Page 1

Dra­gi KU­Le­zij­ci! Pred va­mi je pr­va {te­vil­ka KU­KU­JA s Ko­le­zi­je. Vsa si­jo­~a in di­{e­~a po tis­kar­ski bar­vi. Na­sta­ja­la je ce­lih pet me­se­cev. Po­tr­pe`­lji­vo, s pre­mis­le­kom, z `e­ljo po le­pem. Pa se­ve­da ob ve­li­ko sme­ha, ko­ki­cah, ~ip­sa ... Ker je pr­va, je skrom­nej­{a, za­~et­ni{­ka, mor­da ce­lo s kak­{no na­pa­ko, a je na­sta­ja­la z mis­li­jo na vas, ki dnev­no pre­sto­pa­te ko­le­zij­ska vra­ta. Ko jo bos­te lis­ta­li, se bo pred va­mi raz­pr­la pah­lja­~a pi­sa­nih ob­~ut­ kov, kri­ti~­nih in op­ti­mis­ti~­nih mis­li, raz­no­vrst­nih raz­mi{­ljanj,

ot­ro{­ke ig­ri­vos­ti, do­mi{­lji­je, skri­tih ta­len­tov, iskre­ne­ga ve­ se­lja – raz­pr­la se bo ko­le­zij­ska du­{a v ma­lem. To je ~a­so­pis vseh nas. @e­li­mo in upa­mo, da ga bos­te za svo­je­ga vze­li tu­di vi in da nam bos­te pri na­sled­nji {te­vil­ki pri­sko­~i­li na po­mo~ z no­vi­mi ide­ja­mi, no­vi­mi pri­spev­ki in rub­ri­ka­mi. Se­daj pa le br` po­ku­kaj­te v na{ svet!

Kole­z ij­c i, prav vsi po vrs­t i (od tis­t e­g a, ki se od­r i­n e naj­v i{­j e, do tis­t e­ ga, ki za­e n­k rat zmo­r e sko­~ i­t i ne­k a­k o to­l i­k o kot en maj­h en po­g u­m en zaj­~ ek), so­d e­l u­j e­m o v pri­z a­d e­v a­n jih za ~is­t ej­{ i, bo­l je ure­j en in bolj zdrav pla­n et, na ka­t e­r em `i­v i­m o. Pri po­uku in v raz­is­ko­val­nih pro­jek­tih spoz­na­va­mo za­ko­ni­tos­ti `iv­lje­nja in od­vis­nost `i­vih bi­tij med se­boj in od oko­lja. Ver­ja­me­mo, da lah­ko s svo­jim zna­njem in de­ja­nji sku­paj kot {o­la in vsak sam kot po­sa­mez­nik zmanj­{a­mo ne­ga­tiv­ne vpli­ve ~lo­ve­ka na oko­lje in po­ma­ga­ mo pri vzpo­stav­lja­nju rav­no­ves­ja v PO­ZOR! Na­te­~aj za eko­him­no {e tra­ja. Vsak lah­ko so­de­lu­je, za­to do kon­ca ju­ni­ja od­daj svoj pred­log naj­bli`­ji u~i­te­lji­ci, ki bo pe­sem za­go­to­vo iz­ro­~i­la v pra­ve ro­ke (be­ri u~i­te­lji­ci za glas­bo). Kaj se do­ga­ja z oko­ljem in ka­ko ko­le­zij­ci re­{u­je­mo eko­lo{­ke te­`a­ve? Na­pi­{i, spra­vi v ri­me (ali pa ni­ti ne) in to bo to! Naj­bolj­{e be­se­di­lo bo­mo uglas­bi­li in pe­li ob raz­li~­nih pri­lo`­nos­tih.

na­ra­vi ter ohra­nja­nju kva­li­tet­ne­ga `iv­lje­nja ta­ko za lju­di kot tu­di za `i­va­li in rast­li­ne. Mis­li, ki nas pri tem vo­di­jo, lah­ko naj­de­te tu­di v ekoz­na­ku na­{e {o­le: RO­@A sim­bo­li­zi­ra `iv­lje­nje. SON­C E IN OB­L AK Z DE@­JEM sim­bo­li­zi­ra­ta ne­`i­vo na­ra­vo oz. oko­lje.

O T ­R O K IN ZMAJ­^EK smo mi, kole­zij­ci, ki s svo­jim na­~i­ nom `iv­lje­nja, s svo­jim zna­njem in ak­ci­ja­mi po­ ma­ga­mo ustvar­ ja­ti pri­jaz­ne po­ go­je za `iv­lje­nje. SR­CE iz­ra­`a po­ve­za­nost med na­mi sa­mi­mi ter na­{o lju­be­zen in skrb do vse­ga okrog nas. N el­ly T i­r an n

Pro­j ekt eko{o­l a V pro­jekt EKO­[O­LA smo vklju­~e­ni 2 le­ti. V tem ~a­su smo se mar­si­~e­sa na­u~i­li. Da pa smo po­sta­li pra­va eko­{o­la, smo se mo­ra­li po{­te­no po­tru­di­ti. Lo­~u­je­mo od­pad­ke v je­dil­ni­ci in tu­di po raz­re­dih: ima­mo ko­{e za pa­pir, em­ba­la­`o, bio­lo{­ke in ne­ko­rist­ne od­pad­ke. So­de­lu­je­mo v pro­jek­tih z eko­lo{­ko vse­bi­no, kot so npr. med­oseb­ni od­no­si, vo­da, ekob­ral­na zna~­ka, pi­{e­mo na to te­mo pri slo­ven­{~i­ni in an­gle{­~i­ni ter or­ga­ni­zi­ra­mo raz­li~­ne zbi­ral­ne ak­ci­je,… Na­zad­nje smo zbra­li 2 to­ni pa­pir­ja, 86 ki­lo­gra­mov `e upo­rab­lje­nih ba­te­rij in 32 ki­lo­gra­mov to­ner­jev. Us­pe{­no smo iz­ved­li tu­di eko­dan s pod­pi­som eko­ lis­ti­ne.V so­bo­to, 10. 5. 2008, smo na sve­~a­nos­ti v Ti­vo­li­ju pre­je­li eko­za­sta­vo. Da bo­mo ob­dr­`a­li sta­tus eko­{o­le, bo­mo mo­ra­li naj­raz­li~­nej­{e eko­de­jav­nos­ti iz­va­ja­ti tu­di v pri­hod­nje, vsa­ko le­to po­se­bej. ^a­ka nas {e ve­li­ko de­la. M a­Š a B an, 9 .b

Ured­ni­ki

U^EN­CI SPRA­[U­JE­JO, RAV­NA­TE­LJI­CA OD­GO­VAR­JA l Za­kaj v zgo­do­vin­ski u~il­ni­ci ni elek­tron­ske tab­le? Mis­li­mo, da bi bi­la ze­lo ko­rist­na. Tu­di jaz se mo~­no stri­njam z va­mi, da je elek­tron­ska tab­la kot na­la{~ za u~il­ni­co za zgo­do­vi­no in geo­gra­fi­jo, {e ve~, mis­lim, da bi jo mo­ra­li ime­ti v vsa­kem raz­re­du. Da mis­lim res­no, lah­ko ugo­to­vi­te tu­di iz te­ga, da smo jo v zgo­do­vin­sko u~il­ni­co `e na­mes­ti­li, ~a­ka­mo pa {e dve. l Lan­sko le­to smo na {o­li ime­li var­nost­ni­ka. Za­kaj ga le­tos ni ve~? Ker za urad­ne­ga var­nost­ni­ka Bi pa {e ne­kaj do­da­la, ~e­prav ni do­volj sred­stev, s {tu­den­ti pa me nis­te vpra­{a­li. Ze­lo sem ve­ nis­mo ime­li naj­bolj­{ih iz­ku­{enj. se­la te­ga na­{e­ga ~a­so­pi­sa, saj Raz­mi{­lja­mo pa o vr­nit­vi de­`ur­nih je bi­la to `e ne­kaj ~a­sa mo­ja u~en­cev. `e­lja in iz sr­ca ~es­ti­tam vsem l Kak­{en je raz­voj­ni na­~rt ustvar­jal­cem in men­to­r i­cam na­{e {o­le (po­so­dob­lje­nja, opre­ za iz­jem­no de­lo. [e na­prej ma ...)? vam `e­lim pro­dor­no no­vi­nar­ Na­~r­ti so ze­lo ve­li­ki, `al pa smo sko `i­li­co. ve­za­ni na sred­stva, ki jih pre­jme­mo Lidi­ja @i­gon od us­ta­no­vi­te­lja. Krat­ko­ro~­no: pre­ no­va vho­da, ure­di­tev te­ka{­ke ste­ze, at­ri­ja. Dol­go­ro~­no: pre­de­la­va pod­stre{­ja in s tem pri­do­bi­tev no­vih u~il­nic (tu­di ra­~u­nal­ni{­ke) in iz­de­la­va ma­le te­lo­vad­ni­ce. l Na sko­raj vseh {o­lah ima­jo zvo­nec, ki na­zna­ni za­~e­tek in ko­ nec {ol­ske ure. Za­kaj ga na­{a {o­la ni­ma? Ker ima­mo po­uk ta­ko or­ga­ni­zi­ran, da po­gos­to ni ve~ ve­zan na za­ ~et­ke in za­klju­~e­va­nja ob is­tih urah. l Za­kaj na slo­ven­skih {o­lah ni­ma­mo uni­form? Mor­da se bo v pri­hod­nje zgo­di­lo tu­di to. l Ali bi lah­ko med po­ukom na­mes­to zvez­kov upo­rab­lja­li pre­ nos­ni ra­~u­nal­nik? Sa­mo kot ob­~as­ni pri­po­mo­~ek, pre­pri­~a­na sem, da nih­~e od vas ne `e­li osta­ti ne­pis­men. l Na {o­li ze­lo po­gre­{a­mo pros­tor, ki bi bil na­me­njen sre­~a­va­ nju u~en­cev, ne­kak­{no zbor­ni­co za u~en­ce. Kak­{ne so mo`­nos­ti za tak pros­tor? Od­go­vor je ve­zan na dol­go­ro~­ne na­~r­te – na pod­stre{­ju bi ra­di na­re­di­li tu­di sku­pen ve~­na­men­ski pros­tor. Upam, da nam bo us­pe­lo.


Voh­l ja­n je po {o­l i A smo na na­{i {o­li kaj za­ljub­lje­ni? Po {o­li so voh­lja­le Aj­da Mlja~, Ana Lo­gar, An­na San­ga­wa Hme­ljak in La­ra Pri­jon, 4.b Ilus­tri­ra­li An­na San­ga­wa Hme­ljak in La­ra Pri­jon, 4.b

Rav­na­te­lji­ca LI­DI­JA: Ko si za­ljub­ljen, si ~is­to pre~ in ti me­tulj~­ki le­ta­jo po tre­ bu­hu, ker ves ~as mis­li{ sa­mo nanj. A ~e sem jaz za­ljub­lje­na? Se­ve­da, am­pak ne iz­dam ime­na, ker bos­te ta­koj uga­ni­li… ha, ha… (Li­si~­ke ne ve­mo, ali je to res ali hec!).

2

Brez­d om­n e, tr­p in~e­n e `i­v a­li V nasled­n jem ~lan­k u bi ra­d a opo­z o­r i­l a na prob­l e­m a­t i­k o brez­d om­n ih in tr­p in­~ e­n ih `i­v a­l i, pred­v sem psov in ma~k. Ve­li­ko lju­di, ka­te­rih `i­va­li poz­ ne­je pri­sta­ne­jo na ces­ti, se od­lo­~i za `i­val, za ka­te­ro ni­ma­jo mo`­ nosti skr­be­ti, ali pa si ot­rok v dru­`i­ni za­`e­li `i­val, za ka­te­ro sam ni do­volj od­go­vo­ren. Na `a­lost je tu­di ve­li­ko pri­me­rov, ko “skrb­nik” do­bi `i­val, za ka­te­ro na­mer­no ne skr­bi ali jo ce­lo mu­~i. Ne­ka­te­ra pod­jet­ja, ki pro­iz­ va­ja­jo koz­me­ti­ko, naj­prej iz­de­lek pre­iz­ku­si­jo na `i­va­lih, ne­gle­de na to, ka­ko ne­va­ren je lah­ko. Ubo­ge zve­ri­ni­ce pred po­sku­si `i­vi­jo v ne­mo­go­~ih raz­me­rah. Ko `i­va­li tes­ti­ra­jo, jim lah­ko ta­ko po­vzro­~i hu­da vnet­ja, sle­po­to, iz­gu­bo dla­ke …Te `i­va­li po­tem usmr­ti­jo.

Za­sle­di­la sem po­da­tek, da ~ez le­to dom iz­gu­bi ~ez 25 mi­li­ jo­nov `i­va­li. ^e si pred­stav­lja­mo, da v Slo­ve­n i­ji ve­lja za­kon, da po pri­bli`­no 30 dneh od dne­va najd­be `i­val LAH­KO ev­ta­ni­zi­ra­ mo, ko­li­ko `i­va­li po­tem po­gi­ne; la~­nih, tr­pin­~e­nih, brez za­upa­nja do lju­di, shi­ra­nih. Po­seb­no ubo­ge so `i­va­li, ki ne pri­de­jo do zaveti{­~a, am­pak po­gi­ne­jo na ces­ti za­ra­di `e prej na­{te­tih raz­lo­gov. Prav za­to po­ zi­vam vse, ki si `e­li­jo pri­nes­ti v svoj dom kak­{no od teh `i­va­li, za katero ima­jo po­leg ve­li­ko lju­ bez­ni tu­di vse po­go­je, da bo ta `i­val od­slej `i­vela lep­{e `iv­lje­nje,

obi{­~i­te kak­{ne­ga od azi­lov ali pa za za­~e­tek po­brs­kaj­te po na­sled­ njih stra­neh. www.po­mo­chr­tom.org Na tej splet­ni stra­ni si lah­ko

ogle­da­te hr­te: pred­vsem ve­li­ke an­gle{­ke hr­te in {pan­ske hr­te. Ne­ka­te­re od teh psov so na{­li v ne­mo­go­~ih raz­me­rah ali pa so bi­li pre­pros­to od­slu­`e­ni te­ka­~i, ki ni­so pri­nes­li za­slu`­ka, zdaj pa za njih i{­~e­jo nov dom. www.za­ve­tis­ce-hor­jul.net Ogle­da­te si lah­ko sli­ke psov iz za­ve­ti{­~a Hor­jul, ki i{­~e­jo no­ve­ga last­ni­ka. www.mo­v i­e s­f o­u n­d on­li­n e.

com/eart­hlings.htm Ali pa po­glej­te ce­lo­ve­~er­ni film o na­{em od­no­su do `i­va­li. Ni slo­ven­skih pod­na­pi­sov in vse­bu­je ve­li­ko kru­tih, a res­ni~­nih pri­zo­rov. Za­ve­ti{­~e Gmaj­ni­ce www.za­v e­t is­c e-ljub­lja­n a.si Dru{t­vo za za{­~i­to `i­va­li Ljub­ lja­na http://www.dzzz.si/mo­du­les/ no­vi­ce/

Slo­var­~ek: Ev­ta­nazi­ran: usmr­~en za­ra­di `e prej na­{te­tih raz­lo­gov. Ev­ tanaza­ci­ja po­te­ka ta­ko, da `i­va­ li, ~e je pes, v ta­co, ~e je ma~­ka, v ta~­ko ali v tre­buh, vbriz­ga­jo po­se­ben strup, ki `i­val usmr­ti v ne­kaj se­kun­dah Sli­ka pri­dob­lje­ni s stra­ni: http://www.geocities.com/dpmz_ptuj/images/ zaraslo.jpg

[p e­la L e­i ler, 8. b n

An­ke­t a 1.a raz­r e­d a KA­KO JE V [O­L I? Sa­ra: Ve­se­la sem, da ni­ma­mo te`­kih na­log. Tja­{a: V {o­li mi je le­po, imam ve­li­ko pri­ja­te­ljev. Jan Ko­bi: Le­po mi je za­ra­di te­ga, ker je ve­li­ko po­uka in ker se dob­ro u~i­mo. Ma­tic: Me­ni je za­to su­per, ker ima­mo dob­re in lah­ke na­lo­ge in vse de­la­mo. Ga{­per: Me­ni je za­ra­di te­ga ful dob­ro, ker se u~i­mo in igra­mo z le­go koc­ka­mi. Ka­ja: V re­du je, ker ima­mo ve­li­ko po­uka, sploh ma­te­ma­ti­ke. Ma­{a: Ra­da de­lam do­ma­~e na­lo­ge. Ka­ta­ri­na: Ra­da imam li­kov­ni po­uk, kjer ra­da iz­de­lu­jem raz­li~­ne stva­ri. Ste­fan: Ze­lo le­po je, ker imam ve­li­ko pri­ja­te­ljev, u~i­mo se in igra­mo no­go­met. Mai An­ders: Le­po, ker {e ne pi­{e­mo ~rk in ker de­la­mo s plas­te­li­nom. An­`e: Dob­ro, ker igra­mo no­go­met. Mi­ja: Le­po, ker ima­mo ma­te­ma­ti­ko, ki jo imam ra­da. La­ura: Le­po, pri te­lo­vad­bi gre­mo v te­lo­vad­ni­co. Me­li­na: V{e~ mi je, ker ima­mo ve­li­ko ig­ra~ in se s pri­ja­te­lji­ca­mi igra­mo in ker pri­po­ve­du­je­mo prav­lji­ce. Ti­ja Lea: Bu­tas­to, ker sem se skre­ga­la s pri­ja­te­lji­ca­mi. Ana: V{e~ mi je, ker ima­mo ma­te­ma­ti­ko, te­lo­vad­bo, od­mo­re in vse. Man­ca: Dob­ro je, ker se dob­ro ra­zu­mem z u~i­te­lji­ca­mi. Ana Eva: Su­per, ker se lah­ko igram z mo­jo naj­bolj­{o pri­ja­te­lji­co Emo. Ema: Ra­da de­lam z vo­de­ni­mi bar­vi­ca­mi. Gal: V re­du je, da ima­mo ve~ po­uka kot od­mo­ra. Jan Ko­si: Je v re­du, ker ima­mo kro`­ke, no­go­met in ve­li­ko ma­te­ma­ti­ke.

