Bogastvo dveh kultur krške škofije

februar

2021

PRILOGA

Motiv z Otroškega dneva 2018 v Št. Jakobu v Rožu

Slovenske bogastvo dveh kultur krške škofije gotthardt

cerkvene ustanove

uvodnik Krška škofija škof Jože MARKETZ

Dediči poguma

P

ostavljeni smo v čas, ki nam ponuja več vprašanj kot odgovorov. V burnih časih je dob­ ro poslušati predhodnike, ki so sejali to, kar danes žanjemo. Pri tem v hvaležnosti mislim posebej na tiste, ki so pred petdesetimi leti v škofijski sinodi našli vizijo in pot za Cerkev na Koroškem. Tudi pot sožitja v naši deželi so na novo oblikovali. Niso se bali novega. S pogumom in z zaupa­ njem v božji navdih so tvegali novo, ne da bi prezirali bogastva tradicije. Povabim vas, da se zavedamo, da smo dediči poguma naših predhodnikov. Sedaj smo na vrsti mi, da tve­ gamo in na novo živimo poslanstvo, ki bo v duhovno spodbudo in konkretno pomoč ljudem danes.

Okviri in pogoji so danes drugi kot pred petdesetimi leti. Zato je v burnih časih dobro poslušati mlade, ki sedanjost doživljajo na naj­ bolj intenziven način, saj je za njih čas odraščanja, čas vsakodnevnega spreminjanja. Tudi tu nas opogum­ ljam, da poslušamo mlade in se od njih učimo, kako dobiti občutek za priložnosti in meje časa, v katerem živimo. Bog vsaki generaciji polaga na srce svoje poslanstvo za ta naš svet. V poslušanju mladih to lahko odkrivamo.

Mi vsi, ki delujemo v Cerkvi, smo v službi Bogu in ljudem. Ko izgubimo stik z Bogom ali z ljudmi, nam zmanjka poguma. Za sodelavke in sodelavce slovenskih cerkvenih ustanov in za vse nas si želim, da bi znali poslušati in ohranjati tisto, kar je ljudem na južnem Koroškem blizu v verskem, kulturnem in jezikovnem smislu. Želim si, da bi pogumno iskali nove poti poslanstva danes, da bi ljudje začutili, da v stiski niso sami, da vera prinaša upanje, tolažbo, veselje in pogum za življenje. Škof Jože Marketz je več let vodil slovenski Dušnopastirski urad.

2

KULTURNA PRILOGA

Andrej Lampichler

Naše slovenske cerkvene ustanove so izraz bogastva dveh kultur v krški škofiji

K

o sem lani prevzel vodstvo Duš­nopastirskega urada krške škofije, je bilo eno prvih vprašanj novinarja, zakaj je Dušnopastirski urad, še posebej slovenski oddelek, sploh potreben. Moram priznati, da mi je v vseh teh letih, odkar sem v cerk­ veni službi, le redkokdaj kdo stavil to vprašanje. Še posebej z besedo »urad« so nekateri imeli težave, in to tudi takoj povezovali s cerkvenim davkom.

Zakaj res slovenski oddelek Dušnopas­ tirskega urada? Priloga Nedelje je dob­ ra priložnost izvedeti več o poslanstvu in delovanju Dušnopastirskega urada in posameznih oddelkov.

Posebnost krške škofije je bogastvo dveh kultur, ki se izraža v našem družbenem, političnem in še posebej cerk­ venem življenju. Tega se krška škofija že dolgo zaveda. Še zlasti v časih, ko so na Koroškem prevladovali konflikti, nasilje in nezaupanje, je Cerkev bistveno prispevala k boljšemu in spoštljivemu sožitju ter medsebojnemu spoštovanju med obema narodoma na Koroškem (npr. Dokument o sožitju Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi).

V zadnjih letih se ni bistveno spremenila samo jezikovna podoba na Koroškem. Spremenil se je tudi način živ­ ljenja, ljudje iščejo vedno nove izzive, živimo v času globalizacije in digitalizacije, ki je tudi za nas na uradih, še posebej za farne skupnosti, velik izziv.

Seelsorgeamt

Slovenski oddelek Dušnopastirskega urada podpira fare v dvojezičnih dekanijah pri njihovih prizadevanjih na vseh področjih. Naše sodelavke in sodelavci pospešujejo uspešne oblike živete dvojezičnosti ter razvijajo nove poti medsebojnega sožitja obeh narodov na osnovi evangelija ter našega verskega in kulturnega izročila. In to za vse generacije. Glavni trud pa velja, da bi slovenska beseda in pesem ne polagoma utihnili in izginili iz cerkvenega življenja, prav v obrobnih krajih. Tu pa je najpomembnejši medij cerkveni list Nedelja, ki že 95 let s svojimi red­ nimi številkami in prilogami sooblikuje slovensko narodno skupnost na Koroškem. Urednice in uredniki s posebno zavzetostjo skrbijo za poročanje o zanimivih in perečih temah, aktualnih prireditvah in domačih ljudeh. Tako se je Nedelja, ki je tudi najstarejši tednik koroških Slovencev, v preteklih letih preoblikovala iz tradicionalnega versko nabožnega časopisa v sodobni medij narodne skupnosti.

Velik izziv za nas vse je tudi vse več­ je pomanjkanje duhovnikov. Tu se trudimo podpirati župnike v njihovi službi ter v vedno večji meri nagovarjati in usposabljati laike za prevzem nalog, ki ustrezajo njihovim talentom, služijo cerkveni skupnosti in jih izvajajo z velikim veseljem in spoštovanjem.

Od lanskega leta naprej pa smo so­ očeni z novim dodatnim izzivom –

pogledi Slovenske ustanove krške škofije reichmann

Dušnopastirski urad

Nedelja

Katoliška akcija

pandemija, ki je zaustavila skoraj celotno javno življenje. Potrebne in predpisane ukrepe je sprejela tudi katoliška Cerkev. Z veliko skrbjo smo skušali in še vedno skušamo najti nove možnosti dušnega pas­ tirstva, predvsem pa dati posameznim duhovno oporo v teh izjem­ nih časih. Čeprav prostorsko ločeni od škofijske hiše smo enakovreden in pomemben partner do ostalih področij Dušnopastirskega urada krške škofije. Sodelavke in sodelavci sodelujejo v posameznih področjih »Družina in življenjsko spremljanje«, »Krščansko praznovanje in spiritualnost«, »Fare in regionalni razvoj«, »Družbena odgovornost in solidarnost« ter »Servis in pomoč«.

Za slovenski oddelek je pomembno tudi redno sodelovanje pri projektih drugih organizacij, npr. s Caritas. Na voljo smo tudi pri raznih farnih procesih s svetovanjem in moderacijo.

Ne želimo biti uradniki, temveč zanesljivi spremljevalci na poti živ­ ljenja, saj ima katoliška Cerkev na Koroškem geslo, ki nam je vodilo pri našem delu: Z Jezusom Kristusom biti ljudem blizu.

Andrej Lampichler, vodja Dušnopastirskega urada in Katoliške akcije

Katoliška akcija – včeraj, danes in jutri

Iz duhovne tra­dicije črpati bogastvo novega

ačetki Katoliške akcije segajo nazaj v leto 1965, na čelu z vzornikom Vinkom Zwittrom, ki je z veliko gorečnostjo znal najti pravo pot v skrbi za slovensko besedo in širjenje vere. Dobro sodelovanje med duhovniki in soodgovornost laikov ter enakopravnost obeh deželnih jezikov v škofiji so bili zanj temeljna izhodišča pri Katoliški akciji, na katerih je gradil. Katoliška akcija je igrala pomembno vlogo tudi pri škofijski sinodi leta 1972. Katoliška akcija razvija in podpira prostovoljni angažma laikov in nudi dom ženskemu in moškemu gibanju, katoliški prosveti, mladini, otrokom in družinam. Vidi poseben izziv v krepitvi sožitja in se trudi za dobro sodelovanje s Katholische Aktion, s katero je tes­ no povezana. Katoliška akcija, odgovorna za dnevno duhovno misel na ORF-u, je izdala ob svoji 50. obletnici knjigo »Duhovne iskrice skozi leto«.

