leta teko in ~as beži, ko že dolgo vas med nami ni.

Le v mislih v nas se preselijo in z nami naprej živijo.

Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga z nami pospremili v tako velikem številu na zadnjo pot. Hvala obrtniškemu pevskemu zboru iz Logatca za zapete žalostinke. Hvala tudi društvu druž. Šoferjev iz Logatca za ganljive besede ter gospodu župniku iz Vrhnike za izre~eno tolažbo in vodeni obred. Hvala vsem za darovano cvetje in sve~e.

Prav tako se iskreno zahvaljujemo vsem, ki obiskujete mamin in o~etov grob in prižigate sve~e.

Vaši

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~i~a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~i~a Pivka pon. in ~et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~i~a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

www.mizarstvo-logar.si

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82

Mizarstvo Silvo Logar sp., Rovte 104, E-mail: info@mizarstvo-logar.si, Gsm: 041 704 673

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 1 14. januar 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraške novice

petek, 14. januar 2011

str

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 28. januarja do 10. februarja. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 21. januarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave Razstava nagrajenih sitotiskov Aleše ^uk Anti~evi~ in Petre Blejc, v galeriji Son~na hiša. Razstava bo na ogled do 21. januarja.

Slikarska razstava kulturno-umetniškega društva Pa-leta. Razstava bo na ogled do 21. januarja v prireditvenem prostoru knjižnice v Starem trgu.

Prireditve, predavanja 15. 1. Novoletni koncert godalnega orkestra GŠ Postojna, ob 19. uri v Glasbeni šoli Postojna.

15. 1. Komi~na melodrama Jeklene magnolije, GS Pod odrom, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

15. 1. Bum fest, tolkalni koncert Mas Percussion, ob 19. uri v Kulturnem domu v Postojni.

16. 1. Veselo v novo leto 2011, koncert orkestrov, zbora in baletnega oddelka Glasbene šole Logatec, ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

17. 1. Sejem pred PTC Primorka v Postojni.

18. 1. Potopisno predavanje Aljaska, ob 19. uri v Parku vojaške zgodovine.

20. 1. 4. nastop u~enk in u~encev GŠ Logatec v šol. l. 2010/2011, ob 19. uri v dvorani GŠ Logatec.

21. 1. Zaklju~na prireditev akcije Ljudje, prižgimo lu~ke, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

21. 1. Potopisno predavanje, ob 18. uri v baru Nanos v Razdrtem.

22. 1. Revija godalnih orkestrov Zveze primorskih glasbenih šol, Glasbena šola Postojna.

26. 1. Javni nastop u~encev GŠ Po-

stojna, ob 19. uri v Glasbeni šoli v Postojni.

27. 1. Predavanje Roberta Friškovca in Urške Baraga Žgur z naslovom Mediacija, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~i~a v Postojni.

Za otroke in mladino 15. 1. Lutkovna predstava Dinozavri, ob 11. uri v Kulturnem domu v Cerknici.

19. in 26. 1. Ure pravljic v Knjižnici Bena Zupan~i~a v Postojni, ob 16. uri.

20. 1. Ta hecna pravlji~na urica z ustvarjalno delavnico za otroke do 4. leta dalje. Od 17. do 18. ure v knjižnici Jožeta Udovi~a, enota Rakek.

22. 1. Lutkovna predstava Zlati klju~ek, Društvo lutkovnih ustvarjalcev, ob 11. uri v Kulturnem domu v Cerknici.

Šport in rekreacija 21. 1. No~ni pohod na Nanos ob polni luni, ob 19.30 izpred bara Nanos v Razdrtem.

22. 1. 13. zimski no~ni pohod iz Hotedršice na Javornik, za~etek pohoda ob 18. uri izpred plezalne stene v Hotedršici. Organizira Plezalni klub Ekstrem iz Hotedršice.

Kino 14. 1. Harry Potter in svetinje smrti, 1. del, ob 19. uri v Kinu Pivka.

15. 1. Izvor, ob 19. uri v Kinu Pivka.

22. 1. Življenje kot ga poznaš, ob 19. uri v Kinu Pivka.