Od ple­sov bo hip­hop ved­no na pr­vem mes­tu ALJO­[ O MÖDERN­D OR­F ER­J A po­z nam `e od 1. razre­d a. V vseh teh le­t ih sem ugo­t o­v i­l a, da je ze­l o na­s me­j a­n a, po­z i­t iv­n a, v~a­s ih pa tu­d i kri­t i~­n a ose­b a. Se­v e­d a je tu­d i ze­l o ener­g i­ ~en. To mu pri­d e prav pri nje­g o­v i ples­n i de­ jav­n os­t i. S ple­som se uk­var­ja `e od 3.raz­ re­da, za­to so vid­ni tu­di re­zul­ta­ti. Je ze­lo us­pe­{en, pre­jel je `e ve­li­ko na­grad in po­hval. Kljub tre­ni­ra­nju ima za dek­le­ta do­volj ~a­sa. Ver­ja­ mem, da bo tu­di za vas za­ni­mi­va ose­ba, za­to sem ga po­vpra­{a­la stva­ri, ki bi vas lah­ko za­ni­ma­le. l Kako po­te­ka tvoj de­lov­ni dan? Moj dan se za~­ne zgo­daj. Naj­ prej oko­li 7.30 vsta­nem in grem v {o­lo. Po {o­li imam tre­ning. Naj­prej imam tre­ning hip­ho­pa, ki tra­ja pri­ bli`­no dve uri, kas­ne­je pa imam {e tre­ning no­go­me­ta. [te­vi­lo tre­

Aljo­{a Mödern­dor­fer


NI­NA: Jaz sem ze­lo zaljub­lje­na, to pa vem ta­ko, ker ga ze­lo ma­ram. SAN­DRA: Sem za­ljub­lje­na! Je iz mo­ je­ga raz­re­da. Se `e ljub­~kam in tak­rat sem ze­lo omeh­~a­na. U~i­te­lji­ca VA­LE­RI­JA: Ko si za­ljub­ljen, si dob­re vo­lje, se le­po po­~u­ti{ in de­lo ti gre la`­je od rok. Tu­di jaz sem za­ljub­ lje­na. LAN: Ka­dar sem za­ljub­ljen, ~u­tim, da mi sr­ce bi­je. ALEKS: Jaz imam dve pun­ci in obe­ma

se ime­na za~­ne­ta na N. Ena mi je `e da­la pis­mo. Ka­dar sem za­ljub­ljen, se ves ~as rav­nam po njej.

Ka­te­ra je naj­bolj­{a in ka­te­ra naj­slab­{a stvar, ki se ti je zgo­di­la v `iv­lje­nju? ANA H.: Naj­bolj­{a je ta, da sem do­bi­la pri­ja­te­lji­co Pe­tro. PET­RA: Naj­bolj­{a stvar je, da sem do­bi­la ma~­ko, naj­bolj groz­no pa je bi­lo, ko mi je umrl zaj­~ek. llllll

3

No­go­met mu po­me­ni vse @IGA SKOK, pri­p ad­n ik 8.b raz­r e­d a, se je pus­t il pre­p ri­~ a­t i, da z njim opra­v im in­t er­v ju. Mo­g o­~ e se ne­k a­t e­r i spra­{ u­j e­t e, za­k aj sem se od­l o­~ i­l a rav­n o zanj. Od­g o­v or je pre­p rost! Kot nje­g o­v a so­{ ol­k a dob­r o vem, kak­{ en od­n os ima do no­g o­m e­t a in s kak­{ no pre­d a­n ost­j o ga tre­n i­r a. Pred krat­k im je bil tu­d i na [kot­s kem, saj res­n o raz­m i{­l ja, da bi s tre­n i­r a­n jem na­d a­l je­v al v tu­j i­n i. l V jav­n os­t i kro­` i­j o iz­j a­v e mno­gih bis­trih no­go­me­ta­{ev. No­go­met­ni klub In­ter­block. Vsem je na pri­m er zna­n a na­sled­nja: »Rad bi po­zdra­vil l Kak­{ni so tvo­ji do­se­da­nji svo­je star­{e, {e po­se­bej ma­ us­pe­hi ozi­ro­ma us­pe­hi tvo­je mo in o~e­ta.« Sme{­na je tu­di: eki­pe? »Po­{ko­do­val sem si ko­le­no na Žiga Skok (Foto: Nelly Tiran) Us­pe­hov je ve­li­ko, za­to jih ne no­gi.« Ka­ko ko­men­ti­ra{ iz­ja­ve bi na­{te­val. svo­jih sta­nov­skih ko­le­gov? l Ka­te­ri je tvoj naj­ljub­{i {ol­ l Kak­{ne so tvo­je am­bi­ci­je, Te iz­ja­ve, ki kro­`i­jo na­oko­li, ski pred­met? na­~r­ti za pri­hod­nost? ni­so res­ni~­ne, am­pak iz­mi{­lje­ne. Geo­gra­fi­ja. Da bi po­stal do­ber no­go­me­ Pre­c ej dob­re fo­re po mo­jem ta{. mne­nju. l Zad­nja knji­ga, film, kul­tur­ l Bec­kham in dru­gi le­pot­ci ni do­go­dek? Ka­te­ri `anr ti je trav­n a­t ih ig­r i{~ o~a­ra­jo ne naj­ljub­{i? sa­m o z dob­r o ig­r o, am­p ak Film:Top Gun. Knji­ga: Zad­nja tu­di s po­pol­nim vi­de­zom. Ali knji­ga do­ma­~e­ga bra­nja. Ne vem je za us­peh v no­go­me­tu, po­ ve~ na­slo­va. Kul­tur­ni do­go­dek: leg vztraj­nos­ti, de­lav­nos­ti in Se ne spom­n im. [ol­s ka pri­re­ na­dar­je­nos­ti, po­mem­ben tu­di di­t ev ob 1. ma­ju. Rad gle­d am vi­dez? Ko­li­ko je ta po­mem­ben ko­m e­d i­je, ak­c i­je, kri­m i­n al­k e. za­te? Se­ve­da tu­di te­le­vi­zij­ski pro­gram Vi­dez je za­me ne­po­mem­ben. kdaj prav pri­de. Dob­ra hi­gi­ena, to je vse! l Kaj te po­leg no­go­me­ta {e l Ka­te­re so tvo­je kva­li­te­te? na­vdu­{u­je? Ob ~em se spros­ No, to je vpra­ { a­ n je, na ka­ t e­ ti{? nin­gov hip­ho­pa se mi po­ve­~u­je, se­s tav­lja­m o in va­d i­m o ve­li­ko ved­no na pr­vem mes­tu. Dru­ga­~e re­ g a bi mo­ r a­ l i od­ g o­ v o­ r i­ t i dru­ g i. Naj­b olj­{ a spros­t i­t ev za­m e pa se tu­di na pri­pra­vah u~i­mo ~e ima­mo v bli`­nji pri­hod­nos­ti for­ma­ci­jo. (op. u~i­te­lji­ca Pet­ra: @i­ga je na­ je ma­sa­`a. Po­leg no­go­me­ta me dru­ge zvrs­ti ple­sa. kak­{no tek­mo­va­nje. Po tre­nin­gih l Kaj pa tvo­ji us­pe­hi? tan­~en, du­ho­vit, vztra­jen. Ved­no na­v du­{ u­je­jo {e ne­k a­t e­r i dru­g i na­re­dim vse po­treb­no za {o­lo, l Kak­{no pa je tvo­je dru­`ab­no se dr­`i do­go­vo­rov. Vem, da te­ga Le­ t a 2006 smo ime­ l i for­ m a­ c i­ j o {por­ti ter dru­`e­nje s pri­ja­te­lji. grem na »komp« in spat. z na­slo­vom Heart­be­at. Na dr­`av­ `iv­lje­nje? Ali ti po­leg tre­nin­gov ne sli­{i pre­ve~ rad, ven­dar mo­ l Ka­ko po­te­ka­jo tre­nin­gi hip­ nem, ev­rop­skem in sve­to­vnem osta­ne kaj ~a­sa za pun­ce? ram po­ve­da­ti, da ima smi­sel za ho­pa? Ha­ha. Za pun­ce si je tre­ba vze­ li­t e­r a­t u­ro. Nje­go­ve re­{ it­ve so pr­ven­stvu smo za­sed­li 1. mes­to. Po­go­var­ja­la se je Naj­prej ima­mo ogre­va­nje, ki Le­ta 2007 pa smo ime­li for­ma­ ti ~as in jaz si ga vza­mem. Imam iz­vir­ne, in­ter­pre­ta­ci­je na­tan~­ne [pe­la Le­iler, 8.b tra­ja pri­bli`­no 30 mi­nut. Na­to ci­jo z na­slo­vom Bok­sar­ji in smo ve­li­ko pri­ja­te­ljev in se rad dru­`im in smi­sel­ne. ^e­prav ima {e­le tri­ n po­no­vi­mo ko­reo­gra­fi­jo, ki smo bi­li na dr­`av­nem in ev­rop­skem z vrst­ni­ki. Se pa zgo­di, da se ka­te­ najst let, ve, kaj `e­li do­se­~i v `iv­ jo de­la­li prej­{nji tre­ning in jo na­ pr­ven­stvu 1., na sve­to­vnem pa 3. . rih do­god­kov ne mo­rem ude­le­`i­ti lje­nju. Ima jas­ne ci­lje. Ver­ja­mem, da­lju­je­mo ali pa za~­ne­mo z no­vo. Tu­di v dvo­ji­cah sem bil la­ni 3. na za­ra­di ob­vez­nos­ti. da mu bo v {por­tu us­pe­lo.) ^e se pri­bli­`u­je tek­mo­va­nje, se dr­`av­nem pr­ven­stvu. l Kje se vi­di{ v pri­hod­nos­ti? l Ka­ko bi se opi­sal s tre­mi na tre­nin­gu pri­bli`­no v 15 mi­ l Ali si kdaj po­mis­lil tu­di na pri­dev­ni­ki? Ples bo za­ e n­ k rat ostal sa­ m o nu­tah sa­mo ogre­je­mo in po­tem dru­go zvrst ple­sa? ho­bi. Se mi zdi . Naj­prej bom De­la­ven, or­ga­ni­zi­ran, vztra­ Pa ja, mo­go­~e bi kdaj po­iz­ku­sil do­kon­~ al os­n ov­n o in sred­n jo jen. {e kaj dru­ge­ga, to­da hip­hop bo {o­lo, za kas­nej­{i {tu­dij pa {e ne vem. Lah­ko se zgo­di, da bom {el {tu­di­rat ples. l Ko­li­ko ~a­sa tre­ni­ra{? Kdo te je na­vdu­{il za ta {port in kaj ti po­me­ni?

l Ka­k o po­t e­k a tvoj dan? Ko­li­ko­krat na te­den ima{ tre­ nin­ge? Ka­ko ti us­pe uskla­di­ti Za no­go­met me je na­vdu­{il o~e. {ol­ske ob­vez­nos­ti s tre­nin­gi Od ~e­tr­te­ga le­ta sem s pri­ja­te­lji ig­ in tek­mo­va­nji? ral no­go­met na do­ma­~em dvo­ri{­~u. Vsta­nem ob 7.00. Grem v S stra­ni star­{ev je ob­sta­ja­la `e­lja, da {o­lo. Po {o­li imam vsak dan tre­ bi se uk­var­jal s {por­tom. Ker je bil ning, ki tra­ja pri­bli`­no dve uri. no­go­met mo­ja naj­ljub­{a ig­ra z `o­go, Po tre­nin­gu de­lam za {o­lo. Spat sem se od­lo­~il zanj. No­go­met mi grem ob 21.30. V~a­sih je te`­je, po­me­ni vse. Mor­da je to pre­ti­ra­no ven­dar za en­krat ni­mam te­`av – po­me­ni mi ze­lo ve­li­ko, saj se ze­lo z uskla­je­va­njem {ol­ske­ga de­la s rad uk­var­jam z njim. tre­nin­gi in tek­ma­mi.

l Pri ka­t e­rem klu­b u tre­n i­ ra{?

Po­g o­var ­j a­la se j e Pet­r a N o­vak, 9 . a n


MA­[A S.: Po­so­di­ca {kor­pi­jon, ker je iz Tu­ni­zi­je. TI­NE O.:Tre­nut­no mi je naj­ljub­{a vo­ja{­

Voh­l ja­n je po {o­l i llllll

Ima{ kak­{no stvar, ki ti je {e po­se­bej lju­ba? ANA N.: Mo­ja naj­ljub­{a stvar je mo­ja pu{­~i­ca, ker imam v njej naj­raz­li~­nej­{e upo­rab­ne re­~i. VA­LE­RI­JA I.:Naj­bolj­{a stvar je pi­ca – MA­[A S.: To je moj pli­{as­ti med­ve­dek, ze­lo je dob­ra in me ved­no ~a­ka do­ma v pe­~i­ci. ki mi v po­ste­lji de­la dru`­bo.

ka lad­ja, saj sem jo dol­go de­lal. Hra­nim jo do­ma na pe­~i.

Ka­te­ri so na­{i naj­ljub­{i pred­me­ti? LA­RA: Glas­ba – za­ra­di u~i­te­lji­ce. SA­RA: Ma­te­ma­ti­ka, ker mi je v{e~, kar de­la­mo. U~i­te­lji­ca NEL­LY: Vsak pred­met po ma­ lem – v~a­sih nam pri­ja ma­lo na­pe­nja­ti mo`­ gan~­ke, dru­gi~ pre­bra­ti kak­{no prav­lji­co, spet tret­ji~ kaj za­pe­ti, po­slu­{a­ti ~u­do­vi­to glas­bo, sli­ka­ti, po­mi­ga­ti… Na sre­~o mi ni tre­ba u~i­ti sa­mo ene­ga pred­me­ta, ta­ko da se no­be­ne­ga ne mo­rem na­ve­li­~a­ti - .

4 MI[­KA IN TU­LI­PAN Ne­ke­ga dne je mi{­ka Co­fi od­{la v tr­go­vi­no z ro`ami. Za­gle­da­la je tu­li­pan, pla­~a­la ga je in ga od­nes­la do­mov.Ven­dar ni ime­la vr­ta, za­to je tu­li­pan po­sa­di­la v lon­~ek. Za­li­va­la ga je in za­li­va­la, a kar na­en­krat je imel tu­li­pan vo­de do­volj in je mi{­ko ~is­to zmo­~il. Bi­lo je ka­kor v ba­ze­nu. Mi{­ka Co­fi je vze­la tu­li­pan in ga vr­ni­la v tr­go­vi­no. Rek­la je, da ne po­tre­bu­je tak­{ne­ga tu­li­pa­na. Ko se je vr­ni­la do­mov, ji je bi­lo ma­lo `al, za­to ga je ho­di­la {e na­prej obis­ko­vat. Ko je ne­ke­ga dne vsto­pi­la v tr­go­vi­no, je vi­de­la, da ga ni ve~. Ze­lo se je zjo­ka­la, med jo­kom pa si je za­mi{­lja­la, ka­ko je tu­li­pan {e ved­no z njo. Su­me j­la Be r ­be­r o­v i } , 2 .a

Pri­s e­g a na slo­v en­s ke kla­s i­ke Gos­p a LU^­K A KRI­@ AJ - [MI­T EK je pri­j az­n a knji`­n i­~ ar­k a, si­c er tu­d i pro­f e­s o­r i­c a slo­v en­{ ~i­n e, ki de­l a na na­{ i {o­l i. K njej v knji`­n i­c o ved­ no ra­d i ho­d i­m o, ~e po­t re­b u­j e­m o kak­{ no li­t e­r a­t u­r o, pa tu­d i za­t o, ker ima­m o ra­d i knji­g e.