Decembra 2020 je izšla knjiga o delovanju vizionarja in sejalca Vinka Zwittra. Kot predsednica Katoliške akcije se že nad deset let skupno z angažiranimi laiki, duhovniki in cerkvenimi sodelavci prizadevamo, da navdušimo laike, da se vključijo v različne ponudbe Katoliške akcije in tako v veliki skupnosti gradimo božje kraljestvo. Osebno me je prostovoljna služba oblikovala in mi daje moč, iz katere črpam in me krepi v mojem vsakdanu. Vsak kristjan je poklican, pa tudi soodgovoren, vršiti in živeti svoje poslanstvo ter nositi božje izročilo v svet med ljudi. Želim, da bi naši Katoliški akciji uspelo rasti še naprej kot mogočno drevo z globokimi koreninami v vsej raznolikosti, črpati iz neizbrisnih sledi preteklosti, pričevati in goreti danes in z vizijami načrtovati za prihod­nost naše Cerkve.

uhovni asistent je v okviru Katoliške akcije prvotno del vodstva. Ob njem so še predsednik oz. predsednica in tajnik oz. tajnica, ki svojo nalogo oprav­lja poklicno. Vloga duhovnega asistenta je dajati duhovne impulze in skupno z ostalim vodstvom podpirati delo organizacije. V glavnem to velja tudi še danes, čeprav se je morda danes v odnosu duhovnik– laik marsikaj spremenilo.

Ko premišljujem o svoji vlogi, morda najlaže najdem odgovor v tem, kako svojo vlogo uresničujem pri skupnih sestankih. Ko se na Duš­nopastirskem uradu ali pri Katoliški akciji zbiramo k sejam, je ob začetku samoumevno, da se kratko poglobimo in dobimo duhovni impulz. Svojo dodeljeno nalogo vidim predvsem v tem, da povabim – večinoma s pomočjo naše pesmarice in molitvene knjige Gloria – k skup­ ni molitvi in petju. S tem da se najprej povežemo s tistim, ki je na začetku in v središču naše dejavnosti, se doživimo kot Cerkev in se spom­ nimo tudi globljega pomena naše skupnosti.

V Gloriji sem vedno videl tudi zbrano bogastvo duhovne tradicije, ki črpa iz starega in novega in je hkrati tudi sad prizadevanja naših cerkvenih ustanov. S tem da navadno ne dodajam drugih duhovnih misli in sem pri sestankih eden izmed sogovornikov, želim izraziti, da smo vsi, ki smo pri mizi, v istem poslanstvu in sposobni sprejemati Duha in iz Njegove moči opravljati podeljeno poslanstvo. Hvaležen in vesel sem, da smem biti del te skup­ nosti in da jo smem sooblikovati s svojimi sposobnostmi in omejitvami v tem času.

Z

Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije

D

Janko Krištof, duhovni asistent Dušnopastirskega urada in Katoliške akcije

KULTURNA PRILOGA

3

Dušnopastirski

Misijonska pisarna

Referat za župnijs

Misijonska pisarna M is ijonsko poslanstvo je srčika Kristusove Ce rk ve SONJA HRIBAR Poti življenja so zapletene in včasih pride čisto drugače, kakor je načrtovano. Tudi pri meni je bilo tako. Dolgo časa sem živela in delala na Dunaju in se poklicno ukvarjala s čisto drugimi stvarmi.

Ko sem se vrnila na Koroško, me je naključje pripeljalo do dela za krško škofijo. Pristojna sem za upravo Nedelje, podpiram vodja DPU pri pisarniškem delu in sem tudi asistentka gospoda Kopeiniga, vodja Misijonske pisarne.

Moje delo na Dunaju je potekalo predvsem v nemščini. Vedno znova sem presenečena, kako drugače je, ko smeš delati v svojem maternem jeziku. Za to sem zelo hvaležna.

Po treh letih na Dušno­ pastirskem uradu in v Misijonski pisarni ugotavljam, da je delo prej ko slej zelo raznoliko in tudi polno izzivov.

JOŽE KOPEINIG,

je ustanovil Misijonsko pisarno in jo vodi že 53 let.

4

KULTURNA PRILOGA

Hvala Bogu je bila misijonska zavest med slovenskimi verniki vedno živa in dejavna.

Poleg že prejšnjih različnih pobud se je misijonska zavest med nami še močneje razvila s trikraljevsko akcijo, ki jo je med nami začel bivši salezijanski duhovnik Janez Rovan in se je kmalu razširila tudi po vsej Avstriji, pred leti tudi v Sloveniji.

Poseben podvig je doživelo misijonsko navdušenje s prvimi novimi sv. mašami, ki so jih darovali indijski duhovniki pred 60-imi leti in pozneje v župnijah Sele, Železna Kapa, Kotmara vas in še drugod. Tudi pri tej edinstveni in najbolj učinkoviti misijonski podpori so bili duhovni očetje p. Pavel Bernik, kap­ lan Ivan Matko in žpk. Anton Cvetko, vsi naši salezijanski sobratje.

Previdnostna in presenetljiva prelom­ nica se je zgodila leta 1985/86 s skup­ nim potovanjem z nadškofom Alojzom Šuštarjem in laiškim misijonarjem Markom Vilfanom v Afriko, na obisk k slovenskim misijonarjem v Zambiji in na Madagaskarju. Nekaj mesecev zatem smo namreč pripravili skupaj z obema misijonskima garačema g. Francem Sodjem in Ladislavom Lenčkom iz Argentine, ki sta nekaj mesecev bivala v Tinjah, II. vseslovenski misijonski kongres v Tinjah. Prvi je bil leta 1981 v Rimu na pobudo prelata Maksimiljana Jezernika.

Pri tem drugem vseslovenskem misijonskem simpoziju v Tinjah smo sklenili štiri odločilne projekte in se od tedaj naprej še bolj povezali s Slovenijo in slovenskimi misijonarji po vsem svetu. ☛ Ustanovili smo skupni misijonski list: Misijonska obzorja za Koroško in Slovenijo. ☛ Uresničili smo posebno misijonsko organizacijo MIVA-Slovenija, a smo že prej organizirali tudi v Sloveniji blagoslovitve vozil za slovenske misijonarje skupaj z nekaterimi misijonskimi navdušenci.

☛ Dva nadaljnja sklepa sta postala zelo merodajna za Slovenijo: ustanovitev last­nega misijonskega središča, ki zgled­no in zelo inovativno deluje v vseh dosedanjih desetletjih. ☛ Prav tako smo se odločili za posebno misijonsko organizacijo za laiške misijonarke in misijonarje.

Sedaj izdajamo šestkrat na leto Misijonska obzorja in razpošiljamo štipendije za naše misijonske bogoslovce v skoraj 20 semenišč v Aziji, Afriki in tudi drugod. Število misijonskih bogoslovcev se venomer dviguje. Kmalu bo dosežena številka 4 tisoč.

Po naročilu »misijonarja za Etiopijo« Jožeta Andolška je prevzela naša misijonska pisarna tudi finančno upravo za to tako uspešno akcijo.

Od leta 2002 naprej pa je zbiranje za Koroško vas na Madagaskarju postalo skoraj sinonim za Slovensko misijonsko pisarno, ne samo med slovenskimi verniki, temveč tudi med nemško govorečimi škofljani, ki se po nemških občilih

urad

Dušnopastirski urad Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt/Celovec

ke svete

☎ 0463-54587-0 : www.dpu.at

✉ dpu@kath-kirche-kaernten.at

Referat za župnijske svete

Pedro Opeka med svojimi varovanci v Koroški vasi

navdušeno vključujejo v to koroško socialno-karitativno uspešnico.