Prejeli smo

Po poteh bolnišnic strativno pri~ajo o dogajanjih med drugo svetovno vojno. Obeležja spominjajo na humano delovanje Slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom, ki so za~ele delovati leta 1942 v strogi tajnosti. Primeren kraj je tu leta 1943 našla tudi Terenska lekarna Planjava, po kateri si je društvo nadelo ime.

Na Županovem lazu so pohodniki ob spomeniku ranjenim partizanom lahko prisluhnili delu zgodovinskega spomina, ki govori o težkih življenjskih razmerah, v katere je bilo mo~no vpeto tudi civilno prebivalstvo iz Babnega Polja, Babne Police, Prezida in drugih krajev. Alenka Veber

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Hotel Kras. 1. nagrada: Alojz Tekavc, Smelijevo naselje 30, 1386 Stari trg pri Ložu. Obvestilo o nagradi, ki jo podarja Epicenter Postojna, Kazarje 10, 6230 Postojna, bo nagrajenec prejel po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Gostiš~e in pizzerija Furman, Partizanska cesta 1, 1 1 Ra-

1 Nagradna Ime:

F OTO : A L EN K A V EB ER

Babno Polje, . januar – Nekaj snežink in prijetna zimska temperatura so privabili ve~ kot 70 pohodnikov, ki so se odzvali vabilu tamkajšnjega Športnega društva Planjava. Pripravili so novoletni pohod na Županov laz, ki se razprostira na okrog 927 metrov jugozahodno od Babnega Polja ob gozdni cesti, ki pelje proti Leskovi dolini. Letos se je društvo odlo~ilo, da pohod na Županov laz zastavijo nekoliko širše in privabijo ve~je število pohodnikov.

6 km dolga pot v eno smer vodi po prostranih snežniških gozdovih, mimo spominskih obeležij, ki nemo, a dovolj ilu-

Osem metrov velik sneženi mož

V KS Log–Zaplana so ~lani športnega društva aktivni tudi pozimi.

Ker na zasneženem igriš~u niso mogli igrati nogometa, so postavili osem-metrskega snežaka. Delalo ga je dvajset športnikov, porabili pa so štirinajst ur. Na snežaka so pripeli tudi voš~ilo: »Vsem krajanom želimo sre~no in zadovoljno novo leto 2011.«

Priimek: Naslov: Geslo:

kek. 1. nagrada: bon v vrednosti 25 eur; . nagrada: bon v vrednosti 15 eur; . nagrada: bon v vrednosti 10 eur.

Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 1. januarja.

križanka / Kupon

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; â&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KEâ&#x20AC;&#x192;NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;1â&#x20AC;&#x192; 14.â&#x20AC;&#x192;januarâ&#x20AC;&#x192;2011â&#x20AC;&#x192; â&#x20AC;&#x192;

Zadnja

Notranjsko-kraĹĄke novice

str

petek, 14. januar 2011

Na razprodaje odgovorno in premiĹĄljeno

ď&#x20AC;¸ Andreja Jernej~i~

Januar je mesec zimskih razprodaj, ki so se letos za~ele 3. Vsekakor so artikli po zniĹžanih cenah mamljiva ponudba, ki se ji malokdo upre. Da se obisk razprodaj ne sprevrĹže v impulzivno nakupovanje, kon~a pa s prazno denarnico in goro neuporabnih oblek, smo za vas pripravili nekaj nasvetov, kako ravnati v ~asu razprodaj in predvsem kaj kupovati.