Ne­ke­ga jut­ra je pti­~ek na vsak­da­njem spre­ho­du sre­~al pti~­ko. Ze­lo mu je bi­la v{e~ in za­lju­bil se je. Hit­ro je {el do­mov in de­lal, pi­lil, `a­gal, za­bi­jal. Na kon­cu je na­re­dil dvo­nad­strop­no hi­{i­co. Spom­nil se je, da mo­ra na­re­di­ti {e ne­kaj.Vzel je svin~­nik in na hi­{i­co na­pi­sal PTI­^EK IN PTI­^I­C A. Na­sled­nji dan jo je sre­~al in jo vpra­{al, ~e bi se po­ro­~i­la z njim. Pti~­ka je pri­vo­li­la. Ra­ja­lo se je tri dni in tri no­~i.Ta­ko sta `i­ve­la do kon­ca svo­jih dni in ime­la ve­li­ko mla­dih pti~­kov.

l Za­kaj ste se od­lo­~i­li za ta po­klic?

l Ko­li­ko ot­rok dnev­no obi{­~e knji`­ni­co?

Ve­de­la sem, da bo v knji`­ ni­~ar­skem po­kli­cu ve­li­ko mo`­ nos­t i za sprem­lja­n je knji`­n ih no­vos­ti, za­ni­ma­la pa me je tu­di vzgo­ja mla­dih bral­cev od vsto­pa v {o­lo do za­klju~­ka {o­la­nja.

[ p e­la C i­mer ­man, 2 .a

l Ko­li­ko ~a­sa `e de­la­te na tej {o­li?

Dnev­no obi{­~e knji`­ni­co za raz­red ali dva u~en­cev. En­krat je ve~ iz­p o­s o­je, dru­g i~ je ve~ lis­ta­nja po knji­gah in po­go­vo­rov. Pred­v sem pa bi po­h va­li­la vse u~en­ce, ki se tru­di­jo z mlaj­{i­mi in jim po­ma­ga­jo pri u~e­nju.

PTI­^EK IN PTI­^I­CA

RJA­VI MED­VE­DEK IN ZIM­SKO SPA­NJE Bi­la je je­sen in med­ved Brun­do se je pri­prav­ljal na zim­sko spa­nje. Ob­le­kel si je pi­`a­mo in od­gr­nil ode­jo. [e bu­dil­ko je na­sta­vil na po­mlad in vse je bi­lo pri­prav­lje­no za spa­nje. Hit­ro je sto­pil v ko­pal­ni­co, vzel zob­no kr­ta~­ko in na­njo iz­tis­nil ogrom­no zob­ne kre­me. Na­to si je te­me­lji­to o{~et­kal zo­be in splak­nil gob­~ek. Medo Brun­do je po­sta­jal ved­no bolj za­span. Sku­paj s pri­ja­te­lji­co mi{­ko sta se od­pra­vi­la v po­ste­ljo in hit­ro sta po­to­ni­la v svet sanj.To­da po­no­~i se je Brun­do zbu­dil, saj se je spom­nil, da je po­za­bil na­vi­ti bu­dil­ko. Hit­ro je sko­~il iz po­ste­lje in ste­kel po stop­ni­cah v ku­hi­njo, kjer je po­za­bil uro. Na­vil je bu­dil­ko in jo vzel s se­boj v svo­jo so­bi­co. Zi­ma je hit­ro mi­ne­va­la in po­mlad je pri­ha­ja­ la v de­`e­lo. Pri Brun­du je `e na pr­vi spom­la­dan­ski dan za­zvo­ni­la bu­dil­ka in med­ve­dek in mi{­ka sta se po dol­gem spa­nju pre­bu­di­la v son­~en dan. A na Kos­ma^ , 2 .a

VE­SE­LI DE­CEM­BER

Ko­le­z ij­s ka {o­la je predla­n i praz­no­va­la dvaj­set­let­ni­co in tu sem od us­ta­no­vit­ve. Knji`­ni­ca je v dveh do treh le­tih po od­prt­ju {o­le pre­{la na ra­~u­nal­ni{­ko iz­po­so­jo, bi­li smo med pr­vi­mi dvaj­se­ti­mi v Slo­ve­ni­ji, ki smo ime­li po­pol­no ra­~u­nal­ni{­ko pod­pr­to knji`­ni­co: od pro­gra­ma do opre­me. Za da­ na{­nje raz­me­re je to po­pol­no­ma nor­mal­no, tak­rat pa ni bi­lo ta­ko.

l Ka­te­ra knji­ga je tre­nut­no naj­bolj pri­ljub­lje­na?

Knji‘ni~arka Lu~ka Kri`aj-Šmitek. (Fo­to: Nelly Tiran)

po­u ~e­v a­la sem slo­ven­{ ~i­n o in bi­la raz­red­ni­~ar­ka ze­lo sim­pa­ ti~­ne­mu raz­re­du. Da­nes ima­jo l Ali ste de­la­li {e na kak­{ni ti »mo­ji« `e svo­je ot­ro­ke in pri­ dru­gi {o­li? jet­no je, da kdaj kak­{en nji­hov De­la­la sem tu­di v Tr­no­vem, ot­rok obis­ku­je na­{o {o­lo.

DE­CEM­BER

De­cem­ber je praz­ni~­ni ~as za vse nas. Smre­ka okra­{e­na in z lu~­ka­mi osvet­lje­na, ~a­ka na bo­`i~­ni dan, ko ve­se­lje pri­de k nam.

De­cem­ber je me­sec `e­lja in ~u­des, pr­vi sneg nam pri­ne­se in te­to zi­mo, ki pre­kri­je svet z be­lo si­vi­no.

Mik­lav`, Bo­`i­~ek, de­dek Mraz obi{­~e­jo tu­di nas, se z na­mi ve­se­li­jo in nas ob­da­ri­jo.

V de­cem­bru nas obi{­~e­jo tri­je mo`­je, ki da­ri­la nam pri­ne­se­jo in ig­ra~ {e in {e. Na kon­cu vam {e po­vem, da je zi­ma res pri­ma, saj se na vsa­ko be­se­do ri­ma.

Ka­ja D o­lenc , 5. b

S taŠ a Tu Š ar, 5 .b

U~en­ci ve­li­ko in ra­di be­re­jo. Od­m o­r i so na­m e­n je­n i po­g o­ vo­rom o knji­g ah, to je Bral­n i zna~­k i. Naj­b olj pri­ljub­lje­n a na raz­red­ni stop­nji je Ani­ca, knji­ ga pri­ljub­lje­ne pi­sa­te­lji­ce De­se Muck, na pred­met­ni pa knji­ge Bog­da­na No­vak iz zbir­ke Zves­ti pri­ja­te­lji. l Ka­t e­r a knji­g a je naj­b olj v{e~ vam? Te`­ko bi iz­b ra­la eno sa­m o knji­go, pri­se­gam pa na slo­ven­ ske kla­si­ke, Tav­~ar­ja, Can­kar­ja, Kos­m a­~ a, pa na Pre­{ er­n a in Ko­so­ve­la. l Ko­li­ko no­vih knjig do­bi­te let­no? V {ol­skem le­tu oko­li tris­to le­po­slov­nih in stro­kov­nih knjig. To je dob­ro po­vpre~­je, ker so knji­ge dra­ge. l Kaj bi `e­le­li spo­ro­~i­ti obis­ ko­val­cem te knji`­ni­ce in osta­ lim u~en­cem na­{e {o­le? Na­{a knji`­ni­ca je s pet­najst ti­so~ knji­ga­mi le­po za­lo­`e­na. Ko be­re­mo, `i­vi­mo v bo­ga­tem sve­tu raz­li~­nih li­kov in zgodb, ve~­krat naj­de­mo v knji­gah tu­di od­go­vo­ re na svo­ja skri­ta vpra­{a­nja. ^e pa nam knji­ga ni v{e~, jo lah­ko tu­di od­lo­`i­mo, mo­go­~e jo bo­mo vze­li v ro­ke kdaj v pri­hod­nos­ti. Se­ve­da pa zad­nja mi­sel ne ve­lja za knji­ge za do­ma­~e bra­nje in bral­no zna~­ko. Po­go­var­ja­li sta se Mar­ti­na Pet­ri^ in Pet­ra Zajc, 8.a

Ilus­tri ­r a­la Ma r­t i­na Pet­r i^ , 8 .a


A ra­di je­zi­mo u~i­te­lji­ce? Tu­di u~i­te­lji­ce je­zi­jo nas?

NE­@A: Ko do­bim sla­bo oce­no, sem jez­na. (Li­si~­ke ne ve­mo, ali na­se ali na u~i­te­lji­co.) MO­NA: U~i­te­lji­ca se raz­je­zi, ka­dar kle­ GRE­GA: U~i­te­lji­ca me raz­je­zi, ~e mi da pe­tam. opo­min ali kli­~e star­{e. VE­RO­NA:Ve­li­ko na­~i­nov je, s ka­te­ri­mi MAR­TI­NA: Jez­na sem na u~i­te­lji­co, je­zi­mo u~i­te­lji­ce: me­ta­nje list­kov po raz­ ka­dar od­go­var­ja z ne­kon­kret­ni­mi od­ re­du, sme­ja­nje v tri dni, pet­je, `vi`­ga­nje, go­vo­ri. kle­pe­ta­nje, gun­ca­nje na sto­lu, tu­di kak­{no VI­DA: Raz­je­zi me, ~e me u~i­te­lji­ca na­ u{­pi­~i­mo… de­re. JE­RA: Naj­bolj uje­zim u~i­te­lji­co, ~e je­ KRIS­TI­NA: Jez­na sem, ~e u~i­te­lji­ca na­ kla­da v pra­zen ni~. zi­kam.

POM­PE: Ni fajn, ~e u~i­te­lji­ca ne zna raz­lo­`i­ti. Tak­rat smo vsi sla­be vo­lje.

ni­ca Moj­ca Zlob­ko, ki je res od­li~­na har­fist­ka.

Ima{ vzor­ni­ka?

Kaj si `e­li­mo v le­tu 2008?

BI­BA:To je mo­ja ma­mi, ker je pri­jaz­na in me ved­no po­spre­mi v {o­lo. NAS­TAS­JA: Me­ni je vzor Kat­ja Kra­ njec, ker ve­li­ko na­u~i in je pri­jaz­na. MI­JA: Ni­mam vzor­ni­ce, sem pa po­nos­ na na­se, ker dob­ro ri­{em. PI­JA: Ker igram har­fo, je mo­ja vzor­

Ku­ha­ri­ca MI­RA: Da bi bi­la zdra­va in sre~­na, da bi bil mir na sve­tu in da bi ot­ro­ci na na­{i {o­li ve~ jed­li. MA­[A: Mo­ja `e­lja je, da bi ime­la sa­me pet­ke, da bi bi­la ve­se­la in bi se ve­se­li­la sku­paj s pri­ja­te­lji. Hi{­nik RU­DI: Upam, da bo­do ot­ro­ci prid­ni in u~i­te­lji­ce pri­jaz­ne.

5

Pros­t o­v olj­n o-kul, pros­t o­v olj­s tvo na na­{ i {o­l i V pro­jek­tu »Pros­to­volj­nokul«, ki te­~e `e 2. le­to, smo svo­je mo­~i tu­di le­tos zdru­`i­li u~en­ci pros­to­volj­ci, sve­to­val­na slu`­ba in osta­li {ol­ski de­lav­ci. So­de­lu­jo­~i ver­ja­me­mo, da je `iv­lje­nje pol­nej­{e in pri­jet­ nej­{ e, ka­d ar svo­j e da­ro­ve, in­te­re­se, za­ni­ma­nja, zna­nja pros­to­volj­no po­de­li­mo z dru­ gi­mi. Sku­paj smo mo~­nej­{i. V pris­tnem so­de­lo­va­nju se drug od dru­ge­ga u~i­mo in ta­ko po­ ma­ga­mo ohra­nja­ti spod­bud­no {ol­sko kli­mo.

Mi­ha­ele ^a­sar in spe­ci­al­ne pe­da­ go­gi­nje Dam­ja­ne Moj­{kerc do­bi­mo na sre­~a­nju pod­por­ne sku­pi­ne, kjer iz­me­nja­mo iz­ku{­nje, mne­nja in pri­jet­ne ko­ra­ke na stop­ni{­~u oseb­ne ras­ti.

za­ra­di ka­te­rih je med na­mi ve~ ra­ zu­me­va­nja, ve~ znanja o nas sa­mih, ve~ strp­nos­ti, ve~ dob­re­ga po­~ut­ja in ve~ iz­me­nja­nih na­sme­hov.

So­de­lu­jo­~i pra­vi­mo »Kul je bi­ti pros­to­vo­ljec na Ko­le­zi­ji« in v svo­je V le­to{­njem le­tu je v pro­jek­tu vrs­te va­bi­mo no­ve ~la­ne in ~la­ni­ce so­de­lo­va­lo `e 15 pros­to­voljk in za pri­hod­nje {ol­sko le­to. Men­to­ri­ci pros­to­volj­cev iz 8. in 9. raz­re­da ter Mi­ha­ela ^a­sar in 16 mlaj­{ih u~en­cev. Med vse­mi na­ Dam­ja­na MojŠkerc mi se ple­te­jo ne`­ne, a mo~­ne nit­ke,

Ka­ko de­la­mo? Sta­rej­{i u~en­ci – pros­to­volj­ci, ki so se od­lo­~i­li na­me­ni­ti ne­kaj svo­je­ ga pros­te­ga ~a­sa za mlaj­{e u~en­ce, se vsaj en­krat te­den­sko sre­~a­jo z mlaj­{im u~en­cem. Na sre­~a­nju mu -upo­{te­va­jo~ na­sve­te raz­red­ni­ka in sve­to­val­ne slu`­be - po­ma­ga­jo pri u~e­nju ali pa se z njim pre­pros­to dru­`i­jo in ta­ko po­ma­ga­jo pri us­va­ ja­nju po­memb­nih so­ci­al­nih ve{­~in. En­krat me­se~­no se pod su­per­vi­ La­ni smo se pr­vi pros­to­volj­ci ude­le­`i­li Fes­ti­va­la pros­to­volj­stva zij­skim men­tor­stvom pe­da­go­gi­nje na Pre­{er­no­vem tr­gu v Ljub­lja­ni. Le­tos nas je pa `e ve~ .

PES­MI­C A O PA­LA­^IN­KAH, MA­MI­CI IN KU@­KU

Ku­`ek la­ja hov, hov, hov, ma­mi­ce spet ni do­mov. Ko do­mov pri­hi­ti, pa slast­ne pa­la­~in­ke na­re­di. Pa­la­~in­ke hit­ro sne­de­mo, {e eno za ku`­ka pus­ti­mo. Pol­ni na­{i so `e­lod­~ki, vsi smo kot ve­li­ki sod­~ki. Zob­ke si umi­jem ra­da, ker na njih je ~o­ko­la­da. Trud­ne o~­ke so posta­le, me v po­ste­lji­co po­pe­lja­le. [a­po v po­ste­lji­ci ~a­ka, da Za­span­~ek pri­ko­ra­ka. Ker je `e trd­n a no~, mi da ma­m i po­ljub­~ ka za lah­ko no~, ugas­ne lu~, se stem­ni, tu­di ku­`a slad­ko za­spi. N ives @or ­g a , 2 .b (s po­mo ^ ­j o o ^ i ­j a)

Sem Man­ca Za­lo`­nik, u~en­ka 8.b raz­re­da. S pros­to­volj­stvom se uk­var­jam `e dru­go le­to. Po­ma­gam u~en­kam in u~en­cem, ki ima­jo te­`a­ve pri u~e­nju, oprav­lja­nju do­ma­~ih na­log itd.. Za­kaj bi se od­lo­~i­li za pros­to­volj­stvo? Mor­da ima­mo pre­ve~ ~a­sa. Me­nim, da dolg­~as po­ne­um­lja lju­di. Kot pros­to­volj­ka lah­ko po­vem, da mo­ra{ ime­ti jek­le­ne `iv­ce, bi­ti vztra­jen, op­ti­mis­ti­~en… Bist­vo pros­to­volj­stva je med­se­boj­na po­mo~. Ot­ro­kom nu­dim po­mo~ v stis­ki, ko si sa­mi ni­so spo­sob­ni po­ma­ga­ti. Ta­ko spoz­na­vam lju­di v mno­gih po­gle­dih.Tak­{no de­lo me osre­~u­je in mi da­je ener­gi­jo za na­dalj­nje de­lo, za­to bi ra­da {la {tu­di­rat pe­da­go­gi­ko. Ko vi­di{ ne­mo~ ne­ke­ga ~lo­ve­ka, ga ra­zu­me{, sprej­me{ nje­go­vo dru­ ga~­nost in mu po­ma­ga{, si po­no­sen sam na­se in na nje­gov na­pre­dek. Ko­rist ima­va oba. Vsak ~lo­vek je kdaj po­tre­ben po­mo­~i, ~e pa je to de­lo pros­to­volj­no, je to {e to­li­ko lep­{e. Ze­lo le­po bi bi­lo, ~e bi si ljud­je med se­boj po­ma­ ga­li, bi­li strp­ni drug do dru­ge­ga, se ra­zu­me­li in gle­da­li na svet kot ne­kaj le­pe­ga in ~u­do­vi­te­ga. V svo­jem `iv­lje­nju mo­ra­mo na­re­di­ti ~im ve~. Mor­da je eden iz­med na­~i­nov tu­di pros­to­volj­stvo. Man­ca Za­lo`­nik, 8.b

Mis­lim, da je pros­to­volj­stvo za tis­te, ki ima­jo do­volj ~a­sa. Je tu­di za tis­te, ki bi ra­di po­ma­ga­li tis­tim, ki sa­mi ne zmo­re­jo ~e­sa na­re­di­ti.To de­la­mo mi. Po­ma­ga­mo mlaj­{im u~en­cem de­la­ti do­ma­~e na­lo­ge, po­ma­ga­mo jim brati, pi­sa­ti... Vsi, ki smo v na­{em kro`­ku, smo za­do­volj­ni. Jaz ze­lo ra­da po­ma­gam, ker se mi zdi to eden iz­med bolj­{ih na­~i­nov ka­ko po­ra­bi­ti pros­ti ~as. Pa {e v te­`a­ve ne ri­nem! Mis­lim, da bi mo­ra­lo ve~ ot­rok pri­sto­pi­ti k stva­ri. Za­la @ur­man, 9.a Me­ni pri po­pol­dan­skih na­lo­gah po­ma­ga Anja. Je ze­lo pri­jaz­na.V{e~ mi je, ker ve­li­ko ra­~u­na­va. De­la­va v knji`­ni­ci.Ve­sel sem, ker mi po­ma­ga. Be­no Fer­ha­to­vi~, 1.b Ni­na je ze­lo dob­ra pun­ca. Ve­li­ko­krat be­re­va in po­tem ji jaz ob­nav­ljam prav­lji­ce. Upam, da bo­va sku­paj de­la­li tu­di dru­go le­to. [ej­la Na­hi~, 1.b


3. OK­TO­BER – SVE­TOV­NI DAN OT­RO­KA

ZA­BA­VA IN MOJ PROS­TI ^AS

M

is­lim, da je pros­ti ~as ze­lo po­mem­ben, ker vsak ~lo­vek po­tre­bu­je po­~i­tek in uk­var­ja­nje s stvar­mi, ki ga ve­se­li­jo.Vsem, pa naj so {e ta­ko za­pos­le­ni, ko­ris­ti ma­lo po­~it­ka in uk­var­ja­nje s ho­bi­ji. Me­ni pros­ti ~as ve­li­ko po­me­ni, saj vanj vklju­~u­jem stva­ri, ki me za­ba­va­jo. Po­na­va­di imam po­pol­dne tre­ning, zve­~er pa gle­dam te­le­vi­zi­jo ali pa sr­fam po in­ter­ne­tu. Ko je kak­{en top­lej­{i dan, grem ro­lat ali ko­le­sa­rit. Pred tre­mi le­ti sem tre­ni­ra­la smu­~a­nje, po­tem pa sem si zlo­mi­la no­go in pre­ne­ha­la. Ko pa sem bi­la v vrt­cu, sem ho­di­la na te­lo­vad­bo in ples, ig­ra­la pa sem se zu­naj, v par­ku. Ot­ro­ci so v prej­{njih de­set­let­jih pre­`iv­lja­li pros­ti ~as po­vsem dru­ga­~e. Vpra­{a­la sem ma­mi in ba­bi, ka­ko sta pre­`iv­lja­li pros­ti ~as. Ba­bi je po­ve­da­la, da je ve­~i­no ~a­sa pre­ `i­ve­la v na­ra­vi, pa tu­di ma­mi je bi­la ve­li­ko zu­naj.

Da­nes pa mla­dost­ni­ki in ot­ro­ci pre­`i­vi­mo ve­li­ko ~a­sa za ra­~u­nal­ni­kom ali pa te­le­vi­zi­jo, skrat­ka teh­ ni­ko, ki je past so­dob­ne­ga pre­`iv­lja­nja pros­te­ga ~a­sa mla­dih in ot­rok. Pred­vsem za­ra­di te­ga, ker pred le­ti {e ni bi­lo so­dob­ne teh­no­lo­gi­je in elek­tro­ni­ke. Ana Gli­bo­ta, 8.a

P

ros­ti ~as, go­to­vo naj­lep­{i ~as vsa­ke­ga ~lo­ve­ka. @al ima­mo da­nes ze­lo hi­ter ri­tem `iv­lje­nja in je te­ga vsaj za ne­ka­te­re ved­no manj. Res je tu­di, da se v~a­sih sa­mi pre­ob­re­me­ni­mo in to ne bi bi­lo po­treb­no. Po­glej­mo, ka­ko se je z raz­vo­jem teh­ni­ke spre­mi­njal pros­ti ~as ot­rok. Vi­di­mo, da so ogrom­ne raz­li­ke v pre­`iv­lja­nju in ko­li­~i­ni pros­te­ga ~a­sa.V~a­sih so ot­ro­ci pas­li kra­ve in med tem ~a­som po­~e­li stva­ri, ki jih da­nes sploh ne po­zna­mo. Ide­je so se jim ro­je­va­le vsak dan ta­ko v goz­du kot na trav­ni­ku. Res, da so ti ot­ro­ci ime­li ve­li­ko manj stva­ri, a bi­li so ve­li­ko bolj kre­ativ­ni in ni­ko­li jim ni bi­lo dolg­~as. Iz­de­lo­va­li so iz­del­ke iz le­sa in pe­li pes­mi. ^e pa po­gle­da­mo da­na{­njo sli­ko, vi­di­mo ra­~u­nal­ni­ke, play station in dru­ge ig­ri­ce. Ve­li­ko manj je

6

am­pak groz­ljiv­ke ali znan­stve­na fan­tas­ ti­ka. @e ko sem bil maj­h en, sem rad pre­bi­ral knji­ge, kot je Ze­le­na po­{ast in po­dob­ne. Se­daj ni do­sti dru­ga­~e, sa­mo na vi{­jo ra­ven sem pri­{el in se­daj z lah­ ko­to pre­bi­ram zbir­ko So­ba no~­ne mo­ re. To imam v ce­lo­ti in jih rad pre­bi­ram ve~­krat. Do­ma­~i nad mo­jo iz­bi­ro ni­so

26. SEP­TEM­BER – SVE­TOV­NI DAN JE­ZI­KOV

ME­JE MO­JE­GA JE­ZI­KA SO ME­JE MO­JE­GA SVE­TA Vsak bi mo­ral bi­ti po­no­sen na svoj je­zik. Moj je­zik je slo­ven­{~i­na. Res je, da je Slo­ve­ni­ja majh­na de­`e­la. Ima­mo ma­lo go­vor­cev v pri­me­rja­vi z dru­gi­mi je­zi­ki, ven­dar je za­me slo­ven­ {~i­na ze­lo lep je­zik in po­nos­na sem, da ga go­vo­rim. Oseb­no sem ime­la pri­li­ko spoz­na­ti, ka­ko smo Slo­ven­ci po­nos­ni na svoj je­zik. Pr­va le­ta svo­je­ga `iv­lje­nja sem pre­`i­ve­la v [vi­ci. Po pri­po­ve­do­va­nju svo­jih star­{ev sem spoz­na­la, ka­ko ze­lo po­mem­ben je ma­ter­ni je­zik, {e po­se­bej za ne­ko­ga, ki `i­vi v tu­ji­ni. V [vi­ci, na­tan~­ne­je v Zu­ri­chu, je us­ta­nov­ljen slo­ven­ski klub, kjer se vsa­ko ne­de­ljo zbe­re­jo Slo­ven­ci, ki `i­vi­jo v bli­`i­ni. Prav vse­eno je, iz ka­te­re­ga de­la Slo­ve­ni­je pri­ha­ja­jo, go­vo­ri­jo is­ti je­zik, ki jih dru­`i, in to ze­lo mo~­no. Prav za­ni­mi­vo je, da rav­no ti ljud­je vztra­ja­jo, da se nji­ho­vi vnu­ki, ~e­tu­di gre za me­{a­ne za­ko­ne, u~i­jo go­vo­ri­ti slo­ven­sko. Po­nos­ni so na to, od kod iz­vi­ra­jo, pa ~e­prav se do­sti­krat zgo­di, da dru­gi Slo­ve­ni­jo po­me­{a­jo s ka­te­ro iz­med slo­van­skih de­`el. Bo­ri­jo se za slo­ven­sko be­se­do, za dru­`e­nje, za ohra­nja­nje slo­ven­skih na­vad in obi­~a­jev. Pre­pri­~a­na sem, da je ta­ko tu­di dru­god po sve­tu. Res je, da se pri nas po­leg slo­ven­{~i­ne u~i­mo tu­di dru­ge tu­je je­zi­ke. Po­memb­no je, da go­vo­ri­mo tu­je je­zi­ke in se spo­ra­zu­me­va­mo s sve­tom.Ven­dar ma­te­rin je­zik je le eden. Ni­ko­li in nik­dar ne bom po­za­bi­la, kdo sem, kje sem ro­je­na in v ka­te­rem je­zi­ku so bi­le iz­go­vor­je­ne mo­je pr­ve be­se­de. S po­no­som bom u~i­la svo­je ot­ro­ke slo­ven­{~i­ne, pa kjer­ko­li bom `i­ve­la. Prav ta­ko mis­lim, da bo slo­ven­ski je­zik {e dol­go `iv, kaj­ti glo­bo­ko je za­sid­ran v na­{em ljud­stvu. Pet­r a T ro­bi ­na , 8 .b

BRA­NJE = ZA­BA­VA = ?

^e sem ~is­to po{­ten, mi bra­nje ne po­me­ni ni~ in ga tu­di ne ma­ram.Ved­no ko je v {o­li pri­{el ~as bra­nja, se mi je kar za­vr­te­lo.V bra­nju ne u`i­vam in tu­di ne be­rem po svo­ji last­ni vo­lji in `e­lji. Ni­ko­li ne bi bral v svo­jem pros­tem ~a­su, ~e se­ve­da ne gre za kaj nuj­ne­ga ali kar me res za­ni­ma (npr. {port).Vem, da z bra­njem pri­do­bi{ mno­go dob­rih stva­ri in last­nos­ti. Z bra­njem si ze­lo bo­ga­ti{ svoj be­sed­ni za­klad in {e mar­si­kaj dru­ge­ga. Jaz oseb­no sem v prej­{njih raz­re­dih vi­del v bra­nju ne­kaj nuj­no po­treb­ne­ga, pa {e se­daj ne vem kaj. Bal sem se, da ~e ne bom bral, bo »cel hu­di~«. Da bom kaj za­mu­dil ali kaj po­ dob­ne­ga. Ko sem lan­sko le­to dan pred do­ma­~im bra­njem uvi­del, da knji­ge ne bom pre­bral, sem mis­lil, da bo ne­kaj ze­lo na­ro­be, to­da na­to se ni­sem ve~ se­ki­ral in si be­lil gla­ve s tem, kak­{ne bo­do po­sle­di­ce. Od tak­rat na­prej na bra­nje ne gle­dam ve~ ta­ko, kaj se bo zgo­di­lo, ~e knji­ge ne bom pre­bral, am­pak kaj se bo zgo­di­lo, ~e bom knji­go pre­bral. S to mi­sel­nost­jo se­daj pre­bi­ram do­ma­~a bra­nja in knji­ge, ki jim mo­ram nuj­no pre­bra­ti. Za­ve­dam se, da se bom mo­ral na­va­di­ti na bra­nje, saj me v na­da­lje­va­nju {o­la­nja ~a­ka­jo ve­li­ko dalj­{e in ve­li­ko bolj za­htev­ne knji­ge. In ne sa­mo v slo­ven­skem je­zi­ku, am­pak tu­di v dru­gih je­zi­kih. Bra­nje je sko­raj edi­na stvar, ki je pri slo­ven­{~i­ni ne ma­ram. @ i­g a Skok , 8 .b

Ilus­tri­ra­la Ana Na­go­de, 4.b

31. OK­TO­BER – DR­@AV­NI PRAZ­NIK, DAN RE­FOR­MA­CI­JE

BE­REM, TO­REJ SEM Ta mi­sel me ne pre­{i­ne prav po­gos­to, ven­dar kdaj pa kdaj (red­ko kdaj) s ta­ko si­lo, da tak­rat knji­go, ki me pri­teg­ne, pre­ be­rem na mah. Res, da to ni­so knji­ge, ki jih pri­po­ro­~a­jo po­zna­val­ci knji`­nih del,

Velikono~ni zajec Ne­ke­ga dne se je po­ka­za­lo son­ce. Bil je ~as, na ka­te­re­ga so vsi ~a­ka­li.To je bil dan, ko je ve­li­ko­no~­ni za­jec od­{el od do­ma. Imel je pol­no ko­{a­ri­co bon­bo­nov in pi­sa­nih jaj~k. Ot­ro­ci so ko­maj ~a­ka­li, kaj jim bo pri­ne­sel.Tak­rat, ko je ve­li­ko­no~­ni za­jec imel ve­li­ko de­la, je na dek­li­co iz tret­je uli­ce ~is­to po­za­bil.Ta dan zve­~er je dek­li­ca v svo­ji so­bi za­jo­ka­la. Ma­ma in o~­ka sta jo to­la­`i­la, da bo bo­lje.To­da dek­li­ca je bi­la {e ved­no `a­lost­na, mis­li­la je, da je ve­li­ko­no~­ni za­jec ni ho­tel vi­de­ti. Obu­pa­na si je ob­ri­sa­la sol­ze in `a­lost­na od­{la v so­bo.Tak­rat se je za­jec spom­nil, da je na ne­ko­ga po­za­bil. Hit­ro je od­skak­ljal do ubo­ge dek­li­ce. Za gr­mov­jem hi­{e je skril pet ~o­ko­lad­nih bon­bo­nov in pet pra­vih jaj~k. Zjut­raj je dek­li­ca za­gle­da­la pet jaj~k in pet bon­bo­nov. Dek­li­ca jih je ne­sla po­ka­zat ma­mi­ci in o~e­tu. Bi­la sta ze­lo ve­se­la, da ve­liko­no~­ni za­jec ni po­za­bil nju­ne h~er­ke. Mis­lim, da ve­li­ko­no~­ni za­jec ne bo ni­ko­li ve~ po­za­bil no­be­ne­ga iz­med ot­rok Sa­ra @aj­de­la, 2.b.

pre­ve~ na­vdu­{e­ni, ven­dar so ze­lo sre~­ ni, da sploh kaj be­rem, saj ve­li­ko ot­rok sploh ne be­re knjig (z ma­no vred). Ves svoj ~as pre­` iv­lja­jo pred ra­~ u­n al­n i­k i. Tu­di jaz spa­dam med njih, ven­dar se ob mis­li, da bi se zgo­di­la ka­ta­stro­fa in bi se vsi ra­~u­nal­ni­ki se­su­li, kar zgro­zim. Ka­ko bi pre­`iv­lja­li pros­ti ~as? Ver­jet­no bi se zgo­dil ~u­de` in bi vsi sku­paj za­~e­li bra­ti knji­ge, saj nam ne bi pre­os­ta­lo dru­ge­ga. Ver­jet­no ne bi sa­mo bra­li, am­pak bi se tu­di ve~ po­go­var­ja­li drug z dru­gim, saj si se­daj pi­{e­mo sa­mo e-po­{to, ki je ra­zen nas nih­~e ne ra­zu­me. Ka­korko­li, v~a­s ih je pri­jet­n o vze­t i knji­go v ro­ke in se pre­pus­ti­ti do­mi{­lji­ji. Tak­rat sem za­do­vo­ljen, da sem knji­go pre­bral CE­LO in si mis­lim, da bi to bi­lo tre­ba sto­ri­ti ve~­krat. GaŠ­per Le­nas­si, 9.b

BE­REM, KER MI JE LE­PO Knji­g e me sprem­lja­jo tu­d i v le­t ih {o­la­nja. Ve­li­ko knjig sem pre­bral za do­ ma­~e bra­nje in {e s po­seb­nim ve­se­ljem za bral­no zna~­ko. Ni­sem jih bral za­to, da bi do­bil ~im ve~ dip­lom in se s tem hva­lil in tu­di ne za­to, ker bi mi po­tem,


dru­`e­nja in svo­bod­ne­ga te­ka­nja v oko­li­ci do­ma.Ve­li­ko­krat se zgo­di, da se ljud­je ozi­ro­ma ot­ro­ci v ve~­jih blo­kih sploh ne po­zna­jo. ^e se vpra­{am, za­kaj je ta­ko, pri­dem do od­go­vo­ra, da teh ot­rok ni ve­li­ko do­ma. Star­{i so dol­go v slu`­bi, ot­ro­ci pa jih po­~a­ka­jo pri sta­rih star­{ih ali kje v var­stvu in pri­de­jo do­mov {e­le pro­ti ve­~e­ru. Tak­rat pa pri­`ge­jo te­le­vi­zi­jo ali ra­~u­nal­ni­ke. Hi­ter ri­tem `iv­lje­nja nas si­li, do­sti­krat `i­vi­mo drug mi­mo dru­ge­ga. Kaj na­re­di­ti, da bo ve~ pros­te­ga ~a­sa? To je vpra­{a­nje, ki je zad­nje ~a­se ze­lo po­gos­to. Res je, da slu`b ne mo­re­mo spre­me­ni­ti, lah­ko pa ta pros­ti ~as, ki nam osta­ne, iz­ko­ris­ti­mo za dru­`e­nje in pred­vsem za po­go­vor. Mis­lim, da je prav, da ot­ro­ci po­ve­mo, kaj si `e­li­mo v pros­tem ~a­su in da star­{i to upo­{te­va­jo. Kaj­ti ved­no to ni ra­~u­nal­nik in te­le­vi­zi­ja. Pet­r a T ro­b i­na , 8 .b

saj u`i­vam v tem. Ker imam ra­da glas­bo, se ji v pros­tem ~a­su po­sve­~am ve­lik del. @al ni­mam ve­li­ko pros­te­ga ~a­sa. Ker `i­vim da­le~ od Ljub­lja­ne, tu­di kas­ne­je pri­dem do­mov. ^as, ki mi pre­os­ta­ne, na­me­nim u~e­nju, saj je u~e­nje za­me po­memb­no.Ta­ko mi pros­te­ga ~a­sa med ted­nom ne pre­os­ta­ne ve­li­ko. Sku­{am si ga pri­bo­ri­ti s tem, da stva­ri, ki jih mo­ram po­sto­ri­ti, na pri­mer do­ma­~o na­lo­go in u~e­nje, na­re­dim ~im hit­re­je. Ko pa pri­de vi­kend, imam tu­di jaz za­slu­`en pros­ti ~as. Ven­dar se ne mo­rem pri­to­`e­va­ti, saj vem, ka­ko so mo­ra­li ot­ro­ci v pre­tek­los­ti ga­ra­ti. De­la­ti so mo­ra­li od jut­ra do ve­~e­ra.Tu­di da­nes mno­gi mo­ji vrst­ni­ki svoj pros­ti ~as iz­ko­ris­ti­jo za ne­um­nos­ti ali pa ve­~i­no ~a­sa pre­`i­vi­jo pred ra­~u­nal­ni­kom in te­le­vi­zi­jo. Vsak si `e­li ime­ti pros­ti ~as in ga po­ra­bi­ti, ka­kor si `e­li. In to se mi zdi nor­mal­no in prav. Vsak se mo­ra spros­ti­ti in po­~e­ti stva­ri, ki so mu v{e~. Za ko­nec naj do­dam, da moj pros­ti ~as ni bil pre­ve~ okr­ njen za­ra­di spi­sa.

P

ros­ti ~as si za­slu­`i prav vsak.Ven­dar za­ra­di pre­ob­re­me­nje­nih ur­ni­kov ~as ne do­pu{­~a, da bi si ga vze­li. Pros­ti ~as mi ve­li­ko po­me­ni.Tak­rat se lah­ko spros­tim in po~­nem stva­ri, ki so mi v{e~. Naj­ra­je po­jem,

ta­ko kot ne­ka­te­rim vrst­ni­kom, star­{i za vsa­ko pri­dob­lje­no dip­lo­mo da­li de­nar. Bral sem za­to, ker me je to ve­se­li­lo in ker mi je bi­lo ob bra­nju le­po. Bral sem tu­di po tri knji­ge na­en­krat, in to kjerko­li. Bral sem v av­tu, pri ko­si­lu, ve­~er­ji, zaj­ tr­ku, med te­lo­vad­bo in med tre­nin­gom. V~a­sih so mi bi­li star­{i ce­lo pri­mo­ra­ni vze­ti knji­go, ker ni­sem in ni­sem ne­hal bra­ti. Vsa­ko knji­go, ki sem jo za­~el bra­ti, sem pre­bral do kon­ca in ma­lo­ka­te­ra mi ni bi­la v{e~. Ob knji­gah pa mi ni bi­lo sa­mo le­po. Mis­lim, da so mi knji­ge po­ma­ga­le izob­li­ ko­va­ti zna­~aj. Bral sem knji­ge, v ka­te­rih so na­sto­pa­le ose­be, ki so za­vo­zi­le svo­je ot­ro{t­vo in de­la­le ne­do­pust­ne na­pa­ke.To se mi je vtis­ni­lo v spo­min in teh na­pak jaz ne bom po­no­vil. Pre­bral pa sem tu­ di mno­go knjig o odra{­~a­nju, sha­ja­nju s star­{i in izob­li­ko­va­nju dob­rih na­vad.Tu­di se­daj {e ve­li­ko be­rem, le da se­daj po­leg knjig tu­di stri­pe.

Mar­ti­na Per­ko, 8.b

7 Knji­ge so bi­le in so mo­je ne­po­gre{­ lji­ve so­pot­ni­ce `e vse `iv­lje­nje in upam, da bo ta­ko tu­di osta­lo. Mi­ha Ster­le, 9.a Jaz ze­lo ra­da be­rem. Be­rem raz­li~­ ne knji­ge, na pri­mer Emil in de­tek­ti­vi, Bu­tal­ci in po­dob­no. ^e­prav ra­je be­rem zve­~er, mo­ram v~a­sih bra­ti tu­di ~ez dan. V~a­sih se ne mo­rem spra­vi­ti k bra­nju, ko pa za~­nem, ne mo­rem ne­ha­ti. Ko je ~as za ko­si­lo, ga za­ra­di na­pe­te­ga bra­nja tu­di za­mu­dim. ^e je knji­ga, ki jo be­rem, dol­go­~as­na, si spo­so­dim dru­go pri svo­ jem bra­tu. Prob­lem pa je, da on ne ma­ra po­so­ja­ti knjig, za­to se jaz dol­go­~a­sim. Naj­ra­je si knji­go spo­so­dim v knji`­ni­ci. Tam mi da­jo knji­go pri­mer­no mo­ji sta­ ros­ti. Po­na­va­di so ze­lo dob­re in jih ra­da pre­be­rem. Ni­ka Ko­va­^ec, 6.a

Ak­tu­al­no Le­tos smo do­bi­li na­{e­ga tret­je­ga pred­ sed­ni­ka. Na za­~et­ku je bi­lo kan­di­da­tov za to mes­to 7 (Da­ni­lo Türk, Loj­ze Pe­ter­le, Mit­ja Gas­pa­ri, Zma­go Je­lin­~i~ Ple­me­ni­ti, Dar­ko Kranjc, Ele­na Pe­~a­ri~ in Mo­ni­ka Pi­berl). Po pr­vem kro­gu vo­li­tev sta osta­la le {e Da­ni­lo Türk in Loj­ze Pe­ter­le, v dru­gem kro­gu pa je Loj­ze Pe­ter­le do­bil 31.97 % gla­sov,Türk pa 68.03 % gla­sov in ta­ko po­stal 3. pred­sed­nik Re­pub­li­ke Slo­ve­ni­je. Da­ni­lo Türk se je ro­dil 19. 2. 1952 v Ma­ ri­bo­ru. Ko je kon­~al gim­na­zi­jo, se je vpi­sal na ljub­ljan­sko Prav­no fa­kul­te­to. Ko je le­ta 1978 opra­vil ma­gis­te­rij (Med­na­rod­no prav­no var­stvo manj­{in), je po­stal asis­tent na prav­ni fa­kul­te­ti. [ti­ri le­ta kas­ne­je je Türk opra­vil tu­di dok­to­rat ter se za­pos­lil na fa­kul­te­ti. Le­to kas­ ne­je je po­stal pred­stoj­nik In­{ti­tu­ta za med­na­ rod­no pra­vo in med­na­rod­ne od­no­se. Le­ta 1984 je bil spre­jet v pod­ko­mi­si­jo OZN za pre­pre­~e­va­nje dis­kri­mi­na­ci­je in za{­~i­to manj­{in in s tem za­~el de­lo­va­ti na med­na­rod­nem ni­vo­ju. So­de­lo­val je tu­di z Am­nes­ty In­ter­na­tio­nal pri re­{e­va­nju kr­{i­tev v Ju­go­sla­vi­ji. Del­no je bil od­go­vo­ren, da so le­ta 1989 v slo­ven­sko usta­vo vpi­sa­li amand­ma, ki je one­mo­go­~al uved­bo iz­red­ne­ga sta­nja brez slo­ven­ske skup­{~i­ne. Za usta­vo sa­mo­stoj­ne Slo­ve­ni­je pa je na­pi­sal os­nu­tek po­glav­ja o ~lo­ve­ko­vih pra­vi­cah.Av­gus­ta 1991 je Türk v Eko­nom­skem in so­ci­al­nem sve­tu Or­ga­ni­za­ci­je zdru­`e­nih na­ro­dov {e ved­no za­sto­pal So­ci­alis­ti~­no fe­de­ra­tiv­no re­pub­li­ko Ju­go­sla­vi­jo. Turk je le­ta 1992 kot pr­vi slo­ven­ski stal­ni pred­stav­nik na se­de­`u OZN v New Yor­ku. V svo­ji ka­ri­eri je tu­di dva­krat pred­se­do­val Var­nost­ne­mu sve­tu OZN, bil po­mo~­nik ge­ne­ral­ne­ga sek­re­tar­ja OZN za po­li­ti~­ne za­de­ve ter pro­de­kan za {tu­dij­ske za­de­ve na ljub­ljan­ski Prav­ni fa­kul­te­ti. Ju­ni­ja 2007 je ob­ja­vil kan­di­da­tu­ro za pred­sed­ni­ka. Türk je na vo­lit­vah zma­gal in je za­pri­se­gel kot 3. pred­sed­nik Re­pub­li­ke Slo­ve­ni­je. Ta slika je bila v maju vzeta s strani: http.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/Zivljenjepis?OpenDocument M aj Jus , 8 .a

Ilus­tri­ra­la Kris­ti­na Na­go­de, 8.a

31. OK­TO­BER – SVE­TOV­NI DAN VAR­^E­VA­NJA Ve­li­ko lju­di var­~u­je ne­ka­te­ri za av­to, ne­ka­te­ri za ra­~u­nal­nik, spet dru­gi za `iv­ lje­nje. Ta ~la­nek bo­mo po­sve­ti­li var­~e­va­nju za {tu­dij in var­~e­va­nju za sta­no­va­nje. Pri­pi­sal bom tu­di, ka­ko nam lah­ko pri tem po­ma­ga­jo star­{i. Do­kler smo ot­ro­ci, nam ni tre­ba skr­be­ti, kje `i­vi­mo, ven­dar ko odras­te­mo, se to spre­me­ni. Kar na­en­krat do­bi­mo slu`­bo in se ho­~e­mo od­se­li­ti. Ven­dar kam? Gle­de na to, da ve­~i­na lju­di ni­ma od­ve~­ne­ga sta­no­va­nja, to po­me­ni, da si ga je tre­ba ku­pi­ti. Ven­dar sta­no­va­nja sta­ne­jo ze­lo ve­li­ko de­nar­ja, ki ga je te`­ko na­bra­ti v hit­rem ~a­su, kot je le­to, dve. Tu­di kre­di­te je te`­ko do­bi­ti, po­sebej ugod­ne kre­di­te, ki jih je odkar se je zgo­di­la dra­ma na ame­ri{­kem hi­po­te­kar­nem tr­gu ze­lo te`­ko ali pa sko­raj ne­ mo­go­~e do­bi­ti. Za­to je naj­la`­je, ~e ima­mo de­nar pri­var­~e­van `e prej in ga ima­mo, ko ga po­tre­bu­je­mo. Za var­~e­va­nje ima­mo ve~ mo`­nos­ti. De­nar nam lah­ko star­{i vsak me­sec po­la­ga­jo na do­lo­~en ra­~un, ki se spros­ti, ko ot­rok do­pol­ni 18 let ali pa do­kler ne dip­lo­mi­ra­mo. Dob­ra stran ta­ke vrs­te var­~e­va­nja je, da je ze­lo var­no. Sla­ba stran ta­ke­ga var­~e­va­nja so niz­ke obres­ti. Dru­ga mo`­nost je, da de­nar stra­{i vla­ga­jo v do­lo­~e­ne skla­de (npr. sta­no­vanj­ski), ki ima­jo za­go­tov­lje­no vra­~i­lo glav­ni­ce. Dob­ra stran vla­ga­nja v skla­de z za­go­tov­lje­no glav­ni­co je, da so var­ni. Sla­ba stran teh skla­dov so prav ta­ko do­kaj niz­ke obres­ti. Tret­ja mo`­nost pa so na­vad­ni vza­jem­ni skla­di, v ka­te­re star­{i vsak me­sec vlo­`i­jo de­nar. Sla­ba stran te vrs­te var­~e­va­nja je re­la­tiv­no vi­so­ka tve­ga­nost. Dob­ra stran pa je, da ~e dob­ro vlo­`i{ ta de­nar, do­bi{ ze­lo vi­so­ke letne obres­ti, lah­ko so ve~­je od 10 % let­no. Star­{i prav ta­ko lah­ko po­skr­bi­jo za nas med {tu­di­jem, in si­cer ta­ko, da vsak me­sec vpla­~a­jo ne­kaj ma­le­ga. ^ez 10, 15 let, od­vis­no od po­god­be, do­bi­mo me­se~­ no {ti­pen­di­jo. [ti­pen­di­jo pre­je­ma­mo ne­kaj let in si ta­ko med {tu­di­jem za­go­to­vi­mo do­dat­na sred­stva, ki so ze­lo ko­rist­na, saj si lah­ko z nji­mi ku­pi­mo mar­si­kaj in se na­u~i­mo uprav­lja­ti z de­nar­jem. N a­pi ­sal M ark Po­`lep, 8. a


ra: Na­ce, kje U~i­te­lji­ca Pet­ ni list? ima{ re­{en u~­ m manj­kal. Na­ce: V~e­raj se ra: Mor­da U~i­te­lji­ca Pet­ u le­ta sem na za~­ et­k ­da­ti, da vam po­za­bi­la po­ve jaz re­{im v tem pri­me­ru o. do­ma­~o na­lo­g

XXY: Kle­men, ti si od­pr­te na­ra­ve. Kle­men: Kaj to po­me­ni? Da gre{ rad v na­ra­vo?

U~i­te­lji­ca Pet­ ra: Kdo manj­ka? @i­ga: Naj­ve~­ja le­gen­da na­{e­ga raz­re­d a. U~i­te­lji­ca Pet­ ra: Jaz sem v raz­re­du .

8

UR­[ KA 21. STO­L ET­J A Bar. 22.00. Njen po­g led se je uprl v mo{­k e­g a, ki je stal pri to­~ il­n em pul­t u. Nje­g ov vi­d ez in nje­g o­v o ve­d e­n je sta ji po­v e­d a­l a vse. Imel je pri­b li`­n o 30 let, bil je ne­p o­r o­~ en in ne­s ram­n o bo­g at. Po vis­k i­j u v nje­g o­v ih ro­k ah je skle­p a­l a, da je ~as, da se mu pri­d ru­` i. Bi­l a je zna­n a kot iz­j em­n a le­p o­t i­c a dvaj­s e­t ih let, ki so se ji mo{­k i le z te­` a­v o upi­r a­l i. Nje­n i na­m e­n i so bi­l i jas­n i. Osva­j a­l a je mo{­k e, jih pus­t i­l a v pre­p ri­~ a­n ju, da jih lju­b i, da si bo z nji­m i ustva­r i­l a dru­` i­n o … po­t em je od­{ la. Se­v e­ da z vse­m i da­r i­l i, ki so jih ji na­i v­n e­` i po­d a­r i­l i. Zgor­nji rob ma­ji­ce si je po­tis­ni­la {e ni`­je, ta­ko da se ji je de­kol­te {e po­ve­~al in se­daj je raz­kri­val `e ne­var­no ve­li­ko. Zrav­na­la se je, si po­pra­vi­la la­se in sa­mo­za­ vest­no dvig­ni­la gla­vo. Na­~in, ka­ko je ho­di­la, je raz­kri­val, da ima kar ne­kaj iz­ku­{enj z osva­ja­njem. Med ho­jo je opa­zi­la vse mo{­ke, ka­te­rih po­gle­di so se upi­ra­li v nje­no oprs­je. Ni mog­la pri­kri­ti hu­do­mu{­ne­ga na­sme{­ka, ko je opa­zi­la, ka­ko jo nji­ho­ve sprem­lje­val­ke gr­do gle­da­jo in jez­no s ko­mol­ci zba­da­jo svo­je mo{­ke, ki ne­pre­mi~­no zre­jo va­njo. Mi­mo nje je pri­{el nek mo{­ki.Vpra­{al jo je, ~e bi {la z njim ple­sat. Ona pa se mu je le za­sme­ja­la, ga z o~­mi pre­me­ri­la od gla­ve do pet in od­{la na­prej. Pri­{la je do svo­je­ga ci­lja. ^is­to obi­~aj­ no je sed­la zra­ven mo{­ke­ga, ki ji je bil v{e~. K njej je sto­pil na­ta­kar. »@e­li­te gos­po­di~­ na?« jo je vpra­{al. Bil je `iv­~en. Po­zna­lo se mu je po gla­su. »Mar­ti­ni,« mu je smeh­lja­je od­go­vo­ri­la. »3 €,« ji je re­kel na­ta­kar. Rav­ no je za­~e­la brs­ka­ti po tor­bi­ci, da bi na{­la de­nar­ni­co, ko je mo{­ki, ki je se­del zra­ven nje, na­ta­kar­ju, ne da bi po­gled od­tr­gal od le­po­ti­ce, po­dal ban­ko­vec za 20 €. »Ob­dr­`i dro­bi`,« mu je {e re­kel z `a­met­nim gla­ som. V svo­ji gla­vi je sli­{a­la gla­so­ve, ki so ji go­vo­ri­li, da je bo­gat in lep, ~e­den, da zna z `en­ska­mi ... Pri tak­{nih stva­reh se ni­ko­li ne zmo­ti. »Ooo … Hva­la le­pa gos­pod, gos­pod …« je za­~e­la. Se­ve­da je bil to le trik, da bi iz­ve­de­la nje­go­vo ime, po­dat­ke … S ta­ki­mi stvar­mi je zna­la. Ime­la je iz­ku{­nje. Se­ve­da ga je ta­koj, ko je bi­lo to mo­go­~e, za­vr­ni­la in osme­{i­la, kar se je da­lo. Tak­{no je bi­lo nje­no `iv­lje­nje.V~a­sih. ^ez ne­kaj let, ko ji je bi­lo rav­no 30 po­ mla­di, se je od­lo­~i­la in dah­ni­la da. Po­ro­~i­la je sta­re­ga mi­li­jo­nar­ja, ki se je `e­lel po­ro­~i­ti z le­po ma­ne­ken­ko. Po po­ro­ki mu je ro­di­la ot­ro­ka. Si­na. Upa­la je, da bo­do zanj skr­be­le raz­ne va­ru{­ke, ona pa bo za­prav­lja­la de­nar. Od­po­ve­da­la se je svo­je­mu po­kli­cu in se po­sve­ti­la brez­de­lju, u`i­va­nju v luk­su­zu, ki ji ga je nu­dil de­nar nje­ne­ga osta­re­le­ga mo­`a. To­da bo­ga­ta{ je bil vse prej kot skr­ben in lju­be~ mo`. Do­ma ga ni bi­lo ve­li­ko, de­nar je za­prav­ljal, bil je stal­ni gost ig­ral­nic, za­~el je ce­lo pi­ti in se za­dol­`il na vseh kon­cih. Mla­di `e­ni se ni ni­ti sa­nja­lo, kaj se do­ga­ja. Lah­ko

bi rek­li, da je bi­la kot pti­ca v zla­ti klet­ki. Na za­ba­vah je bi­la vzor­na in lju­bez­ni­va `e­na, do­ma pa gos­po­di­nja, ki je ime­la ome­je­ne iz­ho­de, ki je skr­be­la za si­na … To­da ne­ke no­~i se je za­plet­lo.Vra­~a­la sta se z ne­ke za­ba­ve, ko sta se dva vi­nje­na najst­ni­ka zna{­la sre­di ces­te. Od­pr­la je o~i. Za­zr­la se je v bel strop. Po­leg nje se je sli­{a­lo pis­ka­nje. Te­ga ni bi­la na­va­je­na. Po­na­va­di je bi­lo pr­vo, kar je za­gle­ da­la bal­da­hin bor­do rde­~e bar­ve. Ozr­la se je okrog se­be. Ste­ne so bi­le v svet­lo mod­ri bar­vi, po­vsod sa­mi apa­ra­ti in vse ~is­to in po­sprav­lje­no kot v bol­ni{­ni­ci. Bol­ni{­ni­ci … To~­no bol­ni{­ni­ca. Kaj se je zgo­di­lo? Spo­

mi­ni so za­~e­li pri­ha­ja­ti v mis­li, kot de`, ki se po­~a­si na­bi­ra v po­so­di. »O, ste se kon~­no zbu­di­li?« ji je ve­se­lo rek­la ne­ka `en­ska. Po ob­le­ki so­de~ je bi­la bol­ni­~ar­ka. »Kaj se je zgo­di­lo? Za­kaj sem tu­kaj? In za­kaj …?« »Po­~a­kaj­te gos­pa. Po­mi­ri­te se!« »Am­pak kaj se je zgo­di­lo? Spom­nim se, da sta dva fan­ta pri­{la na ces­to. Mis­lim, da z mo­tor­jem … Ja, ja, to­da … Moj mo` je za­pe­ljal na nas­pro­ten pas in ...« Po­sta­la je {e bolj `iv~­na. »Kaj je s fan­to­ma? Kaj je z mo­jim mo­`em? Po­vej­te `e!!!« »Dob­ro,« je za­~e­la. »V~e­raj, ko sta se z

Ilus­tr i ­r a­la K r i s­ti ­na N a­go­de , 8 .a

mo­`em ude­le­`i­la za­ba­ve, sta se, po mo­jih po­dat­kih, vra­~a­la do­mov. Vi­nje­na. Zgo­di­la se je pro­met­na ne­sre­~a. Va{ mo` je za­pe­ ljal na nas­prot­ni cest­ni pas in se za­le­tel v nas­pro­ti vo­ze­~e vo­zi­lo. To je bil mo­tor, na ka­te­rem sta se pe­lja­la 19-let­ni fant in nje­go­va 17-let­na pun­ca. Oba sta umr­la na kra­ju ne­sre­~e …« »In moj mo`?« je za­~e­la pa­ni~­no po­vpra­{e­va­ti. »Kaj je z njim?« »Gos­pa umi­ri­te se, gos­pa … Vem, da vam je ze­lo te`­ko to­da, kar se je zgo­di­lo, te­ga ne mo­re­te spre­me­ni­ti.« »Kaj se je zgo­di­lo? Po­vej­te kaj? @e­lim ve­de­ti! Za­hte­vam, da mi po­ves­te!!!« »Gos­pa, `al mi je to­da va{ mo` je pod­le­gel po­sle­di­cam ne­sre­~e. Ni mu bi­lo ve~ po­mo­~i.« V {o­ku jo je po­gle­da­la, po­ tem pa se je za­~e­la ob­na­{a­ti, kot da bi se ji zme­{a­lo. »To­da ... To ne mo­re bi­ti res!« Mor­da je ig­ra­la, mor­da ji je bi­lo res `al, to­da ne­kaj je go­to­vo. Bi­la je za­do­volj­na, da je tr­pin­~e­nja ko­nec in da bo se­daj ime­la de­nar le za­se. To­da, zmo­ti­la se je. Kma­lu je ugo­to­vi­la, da je ne­sre­~a hu­do pri­za­de­la tu­di njo. Za­ ra­di zdrob­lje­ne­ga stek­la je ime­la po­re­zan obraz in ta­ko je po­sta­la iz­na­ka­`e­na.To jo je glo­bo­ko pri­za­de­lo.To­da to {e ni bil tak­{en {ok kot obisk po­koj­ni­ko­ve­ga od­vet­ni­ka. Vra­ta so se za­pr­la. Jo­ka­la je.Te­ga ni pri­ ~a­ko­va­la. Saj je ve­de­la, da je ve­li­ko za­koc­kal, to­da … Od­vet­ni­ko­ve be­se­de so ji {e ved­no od­zva­nja­le v gla­vi. Brez de­nar­ja. Po­pol­no­ma rev­na. Ona! In ko­li­ko de­nar­ja mo­ra vr­ni­ti. S ~im? De­nar­ja ni­ma, dol­gov je ve­li­ko, ona pa za­ra­di svo­je ne­sre­~e, ki ji je uni­~i­la obraz, ne mo­re na­da­lje­va­ti svo­je ka­ri­ere. Po­leg te­ga mo­ra pre­`iv­lja­ti {e ot­ro­ka. Kma­lu po tem je pro­da­la vse, kar je ime­la, od­pla­~a­la dol­go­ve in se za­pos­li­la kot ~is­til­ka v vrt­cu. Na­je­la je majh­no sta­no­va­ nje in tam `i­ve­la s svo­jim ot­ro­kom, do­kler se on ni od­se­lil in po­stal prav­nik. Bil je us­ pe­{en, po­ro­~il se je in imel ot­ro­ke. Ku­pil si je le­po in ve­li­ko hi­{o, ka­mor se je pre­se­lil z dru­`i­no in kjer je z nji­mi do smr­ti `i­ve­la tu­di nje­go­va ma­ma. Ni­ka Li ­^ en , 8. b n


U~it­ e­ljic­ a Bre ­da: Kdo je dom ­ i{­lja­vec?

Ana Eva: A ti ni­si bi­la ni~ prid­na v {ol­i?

ra: @i­ga, ali U~i­te­lji­ca Pet­ je vse v re­du? ­ri­raj­te me. @i­ga: Da, ig­no ra: Ne U~i­te­lji­ca Pet­ ra­ti svo­jih mo­rem ig­no­ri­ u~en­cev. ­ o, ~e se bolj Maj: Lahk po­tru­di­te.

U~en ­ ec: Tist­ i, ki im a bo­ga­to do­mi{ ­lji­jo. U~it­ e­ljic­ a Bre ­da: Kdo je sr­bo­rit? U~e­nec:Tist­ i, ki ga srb ­ i rit.

U~i­te­lji­ca Ma r­ce­la: Se­ve­da sem b i­la – u~i­la sem se, ni­sem pre­ve~ nag­ a­ja­la in ve d­no sem de­la­la do­ma­~ e na­lo­ge. Ana Eva: Ka­ko pa to, da si {e zmer­ aj v 1. raz­re­du?

a: Ci­ri­la, en U~i­te­lji­ca Ti­n ­n e ­s e l re ­li­e f. g o s­p o d je p ri t! Pri­di po­gle­da i­la: Po­vej, a je U~it­ e­lji­ca Ci­r v re­du? a: Ja, je kar v U~it­ e­lji­ca Ti­n , pri­ja­zen, ~rn re­du – ze­lo bolj vis­ ok…

9

Tri­j e ro­b o­t i

V TR­GO­VI­NI @I­VIJO TRI­JE RO­BO­TI, PET­KO, SO­BOT­KO IN NE­DELJ­KO. @E DOL­GO STO­JI­JO NA PO­LI­CI Z IG­RA­^A­MI IN ^A­KA­JO, DA JIH KDO KU­PI. NE­KE­GA DNE JE V TR­GO­VI­NO PRI­[EL MOJ­STER IN SE OD­LO­^IL, DA JIH PRE­ IZ­KU­SI, ^E SO [E V RE­DU. VKLJU­^IL JE PR­VE­GA RO­BOT­KA, PET­KA, IN TE­MU SE JE TA­KO MU­DI­LO, DA BI ZA­PUS­TIL PRA[­NO PO­LI­CO, DA JE DO­BIL HU­DO VR­TO­ GLA­VI­CO. MOJ­STER GA JE KO­MAJ US­PEL PO­PRA­VI­TI. MO­RAL JE OSTA­TI KAR LE­PO NA PO­LI­CI.

1.a (prav­lji­ca po glas­bi)

VKLJU­^IL JE DRU­GE­GA RO­BOT­KA, SO­BOT­KA. KAR TA­KOJ JE ZA­^EL VE­SE­LO KO­RA­KA­TI. ZA­@E­LEL SI JE, DA BI [EL K PRI­JA­TE­LJU NA ROJST­NO­DNEV­NO ZA­BA­VO. NJE­GOV PRI­JA­TELJ JE [E VED­NO @I­VEL V TO­VAR­NI RO­BO­TOV. MOJ­STER SE JE ZBAL, DA SE SO­BOT­KO NE BI VE^ VR­NIL, ZA­TO MU NI DO­VO­LIL ZA­PUS­TI­TI TR­GO­VI­NE. SO­BOT­KO JE BIL ZE­LO, ZE­LO @A­LOS­TEN. KO JE MOJ­STER VKLJU­^IL [E TRET­JE­GA RO­BOT­KA, NE­DELJ­KA, JE UGO­TO­VIL, DA IMA PO­KVAR­JE­NO NO­GO. VZEL JE OLJE IN MU NO­GO DOB­RO POD­MA­ZAL. NE­DELJ­KO JE V NA­GLI­CI STE­KEL PO TR­GO­VI­NI, DA BI SI PRE­TEG­NIL NO­GE, PA SE JE ZA­LE­TEL V OMA­RO. PA­DEL JE PO TLEH IN OJOJ! PO­LO­MIL SI JE OBE RO­KI. MOJ­STER GA JE MO­RAL OD­PE­LJA­TI NA­ZAJ V TO­VAR­NO, DA GA NA­TAN^­NO PO­PRA­VI­JO. NE­DELJ­KO SE JE PO­SLO­VIL OD SVO­JIH PRI­JA­TE­LJEV IN OB­LJU­BIL, DA SE KMA­ LU VR­NE. MOR­DA JE @E SPET NA PO­LI­CI V TR­GO­VI­NI IN SKU­PAJ S PRI­JA­TE­LJE­MA ^A­KA NA KAK­[NE­GA OT­RO­KA, KI SE RAD IG­RA Z RO­BO­TI.

UR­[KIN DNEV­NIK Go­to­vo ste `e sli­{a­li tra­~e in go­vo­ri­ce, kak­{ne so brh­ke ljub­ljan­ske le­po­ti­ce. A ve­di­te to, da nik­dar ni bi­lo lep­{e da­me od Ur­{i­ke sa­me.

SPAN­^EK ZA­SPAN­^EK IZ 1.B… - je kos­mat in na gla­vi ima klo­bu­~ek. (Yon) - ima ko­{a­ri­co z uspa­van­ka­mi in pli­{as­ti­mi med­ved­ki. (Ha­na U.) - je kot ro­bo­tek. (Ur­ban) - ima pi­sa­no ob­le­ki­co z `ep­kom, v ka­te­rem ima uspa­val­no du­di­ko. (Lea) - po­dne­vi spi, po­no­~i pa raz­na­{a sa­nje. (Ne`­ka)

Bi­la je pre­vzet­na, o{ab­na in za­la, ra­da je fan­te za­pe­lje­va­la. Bi­la je zvi­ja~­na in la`­ni­va, za­to mar­si­ka­te­ro sr­ce je zlo­mi­la.

- s se­boj no­si po­jo­~o zvez­di­co, ki po­je uspa­van­ke. (Ha­na M.)

Vse do­god­ke je za­pi­so­va­la in prav jaz sem njen dnev­nik pre­bra­la. Naj vam za­upam, o ~em je pi­sa­la.

- ima majh­no ~r­no ma{­ni­co oko­li vra­tu. (Ma­tej)

Zdra­vo, dnev­nik, Ur­{ka ti pi­{e. Ve{, sem sre­~a­la bo­ga­te­ga gos­po­da, ki mi po­da­ril je li­~i­la, a sem ga kma­lu za­vr­ni­la. Zdaj `e nov fra­jer me snu­bi, ki mno­go mi nu­di. Te`­ko je bi­lo, a sem ga pus­ti­la, ker sem da­nes bo­ga­tej­{e­ga osvo­ji­la. Ve{, dnev­nik, spoz­na­la sem gos­po­da nem­{ke­ga ro­da. Br` ko kaj do­bim, ta­koj ga za­pus­tim. No, vi­di­te, kaj je ta Ur­{ka po­~e­la, do­kler se v past po­vod­ne­ga mo­`a ni uje­la. Do smr­ti ji je vse tek­lo glad­ko, a saj ves­te, ma{­~e­va­nje je slad­ko. Pet­r a Za j c , 8 . a

- ima no~­no ka­pi­co z lu­ni­co na ko­ni­ci. (Ni­na S. H.) - je do­ma na po­de­`e­lju. (Ni­ka)

- ima majh­ne mod­re o~i. ([ej­la) - ima ze­lo rde­~a pri­jaz­na us­ta, ki se ve­li­ko sme­je­jo. (Nik) - ima pred­pas­ni­~ek z zvon~­kom. (Ana) - pri­ha­ja vsa­ko no~ v vsa­ko po­ste­ljo. (Lu­ka) - v ro­ki no­si zvon­~ek, na ka­te­re­ga ne`­no po­zvo­ni, ko od­ha­ja. Po­tu­je na ob­la~­ku. (Ma­ja) Si ga pred­stav­lja­te?


Na{­la sem Ur­{kin dnev­nik Ne­ke­ga top­le­ga je­sen­ske­ga jut­ra sem si vze­la ma­lo pros­te­ga ~asa in od­{la v mes­to po na­ku­pih. Ho­di­la sem ob re­ki Ljub­lja­ni­ci. Za­ra­di utru­je­nos­ti sem se used­la na klop. Po po­~it­ku sem `e­le­la odi­ti. Ko sem vsta­la, sem ob re­ki za­ gle­da­la ze­lo sta­ro in pre­mo­~e­no knji­ go. Za­ni­ma­lo me je, kaj je to. Od­{la

sem do re­ke, na­kar mi je spo­drs­ni­lo in {tr­bun­kni­la sem v vo­do. [e dob­ro, da je si­ja­lo son­ce, da me je po­gre­lo, saj sem se tres­la od mra­za. Iz vo­de sem po­bra­la sta­ro, pre­mo­~e­no knji­go, ki je bi­la pol­na list­ja in dru­ge uma­za­ni­je. Na na­slov­ni­ci je pi­sa­lo Ur­{kin dnev­nik. Ta na­slov me je spo­mi­njal…se­ve­da Pre­

{e­ren! Rav­no­kar ga ob­rav­na­va­mo v {o­li. [e­le te­daj sem se res­ni~­no za­ved­ la, kaj sem na{­la. Mis­li­la sem, da je ta Pre­{er­no­va ba­la­da le iz­mi{­lje­na, to­da po pis­nem vi­ru, ki sem ga na{­la jaz, to ni ve~ ta­ko o~it­no. Ko­maj sem ~a­kala, da pri­dem do­mov in za~­nem bra­ti to naj­bolj dra­go­ce­no knji­go.

Pri­{la sem do­mov. Po­ti­ho­ma sem od­ {la v svo­jo so­bo in za­~e­la bra­ti dnev­ nik. V njem je Ur­{ka pro­si­la tis­te­ga, ki bo na­{el dnev­nik, naj jo re­{i, saj jo po­vod­ni mo` {e ved­no skri­va nek­je v Ljub­lja­ni­ci. Spo­daj je ta­ko te­ma~­no, ne­pri­jet­no ... Opi­so­va­la je, ka­ko mo­ra tr­pe­ti. Za­mis­li­la sem se, ali je to prav­ za­prav mo`­no. Na­sled­nji dan smo v {o­li ob­rav­na­va­li prav to pe­sem z na­ slo­vom Po­vod­ni mo`. U~i­te­lji­ca nam je raz­de­li­la lis­te, na ka­te­rih je pi­sa­lo,

10

Ev­rop­ski te­den mo­bil­nos­ti Z u~en­ci 3.a raz­re­da smo se od­lo­~i­li, da bo­mo so­de­lo­va­li pri pro­jek­tu Ev­rop­ski te­den mo­bil­nos­ ti, Ve­se­la uli­ca pe­lje na iz­let. Or­ga­ ni­zi­ra­lo ga je Mi­nis­tr­stvo za oko­lje in Slo­ven­ske `e­lez­ni­ce. Na­lo­ga u~en­cev je bi­la, da sku­ paj s star­{i za­pi­su­je­jo pre­vo­`e­ne ki­lomet­re z av­tom, ko­le­som, ro­ lerji ozi­ro­ma, ko­li­ko pre­ho­di­jo. Po enem ted­nu prid­ne­ga vpi­so­va­nja so u~en­ci vr­ni­li an­ket­ne lis­te. Po­ vpre~­ne re­zul­ta­te sem po­sre­do­va­la na Mi­nis­tr­stvo za oko­lje. Kma­lu smo do­bi­li po­hva­lo in za­hva­lo za so­de­lo­va­nje pri pro­jek­tu. Zra­ven pa je bil do­pis z ve­se­lo no­vi­co. Za na­gra­do smo do­bi­li brez­pla~­ne vo­ zov­ni­ce za not­ra­nji pro­met, kjer­ko­li po Slo­ve­ni­ji. Za­~e­la se je ak­ci­ja. Zbi­ra­li smo

Po­p o­t o­v a­n je po Av­s tra­l i­j i, iz Oli­j e­v e­g a dnev­n i­k a Ulu­ru, Ayers Rock, dne 5.2.2008

ide­je. Po­ma­ga­li so tu­di star­{i u~en­ cev. Na kon­cu smo se od­lo­~i­li za ce­lo­dnev­ni iz­let v Po­stoj­no.V to­rek, 18.12.2007, smo se od­pra­vi­li na vlak za smer Ko­per. Iz­sto­pi­li smo v Po­stoj­ni. Raz­ve­se­li­li smo se sne­ga, ki ga v Ljub­lja­ni ni bi­lo. Pe{ smo se od­pra­vi­li pro­ti Po­stojn­ski ja­mi. Ogle­da­li smo si vi­va­rij, po­tem pa se z vlak­cem po­da­li v not­ra­njost ja­me. Vsi smo ob­~u­do­va­li le­po­te, ki jih je izob­li­ko­va­la na­ra­va. Dan je mi­ne­val hit­ro. Okrep­ ~a­li smo se s pi­co in top­lim ~a­jem. Ko­m aj smo ~a­k a­li, da se zo­p et vr­ne­mo na vlak, kjer so ne­ka­te­ri v udob­nih se­de­`ih za­spa­li, dru­gi po­slu­{a­li glas­bo, tret­ji pa ob­nav­lja­li vti­se z iz­le­ta. Za­pi­sa­la Ma­j a Mo­ho­ri~ , r az­r ed­ni­~ ar­ka 3.a n

Ta­bor v Osil­ni­ci Oliver med metom sulice. Po zaj­t r­k u smo {li obis­k at do­mo­rod­ce - Abo­rid­`i­ne. Spoz­ na­li smo fan­ta, Av­stral­ca, bil je pre­va­ja­lec, in do­ma­~in­ko Kris­ti­no. Pred­sta­vi­la nam je zgod­bo dveh ka~: Li­ru, ki pred­stav­lja mo{­ke­ga, in Ku­nye, ki pred­stav­lja `en­sko. Mi smo se od­pra­vi­li po po­ti bo­je­vi­te ka­~e Li­ru. Hodi­li smo po po­ti ob go­ri Ulu­ru v pre­cej pu{­~av­skem de­lu, ~e­prav je bi­lo ob tem ~a­su kar le­ po ze­le­no, saj je v prej­{njih ted­nih ve­li­ko de­`e­va­lo. Po­ka­za­li so nam, ka­ko de­la­jo ogenj s po­mo~­jo dveh pa­lic, su­he tra­ve in ken­gu­ru­je­ve­ga drek­ca. Po­sku­si­li smo se v me­ta­ nju su­lic, s ka­te­ri­mi lo­vi­jo `i­va­li. Kris­ti­na je na­bra­la tu­di ne­kaj ve­ jic suhih ze­li, jih na ro­ko omla­ti­la, do­bi­la dro­ben prah, ki ga je na­to na ognju seg­re­la in do­bi­la kva­li­ tet­no le­pi­lo – smo­lo. Upo­rab­lja­li so jih za iz­de­la­vo su­lic, kr­pa­nje po­sod, s ka­te­ri­mi so no­si­li vo­do,

in po­dob­no. Na sre­di po­ti nam je Kris­ti­na ob na­ri­sa­nih sim­bo­lih v tleh po­ve­da­la tu­di zgod­bo o dveh lju­deh, ki sta vsak s svo­je­ga kon­ca sve­ta is­ka­la pri­ja­te­lja, ker sta bi­la osam­lje­na. Tu pri go­ri Ulu­ru sta se sre­~a­la.

Po dvour­ni ho­ji po son­cu smo bi­li pre­cej utru­je­ni, za­to smo osta­ nek dne­va pre­`i­ve­li ob ho­tel­skem ba­ze­nu in se hla­di­li. O l i ­ver K r e­g a r , 2 .b

Ta­ko kot vsa­ko le­to smo se tu­di le­tos od­pra­vi­li na ta­bor. 17. ok­ tob­ra je av­to­bus obr­nil proti Osil­ni­ci pri Kol­pi. Tam smo ob­da­ni s top­li­mi je­sen­ski­mi bar­va­mi pre­`i­ve­li pri­jet­nih, a vse­eno na­por­nih ne­kaj dni. Ime­li smo raz­li~­ne de­jav­nos­ti, kot so po­ho­di, ko­le­sar­jenje, lo­kos­ trel­stvo, de­lav­ni­co »pre­`i­vet­ja v na­ra­vi«, teh­ni~­no de­lav­ni­co in {e in {e.Tu­di ho­tel je bil pri­je­ten. ^e­prav je bi­lo le­po, je bi­lo ta­ko na­por­no, da so se mar­si­ko­mu iz­praz­ni­le ba­te­ri­je in ra­di smo se od­pe­lja­li na­zaj v Ljub­lja­no.

n

Va­le­ri ­j a In­ti ­ha r i n Mi ­j a Gab­ri ­j el ^i^ , 7. b

Li­kov­no ustvar­ja­nje Na O[ Vi~ je v ma­ju ta­ko kot vsa­ko le­to po­te­kal Vi{­ki li­kov­ni sa­lon­~ek, na ka­te­rem so raz­stav­lja­li tu­ di u~en­ci na­{e {o­le. Kar dve li­kov­ni de­li sta o~a­ra­li oce­nje­val­no ko­mi­si­jo in pre­je­li na­gra­do in po­hva­lo. Iskre­ne ~es­tit­ke ustvar­jal­ka­ma Mo­ni­ki Gr­mi~ in Ma­{i Ban ter men­to­ri­ci Zdrav­ki Rih­tar­{i~.

Na­{a u~en­ka Ana Hor­vath iz 8.a je s svo­jo sli­ko so­de­lo­va­la na li­kov­nem na­te­~a­ju Te­le­ko­ma in se od­li~­no od­re­za­la. S 482 od­da­ni­mi gla­so­vi so jo obis­ko­val­ci Te­le­ko­mo­ve splet­ne stra­ni po­sta­vi­li na 1. mes­to. ^es­ti­ta­mo! Mo­ni­ka Gr­mi~, 9.b – na­gra­da

Ma­{a Ban, 9.b - po­hva­la


da je pes­nik za to pe­sem do­bil na­vdih, ko je pre­bi­ral Val­va­sor­je­vo knji­go Sla­va voj­vo­di­ne Kranj­ske. Tam je na­{el opis, kaj naj bi se zgo­di­lo v Ljub­lja­ni, ko je po­vod­ni mo` s ple­sa ugra­bil Ur­{ko. Ker pa je bil dok­tor Pre­{e­ren za­gle­ dan v Do­len­~e­vo Za­li­ko, je v je­zi na­ njo ime­no­val za­pe­ljiv­ko v ba­la­di Ur­{ka, ka­kor je bral v Val­va­sor­ju. Ugo­to­vi­la sem, da sem prav­za­prav na{­la res­ni~­ ni pis­ni vir in da mi ga je mor­da `e­lel ne­kdo pod­tak­ni­ti, da bi me spra­vil v

za­dre­go. O tem sem se `e­le­la po­za­ ni­ma­ti, saj ni­ko­gar ni­sem `e­le­la po kri­vem ob­dol­`i­ti. Po ne­kaj dneh raz­ is­ko­va­nja sem ugo­to­vi­la, da so ime­li ob re­ki Ljub­lja­ni­ci me­sec prej pred­ sta­vi­tev svo­jih spi­sov u~en­ci os­nov­nih {ol. O~it­no je nek u~e­nec ali u~en­ka iz­gu­bil/-a spis. Po­gle­da­la sem na zad­ nje stra­ni ma­le knji­ge in pre­bra­la ime in pri­imek ter na­slov ose­be, ki je bi­ la last­ni­ca spi­sa. [e is­ti tre­nu­tek sem stek­la v bli`­njo fo­to­ko­pir­ni­co. Fo­to­ko­

pi­ra­la sem spis, ki me je ta­ko na­vdu­{il. Ni pa mi bi­lo `al za to, da v {o­li ni­sem {la ni~ go­vo­rit so­{ol­cem/so­{ol­kam ali ce­lo u~i­te­lji­ci, saj bi za­ra­di svo­je zmo­ te mo~­no zar­de­la in ta­ko bi se mi vsi po­sme­ho­va­li. To skriv­nost sem ob­dr­ `a­la za­se in je ne `e­lim ni­ko­mur iz­da­ti.

ro­ma Ur­{kin dnev­nik, ki sem ga po na­klju~­ju na{­la, res­ni­~en. To res­ni~­no zgod­bo bom za­upa­la svo­jim ot­ro­kom in vnu­kom. @e­lim, da bi se da­lje {i­ri­la po ustnem iz­ro­~i­lu in da bi jo ne­ko~ za­pi­sa­li.

Spis sem vr­ni­la dek­li­ci, ki ga je na­pi­ sa­la, in ji po­ve­da­la, da je ~u­do­vit in da me je ze­lo fas­ci­ni­ral. Vsa sre~­na sem od­{la do­mov. V sr­cu sem ve­de­la, da je ba­la­da Po­vod­ni mo` in spis ozi­

P.s. Tu­di ti, dra­gi bra­lec, jo za­upaj sa­mo tis­te­mu, ki ji bo ver­jel. Man­ca Z a­lo@ ­nik, 8. b

11

Ev­r op­s ka vas @e tret­j e le­t o za­p o­r ed je na­{ a {o­l a so­d e­l o­v a­ la v pro­j ek­t u Ev­r op­s ka vas. Tok­r at smo so­d e­ lo­v a­l i tu­d i mi, sed­m i raz­r e­d i. De­` e­l e, ki smo jih spoz­n a­v a­l i, so bi­l e Fin­s ka, Lit­v a in Es­t o­n i­ ja. Iz­d e­l o­v a­l i smo re­f e­r a­t e, pla­k a­t e in raz­l i~­ ne iz­d el­k e o njih. V pe­tek, 9. ma­ja, smo se z men­to­ri­co Ti­no Mas­terl od­pra­vi­li na osred­njo pri­re­di­tev, ki se je od­vi­ja­la na tr`­ni­ci. U~en­ci raz­li~­ nih {ol so na stoj­ni­cah raz­stav­lja­li svo­je iz­del­ke, na odru pa so se

od­vi­ja­le pred­sta­vit­ve po­sa­mez­nih dr­`av. Pri­re­di­tev so le­tos po­ve­ zo­va­li u~en­ci na­{e {o­le. Mi smo za­pe­li pe­sem v fin­skem je­zi­ku ter za­ig­ra­li him­ni Lat­vi­je in Es­to­ni­je. Mi­mo na­{e stoj­ni­ce je pri­{lo

ve­li­ko gos­tov, tu­di tuj­cev, ki so si z za­ni­ma­njem ogle­do­va­li pla­ka­te in pro­spek­te. Bi­lo je su­per za­ni­mi­vo ter po­u~­no no­vo do­`i­vet­je. Ne mi ne gost­je ver­jet­no te­ga ne bo­mo po­za­bi­li. M i­j a Gab­r i­j el­^ i ^ i n Va­le­r i ­j a In­t i ­har , 7 .b n

Pro­j ekt Te­l o, {port, vo­d a

Zelo težko je peti po finsko in {e ploskati zraven.

Ne­kaj res­nic o Ev­rop­ski va­si: - Mad­`a­ri so ze­lo tem­pe­ra­ment­ni, saj so div­je `vi`­ga­li, ko je ple­sa­lo dek­le v nji­ho­vi na­rod­ni no­{i. - Ve­~i­na obis­ko­val­cev je sa­mo pri­hi­te­la mi­mo in brez be­sed po­gra­bi­la naj­bli`­ji pro­spekt. - Ze­lo na­por­no je ki­ma­ti in se smeh­lja­ti 5 ur na stoj­ni­ci. - Pi{­ko­ti na stoj­ni­ci tra­ja­jo le kak­{no sla­bo uro, po­tem jih pa ni ve~. (Mljask!)

V le­to{­njem {ol­skem le­tu smo Po­t ek in re­z ul­t a­t e raz­is­k a­ve se u~en­ci obeh od­del­kov 4. raz­re­ smo pred­sta­vi­li v ob­li­ki po­ro­~i­la dov pri­ja­vi­li na na­grad­ni na­te­~aj TE­ (pri­spev­ka), ki smo ga po­sne­li z LO, [PORT,VO­DA, ki ga je raz­pi­sa­la di­gi­tal­no ka­me­ro. Mla­din­ska TV od­da­ja [port {pas v Na na­te­~a­ju smo med ve~ sto so­de­lo­va­nju s pro­jek­to­ma Zdra­va {o­la in Eko{o­la. Mi smo se od­lo­~i­li, da bo­mo pri­pra­vi­li raz­is­ka­vo, ki jo bo­mo pred­sta­vi­li v ob­li­ki di­gi­tal­ne­ ga iz­del­ka. Ve­mo, da pri fi­zi~­ni ak­tiv­nos­ti na­{e te­lo iz­gub­lja vo­do. Pred­vi­de­va­li smo, da se za­ra­di te­ga po te­lo­vad­bi spre­me­ni (zni­`a) tu­di na­{a te­les­na te­`a.Ta­ko smo si za­sta­vi­li tu­di prob­ lem raz­is­ka­ve: Ko­li­ko vo­de iz­gu­bi te­lo pri in­ten­ziv­ni {port­ni ak­ tiv­nos­ti? Za pri­do­bi­tev po­treb­nih po­dat­kov smo se teh­ta­li pred in po vad­bi. Med se­boj smo pri­mer­ja­li re­ zul­ta­te teh­tanj in pri­{li do do­lo­~e­ nih ugo­to­vi­tev. Na­{e te­lo je bi­lo Bra­vo, na­{i :) la`­je do pol ki­lo­gra­ma.

Ta­b or dob­r e vo­l je Ne­d av­n o smo pre­ `i­v e­l i en pri­j e­t en vi­k end na Taboru dob­r e vo­l je v Pi­r a­ nu. Ude­l e­` i­l i smo se ga Ju­r e, Ha­n a, Don­n a in Ma­j a z u~i­t e­l ji­c a­m a Pe­t ro in Dam­j a­n o.

Bi­lo je su­per. Vsem je bi­la naj­bolj za­ni­mi­va ig­ra Pic­tio­na­ry. To bi ig­ra­li kar na­prej. No, vmes smo si vze­li ~as tu­di za muh­ce, go­re­~o `o­go, od­boj­ko in ko­{ar­ ko. Re­zul­tat v ko­{ar­ki: Ju­re pro­ti u~iteljici Dam­ja­ni – 2 : 1. Vre­me je bi­lo kljub na­po­ ve­dim za nas ugod­no. V so­bo­to smo od­plu­li s So­li­nar­ko do So­lin. Ogle­da­li smo si ene­ga naj­lep­{ih slo­ven­skih mu­ze­jev. Za spo­min smo do­bili ma­lo do­ma­~e so­li. Ne­kaj smo jo ta­koj po­ra­bi­li, ko so Ma­ja, Ha­na in Don­na sku­ha­le

ko­si­lo. Ju­re pa je po­mi­val po­so­do. Med dru­gim je oku­sil ce­lo hlad­no sve­`i­no mor­ja in se dob­ro oko­pal. Ujel je ob­~u­du­jo­~e po­gle­de vseh dek­let in mi­mo­ido­~ih tu­ris­tov. Na bom­bi­co je sko­~il vsaj tri­krat. Sla­ do­led, ku­po­va­nje in pi­sa­nje kar­tic so bili po­memb­nej­{i do­godki. Pred spa­njem smo se na­sme­ ja­li do solz, saj ni zmanj­ka­lo pri­ po­ve­do­va­nja res­ni~­no-iz­mi{­lje­nih zgodb ter vi­cev. Za­pi­sa­li tabor­ni­ki dob­re vo­lje  n

pri­spe­li­mi iz­del­ki za­sed­li 2. mes­to v ka­te­go­ri­ji Di­gi­tal­ni iz­de­lek. Za­p i­s a­li Kat­ja Br i{­k i in Ma­t e ­ja Mik­lav­~ i~ , men­t o­r i­c i n


za­kaj se jo­~e. Po­ve jim, da mu je umr­la ma­ma, ko sem bil jaz tvo­jih let, sem v {o­li do­bi­val sa­ za­to mu vsi iz­re­~e­jo so­`a­lje. Po pe­tih mi­nu­tah me pe­ti­ce.« De­tek­tor eks­plo­di­ra. spet zvo­ni te­le­fon, Jan ga dvig­ne, po­slu­{a in se g pri­~ne {e bolj jo­ka­ti kot pr­vi~. Dru­gi po­li­cis­ti ga vpra­{a­jo, kaj pa je na­ro­be. De­`ur­ni po­li­cist Jan Tri­je {tu­dent­je ima­jo za­klju~­ni iz­pit. V jim po­ve, da je tu­di bra­tu umr­la ma­ma! u~il­ni­co vsto­pi pr­vi, pro­fe­sor­ju po­da in­deks, g pro­fe­sor ga pre­gle­da in v njem naj­de 100 g ev­rov. [tu­den­tu re­~e: »Vi­dim, da ste se dob­ro Po­li­cis­ti se­di­jo v de­`ur­ni so­bi. Za­zvo­ni O~e si­na za­sli­{u­je s po­mo~­jo de­tek­tor­ja pri­pra­vi­li. No, kdaj so Ame­ri­~a­ni na Hi­ro­{i­mo te­le­fon. De­`ur­ni po­li­cist Jan dvig­ne slu­{al­ko in po­slu­{a ter se kar na­en­krat za~­ne jo­ka­ti, la­`i. »Kak­{no oce­no si do­bil pri ma­te­ma­tiki?« od­vrg­li bom­bo?« »Le­ta 1945.« Pro­fe­sor mu za­tem slu­{al­ko od­lo­`i in se jo­~e na­prej. Osta­li »[ti­ri­co,« mu od­go­vo­ri sin. Detek­tor za­pis­ka. da od­li~­no oce­no. Na­to vsto­pi dru­gi {tu­dent in po­li­cis­ti ga za­~u­de­no gle­da­jo in ga vpra­{a­jo, »No, ja, trojko.« Detek­tor spet za­pis­ka. »Si­ne, pro­fe­sor­ju po­da in­deks. Pro­fe­sor ga pre­gle­da in Sred­nje­{o­lec je pred­la­gal:“Ves ~as go­vo­ri­jo, da je to­li­ko u~i­te­ljev za­to, ker je ta­ko ve­li­ko di­ja­kov v sred­njih {o­lah. Za­to pred­la­gam, da osta­nem ne­kaj me­se­cev do­ma in se lah­ko od­pus­ti kak­{ne­ga u~i­te­lja.”

v njem naj­de 50 ev­rov. [tu­den­tu re­~e: »Vi­dim, da ste se {e kar dob­ro pri­pra­vi­li. No, kdaj so Ame­ri­~a­ni od­vrg­li bom­bo na Hi­ro­{i­mo?« »Le­ta 1945.« »In ko­li­ko lju­di je za­ra­di te­ga umr­lo?«. »800.000«. Pro­fe­sor mu da od­li~­no oce­no. Vsto­pi tret­ji {tu­dent ter pro­fe­sor­ju po­da in­deks. Pro­fe­sor in­deks pre­gle­da, ven­dar v njem ne naj­de de­nar­ja. [tu­den­tu re­~e: »Vi­dim, da se sploh nis­te pri­pra­vi­li. No, kdaj so Ame­ri­~a­ni na Hi­ro­{i­mo od­vrg­li bom­bo.« »Le­ta 1945.« »In ko­li­ko lju­di je za­ra­di te­ga umr­lo?« ga vpra­{a pro­fe­sor. [tu­dent od­go­vo­ri: »800.000.« »Zdaj pa na­{tej­te vse po ime­nu«.

12

Pis­m o z Ja­p on­s ke Dra­gi so­{ol­ci, `iv­jo!

vra­ta in sku­paj z dru­gi­mi ot­ro­ki od­pe­{a­~i­mo v {o­lo. Po­uk se nam za~­ne ob 8.30, ob 8.00 pa je `e »asa no­kai« (pri­pra­ve). V raz­re­du nas je oko­li 40, u~i­te­lji­ce pa so tri. Ni­ma­mo pre­da­lov, am­pak ima­mo pod mi­zo pros­tor za {ol­ske stva­ri,

Ka­ko je z va­mi? Tu­kaj je `e pre­ ve~ v re­du. Do­ga­ja se na­ma ze­lo ve­li­ko. V {o­lo ho­di­va z na­ji­no so­se­do Na­oko. Ob 7.20 po­zvo­ni na na­{a

Ta­ko­le pi­{e­va blog – Ni­na upo­rab­lja svoj ra­~u­nal­nik, An­na pa ma­mi­ne­ga. Ve~ za­ni­mi­vos­ti si lah­ko pre­be­re­te na naj­inih stra­neh.

http://ni­na­de­la.blog­spot.com/ http://an­nin­dnev­nik.blog­spot.com/

tu­di za {kat­lo z orod­jem. Vsak dan ima­mo ve­li­ko na­lo­ge, prav ta­ko mo­ ra­mo vsak dan ne­kaj pre­bra­ti. Vsi no­si­mo ena­ke uni­for­me. Nad tab­lo nam pi­{e, kdo je de­`u­ren. Ni­na je tre­nut­no de­`ur­na po{­ta­ri­ca in de­ li lis­te z na­lo­ga­mi in ob­ves­ti­la za star­{e. Dru­gi so de­`ur­ni za no­vi­ce, ki jih pi­{e­jo na list na oglas­ni des­ki, de­`ur­ni za TV pri­`i­ga­jo te­le­vi­zi­jo, ko to uka­`e­jo po zvo~­ni­ku, de­`ur­ni za ure­ja­nje pa po­sta­vi­jo tor­be ali co­pa­te v vrs­to, ~e ni­so po­sprav­lje­ni. Ima­mo pa {e ve~ de­`ur­nih. V {o­li je­mo raz­li~­no hra­no, am­ pak vse je­di so ja­ponske. Vsak dan je ri` in tu­di mle­ko, le v~a­sih do­bi­mo kruh. ^isto vsak dan je ju­ha, potem je ri­ba ali me­so in ze­le­nja­va. Pojes­ti mo­ra­mo vse. Pri­bor pri­ne­se­mo od do­ma. De­`ur­ni gredo po lon­ce v ku­hi­njo in v raz­re­du raz­de­li­jo hra­no. Za ko­si­lo se ob­le­~e­mo kot ku­ha­ri­

ce - v be­le ha­lje in kape. Naj­prej ima­mo tu­di vsi be­le mas­ke iz ga­ze ~ez obraz. Ko je vse na mi­zah, de­ `ur­ni re­~e­jo: “Sne­mi­te mas­ke, ro­ke sku­paj in do­ber tek!”. Na­to se vsi pri­klo­ni­mo, si za­`e­li­mo do­ber tek in po­tem je­mo. Po­jes­ti mo­ra­mo v de­se­tih mi­nu­tah! Tu­di po­spra­vi­mo in po­~is­ti­mo sa­mi. Pred ne­kaj dne­vi je vseh 900 ot­rok na­{e {o­le ime­lo {port­ni dan. Ska­ka­li smo s ko­leb­ni­ca­mi, po­stav­ lja­li raz­li~­ne fi­gu­re in tek­mo­va­li v {ta­fet­nih ig­rah. So­de­lo­va­li so tu­di star­{i. Na kon­cu smo se vsi po­sta­vi­li v vrs­te, raz­de­li­li po­ka­le, na­to pa se je ulil de`. Bli­zu na­{e hi­{e je je­ze­ro, ob ka­ te­rem `i­vi­jo la­bo­di in ra­ce. Zra­ven je ve­lik okro­gel to­bo­gan, ki iz­gle­da kot skle­da. ^e ho­~e{ pri­ti ven, mo­ ra{ vze­ti do­ber za­let. Ima­mo ve­li­ko tu­li­pa­nov in vi­jo­lic, ki jih je po­sa­di­la

Ba­bi­ca je vsta­la `e ob {es­tih, da je za {port­ni dan pri­pra­vi­la ta­ko okus­no ma­li­co. Nja­ma!

ba­bi­ca, ker ve, da so na­ma v{e~. Ba­bi­ca ima tu­di mi­zo »ko­ta­cu«, ki je ze­lo top­la, saj je pod njo gre­lec. Tu­kaj ze­lo ra­di je­mo »udon«, ki je kot de­bel bel {pa­get - da{ ga v ju­ho s so­ji­no oma­ko in ri­ba­mi. Za­en­krat vas vse le­po po­zdrav­ lja­va. Bo­di­te le­po, se vi­di­mo spet sep­tem­bra! Va{i Ni­na in An­na San­ga­wa Hme­ljak

U r e­j a M a j Jus , 8 .a , Ilus­tr i ­r a­la M ar­ti ­na Pet­ri ^ , 8. a 1

2

3

4

5

6

7

1

8

2

9/3

4

5

6

10

8 15

VO­DO­RAV­NO:

12

11/7

13/9

16/10

14 11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23/17 18

24/19

20

25 21

22

26

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23.

Mad­`ar­ski ~arov­nik Har­ry Po­klic­ni iz­vr­{i­telj smr­ti Fos­for Zna­ni por­tu­gal­ski oto­ki Ja­pon­ska ig­ra s ka­men~­ki Prah, ki na­sta­ne pri go­re­nju Hr­va{­ka Ti­so~ ki­lo­gra­mov Sred­nje­ame­ri{­ka dr­`a­va Kr{­ko Znak v sta­ri ger­man­ski pi­sa­vi Pi­sa­lo Naj­dalj­{e gor­stvo na sve­tu Naj­manj­{i de­lec sno­vi Re­`i­ser­ka Mi­ra Ju`­no­ame­ri{­ka to­vor­na `i­val Pod­ro~­je zu­naj ve~­jih mest Orod­je pri kri­ke­tu ^lo­vek is­te na­rod­nos­ti ^re­ves­na bo­le­zen Mi­za, na ka­te­ri oprav­lja­jo da­rit­ve Sreb­ro Pa­li­ca na lest­vi

23

NA­VPI^­NO: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26.

List­na­to dre­vo Po­ras­la po­vr­{i­na z vo­do v pu{­~a­vi Po­vzro­~i­tev smr­ti An­gle{­ko ime Hr­va{­ko za ali No­rah Jo­nes Sa­mo­glas­nik v be­se­di MIR Kul­tur­na rast­li­na Po­koj­ni in­dij­ski po­li­ti~­ni vod­ja Ra­dio­ak­tiv­na ko­vi­na Sin­te­ti~­ni kav­~uk Rast­li­na, pri­pe­lja­na iz Ame­ri­ke Pre­na­{al­ci ma­la­ri­je Vzde­vek ko­{ar­kar­ja Jor­da­na Za­~e­tek pal­ca Bas­kov­skov­ska se­para­t. or­g. Ki­sik Hu­di~ Ze­uso­va lju­bi­ca v gr{­ki mi­to­lo­gi­ji Jed iz mo­ke, krom­pir­ja in jajc An­gle{­ko za klic Ve~ urad­nih lis­tin 1000 gra­mov @er­din Ali An­drej No­vak Ozna­ka za pol­mer

Pr­vo {te­vil­ko na­{e­ga KU­KU­ja so ustva­ri­li: 4.b - Aj­da Mlja~, Ana Lo­gar, An­na San­ga­wa Hme­ljak in La­ra Pri­jon 7.b - Mi­ja Gab­ri­jel­~i~,Va­le­ri­ja In­ti­har 8.a - Maj Jus, Mark Po­`lep, Mar­je­ta Drob­ni~, Mar­ti­na Pet­ri~, Kris­ti­na Na­go­de, Pet­ra Zajc 8.b - [pe­la Le­iler, Anja Tro­bec Men­to­ri­ci: Pet­ra [tampfl, Nel­ly Ti­ran Je­zi­kov­ni pre­gled: Bre­da Je­reb Ob­li­ko­va­nje: Nel­ly Ti­ran, Sre­~o Gorenc OŠ Kolezija, Cesta v Mestni log 46, Ljubljana, junij 2008

KUKU 2007/2008  

School newspaper by pupils of Kolezija Primary School in Ljubljana, Slovenia

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you