Mirko Bogataj je bistveno omogočil, da smo s to akcijo nagovorili širše kroge misijonskih dobrotnic in dobrotnikov na Koroškem in v vsej Avstriji. Posnel je dva filma o Pedru Opeki (2002 Mirko Bogataj, Ivan Klarič, 2016 Mirko Bogataj in Danijel Bogataj), ki sta oba prejela tudi več priznanj in nagrad. S predstavitvami teh filmov je mogoče pridobiti nove dobrotnice in dob­ rotnike za edinstven vsekoroški misijonski projekt. V naslednjih tednih se bodo želje čudežno uresničile, ker bomo z vašimi darovi zgradili 500. hišo v Koroški vasi na Madagaskarju.

Jože Kopeinig

Misijonska pisarna Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt/Celovec 0463-54587-3101 misijoni@dpu.at

Za osebo, ki je od rane mladosti naprej aktivno povezana s farnim življenjem, je delo v Referatu za župnijske svete še poseben izziv.

Sodelovanje v domači fari je bilo zame že vedno srčna zadeva. Verjetno zaradi neposredne bližine cerkve, tudi zaradi tega, ker je celotna družina, še posebej moja mama, zelo aktivno sodelovala v farni skupnosti. Predvsem so me navduševali razni cerkveni praz­ niki, ki so bili od faranov z veliko požrtvovalnostjo in velikim spoš­ tovanjem pripravljeni in zelo slovesno obeleženi. Tako sem spoznal, da je živo in bogato farno življenje še bolj uspešno, če se odloči čim več ljudi za aktivno sodelovanje, za vnašanje svojih različnih talentov. Hvala Bogu je v vsaki fari število prostovoljnih sodelavk in sodelavcev višje, toda župnijski sveti so poleg župnika tisti uradni obraz farne skupnosti. V 336 koroških farah imamo okoli 3000 ženskih in moških pozitivnih obrazov.

Prihodnje leto, 22. marca 2022, bodo spet po vsej Avstriji volitve župnijskih svetov. Na Koroškem v 336 farah – od teh v 69 dvojezičnih v 8 dvojezičnih dekanijah. Žup­ nijski sveti so sad 2. vatikanskega koncila in – v naši škofiji – koroške škofijske sinode. Na dvojezičnem ozemlju krške škofije imajo še dodatno pomembno vlogo, saj so odgovorni za sporazumevanje in sožitje med narodnima skupnostima.

Zato je posebna naloga Referata za župnijske svete, da se zahvalimo vsem dosedanjim članicam in članom v župnijskih svetih za aktivno sooblikovanje v posameznih farah. Še posebej v času pandemije so z raznimi novimi, posebnimi in inovativnimi akcijami veliko prispevali k temu, da je bila lahko Cerkev tudi v tem času velika duhov-

na opora faranom. Seveda pa jih ob tej priliki prosimo in opogumimo za nadaljnje sodelovanje ter jih podpiramo pri nagovarjanju novih kandidatk in kandidatov. Pomembno je, da »smo tu. Za …« (geslo zadnjih volitev), predvsem pa, da smo redno »med ljud­mi – mittendrin« – to je geslo prihodnjih volitev. Vsi smo pozvani, tako duhovniki kot tudi glavno poklicni in prostovoljni sodelavci. Najpomembneje se mi zdi medsebojno zaupanje, tako s strani duhovnikov do laikov kot pa tudi od laikov do duhovnikov. Zavedati se moramo dejstva, da je vedno manj duhovnih poklicev in ni duhovnika, ki bi imel samo še po eno faro. Tako svoje poslanstvo izpolnjujejo lahko samo še v določeni meri. Zato je še pomembneje, da so jim ob strani zanesljivi in motivirani člani župnijskih svetov, ki so jim v oporo in ne da bi jim kaj vzeli proč. Sedaj z novim škofom, ki vsekakor podpira in si tudi želi, da bi se laiki še bolj vključili v cerk­veno delovanje, je to nova prilož­nost, obenem pa lahko tudi dodat­na motivacija za sedanje in nove kandidatke in kandidate v župnijskih svetih. Naša prvenstvena naloga pri Referatu za župnijske svete nasploh in še posebej v tem letu je, da župnijske svetnike in svetnice ter fare in dekanije skrbno sprem­ljamo, jih opogumljamo, jim nudimo vso pomoč pri izobraževanju in v vseh drugih ozirih.

Andrej Lampichler

Referat za župnijske svete Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt/Celovec 0463-54587-3101 Andreas.Lampichler@kath-kirchekaernten.at

KULTURNA PRILOGA

5

Dušnopastirski Referat za cerkveno glasbo

Referat za cerkveno glasbo

PAVEL ZABLATNIK Obdarovani smo s številnimi talenti, ki jih je treba odkrivati, razvijati in z njimi graditi Stvarnikovo človeško družino.

Pesem in glasba sta vrlini, ki dejansko prežemata in po­ vezujeta sleherne življenjske sile našega bivanja.

Od tod izvira moje poslanstvo za delo tako pri Referatu za cerkveno glasbo kakor tudi za družine pri Katoliški akciji. V spodbujanju odgo­ vornosti za prenovljeno krščansko življenje v škofiji in tudi onstran meja pa vidim gonilno silo za razvijanje kulture spominjanja, inklu­ zivnega sožitja in odkrivanja duhovnih poti s pomočjo trajnih dvojezičnih projektov v okviru slovenskega oddelka krške škofije.

Referat za cerkveno glasbo je z velikim spoštovanjem in vso vnemo zavezan oporoki pokojnega škofijskega kantorja prof.

Jožeta Ropitza, ki je pred 52-imi leti začel z rednimi vsakoletnimi izobraževalnimi seminarji za cerkvene pevke in pevce, organiste, pevovodje, kantorje, liturge in mladinske skupine, v Domu katoliške prosvete v Tinjah. Poseben izziv prihodnjih let bo prav gotovo spodbujanje zanimanja za cerk­veno glasbo med mlajšo generacijo, ki je glasbeno načelno dobro izobražena.

Zaradi koronavirusa se je v preteklih izjem­nih mesecih poleg orglarske pokazal tudi pomen kantorske službe. Že pred­ lani smo uspešno izvedli prvi osnovni tečaj (10 večerov) v Domu prosvete v Tinjah.

Začeto pot bomo vsekakor nadaljevali, saj je vloga kantorja/psalmista prava liturgična služba, ki potrebuje primerno vajo in izobraževanje. Ima pomembno odgovornost pri oznanjevanju berilnega speva, katerega ime – spev – jasno označuje, da je namenjen prav petju. Knjige psalmov »svetopi-

semske pesmarice« ni mogoče zamenjati s poljubno pesmijo z duhovno vsebino, saj bi prisotne vernike tako prikrajšali za vsebino Božje besede, iz katere svoja besedila črpa vsa liturgija, ki je vir in središče vsega krščanskega življenja. Že tretji ponatis dvojezičnega škofijskega molitvenika in pesmarice GLORIA, ki je tudi redna šolska knjiga, izkazuje zelo posrečen izbor molitev ter najpogosteje petih cerkvenih ljudskih in tudi ritmičnih pesmi.

Del zbirke so seveda tudi znamenite pete slovenske lavretanske litanije, ki jih že dob­ rih 20 let, vsako leto na zadnjo nedeljo Marijinega meseca maja, z romarji iz celotnega slovenskega prostora pojemo v čast Materi Božji v romarski cerkvi pri Gospe Sveti.

Referat za cerkveno glasbo Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt/Celovec Pavel.Zablatnik@kath-kirche-kaernten.at

Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti 2016: Pela sta tudi Vokalna skupina Lipa in Lipov cvet iz Velikovca.

6

KULTURNA PRILOGA

urad

Referat za Sveto pismo in liturgijo

fessl

KLAUS EINSPIELER

Referat za Sveto pismo in liturgijo Sveto pismo in liturgija sta dve zelo široki pod­ročji. Vsako ima svoj značaj. Glede Svetega pisma so se v zadnjih letih vedno bolj uveljavili tečaji. Omogočajo, da dobijo udeleženci temeljit dostop do določenih besedil. Na avstrijski ravni sem povezan s kolegi in med drugim pišem prispevke za ponudbe, ki jih ena škofija sama ne bi mogla izvesti.