obla~ il, ki vam bodo sluĹžili ĹĄe mnogo let. To so predvsem bele srajce, ~ rne hla~ e, jakne, pulije, polo majice, ĹĄportna obla~ ila, nogavice â&#x20AC;Ś Prav tako si lahko kupite kakovosten izdelek, ki si ga po redni ceni ne bi mogli privoĹĄ~ iti, kot je velika usnjena torba, ali boljĹĄi kostim za posebne priloĹžnosti. Na razproNakupujte na~ rtno dajah so obi~ ajno zniĹžana tudi otroĹĄka obla~ ila. ^eprav naval Po nakupih se nikar ne odprana zimskih razprodajah zadnja vite na slepo, ampak si prej leta upada, predvsem na ra~ un naredite okvirni na~ rt, kaj bi radi kupili. Prav tako si pred na- prednovoletnih in predboĹži~ nih zniĹžanj, pa se vsako leto razkupovanjem dolo~ ite najviĹĄji znesek, ki ga boste zapravili na prodaj razveselijo ĹĄportni navduĹĄenci. Poleg obla~ il in oburazprodajah. To gotovino vzemite s seboj, ban~ ne kartice pa tve trgovci zniĹžajo tudi ĹĄportno pustite na varnem â&#x20AC;&#x201C; doma. Tako opremo. Zato je vredno razmise vam ne more zgoditi, da vas sliti, da namesto svoje vsakodnevne garderobe zamenjate prevzame brezglavo nakupoali nakupite nekaj kakovostnejvanje. Pred nakupom preverite ĹĄih ĹĄportnih obla~ il ali opreme teren, torej katere stvari so na razpolago, katere so vam najbolj in s tem prihranite tudi do ve~ sto evrov. vĹĄe~ in katere bi resni~ no potrebovali.

Kako naj nakupujem Res, da si na razprodajah Ko zagledate kos obla~ ila, od lahko privoĹĄ~ ite ugodne nakukaterega se ne morete lo~ iti, ga pe modnih obla~ il, vendar pa kljub gne~ i morate preizkusise raje drĹžite pravila, da je na ti tudi na sebi, da vas doma ne razprodajah pametneje kupobo doletelo razo~ aranje. ^e se vati klasi~ ne, brez~ asne kose

Ĺželite gne~ i izogniti, se po nakupih podajte med tednom in v zgodnjih dopoldanskih urah.

Takrat bodo tudi obla~ ila pospravljena in laĹžje boste naĹĄli kar iĹĄ~ ete. ^e se da, se izognite koncu tedna. Ko ugotovite, da vam je obla~ ilo popolnoma prav, ga natan~ no preglejte. Med zniĹžane artikle namre~ trgovci radi podtaknejo obla~ ila z napako, ~ eprav bi le-ta morala biti vidno ozna~ ena in lo~ ena od obla~ il brez napake. Prav tako se obla~ ila med razprodajami laĹžje poĹĄkodujejo, saj jih dnevno pomiri veliko ĹĄtevilo ljudi. Po uspeĹĄnem nakupu je priporo~ ljivo obla~ ila najprej oprati. ^e se vam vendarle zgodi, da na obla~ ilu najdete napako, se kolikor hitro je mogo~ e odpravite v prodajalno. Kljub temu, da veliko trgovcev obla~ il, kupljenih na razprodaji, ne Ĺželi menjati, ima potroĹĄnik pravico uveljavljati reklamacijo, ~ e se izkaĹže, da je na kupljenem izdelku napaka, ki je trgovec predhodno ni vidno ozna~ il in v skladu s ĹĄkodo zniĹžal ceno. Prav zato je dobro, da shranite ra~ une, saj lahko le tako uveljavljate rekla-

FOTO: VALTER LEBAN

Po nakupih v dopoldanskih urah â&#x20AC;&#x201C; Pred nakupom obla~ilo pomerite in natan~no preglejte â&#x20AC;&#x201C; Kupujte klasi~ne kose obla~il in ĹĄportno opremo

Priporo~ljivo je, da kupci zniĹžano blago pregledajo in ga, v kolikor na njem najdejo napako, vrnejo, svetujejo na Zvezi potroĹĄnikov. macijo. ^e pa Ĺželite zamenjati ali vrniti izdelek, ki ste ga kupili na razprodaji in nima napake,

vendar vam ni vĹĄe~ , ga trgovec ni dolĹžan sprejeti. Od politike in na~ ina poslovanja vsakega po-

sameznega trgovca je namre~ odvisno, kako bo obravnaval vaĹĄo zahtevo.

Hudo zamrznjene cene!

Samsung Shark

1â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani.

Nokia 2220

1â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Sony Ericsson Cedar

5â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Nokia 2690

1â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

/PWJ QSPEBKOP SB[TUBWOJ TBMPO W -KVCMKBOJ -KVCMKBOB +VSIJLPWB DFTUB

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

XXX QWDOBHPEF TJ

1PTUPKOB 5SäB�LB DFTUB B