Na področju liturgije ponujam predvsem šolanja za lektorje, voditelje besednih bogoslužij in blagoslovov, delivce obhajila in od lani naprej tudi voditelje pogrebov. Kot član slovenske liturgične komisije imam neposreden vpogled v nastajanje bogoslužnih knjig.

Opažam, da v Sloveniji cenijo, da se vnese tudi perspektiva nemškega in italijanskega kulturnega prostora, saj so Slovenci doma v vseh treh evropskih kulturnih svetovih. V zadnjem letu sem izdelal spletno stran s številnimi ponudbami za hišno cerkev – tudi v slovenskem jeziku.

V zadnjih letih sodelujem tudi pri postopku obnavljanja bogoslužnih prostorov, predvsem glede na liturgične vidike. To je potrebno, ker arhitektura lahko pospešuje ali otežuje dostojno obhajanje bogoslužja. To je morda najbolj trajni vidik mojega dela, saj bodo oltarni prostori še obstajali, ko me že dolgo ne bo več …

Referat za Sveto pismo in liturgijo 0676 8772 2122 Klaus.Einspieler@kath-kirche-kaernten.at www.kath-kirche-kaernten.at/dioezese/organisation/C2622 www.kath-kirche-kaernten.at/dioezese/detail/C2622/hauskirche-leben

Moja naloga je, ljudem približevati Sveto pismo in liturgijo. Na določen način sem s tem zelo blizu vrelcev krščanskega življenja. Naša vera namreč črpa svojo moč iz Božje besede. Študij Svetega pisma je sicer povezan z določenim naporom, na drugi strani pa je zelo osrečujoč.

Nemalokrat opažam, kako se zame ob tem spreminja zorni kot. K tečajem Svetega pisma prihajajo ljudje, ki mislijo podobno.

Z njimi deliti svoja spoznanja, vidim kot najbolj prijetni vidik svojega dela. Težje je na področju liturgije. Tukaj so v ospredju predvsem šolanja za določene naloge. Soočen sem nemalokrat z nadarjenimi ljudmi, nočem pa zamolčati, da njihove karizme v župnijah niso vedno tako sprejete, kot bi si to želel.

KULTURNA PRILOGA

7

Katoliška

Katoliška prosveta

REZKA PARTL

CVETKA MATTES

Ko sem pred skoraj natanko 13-imi leti izvedela za prosto delovno mesto pri Katoliški prosveti, me je še posebej pritegnilo, da lahko delam v svoji materinščini in hkrati v Cerkvi. Do tedaj sem bila na Koroškem predvsem v nemškem okolju in zaradi določenih življenjskih okoliščin morda tudi nekoliko oddaljena od Cerkve – a ne od Boga. Ko sem pričela z delom, je bilo, kot da bi se vrnila domov, saj sta tako jezik kot vera oz. življenje znotraj Cerkve povezana z občutkom doma in domačnostjo.

Kot asistentka Katoliške prosvete med drugim pri­ pravljam in oblikujem vabila ter letake, vnašam različne podatke v računalnik, iščem ljudi za oblikovanje duhovnih misli na ORF-u, vnašam duhovno misel na spletno stran idr. Zelo všeč pa mi je tudi prevajanje iz nemščine v slovenščino. Za izravnavo k bolj »suhemu« delu v pisarni pa sprem­ ljam ob večerih prireditve v dvojezičnih farah, kjer srečavam ljudi in prihajam z njimi v osebni kontakt, hkrati pa se lahko tako ­nadaljnje izobražujem in osebno rastem.

Vesela sem, da imava s Cvetko in najinim duhovnim asistentom Elmarjem Augustinom dober team, da skupaj načrtujemo in razvijamo programe. S Cvetko se v marsičem dopolnjujeva; kar eni ne leži tako dobro, zmore druga; če ima ena »slabo fazo«, jo druga potegne ven in tako že 13. leto premagujeva skupaj delo pri KP.

Posebej me veseli pri delu, da lahko vlagam svoje ta­ lente, ki so mi bili podarjeni.

Lahko rečem, da sem pri Katoliški prosveti našla poklic, ki me osrečuje.

Rada sem ljudem blizu, jih poslušam, hkrati pa zanje sestavljam izobraževalne programe ter jih spremljam pri njihovem prostovoljnem delu v fari. Doživljamo čase, ko se moramo soočati z veliko izzivi, ločiti se moramo od običajnih oblik prireditev in številnih udeležencev in iskati digitalne izobra­že­ valne poti. Izzivi za prihodnost pa so tudi najti pot do mlajših udeležencev in tudi ciljnih skupin, ki so morda bolj oddaljene od Cerkve.

8

KULTURNA PRILOGA

vodstvo

Katoliška akcija Ani Boštjančič (predsednica), Marija Gruškovnjak (podpredsednica), Christian Urak (podpredsednik), Janko Krištof (duhovni asistent), Elmar Augustin, Peter Olip, Maria Hedenik, Michael Joham, Jože Kopeinig, Andreja Lepuschitz, Jože Markowitz, Cvetka Mattes, Mihi Mischkulnig, Hanzi Mlečnik, Franci Tomažič, Frančiška Trpin Jelovčan, Irmi Paulitsch, Pavel Zablatnik, Andrej Lampichler in Rezka Partl (odborniki).

Katoliška otroška

Predstavitev poklica peka v seriji bibličnih poklicev

rihter

Katoliška prosveta Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/Klagenfurt 0676-87723420 Cvetka.Mattes@kath-kirche-kaernten.at www.kath-kirche-kaernten.at/prosveta

Katoliška prosveta Katoliška prosveta je bila ustanovljena leta 1965 kot izobraževalna ustanova krške škofije. Je del Katoliške akcije, njeno delovno področje je »celovito in trajno izobraževanje odraslih za Cerkev in družbo«. Deluje po farah na dvojezičnem ozemlju južne Koroške s pomočjo župnikov in prostovoljnih sodelavcev za izobraževanje v fari.

Z izbranimi referenti se trudimo za čim bolj pisan izbor raznih tem. V kooperaciji pa smo tudi z nemškim oddelkom Katoliške prosvete ter s šolami, vrtci, občinami in izobraževalnimi hišami. Dvakrat letno izdajamo

tiskani program za Podjuno, Rož in Ziljo, letno je približno okoli 180 prireditev v nemškem in slovenskem jeziku. Poleg klasičnih tem na področju vzgoje, družine, teo­logije, zdravja in okolja tudi vsako leto posvečamo pozornost na posebna težišča. Zadnje leto je uspešno potekala serija bibličnih poklicev, ki se bo še nadaljevala letos vigredi. Za postni čas bo z geslom: 40-dnevno post­no potovanje za telo, duh in dušo nekaj impulznih prireditev po farah po spletu. Nekatere stvari pa bodo izvedljive v manjših skupinah tudi v živo na prostem.

akcija mladina

Katoliška akcija Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt/Celovec ☎ 0463-54587-3401 ✉ dpu@kath-kirche-kaernten.at : www.katoliska-akcija.at

Katoliška otroška mladina Leta 1982 je bilo zasedeno prvo tajniško mesto Katoliške otroške mladine.

Organizacija je znana na dvojezičnem ozem­lju kot KOM. To je pojem za vse, za katere je otroško delo srčna naloga. Vrata pisarne, ki ima sedež v Mohorjevi hiši, so ved­ no spet odprta za vsakogar, ki išče nasvete v zvezi z otroškim delom, ideje za uresničitev raznih prireditev in rad izmenjava izkušnje, ki bogatijo obojestransko.

Pisarna KOM je velikokrat tudi zaprta – tedaj sem s prostovoljnimi sodelavci na poti … v raznih šolah na dvojezičnem ozemlju z raznimi projekti, kot so Sv. pismo, kultura miru, elementi, prireditve v adventnem in postnem času, ministrantski dnevi v Tinjah in na dekanijski ravni, animacijski spored za otroke na raznih slovenskih prireditvah.

Tudi Akcija treh kraljev je zasidrana pri KOM – saj se je ta zbiralna akcija na pobuda župnika Rovana rodila prav na dvojezičnem ozemlju v fari Žvabek in se tako polagoma razširila na avstrijsko raven. Veliki praznik za KOM pa je Otroški dan, ki je kraj srečanja za otroške skupine in mlade družine. Stalnica je tudi tradicionalni Teden mladih umet­ nikov na Rebrci. Pri vsem razvijanju idej in do uresničitve projektov je pri delu močna opora duhovni asistent Jože Markowitz.

Kako deluje KOM? Obšolsko KOM se obrača na otroke v šolski starosti in hoče del njihovega prostega časa oblikovati skupno in smiselno.

Celostno V središču našega dela je otrok z vsemi čutili, interesi, miš­ ljenjem in potrebami, s svojo krea­ tivnostjo in svojim doživljanjem.

Otroka hočemo vzeti resno.

Skupinsko KOM hoče pomagati otrokom, da doživijo pravo skup­ nost. Skupina naj postane otroku pot in cilj, da napreduje v spoznanju samega sebe in se nauči živeti z drugimi.

Usmerjeno na farno skupnost Otroci in otroške skupine potrebujejo Cerkev, ki jim je dom in življenjski prostor. KOM hoče krepiti samozavest predvsem slovenskih otrok in jim pomagati, da izpopolnjujejo svoj materni jezik, da živijo ter praznujejo svojo vero in gojijo svojo kulturo.

Otroci na Tednu mladih umetnikov na Rebrci 2020 Katoliška otroška mladina Viktringer Ring 26. 9020 Klagenfurt/Celovec Andreja.Lepuschitz@kath-kirche-kaernten.at

novak-sabotnik

ANDREJA LEPUSCHITZ Cerkvene strukture in slovenščina me spremljajo že od otroštva. Doma pri Mežnarju v Ščedmu, v kraju s podružniško cerkvijo, sem kar kmalu spoznala šolske sestre iz Št. Petra in njihov otroški vrtec. Kot odraščajoči pa smo vsak petek ob pevskih vajah, ob sobotah pa otroških urah preživljali prosti čas v farovžu.

Skupnost, petje, verski elementi so se mi vtisnili v srce, tako da sem vsa ta doživetja lahko vzela s seboj s šestnajstimi leti kot voditeljica otroške skupine in tako prišla v stik s Katoliško otroško mladino (KOM) pri raznih šolanjih in spoznavala delo z otroki. Po maturi sem začela delati kot referentka pri KOM, vmes sem bila vzgojiteljica v Modestovem domu in se nato spet vrnila h KOM. Kot koroška Slovenka mi je v čast delati pri slovenski cerkveni ustanovi, kjer sem z leti z vsebinami KOM prepotovala, vzljubila in spoznala že nekaj krajev in ljudi na južnem Koroškem. Biti z ljudmi me osrečuje in bogati, najbolj me očara pri vseh načrtovanjih to, kako lahko vključujem v svoje delo osebnosti, ki imajo posebne talente – od rokodelcev, umetnikov, gospodinj in babic. Človek, ti si enkraten – je bilo pred leti delovno vodilo Katoliške otroške mladine. To enkratnost opažam pri otrocih, saj so radovedni, prisrčni, odkriti, neobremenjeni, spontani, vedoželjni, … Želim otroke jemati resno, jim krepiti njihove talente z raznimi vsebinami, jim nuditi kraje srečanja s sopotniki, jih navduševati za samostojno razmišljanje in ustvarjalen svet, za slovenščino in zaupanje v Boga. Želim jim stati ob strani pri njihovem osebnem razvoju, da postanejo samozavestne, odgo­ vorne in enkratne osebnosti.

KULTURNA PRILOGA

9

Katoliška

Katoliška mladina Referat za družine Kato

Katoliška mladina IRMI PAULITSCH Po zaključenemu študiju sem pikolovsko začela iskati službo.

Pisala sem nešteto prijav za delovno mesto in ne boste verjeli, našla sem službo pri sprehaja­ nju na cesti. Hanzej Rosenzopf me je nagovoril, da naj se prijavim na prosto delovno mesto za referentko mladine. Že v tej kratki dobi sem spoznala toliko novih in duhovitih ljudi, ki me spremljajo pri mojem delu.

Delo je zanimivo in raznoliko, velik izziv pa je, še posebej v času pandemije, nagovoriti in priti v stik z mladino. Treba bo posvečati več pozornosti in resurs v to, da bomo našli prostore in možnosti, da se bodo mladi ljudje lahko srečavali, družili in izmenjavali.

Katoliška mladina je mladinska organizacija, ki zbira in združuje mlade kristjane na farni in nadfarni ravni, odgovorna je za mladinsko delo na dvojezičnem ozemlju krške škofije. Katoliška mladina je včlanjena v delovno skupnost Katoliške akcije. Katoliška mladina predvsem pripravlja verska in družabna srečanja, pripravljamo oz. sodelujemo pa tudi pri socialnih akcijah. Pomembna sta socialni vidik in tudi razvijanje socialnega čuta ter socialne odgovornosti mladih ljudi.

Mlad človek išče – išče samega sebe v odnosih in prijateljstvu, išče smisel življenja in tudi odnos do svoje vere. Išče svoje mes­to v družbi, ko se vključuje v svet dela, v

šport ali druge dejavnos­ ti. Katoliška mladina bi rada mlade na teh poteh in pri raznih izzivih življenja spremljala in podpirala. Mladina naj čuti, da ni prepuščena sami sebe, da najde v fari, pri cerkvenih organizacijah in še posebej pri Katoliški mladini odprto uho in ne le to, temveč da jim ponudi mogoči nastavek za

rešitve in konkretno pomoč pri uresničitvi.

Kaj delamo?

Katoliška mladina organizira srečanja za mlade, vabi na molitve in mladinske maše, prireja izlete, angažira se pri socialnih akcijah ter ponuja digitalne dejavnosti po spletu in socialnih medijih.

Katoliška mladina 0676 / 8772 3460 Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt/Celovec Irmgard.Paulitsch@kath-kirche-kaernten.at

SAMUEL KAISER Čeprav sem civilnik Katoliške mladine, pomagam vsakemu oddelku slovenskih ustanov.

Zelo mi je všeč, da lahko s svojimi posebnostmi sodelujem pri vsakem oddelku, posebej da imam pri Katoliški mladini možnost in lahko svoje ideje implementiram ter jih uresničujem. Skupnost med vsemi oddelki je zelo močna, vendar nimajo problema vključevati nove ljudi. V prihodnosti bo po mojem še bolj treba gledati na mladino, saj je mladina prihodnost cerkvenih ustanov in žal nima več veliko povezave do Cerkve.

10

KULTURNA PRILOGA

Referat za družine Pri Referatu za družino spremljamo otroke in starše v konkretnem vsakdanu, da bi tako spodbujali in krepili part­ nerske in družinske odnose. Želimo pomagati družini, da bi se vse bolj zaznavala kot kraj ljubezni do bližnjega in povezanosti v veri, kjer človek lahko oblikuje svojo krščansko identiteto.

K stalni ponudbi štejemo: Slovenske počitnice za družine v Kančevcih; Kruh in … srečanje družin ob krušni peči; 12 spodbud sožitje v dvo- in večjezičnih družinah; Z družino skozi praznično cerkveno leto; Upaj si! – Otroci in stari

starši na skupni ustvarjalni poti; Uživati družinski čas – niz izobraževalnih srečanj za starše; Bog pri nas doma – delavnica za starše prvoobhajank in prvoobhajancev; Ad fontes – pot duhovnosti za birmanke/birmance in botre; Družine na spletu – Pot luči skozi adventni čas; Kultura nedelje v postnem času in velika noč.

Referat za družine Viktringer Ring 26.

9020 Klagenfurt/Celovec Pavel.Zablatnik@kath-kirche-kaernten.at

akcija

oliško žensko gibanje Postno srečanje Katoliškega ženskega gibanja 2017 v Celovcu

Izbrani projekti Katoliške akcije S pomočjo izbranih projektov pri Katoliški akciji spodbujamo prostovoljno delo žensk in moških v škofiji, kakor si je sodelovanje laikov v Cerkvi predstav­ljal tudi vizionar in sejalec Vinko Zwit­ter. Poleg temeljnega zavzemanja za poglobitev sožitja med narodnima skup­nostima namenjamo v preteklih letih več pozornosti razvijanju kakovostne kulture spominjanja v okviru Iniciative Hlipovčnik. Sad zgodovinsko-znanstvene razprave o uporniškim duhu selskih rojakinj in rojakov je bila postavitev spomenika Valentina Omana in Hanzija Čertova vsem 42-im selskim žrtvam nemškega nacionalnega socializma skupaj s knjigo zgodovinarke Brigitte Entner o pregonu in preganjanju v občini Sele. Dobra tradicija je medtem postala vsakoletna jesenska diskusijska prireditev o kulturi spominjanja v Škofijski hiši v Celovcu, kjer je škof Jože Marketz, tedaj njen ravnatelj, postavil dvojezični spomenik sodelavki in sodelavcem koroške Cerkve kot žrtvam nemškega nacionalnega socializma. Ko bo koronska omejitev dovolila, bo ob 100-letnici koroškega plebiscita na sporedu razprava o znanstvenici svetovnega slovesa Angeli Piskernik iz Lobnika pri Železni Kapli, ki ji bo namenjeno dvojezično spominsko obeležje na pročelju poslopja uršulink v Celovcu.

Z geslom Skupaj lažje rastemo začenjamo leto z Novoletnim srečanjem v Tinjah, letos kot zelo uspešni virtualni eks­periment, ki je povezal rojakinje in rojake po vsem svetu. Pot duhovnosti – ad fontes na gori sv. Heme vabi na njen god, 27. junija, družine z obeh strani meje na romarski dan. Nedelja narodov, vsako leto na zadnjo nedeljo meseca septembra v celovški stolnici, pa je sproščeno in večjezično srečanje jezikovnih verskih skupnosti v krški škofiji.

Medtem zelo priljubljene so tudi dvojezične zloženke za božič, god sv.

Valentina, veliko noč in vse svete, ki so na voljo v tiskani ali pa tudi v digitalni obliki na domači strani Katoliške akcije/Referata za družino.

Katoliško žensko gibanje

Skrb za srečanja in odprte pogovore Katoliško žensko gibanje na dvojezičnem ozemlju krške škofije spodbuja žene k rasti njihove osebnosti kot ženske in kristjanke ter kot Slovenke. Svoje naloge uresničujemo tako, da vsebinsko sodelujemo z ženskim gibanjem na škofijski in avs­trijski ravni. Trudimo se za mrežo sodelavk in ženskih krogov na farni in dekanijski ravni, prirejamo izobraževalna in družabna srečanja na regio­nalni, dekanijski in farni ravni ter ponujamo duhovne vaje za ženske v sodelovanju s Katoliškim domom prosvete v Tinjah. Pomembno se nam zdi, da vsaka ženska najde krog somišljenic in začuti sprejetost ter možnost živeti vero in liturgijo na nam ženam primeren in domač način.

Katoliško žensko gibanje nudi prostor, kjer lahko iskreno spregovorim o svojih duhovnih bojih ter duhovni rasti, ker se spreminja z leti življenja.

Nudimo prostor, kjer so ženske slišane in kjer nas medsebojnost krepi ter tako skupaj postajamo duhovno močnejše.

Katoliško žensko gibanje si prizadeva za enakovrednost žensk v Cerkvi ter za žene globalnega juga, kjer le-te ne morejo živeti pravic, ki jim pripadajo. Solidarnost z ženami v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki, … močno zaznamuje akcija Družinski postni dan, s katero vsako leto pomagamo part­ nerskim organizacijam v državah v razvoju.

Stebri KŽG ✒ Postno srečanje žena ✒ Adventno srečanje žena ✒Romanje živega rožnega venca ✒Akcija družinski postni dan Dodatna ponudba, ki plemeniti KŽG ✒ Odmik za ženske v septembru ✒ Mini odmik­ za ženske ✒ Informativna srečanja in večeri Družinski postni dan po farah.

Katoliško žensko gibanje Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec +43 / (0)463/ 54587–3430 0676/8772 3430 Franciska.Jelovcan@kath-kirche-kaernten.at www.kath-kirche-kaernten.at/zensko-gibanje

FRANČIŠKA TRPIN JELOVČAN Biti zaposlena v Cerkvi kot ženska in mati, ni vedno lahko in preprosto.

Osebno me delo v Cerkvi veseli in izpolnjuje, ker se lahko duhovno razvijam in sem ljudem blizu. Z zgodbami, ki prepletajo moje delo, spoznavam življenje žena na dvojezičnem ozemlju krške škofije.

Rada poslušam življenjske zgodbe, rada svoja ušesa dajem na voljo vsem potrebnim slišane besede. Opažam, da v trenutni situaciji težko naletimo na odprto uho, ali pa si ne upamo spregovoriti, ker smo mnenja, da so tako ali tako vsi preobremenjeni s situacijo, v kateri smo. V prihodnje si želim, da bi se lahko ponovno srečala z ženskami po farah ter z njimi načrtovala in razvijala ponudbe. Želela bi si tudi, da bi Katoliško žensko gibanje postalo referat, kamor bi si žene in dekleta upale poklicati, ko bi preprosto potre­ bovale pogo­vor, ko si želijo biti slišane.

Da bi spoznale, da je za tem referatom oseba, ki ji ni vseeno za žene v Cerkvi krške škofije.

KULTURNA PRILOGA

11

Nedelja

slovenski tednik krške škofije

MATEJA RIHTER

VINCENC GOTTHARDT

»Z začudenjem odpri oči temu, kar boš videl, in pusti, da se tvoje roke napolnijo s svežino življenja, da se bodo drugi, ko te bodo brali, lahko dotaknili utripajočega čudeža življenja.« Misel, ki sem jo prebrala v poslanici papeža Frančiška za svetovni dan medijev 2021 najlepše opisuje, kako doživljam svoje delo pri časopisu. K Nedelji sem prišla kot počitniška praktikantka, po odhodu dolgoletnega glavnega urednika Hanzija Tomažiča pa sem od februarja 2018 glavna urednica. Srečevati in spoznavati mnoge ljudi po Koroškem je najlepši del mojega poklica. Biti z ljudmi, jih poslušati in iz spodbud resničnosti napisati zgodbo, ki daje upanje in odpira v ljubečo Božjo bližino. Pred očmi imamo v uredništvu vedno naše bralke in bralce – s srčno željo, da jih teden za tednom, z rednimi številkami in prilogami, nagovarjamo v njihovi življenjski realnosti. Krščanske vrednote in slovenščina sta naša temelja. Res lep občutek je, ko dobim v roke novo številko, ko gredo naše ideje, trud in delo v svet.

Seveda je v ozadju še mnogo dela, ki se ne vidi na prvi pogled. Fleksibilnost vsekakor pride prav ali kot pravi Ingo Schulze: »Vseeno je, kdaj časopis nastaja, glavno je, da je dober in izide pravočasno.« Ja, lahko bi svoje delo pri Nedelji opisala tudi kot strast.

Pri Nedelji sem začel delati kot prosti sodelavec leta 1982.

Dobra tri leta sem delal pri Našem tedniku. Od leta 1991 sem urednik Nedelje.

Delati za medij slovenske narodne skupnosti na Koroškem vidim kot velik privilegij, vendar je ta povezan z veliko odgovornostjo. Nedelja daje narodni skupnosti dodatni prostor, kjer se počutijo doma in je pomembno vezivo slovenske narodne skupnosti na Koroškem s skoraj stoletno tradicijo. Nedelja pa je tudi

12

KULTURNA PRILOGA

pomemben vidni simbol, ki ga pošilja v svet krška škofija: spoštovanje do slovenskih vernikov v deželi. In prav to spoštovanje v tiskanji slovenski besedi je zame še posebna motivacija, delati pri časopisu in za časopis cerkvene ustanove. Zame je Nedelja neke vrste stalno obnavljajoči se umetniški projekt.

Zame osebno pomeni desetletja dolgo delo pri Nedelji predvsem tudi to: celotno sliko življenja narodne skupnosti je mogoče posredovati samo tako, da je ob slovenskem jeziku navzoče tudi srce. Videti je treba delo in ustvarjalnost ljudi, ki drugače ostanejo v senci. Če koga poznate, me pokličite: 0463-54587-3510.

Nedelja Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt/Celovec redakcija@nedelja.at www.nedelja.at

fessl

ALEXANDRA PRASTER Rada govorim slovensko. Raje pa pišem in v slovenskem jeziku. Zakaj? Ker ob pisani besedi lahko še razmišljam. Črke berem na papirju pred sabo. Lahko jih urejam, kakor hočem, in črke ter besede spreminjam, kolikokrat hočem, da so zame v pravem vrstnem redu. Če sem negotova ob kakšni izjavi, pogledam v slovar ali pa vprašam prijatelje, kolegice ali kolega pri Nedelji. Pisana beseda je beseda, ki ostane. Pisana beseda je tiskana na papir in s tem shranjena tudi za prihodnost. Kulturo tiskane slovenske besede je treba spoštovati, ohranjati in ne nazadnje podpirati. Vsak po svoji možnosti, jaz pa po svoji!

Nedelja letos praznuje 95Nedelja je najstarejši tednik koroških Slovenk in Slovencev. Ni samo cerk­ veni časopis krške škofije, ampak tudi medij slovenske narodne skup­ nosti.

Leta 1926 je bila Nedelja ustanov­ ljena v Borljah v Ziljski dolini. Skupina duhovnikov okoli župnika Ivana Lučovnika je v tistem težkem poplebiscitnem času ustanovila časopis, ki bi povezal narodno skupnost. Že v prvi številki so zapisali: »Glavni namen lista Nedelje je, pomagati ljudem, ki so dobre volje, da jim ostane sedmi dan v ted­nu, dan Gospodov.« V svojih rednih številkah in prilogah Nedelja odraža jezikovno, kulturno in identifikacijsko stanovit­ nost in življenjsko voljo slovenske narod­ne skupnosti, saj je njena zgodovina nazoren primer za rast, pregon (leta 1941 so jo nacionalsocialisti prepovedali zaradi slovenskega jezika), nov začetek in prehod. V zad­njih

Splet

slovenska spletna stran

GABI FRANK Pri Nedelji sem delno zaposlena od leta 2012. Prej sem dolga leta v počitnicah – in ko je bilo treba – vedno priskočila na pomoč, še prej pa sem bila lektorica pri Našem tedniku in Novicah.

Moje glavno delo je lektoriranje besedil, prevajanje različnih poročil, prispevkov in pisem. Odgovorna sem za otroško stran, če se ponudi prilika, tudi napišem kakšno poročilo ali reportažo. Zadnja leta dodatno urejam slovensko spletno stran krške škofije,

ki je bogat prikaz pestrega dogajanja slovenskih ustanov in dvojezičnih župnij.

Skrb za slovenski jezik na Koroškem je prednostna naloga vsakega slovenskega medija, bodisi tiskanega, radijskega ali spletnega.

To seveda pogojuje stalno jezikovno izpopolnjevanje in učenje. Ker je potrebno poročati o domačih temah in prireditvah, novinarji tudi pogosto iščejo in kujejo nove besede. In ravno tu je izziv za lektorje. Delo pri Nedelji me veseli, saj me navdušuje delo z jezikom. V Nedelji se zrcalijo različni jezikovni nivoji – od preprostega jezika na otroški strani, prek karseda razumljive slovenščine v različnih prispevkih tja do zahtevnejših teoloških in li­terarnih besedil.

Vedno pa naj igra veliko vlogo in ima svoje mesto v vsakem besedilu živa koroška varianta.

-letnico obstoja dveh desetletjih se je preoblikovala iz tradicio­nalnega versko nabožnega časopisa v sodobni medij narodne skupnosti, ki se z izzivi časa sooča z obširnim kulturnim in lokalnim poročanjem, z družbeno-kritičnimi tedenskimi komentarji, z otroško in mladinsko stranjo, s tedenskim tematskim težiščem in zelo priljubljenim jezikovnim kotičkom. Nedelja vsak teden v besedi in sliki vabi, da prekinemo svoj miselni ritem tedna, ki ga zaznamujejo hitrost dela in informacije.

Skrb za čim širšo jezikovno kompetenco koroških Slovenk in Slovencev gre z roko v roki s prizadevanjem za kakovostno vsebino in privlačno obliko ter z iskanjem novih poti v zvezi z digitalizacijo družbe. Vse to je pomemben mozaični kamen pri ohranjanju jezikovne in kulturne identitete slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Soustvarjamo podobo koroške Cerkve na spletu Glavni urednik spletne strani krške škofije Karl-Heinz Kronawetter označuje škofijsko spletno stran kot veliki skupni projekt. Vsaka cerkvena ustanova in vsaka župnija lahko oblikuje svojo lastno domačo stran na tej spletni platformi. Več kot tri četrt koroških žup­nij s 400 glavno in prosto poklicnimi uredniki in ured­nicami se poslužuje te možnosti in oblikuje z vsebinami škofijsko spletno stran v obeh deželnih jezikih. Poročajo avtentično in »blizu ljudem« o tem, kar delajo številne cerkvene skupnosti v deželi. Redakcija poleg novinarskega dela svetuje in izvaja redna šolanja za sodelavce cerkvenih ustanov in za častne župnijske sodelavce. Škof Jože Marketz zelo poudarja vlogo medijev in posebej spletne strani. »Moramo komunicirati to, kar delamo. In naredimo res veliko,« pravi škof. Danes lahko na spletni strani prikazujemo toliko cerkvenega, krščanskega življenja v naši škofiji. »Moja velika želja je, da ljudje spoznajo to stran. Ljudje lahko vidijo, kako molimo, delamo dobra dela, kako po župnijah brkljajo in se družijo, ker potrebujejo skupnost,« dodaja škof Marketz.

Spletno stran zaznamuje mobilnost. Po prenovi pred skoraj tremi leti je stran še bolj primerna za večjo mobilno uporabo strani na pametnih telefonih in tablicah. Na spletni strani lahko poleg prispevkov in fotografij vključujemo video in avdio posnetke ter vsebine s socialnih omrežij. To je postalo v preteklem letu nujno potrebno, ko po spletni strani in socialnih omrežjih prenašamo sv. maše in druge dogodke. V zadnjem letu je internetna redakcija posnela 85 bogoslužij in nekaj pogovorov. Obratno je tudi mogoče poročila spletne strani pošiljati na ta omrežja. Aktualni dnevni koledar posreduje podatke o dnevnem evangeliju, berilu, svet­ niku, molitve in dnevno duhovno spodbudo. Zanimivo je pod­ročje Teme & servis, ki je bilo temeljito predelano. V tem odseku najdemo odgovore na pogosto postav­ ljena vprašanja od zakramentov do cerkvenega davka.

Lahko se informirate o praznikih v cerkvenem letu, romanjih, smrti in žalovanju, ekologiji in veri ali o umet­ nosti v cerkvi. Termini & prireditve na interaktivnem zemljevidu so prava posebnost. Z novo funkcijo lahko poleg prireditev na zemljevidu z enim klikom najdete vse cerk­vene ustanove in cerkve ter pot do tja. Trenut­ no ta del nekoliko miruje, ker prireditve niso mogoče, a na spletu najdete povezave do vedno več spletnih prireditev, kot na primer trenutni biblični tečaji. Vključena je tudi povezava do vseavstrijske aplikacije glauben leben. Preprosto obiščite našo spletno stran www.kathkirche-­kaernten.at ali www.nedelja.at in se prepričajte o pestrem dogajanju v naših cerkvenih ustanovah in 69 dvojezičnih župnijah.

Gabi Frank

KULTURNA PRILOGA

13

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

Mohorjeva

ljudska šola

vabi že desetletja z naprednim učnim konc

To je šola, v kateri sta oba d

Do 5. marca so mogoče prijave za prvi raz­red ljudske šole. Za otroke, ki naj bi enakovredno usvojili oba koroška deželna jezika in se učili v ustvarjalnem in spodbudnem okolju, je zasebna dvojezična ljudska šola Mohorjeve družbe v Celovcu prava izbira.

B OJA N WA KO UNIG »Ko so otroci spet prišli v šolo, je bilo začutiti čisto posebno ozračje. Kako so bili veseli, da lahko spet sedijo v raz­

14

KULTURNA PRILOGA

redu. In ko smo opravili testiranja na covid-19, na srečo so bili vsi rezultati negativni, so bili še posebej sproščeni.

Videlo se je, da otroci radi prihajajo k nam v šolo. Lepo je, ko je spet življenje v hiši,« je opisala vtise po ponovnem zagonu pouka ravnateljica zasebne dvojezične ljudske šole Mohorjeve družbe v Celovcu Tatjana Tolmaier.

Zaradi pandemije koronavirusa so bili otroci namreč od lanskega božiča brez šolskega pouka, šole so svoja vrata prvič letos odprle šele 15. februarja.

Med dvojezičnimi ljudskimi šolami na Koroškem je Mohorjeva šola nekaj posebnega že od samega začetka. Kot zasebna cerkvena ustanova s pravico javnosti je bila ustanovljena leta 1989, ker deželne in mestne šolske oblasti nikakor niso hotele ustanoviti dvojezične ljudske šole tudi v glavnem mestu dežele, kjer že vseskozi živi precej Slovencev, njihovo število pa v zadnjih desetletjih dodatno narašča. Ne samo, da oblasti takšne šole niso hotele ustanoviti, še do zadnjega so namero Mohorjeve družbe skušale preprečiti. A ker cerkvene šole v avstrijskem prav-

nem redu uživajo posebne pravice, je bilo pravico celovških Slovencev in vseh drugih, ki želijo svojim otrokom zagotoviti pouk v obeh deželnih jezikih, vendarle mogoče uresničiti.

Revolucionarni koncept Ko je Mohorjeva ljudska šola jeseni 1989 odprla svoja vrata v prostorih Slomškovega doma na Cesti 10. oktob­ ra 25, je presenetila s tedaj revolucionarnim učnim konceptom – določbo iz zakona o dvojezičnim šolstvu, da je treba slovenščino in nemščino poučevati v enaki meri, je namreč uresničila dosledno. In sicer tako, da imajo otroci en dan pouk v slovenščini, drug dan v nemščini. Tako imenovana jezikovna kopel je s tem izmeničnim pristopom popolna. In tega recepta se držijo do danes. Z velikim uspehom. »Tudi otroci, ki ob vstopu v šolo ne znajo nič slovensko, pridejo do lepega nivoja znanja. Včasih po štirih letih sploh ne moreš verjeti, da otrok ne prihaja iz slovenske družine. S tem so naši šolarji odlično pripravljeni na prestop na Slovensko gimnazijo,« ugotavlja ravnate-

p r i l o g a mohorjeve družbe celovec

ceptom

deželna jezika enakovredna Iz šolskega vsak­ danjika: Domiselno oblikovan lepak 3. razreda, ravnateljica Tatjana Tolmaier s šolsko mladino Mohorjeve ljudske šole, prvo sveto obhajilo s p. Jožetom Andolškom in pogled v raz­red, v katerem poučuje Michaela Traunik. wakounig, arhiv šole

ljica. »Učitelji med seboj vsi govorimo slovensko, tudi v odmorih in v privatnih pogovorih z otroki komuniciramo večinoma slovensko, cela Mohorjeva hiša je slovenska in šolarji slovenščino pri nas res doživijo kot enakovredno in v vsakodnevnem življenju uporabno,« še ugotavlja Tatjana Tolmaier. In dodaja, da je izredno zadovoljna s svojim učiteljskim zborom.

Posebna je Mohorjeva ljudska šola tudi zaradi družinskega ozračja, ki vlada pri njej v drugem nadstropju Slomškovega doma v samem jedru Celovca. »To je gotovo eden izmed razlogov, poleg dvojezičnosti seveda, da starši svoje otroke zaupajo nam.« V sedanjem šolskem letu je na šoli 65 otrok v štirih razredih. Učitelji se v tem okolju torej lahko zares posvečajo individualnim potrebam šolark in šolarjev.

Obenem skrbijo tudi za dobro sodelovanje s starši, ne samo v okviru združenja staršev.

Krščanstvo je vodilo, ne pogoj Kot katoliška ustanova Mohorjeva ljudska šola živi krščanstvo in njego-

va načela skozi vse leto. »Šolsko leto se začne z mašo, med letom obhajamo krščanske običaje in cerkvene praznike, sodelujemo s Slovenskim pastoralnim centrom, redno nas obišče pater Jože Andolšek, imamo meditacije v naši kapeli, skupaj gremo v cerkev, tudi tisti otroci, ki nimajo vere. Krščanstvo je pri nas vodilo, ni pa pogoj, šola je odprta za otroke kakršnekoli veroizpovedi.

Imeli smo tudi že muslimanski verouk, učitelj je bil nad našo ustanovo naravnost navdušen, razlaga ravnateljica.

Poleg rednih učnih jezikov slovenščine in nemščine otroci na šoli spoznavajo tudi angleščino in italijanščino, kar je dobra priprava na štirijezične Kugyjeve razrede na Slovenski gimnaziji. Mladi lahko sodelujejo v šolskem zboru in instrumentalni Orff skupini, šolske izmenjave z osnovno šolo Janka Glazerja v Rušah pri Mariboru so tradicionalne, šola pa je od samega začetka povezana tudi z lutkovno dejavnostjo Slovenskega kulturnega društva Celovec. Ne nazadnje je prva ravnateljica Mohorjeve ljudske šole Marica Hartmann dobra duša celovškega

lutkarstva. In otroci s svojimi pisnimi prispevki in risbami sodelujejo pri vsakoletnem šolskem časopisu. Ne manjka pa tudi raznovrstnih športnih dejavnosti.

O uspehu šole priča tudi dejstvo, da se 32 let po ustanovitvi šole v njej danes učijo že otroci nekdanjih šolarjev, v Celovec jih vozijo celo iz drugih občin. Zaradi statusa zasebnosti je namreč brez težav dostopna tudi otrokom iz drugih šolskih okolišev. Kot zasebna šola zaračuna 110 evrov mesečne šolnine. »Toda če so družine res v težjem materialnem položaju, jim pomaga združenje staršev in tudi Mohorjeva jim gre na roko,« še pojasnjuje ravnateljica Tatjana Tolmaier. Pa še to: šola ima pridruženo tudi popoldansko varstvo. Za otroke je s tem poskrb­ ljeno ves dan. In celostno.

Mohorjeva zasebna ljudska šola Cesta 10. oktobra 25, 9020 Celovec Ravnateljica: Tatjana Tolmaier E-pošta: sola@mohorjeva.at Telefon: +43 (0)463 56 860 WWW: sola.mohorjeva.at

KULTURNA PRILOGA

15

gotthardt

Slovenske ustanove krške škofije na en pogled.

Zamisel Andreja Lepuschitz.

facebook.com/mojanedelja redakcija@nedelja.at www.nedelja.at

Letna naročnina 46 evrov za študente 23 evrov

VSE, KAR JE TREBA VEDETI Prosim, pošiljajte Nedeljo naslednje

tri mesece brezplačno na spodaj navedeni naslov.

Naročam Nedeljo in PRILOGE Ime in priimek

N A R O Č I L N I C A

Ulica/kraj

Hišna številka Pošta

Nedelja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: 0463/54587-3510

e-pošta Podpis

redakcija@nedelja.at redakcija¬

IMPRESUM: N je priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Glavna urednica: Mateja Rihter. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad.

Uredili: Mateja Rihter, Gabi Frank in Vincenc Gotthardt. Lektorirala Gabi Frank. Tel. (0463) 54 5 87 35 10, gotthardt@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec