Mohorjeva - 165 letnica

MAREC 2016

XIV

PRILOGA

DNI

Š T I R I N A J S T

DRUŽINA

165

l e t n i c a

m o h o r j e v e

in DOM

d r u ž b e

v

obzorjem

K novim

c e l o v c u

165 u v o d n i k

165.obletnica

BOJAN WAKOUNIG

Mohorjeve družbe

urednik priloge

Izobraževanje in knjiga

V

si vemo za Mohorjevo, poznamo pa jo. Upam si trditi, da bolj slabo. Pri tej domnevi govorim kar iz lastnih izkušenj. Mohorjevo kot veličastno slovensko poslopje, vstopno točko v celovško »slovensko četrt« in srečevališče, poznam že od malega. Kot novinar že dobri dve desetletji spremljam njene dejavnosti, zlasti na založniškem področju. A vseeno si upam priznati, da nikdar nisem zares vedel, kje vse je dejavna. In čeprav sem koga, tudi izmed vodilnih, o tem vprašal, nisem dobil zadovoljivega odgovora.

S

edaj so tu na enem mestu, na pobudo direktorja Karla Hrena, zbrane vse današnje aktivnosti najstarejše ustanove koroških Slovencev ter najstarejše še dejavne izobraževalne ustanove in založbe Slovencev na splošno. Izobraževanje in knjige – tema dvema svetoma je Mohorjeva ostala zvesta vseh 165 let.

Zgodovina Mohorjeve družbe na kratko

IVAN OLIP

predsednik mohorjeve družbe

S

lomškova ustanova – družba sv.

Mohorja – v Celovcu je dosegla častitljivo starost. Že 165 let deluje za narodov blagor, od ustanovitve leta 1851 do sedanjih dni, pod različnimi okoliščinami, spreminjajočimi se razmerami in raznimi političnimi sistemi. Zamisel ustanoviteljev, blaženega škofa Antona Martina Slomška, Antona Janežiča in Andreja Einspielerja, je bila dati narodu dobre knjige za um in za razum, a prav tako tudi za srce in dušo. Vodilo »Sveta vera vam bodi luč, materina beseda pa ključ do zveličavne narodove omike« je veljavno še danes.

Pred leti je bila iztočnica knjižnega sejma v Ljubljani »Če ne bomo brali, nas bo pobralo«. Slovenski narod v evropskem merilu še vedno nadpovprečno sega po knjigi, a vendar moderna komunikacijska sredstva počasi in čedalje bolj izpodrivajo knjižno čtivo. Naša založba je bila skozi vseh 165 let vedno izpostavljena izzivom časa in struktur.

Morala je kljubovati javnim in še večkrat prikritim pritiskom, a vendar ji je uspelo izpolnjevati poslanstvo ustanoviteljev: še dandanes krepiti učenje slovenskega jezika in širiti kulturo ter narodovo omiko. Temu se čutim zavezanega tudi kot predsednik te častitljive ustanove. Mohorjeva družba noče

1852 – društvo začne delovati in izda

prve knjige

2

kibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

O

snovni izziv za Mohorjevo je ta, da ohrani ravnovesje med ekonomsko nujnostjo in splošnokoristnim namenom v prid naroda.

Takšna se je ohranila kljub težkim zgodovinskim preizkušnjam in pretresom.

Ohranila je svojo pokončno držo in neokrnjeno poslanstvo na duhovnem, kulturnem, vzgojnem in tudi gospodarskem področju. S čistimi nameni ter gospodarsko močna in okrepljena hoče tudi v prihodnje sprejemati izzive časa in tako služiti narodu v matični Sloveniji, v zamejstvu in zdomstvu, posebej na Koroškem. Želim se zahvaliti vsem, ki so pisali njeno zgodovino, vsem dosedanjim ravnateljem, odbornikom in vodjem oddelkov, posebej še motiviranima ravnateljema, dr. Karlu Hrenu in Francu Kelihu, ki ob podpori in dobrih nasvetih upravnih in nadzornih odbornikov, vodita ustanovo. Upam in želim, da bi Mohorjeva z marljivostjo dobrih in kompetentnih sodelavcev in sodelavk z Božjo pomočjo ostala tudi vnaprej svetilnik slovenske kulture in krščanske omike na Koroškem in sredi vsega slovenskega naroda.

lijo osrednje slovenske kulturne, politične, gospodarske in verske organizacije na Koroškem

1860 – preoblikovanje v Družbo sv. 1918 – v letu razpada avstroogrske

Mohorja

monarhije je na knjižni dar Mohorjeve naročenih 90.512 oseb

na

– Mohorjeva tiskarna mora zapustiti Celovec in se preseli na Prevalje ter kasneje v Celje. Celovški odbor Mohorjeve je naprej dejaven, Mohorjev dom pa

1851 – ustanovitev društva sv. Mo- 1871 – začne delovati lastna tiskarhorja v Celovcu, »katero bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo.« Pobudniki: škof Anton Martin Slomšek, celovški mestni kaplan Andrej Einspieler, učitelj Anton Janežič

biti zgolj uspešen gospodarski projekt, kar je sicer nujno potrebno za njeno poslanstvo in obstoj.

1894

– po dveletni gradnji odprtje Mohorjevega doma na Vetrinjskem obmestju; v naslednjih letih se v njem nase-

1919

O B O B L E T NI C I

Tradicija

165

prava vera vam bodi luč

inovacija

materni jezik pa ključ do zveličavne omike

KARL HREN

L

etos praznuje Mohorjeva družba svojo 165. obletnico.

Dolga zgodovina, ki so jo zaznamovali lepi uspehi in tudi velike težave. Osnovni namen družbe, krepiti slovenski jezik ter graditi in izobraževati na krščansko-socialnih temeljih, je ostal nespremenjen vse do danes. Bistveno pa so se v vseh teh letih spreminjale okoliščine in razmere, v katerih je doslej delovala Mohorjeva. Slovenska narodna skupnost je bila leta 1851 na Koroškem številčno močna in je predstavljala skoraj tretjino prebivalstva; hkrati pa je bila slabo izobražena in socialno dokaj zapostavljena. Danes je številčno slaba, a dobro izobražena in delež maturantov in akademikov je višji kot pri nemško govorečih. Po dveh svetovnih vojnah z nacistično okupacijo in po večdesetletni komunistični diktaturi je Slovenija postala samostojna in demokratična država. V zgodovini Mohorjeve se zrcali ves ta zgodovinski razvoj.

V

vseh teh letih so se spremenile tudi tehnično-gospodarske okoliščine, kot je na primer digitalizacija družbe v

večinoma zasedejo nemški uradi in nemške stranke.

1940

– nacistične oblasti prepovejo Mohorjevo in ji odvzamejo vse premoženje

poslovodji mohorjeve družbe

zadnjih letih. Za Mohorjevo družbo to pomeni stalno prilagajanje novim razmeram in nenehno iskanje odgovorov na nove izzive. Prihodnji razvoj bo za izdajanje knjig in tudi tiskarstvo, ki sta najbolj tradicionalni dejavnosti Mohorjeve, dokaj težaven. Tehnične inovacije in novi produkti bodo priložnost tudi za manjše strukture, kot je to Mohorjeva. Založba bo okrepila izdajanje šolskih knjig; pri splošnem programu pa bo potrebno zelo pametno izbirati najbolj relevantne naslove in urediti tudi ustrezno financiranje knjižnih izdaj.

D

rugi veliki segment Mohorjeve dejavnosti – izobraževanje in vzgoja otrok in mladine – zaznamuje drugačen družbeni razvoj. Zaradi vedno večjega pomena zunajdružinske vzgoje in vedno bolj pomembne kakovostne izobrazbe raste število prijav v naši ljudski šoli, v našem varstvu in v našem dijaškem domu.

Vse te dejavnosti so za razvoj slovenskega jezika na Koroškem izredno pomembne. Za celotno dejavnost Mohorjeve je tudi zasidranost na Dunaju zelo pomembna. Z njo

FRANC KELIH premagujemo – včasih dokaj tesne koroške okvire in smo tudi širše prepoznavni. V prihodnje si želimo dejavnosti na Koroškem še bolj povezati z Dunajem.

Z

a doseganje novih ciljev in razvijanje novih idej so potrebni motivirani in predani sodelavci. Mohorjeva danes zaposluje, skupaj z učiteljskim kadrom, 70 sodelavcev in je s tem tudi pomembna delodajalka. Pomembni pa so tudi vsi tisti, ki se brezplačno vključujejo v delovanje Mohorjeve družbe. V prvi vrsti so to seveda odborniki, ki v tesnem sodelovanju s poslovodstvom vodijo družbo. Tu pa so tudi številni poverjeniki po dvojezičnih farah, ki redno prodajajo Mohorjeve knjige, in vsi tisti, ki se na takšen ali drugačen način vključujejo v raznoliko delovanje Mohorjeve družbe. Posebno pozornost želimo nameniti tudi širši javnosti, ki včasih premalo pozna dejavnosti Mohorjeve. Zato smo ob 165. obletnici Mohorjeve pripravili tudi to prilogo, ki naj bi na kratek in jedrnat način predstavila glavne dejavnosti Mohorjeve Celovec.

1954

– šolske sestre odprejo v Mohorjevi prvi dom za šolska dekleta

1974

– odprtje novo sezidanega Slomškovega doma

– Mohorjeva sprejme pod svo1946 – ustanovi se prvi povojni od- jo1978 streho prvi dvojezični vrtec v Celov-

bor celovške Mohorjeve

1951

– v Mohorjevem domu spet začne delovati tiskarna

cu Naš otrok

1989

– odprtje prve dvojezične ljudske šole v Celovcu, privatne Mohorjeve ljudske šole

1995 – selitev tiskarne v Vetrinj 2013 – obnova in nadgradnja Mo-

horjevega doma

2014 – prenova Slomškovega doma

3

165 v p r a š a n j a & Č E S T I T K E

MOH

Kaj vam pomeni

Desa Muck, n a j b o l j

brana

slovenska pisateljica

Z

Mohorjevo sem začela sodelovati pred sedemindvajsetimi leti preko nekega natečaja. Takrat je bil direktor založbe Franc Kattnig. Pravzaprav je moj knjižni boter in mi je veliko pomagal na moji literarni poti, ki bi bila brez njega zagotovo drugačna. Vlil mi je upanje in samozavest in bila sem ponosna, da objavljam pri Mohorjevi, saj je bil tudi zelo napreden in demokratičen urednik. Zato je zame Mohorjeva založba Franc Kattnig.

Gorazd Žmavc, m i n i s t e r

za

rem niso bili pozabljeni niti Slovenci zunaj matične domovine. Za takšna prizadevanja jim iskreno čestitamo in se veselimo tudi nadaljnjega uspešnega, iskrenega in dobrega sodelovanja.

Helena Gregorn, d i j a k i n j a Slovenske

gimnazije

V

Slomškovem domu sem že sedmo leto in tu mi je zelo všeč, ker imam prijatelje in me vsak pozna. Vse je tako domače. Dobro se razumemo, v domu smo odlično preskrbljeni, tudi glede pomoči pri domačih nalogah.

Slo-

vence v zamejstvu in po svetu

M

ohorjeva družba je kot najstarejša slovenska založba vedno bila in ostaja izjemnega pomena za ohranjanje slovenskega jezika.

Navkljub težkim časom, ki niso bili naklonjeni knjigam, in navkljub slovenskemu jeziku nenaklonjenemu prostoru, je Mohorjeva založba vedno objavljala knjige slovenskih avtorjev in v slovenskem jeziku.

Ravno tukaj prepoznavamo njen najpomembnejši zgodovinski doprinos našemu jeziku, kulturi in identiteti. Pripravljenost pomagati ne glede na razmere pa Mohorjeva družba izkazuje še dandanes, na primer z nedavno izvedenim dobrodelnim dogodkom »Podarimo knjige«, pri kate-

4

kibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

Stefan Schellander, r a v n a t e l j višje šole za gospodarske poklice v

M

Šentpetru

ohorjeva je ustanova, ki je vedno skrbela za to, da so se ljudje v Rožu, Podjuni in na Zilji izobraževali v slovenskem jeziku. V Celovcu je danes kot sodobna ustanova s sodobno ponudbo bistven dejavnik za slovensko narodno skupnost. Je kraj srečevanj in skrbi za to, da ima nekaj slovenskih institucij primerne prostore prav v središču Celovca, kar je izjemno. Za šole je imela Mohorjeva vedno velik pomen, ker jih je z moderno tiskarno oskrbovala, kot jih še vedno, s primernimi slovenskimi učbeniki. Od letos Mo-

horjeva podpira konvent šolskih sester v Šentpetru tudi glede gospodarskih vprašanj.

Sabina Buchwald, a v t o r i c a otroških knjig

Z

Mohorjevo povezujem trajnost, saj redkokatera ustanova obstaja tako dolgo. Za to so potrebne vrednote, kot so učenost, marljivost, odkritost in ljudje, ki jih živijo in ki ustvarjajo v sodelovanju z drugimi posamezniki in institucijami. Na samem začetku je moralo biti tudi precej poguma, podjetnosti in ponosa na lastno delo, ki so ga ustvarjali. Po mojem se Mohorjeva tudi zato lahko tako dolgo uveljavlja, ker so vedno imeli pred očmi duhovno rast, zaradi česar so si naprtili odgovornosti in konkretne cilje. Mohorjeva je zame tudi prostor, kjer se srečujejo predvsem mladi, ki so v njenih institucijah našli svoj prostor. Dali so jim ga ljudje, ki so osebnosti z vizijami in dojemljive za izzive in vprašanja mladih ljudi. S Slovenijo so osebnosti iz Mohorjeve vedno čezmejno sodelovale in vzdrževale osebne odnose. Najbolj pa sem osebno povezana z Mohorjevo založbo, ki je zainteresirana za to, da ohranja kulturno dediščino, pri tem pa je tudi iniciativna in odprta za nove pristope. V sodelovanju med avtorjem in založbo vladata budnost in skrb za napredek.

HORJEVA ?

Majda Starman, p o v e r j e n i c a

mohorjeve v spitalu ob dravi

K

ar se jaz spomnim in odkar znam brati, je bila Mohorjeva vedno pri nas doma. Že starši so doma v Sloveniji imeli koledar, večernice, Pratiko, in tudi pri mojem možu je bilo tako. Mohorjeve koledarje imamo zbrane skoraj vse od leta 48.

Velikokrat se česa spomnim, pa vem, da je to pisalo v Koledarju in potem tam poiščem.

Franc Kattnig, u p o k o j e n i ja

Mohorjeve

M

vod-

založbe

ohorjeva je ustanova, ki obstaja kljub raznim viharjem, ker ima svojo jasno usmeritev. Mohorjeva se ne ozira ne na svetovnonazorsko opredelitev ne na geografsko umestitev, temveč si prizadeva, da bi rojake povezovala prek vseh meja. Pomembno je, da zaupa v lastno moč, ne pa, da čaka na pomoč od zunaj, in da skrbi za toliko področij – od založbe do tiskarne in od šole do dijaških domov.

Monika Novak-Sabotnik,

predsednica združenja staršev

Mohorjeve

Z

ljudske šole

Mohorjevo sem povezana celo svoje življenje.

V naši družini smo vsako leto brali knjige, Koledar in Pratiko, ki jih je izdala Mohorjeva. Še preden pa sem sama prestopila prag te hiše sredi Celovca, sem poznala osebe in dogodivščine iz pripovedovanj. Moja mami in stric sta bila v gimnazijskih letih oba v domu. Potem pa sem tudi sama preživela tu vseh osem let do mature. V teh prostorih sem smela doživeti izredno bogate trenutke. Šolske sestre in vzgojiteljica so nam posredovale mnogo lepih vrednot in dobrin.

Prav od tedaj naprej sem tesno povezana tudi s Katoliško akcijo, Dušnopastirskim uradom ter Nedeljo in Krščansko kulturno zvezo – z močnimi stebri slovenske narodne skupnosti na južnem Koroškem. Še kot gojenka sem bila priča, ko so prvi otroci začeli hoditi v Mohorjevo ljudsko šolo. Medtem sem prihajam kot mama – najprej sem spremljala svoja prva dva sinova v vrtec „Naš otrok“, pozneje pa v ljudsko šolo. V moderni Tischlerjevi dvorani vedno srečujem veliko ljudi ob raznih prireditvah. Mohorjeva – tako ustanova z založbo, knjigarno, ljudsko šolo in varstvom ter Slomškovim domom in dvorano, kot tudi stavba, ki daje dom raznim slovenskim organizacijam – je zame prijeten in prisrčen kraj, stičišče mnogih kreativnih ljudi, ki se dan za dnem trudijo in na različnih področjih posredujejo vrednote, kot so mati, domovina in Bog.

Tonč Rosenzopf-Jank, v o d j a Dušnopastirskega urada

M

ohorjeva me spominja na enega od njenih ustanoviteljev, blaženega Antona Martina Slomška, ki nas tudi danes spodbuja k skupnemu spoštovanju vere, kulture in jezika. Mohorjeva je tudi dom treh slovenskih cerkvenih ustanov in smo tako na poseben način vsi povezani.

Rudolf Altersberger, p o s l o v o d e č i

predsednik koroškega deželnega šolskega sveta

M

ohorjeva založba ima velik zgodovinski pomen kot ena najstarejših založb v Avstriji. S kakovostnim programom učbenikov se odziva na poseben pomen dvojezičnosti in rastoče število prijav za dvojezični pouk na koroških šolah, saj prinaša raznoliko izbiro v obeh deželnih jezikih, v nemščini in slovenščini.

5

165 KN J I G A R N A

VizitkaJe precej Mohorjeve. več kot le knjigarna Navzven najbolj prepoznaven del Mohorjeve družbe je nedvomno njena knjigarna. Vsem je na očeh in tudi precej med ljudmi.

6

kibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

Marsikdo, ki išče katerega izmed oddelkov celovške Mohorjeve družbe, najprej zaide v knjigarno in povpraša tam za pot. Niso redki tisti, ki iščejo uredništvo Nedelje ali Krščansko kulturno zvezo, pa se zanju pozanimajo v knjigarni. Ali pa bi šli urejat finančne zadeve, a ne vedo, kje je Zveza Bank. Skratka, Mohorjeva knjigarna je vstopni portal »slovenske četrti« v Celovcu, informacijska točka in vizitka ustanove, v kateri deluje in po kateri ima ime.

In seveda je to knjigarna kot knjigarna. Ena izmed dveh slovenskih v Celovcu in edina, ki je hkrati klubski center Sveta knjige za Koroško. V njej so, kajpak, na prodaj vedno vse razpoložljive knjige Mohorjeve založbe same, dobro je založena tudi z aktualno slovensko literaturo drugih založb – iz Koroške in Slovenije –, česar pa ni na zalogi, je mogoče naročiti in tudi hitro dobiti. Mohorjeva je tudi edina celovška knjigarna s posebnim dodatnim poudarkom na verski literaturi. In je, to pa

vedo predvsem redni obiskovalci in kupci, knjigarna z osebjem, ki predvsem ceni osebni odnos do strank. Vodja knjigarne Miha Kreutz ter Christina Kakl in Hanzi Mlečnik so dolgoletni sodelavci in vsak zase tudi obraz knjigarne.

Mohorjeva knjigarna, torej prodaja knjige, je informacijska točka in vizitka ustanove. Pa še več kot to je. V njej je mogoče nabaviti tudi pisarniške potrebščine, torej dokaj posvetne stvari, pa tudi nabožne predmete, bolj posvečene stvari torej – rožne vence, ikone, križe, Sveta pisma pa tudi jaslice in figure zanje.

Z obojimi, dokaj posvetnimi in bolj posvečenimi artikli, je Mohorjeva knjigarna dejavna tudi v zunanji prodaji. S svečami na primer oskrbuje pretežni del župnij na Koroškem, »od Velikega Kleka do Labotske doline«, kakor pravi Miha Kreutz. Po pošti jih prodajajo tudi drugod v Avstriji. In ravno pri tem poslu Miha Kreutz ugotavlja, kako vse manjši obisk v cerkvah in vse

manjše število duhovnikov vpliva tudi na gospodarstvo. »Prej je v vsaki fari vsak dan bila maša in sveče so gorele. Cerkve so danes prazne, sveč se proda vse manj.« Kljub temu je Mohorjevi knjigarni uspelo ohraniti raven prometa s prodanimi svečami, ker so pridobili zadosti novih strank. Izzivov na tem področju v prihodnje ne bo manjkalo.

Poleg pisarniškega materiala igrajo v zunanji prodaji precejšnjo vlogo tudi šolske knjige. Mohorjeva z njimi oskrbuje vse vrste šol in jim dostavi učbenike za vse predmete. Dijakom tako ni treba samim v knjigarne ponje.

Med ljubitelji kulture pa je Mohorjeva knjigarna znana tudi kot prireditveni prostor. Vsako leto so na ogled tri do štiri razstave likovnih umetnikov (seveda predvsem slovenskih), vrstijo se knjižne predstavitve, atraktivni pa so tudi mesečni večeri Literature za vse, na katerih literarni strokovnjaki predstav­ ljajo književnike iz domače regije.

165 M O H O RJ E VA D R U ž b a

Antikvariat V knjigarni so uredili police s starimi knjigami, kjer najdete tudi zanimive stare Mohorjeve koledarje.

PROTEKTOR krški škof dr. Alois Schwarz

DIREKTORJA dr. Karl Hren Ja, in bilo je že zapisano, da izzivov v prihodnje ne bo manjkalo. En odgovor nanje je Mohorjeva knjigarna že našla – in to kar v preteklosti. Kot posebna dodatna ponudba bo nam­reč prodajne prostore dopolnil antikvariat. Na voljo bodo knjige iz arhiva Mohorjeve založbe, in številne druge knjige. Na prodajnih policah se torej utegne

Darko Wakounig, u č i t e l j

znajti marsikatera zanimivost ali dragocenost, ki je v redni prodaji že zdavnaj pošla. In ker je bilo tudi že zapisano, da osebje Mohorjeve knjigarne ceni predvsem osebni odnos do strank – stare mohorjanke bo mogoče tudi osebno prinesti v knjigarno, jih dati v oceno in po želji tudi v prodajo.

na

Franc Kelih

ČLANI UPRAVNEGA ODBORA MOHORJEVE DRUŽBE V CELOVCU

ČLANI NADZORNEGA ODBORA MOHORJEVE DRUŽBE V CELOVCU

dekan msgr. mag. Ivan Olip, predsednik

ddr. Marian Wakounig, predsednik

dr. Valentin Inzko, podpredsednik

Damjan Oitzl, bakk., podpredsednik

Ani Reichmann, podpredsednica

mag. Slavko Thaler, član

Jože Kopeinig, tajnik dekan Jurij Buch, član BEd Dorothea Kazianka, članica Igor Krašna, član mmag. Anton Starman, član

Norveškem

K

o sem bil otrok, je bila Mohorjeva zame kratko malo tista ustanova, kjer so se tiskali časopisi in knjige ter vse mogoče druge stvari, in ki me je na ta način spremljala tako v šoli kot šolska knjiga kakor tudi doma kot knjiga ali časopis, in seveda tudi pri ministriranju, saj je bilo tudi v pesmaricah vedno napisano, da jih je natisnila »Družba sv. Mohorja«. Zdaj že vrsto let živim na tujem, a me Mohorjeva še vedno spremlja. Pri vsakem obisku na domačem Koroškem nas pot obvezno vodi v Mohorjevo knjigarno, kjer se družina založi z najnovejšimi knjigami. Tako da me zdaj tudi s knjižne police v Oslu pozdravljajo knjige, ki jih je natisnila »Družba sv. Mohorja«.

7

165 l j udsk a š o l a

Velika prednost naše šole je, da je

v slovenski hiši

Težišče Mohorjeve ljudske šole je bilo in bo poučevanje slovenščine kot drugega deželnega jezika.

To se godi medtem že 27 let.

8

kibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

Kako bi Mohorjeva družba drugače mogla bolje trajno skrbeti za to, da »širi dobre slovenske bukve« (vodilo ustanoviteljev iz leta 1851), kot da že med najmlajšimi utrjuje in neguje slovenski jezik. Leta 1989 ustanovljena zasebna Mohorjeva ljudska šola je najboljši primer za to. In če so bili porodni krči zaradi tedanjega nasprotovanja mestnih političnih oblasti hudi, pa je šola danes toliko bolj splošno priznana in zaradi posebnega učnega koncepta od samega začetka zgled drugim dvojezičnim izobraževalnim ustanovam.

V Mohorjevi ljudski šoli nam­ reč določila iz koroškega zakona o dvojezičnem šolstvu, da mora pouk »v enakem deležu potekati v obeh jezikih«, dosledno upoštevajo. En dan je pouk izključno v slovenščini, naslednji dan izključno v nemščini. In tako se oba jezika izmenjujeta, »jezikovna kopel«, za katero strokovnjaki trdijo, da je ključna pri učenju jezika, pa je dosledna. Izkušnje kažejo, da se otroci, čeprav od doma ne znajo slovenskega jezika, v njej res naučijo »plavati«. »Na tej šoli se vsi otroci učijo slovenščine in opazi se, da se je res želijo učiti, da zanje ni breme. Zaradi učnega sistema se lahko po štirih letih brez težav

vključijo v Slovensko gimnazijo,« ugotavlja nova ravnateljica Mohorjeve ljudske šole Tatjana Tolmaier, ki je novembra 2015 po šestindvajsetih letih nasledila prvo ravnateljico Marico Hartmann.

Ko je Hartmannova septembra 1989 pozdravila prve šolarje in šolarke Mohorjeve ljudske šole, so bili trije razredi. V šolskem letu 2015'16 vodijo šest razredov – dva prva, dva druga in po en tretji in četrti, vseh otrok je 79. Veliko otrok po tradiciji pride v šolo neposredno iz dvojezičnega vrtca Naš otrok, ki ga istoimensko društvo že od leta 1978 vodi v prostorih Mohorjeve, in kjer si tisti, ki nimajo slovenske materinščine ali očetovščine, že zelo zgodaj pridobijo solidne osnove v slovenščini. »Velika prednost naše šole je, da je v slovenski hiši. Otroci povsod vidijo slovenske napise, slišijo slovensko besedo ali pa v jedilnici hrano lahko naročijo po slovensko,« pojasnuje ravnateljica Tatjana Tolmaier.

Težišče Mohorjeve ljudske šole je bilo in bo poučevanje slovenščine kot drugega deželnega jezika. Obenem ne manjka drugih dejavnosti. Šolski zbor, ki ima v tem šolskem letu rekordno število 55 pevcev in

pevk, redno nastopa. Svoje mesto ima tudi šport. Vsak učitelj lahko seveda sam določi poudarke in v posebnih tematskih sklopih, razdeljenih na jesen in vigred, šolarji poglobljeno spoznavajo gozd, čutila ali domače kraje. Vselej v slovenskem jeziku. Še naprej so temelj šole tudi krščanske vrednote, a sprejemajo tudi otroke drugih veroizpovedi. Mohorjeva ljudska šola že dvajset let sodeluje z osnovno šolo Janka Glazerja iz Ruš pri Mariboru, s katero pripravljata tudi šolske izmenjave. Nastajajo pa tudi nova partnerstva v širšem alpsko-jadranskem prostoru.

Kot zasebna šola Mohorjeva ljudska šola desetkrat na leto zaračunava šolnino v višini 100 evrov, otrokom iz materialno šibkejših družin pa po potrebi pomaga združenje staršev. Za celodnevno oskrbo otrok skrbijo v pripadajočem dnevnem varstvu. Ravnateljica Mohorjeve ljudske šole Tatjana Tolmaier pravi, da ima ob sebi »izvrstno in motivirano učiteljsko ekipo«, o skupnem poslanstvu učiteljev pa dodaja, »da vsakega otroka sprejmemo takega, kakršen je, in mu obenem pomagamo, da se čim bolje razvije.«

165 VAR S T V O

Varstvo.

Pa tudi dopolnilna jezikovna šola

Učiteljska ekipa z novo ravnateljico Tatjano Tolmaier

Domače naloge, šport, kreativnost, socialno učenje in seveda slovenščina – popoldansko varstvo za osnovnošolce tudi vsebinsko dopolnjuje poslanstvo Mohorjeve ljudske šole.

Le po stopnišču za eno nadstropje navzgor je treba otrokom Mohorjeve ljudske šole in že so oskrbljeni z vsem potrebnim tudi popoldne. V tretjem nadstropju namreč deluje varstvo, kjer popoldanski čas preživlja krepka večina otrok, ki se dopoldne učijo v ljudski šoli. Pravzaprav ga ne preživljajo, temveč ga aktivno doživljajo. Učijo se tudi takšnih spretnosti, ki jih sicer v učnem načrtu šol ni, v življenju pa so še kako potrebne. »Zelo pomembno se nam zdi socialno učenje. To pomeni, da otrok ne združujemo v skupinah, ki bi bile enake šolskim raz­ redom, temveč se družijo otroci iz različnih starostnih skupin.

Starejši se morajo tako ozirati na mlajše, mlajši pa se lahko učijo od starejših,« razlaga voditeljica varstva Veronika Lapusch, ki ima ob sebi še tri zavzete sodelavke – vzgojiteljice. Pri svojem delu z otroki se ravnajo v skladu s težiščem Mohorjeve ljudske šole, to pa je skrb za slovenski jezik. »Dve tretjini otrok prihajata iz družin brez slovenskega pogovornega jezika in tudi starši posebej želijo, da se otroci v varstvu učijo slovenščine. In sčasoma se res navadijo.« Popoldansko varstvo je tako tudi dopolnilna jezikovna šola.

Hkrati pa je to varstvo kot vsako drugo varstvo. Otroci dobijo kosilo v jedilnici Mohorjeve, vzgojiteljice jim po potrebi pomagajo pri opravljanju domačih nalog (še posebej seveda pri slovenskih nalogah), lahko se spočijejo, lahko se sprostijo, se igrajo, se ukvarjajo z ročnimi deli, kar je obvezni standard. Potem pa sledi nadstandardni program. Vsak teden pride v Mohorjevo varstvo trener iz športne akademije Krona in z otroki vadi polišport (odbojka, nogomet in košarka), poleg tega redno skrbijo za razgibavanje otrok, zelo priljubljen je tudi hip hop, poleg tega pa so na voljo izbirni tečaji v drsanju na ledu ali plavanju. Včasih gredo vzgojiteljice z gojenci tudi v kino, na sprehod ali kam na izlet. Tako so si na primer lani v živo ogledali kmetijo pri Kumru v Bilnjovsu in okusili, kako izvrstno je ekološko pridelano mleko.

Nadstandard pa kdaj celo še presežejo. Na primer na jezikovnih delavnicah, po navadi sta dve na leto, ko z besednim mojstrom ali jezično poznavalko snujejo besedilo za odrsko predstavo. Ali pa, ko jih obišče likovni umetnik in jih popelje v širni svet likovne kreativnosti.

9

165 tisk a r n a

Danes bi lahko v enem

samem dnevu natisnili Nedeljo za cel mesec

Tiskarska dejavnost sodi med najstarejše segmente Mohorjeve.

In čeprav danes brije oster veter za tiskarne, je Mohorjeva tiskarna kos tudi sodobnim izzivom in željam strank.

10

kibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

Preden se je Mohorjeva tiskarna iz mestnega središča, torej iz centrale Mohorjeve, preselila v sedanje prostore v Vetrinju, je tisk posamezne številke Nedelje včasih trajal tudi po ves dan. Danes pripravijo celotno tedensko naklado Nedelje v treh urah – in to ni samo tiskanje, kar je opravljeno v eni sami uri, temveč tudi zlaganje in urejanje naslovov. Od selitve je minilo slabega četrt stoletja. V tem času je tudi tiskarska tehnika korenito napredovala. Mohorjevi tiskarni je uspelo, da je šla v korak s časom in tako ostala konkurenčna.

V tem času so silovito narasli ekonomski pritiski na tiskarne. Razni spletni ponudniki, specializirani zgolj na eno vrsto tiska, so ostri tekmeci. Mohorjeva je danes še edina tiskarna v Celovcu z velikim strojem in ena redkih tiskarn, ki ji uspe poslovno leto zaključiti celo pozitivno. »Preživeli smo, ker smo fleksibilni. Skrbimo pač za to, da strankam ustrežemo, odzovemo se hitro, seveda pa lahko tudi sami

poskrbimo za grafično oblikovanje,« razlaga vodja tiskarne Milan Blažej. Poseben poudarek dajejo na tiskanje časopisov, revij, prospektov ali plakatov. Naredijo pa vse, »od vizitk do debelih knjig, vse pač, kar ima opraviti s papirjem,« je nazoren Blažej. Za posebna naročila, kakor so na primer veliki transparenti, ima Mohorjeva partnersko tiskarno, ki ji izvede naročilo. Obenem pa je tudi sama partnerska tiskarna za tiste ponudnike storitev, ki sami na primer nimajo velikega stroja, imajo pa naročilo za serijo plakatov.

V tiskarni je danes zaposlenih deset sodelavcev. Vajenca tiskarja pa že dolgo niso imeli, »ker jih je danes težko dobiti«, kar je po svoje škoda. Tiskarji imajo namreč še vedno prastar običaj, imenovan gavčanje, ko izučenega vajenca za nagrado pomočijo v ogromen škaf vode.

Nazadnje so gavčali, če spomin vodje tiskarne Milana Blažeja ne vara, pred kakšnimi dvajsetimi leti.

Tiskarska dejavnost sodi med

najstarejše segmente Mohorjeve in se je začela že v 19. stoletju. Leta 1919 so morali vse stroje na vrat na nos prepeljati na Prevalje, da so jih rešili v tistih, za Slovence na Koroškem negotovih časih. V Celovcu so tiskarski stroji Mohorjeve znova zabrneli šele leta 1951, ko se je Mohorjeva družba z veliko voljo in zagnanostjo pobirala iz vojnih ruševin. Danes je med ekonomski stebri najstarejše organizacije koroških Slovencev. Da bo taka ostala tudi v prihodnje, sprejemajo v tiskarni izzive in obveznosti sodobnosti. Med njimi je avstrijski certifikat kakovosti PEFC, ki bo v prihodnje pogoj za pridobivanje javnih, torej na Koroškem predvsem deželnih naročil. Mohorjeva tiskarna je sprejela tudi to zahtevo in z izpolnjevanjem pogojev dokazuje – kakovost.

165 M I LAN BLAŽ E J

Mohorjan od otroštva in skoraj že do penziona Mohorjeva ima kot delodajalka kar nekaj sodelavcev z dolgo tradicijo medsebojnega zaupanja. Četrt stoletja je službeno z njo povezan Milan Blažej. Osebno pa toliko časa, kolikor ima letos dopolnjenih let.

Leta 2016 praznuje Milan Blažej, vodja Mohorjeve tiskarne, kar dva lepa jubileja. 4. marca je naokrog celih 60 let, odkar se je rodil, le malo zatem, 1. maja, na mednarodni praznik dela, pa še službeni jubilej – 25 let v Mohorjevi tiskarni.

iz mestnega središča na obrobje je vodil že Milan Blažej, saj je bil leta 1993 imenovan za vodjo Mohorjeve tiskarne. Odtlej je torej ta segment Mohorjeve, ki je tržnim zakonitostim in pritiskom najbolj izpostavljen, tudi sam odločilno zaznamoval.

Kdor se pozanima za storitve Mohorjeve tiskarne, običajno prve stike naveže prav z Milanom Blažejem. In ravno za to Milan že 25 let dela pri tej ustanovi. Za črkostavca, za poklic, ki ga danes sploh ni več, se je izučil še v drugi slovenski tiskarni na Koroškem, v Dravi. Pred 44 leti, ko je vstopil v poklicno življenje, namreč v Mohorjevi tiskarni ni bilo prostega vajeniškega mesta. Devetnajst let je Milan potem delal v Dravi, dolgo časa še v stari tiskarni v Podljubelju pod Grlovcem. Leta 1991 pa je Mohorjeva potrebovala sodelavca za stike s strankami. In tako se je Milan Blažej vrnil tudi službeno tja, kjer je bil že nekdaj doma.

Po rodu Šmihelčan je nekaj let otroštva namreč preživel v stanovanju prav v Mohorjevi, saj je bil njegov oče zaposlen v tiskarni, ki je bila od vnovičnega zagona po drugi svetovni vojni leta 1951 do leta 1995 v osrednji hiši, v Mohorjevem domu. In to kar v treh etažah – v kleti so papir rezali, v pritličju tiskali, v prvem nadstropju pa vezali. Danes tiskarna deluje v bolj primernih, a najetih prostorih v Vetrinju. Selitev tiskarne

Na vprašanje, v kakšnem stanju­ bi sedaj predal tiskarno, če bi se lahko takoj upokojil, meni, da jim je uspelo obrat v zadnjem četrt­ stoletju primerno posodobiti.

Novi so stroji, ustrezne so tehnike. Mohorjeva tiskarna je torej šla v korak s časom, je konkurenčna in predvsem, v času, ko so na Koroškem številne tiskarne morali zapreti, je sama ostala in obstala. A ne samo to. Uspeva ji tudi, da pozitivno posluje, čeprav so okoliščine izrazito zahtevne.

Prav na to, da podjetje stoji na zdravih temeljih, je Milan Blažej tudi malenkost ponosen.

Ponosen je tudi na to, da mu je kot občinskemu odborniku Enotne liste v občini Galicija na zadnjih občinskih volitvah uspelo povečati podporo za 30 glasov.

V Podkanji vasi pri Galiciji si je nam­reč z ženo Miro in tremi hčerkami ustvaril družinski dom.

Seveda sedaj, ko je dopolnjenih prvih šest desetletij življenja in si je nabral že 44 delovnih let, razmišlja tudi o nasledstvu. A prej ga vseeno čaka še nekaj službenih izzivov. In če bi jih morda zmanjkalo tam, ima še vedno Slovenski atletski klub, za katerega živi tudi kot odbornik.

11

165 p r i re d i t v e n i ce n ter

Sodoben in prilagodljiv

prireditveni center

Mohorjeva je že desetletja kraj srečevanja ljubiteljev slovenske kulture in javnih dogodkov v celovškem mestnem središču.

Sodobno opremljen prireditveni center zagotavlja okvir za najrazličnejše priložnosti – prostore je mogoče tudi najeti.

Gledališke predstave, predstavitve knjig, podelitve Tischlerjevih nagrad – vsako leto se zvrstijo številni javni dogodki, ki obiskovalce vabijo v prostore celovške Mohorjeve. Poleg njih se tu zvrstijo še številne druge prireditve, ki potrebujejo predvsem mir, zasebnost in popolno oskrbo, to so razni seminarji, izobraževanja ali predavanja. Vsem tem priložnostim daje Mohorjeva ustrezen okvir s sodobno opremljenim prireditvenim centrom, z umetniško zasnovanim ambientom in izpopolnjeno tehnično opremo, ki je na voljo tako društvom, podjetjem ali gospodarskim združenjem kakor tudi izobraževalnim ustanovam in javnim organizacijam.

Prireditvena dvorana v poslopju na

12

kibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

Cesti 10. oktobra 25 se lahko prilagodi vsakokratnim potrebam – kot velika dvorana sprejme na površini 222 kvadratnih metrov do 200 sedežev, kot mala dvorana pa na 172 kvadratnih metrih do 170 sedežev. Obe izvedbi sta primerni za zborovanja in seminarje, koncerte z odrom ali brez njega, gledališke predstave, razstave, predstavitve in tudi za raznovrstna slavja in praznovanja.

Poleg tega so na voljo dva seminarska prostora s posamezno kapaciteto do 80 sedežev, salon, ki prejme do 12 sedežev in je tako še posebej primeren za sestanke ali seje, ter kapela s sakralnimi umetninami Valentina Omana, ki daje prostor do 50 osebam za duhovno poglobitev ali bogoslužje.

Prostori so standardno opremljeni s stoli in mizami, prenosnim odrom, govorniškim pultom, ozvočenjem, grafoskopom, flip chartom in priključki za elektriko in internet. Dodatno so na voljo prenosni računalnik, video projektor, projekcijsko platno, prenosni mikrofon in reflektorji.

Ponudbo dopolnjujejo gostinske storitve, ki jih zagotavlja kuhinja Mohorjeve, pa naj gre za potešitev velike lakote ali za pripravo manjših prigrizkov.

Najbolj solidna štipendijska ustanova Zakonca Matija Tuma in Jelena Tuma-Vojvodič sta oktobra 2015 Knafljevi ustanovi predala znaten del svojega premoženja in tako skupaj z njo ustanovila nov štipendijski sklad – Tumovo štipendijo. Z njo bo upravljal kuratorij Knafljeve ustanove, ki bo skrbel tako za donos iz naloženega premoženja kakor tudi za izbiro štipendistov.

»Odločila sva se za Knafljevo ustanovo, za katero sva po temeljitem preučevanju ugotovila, da je to najbolj solidna štipendijska ustanova, omenjena že v saintgermainski pogodbi.«

165 m o h o rje v a i n d u n aj

Verena Gotthardt, š t u d e n t k a

Od prvih pisanih črk

do doktorata

Lahko se zgodi, da nekdo vse obdobje svojega šolanja, tja do doktorata, ostane povezan z Mohorjevo, pa čeprav medtem zamenja mesto izobraževanja. Pot ga torej vodi od ljudske šole v Celovcu do univerze na Dunaju. »Za Mohorjevo in koroške Slovence, ki živimo v bolj periferni deželi, je navzočnost na Dunaju zelo pomembna, ker smo s tem v središču avstrijskega dogajanja in nam to omogoča dodatne kontakte in povezave.« Tako o povezanosti celovške Mohorjeve z Dunajem pravi direktor Mohorjeve Karl Hren. Skozi desetletja je bila glavna izpostava Mohorjeve na Dunaju študentski dom Korotan v osmem okraju. Lastnica Korotana je zdaj Republika Slovenija, Mohorjeva pa je upravljavka hiše. V hiši vodi študentski dom, ki ponuja sobe več

kot štiridesetim slovenskim študentkam in študentom, v hiši pa je tudi hotel. V Korotanu deluje tudi Slovenski kulturni center na Dunaju – v njem se vrstijo razstave, literarni večeri, koncerti ali predvajanja filmov slovenskih avtorjev in umetnikov.

Mohorjeva je navzoča tudi v kuratoriju Knafljeve ustanove, najstarejše slovenske (in verjetno tudi avstrijske) štipendijske ustanove, ki že od leta 1676 podpira slovenske študente. Uspešno je izvedla prenovo Knafljeve hiše na Seilerstätte 2 v prvem dunajskem okraju in s tem omogočila nadaljevanje temeljnega namena te ustanove tudi v prihodnje – sedaj letno štipendirajo po enega študenta. Od študijskega leta 2016/17 naprej pa bo ustanova dodatno podeljevala »Tumovo štipendijo«. Po odplačilu vseh sanacijskih stroškov nameravajo v prihodnje štipendijsko shemo še dodatno razširiti. V petem nadstropju Knafljeve hiše Mohorjeva danes vodi študentski dom z več apartmajskimi enotami in 15 posteljami.

in pesnica, stanuje v

Knafljevi

hiši na

Dunaju

B

eseda Mohorjeva mi je znana že od otroških let. V Mohorjevi hiši v Celovcu ima svoje prostore otroški vrtec Naš otrok, ki sem ga obiskovala. Nato sem samo nekaj stopnic in eno nadstropje višje štiri leta obiskovala Mohorjevo dvojezično ljudsko šolo.

V gimnazijskih letih sem se začela zanimati za besede in sem začela pisati. To me je pripeljalo v Mohorjevo založbo, pri kateri sem leta 2013 pri sedemnajstih letih izdala svojo pesniško zbirko z naslovom Najdeni nič. Danes stanujem v Knafljevi hiši na Dunaju, kjer vodi Mohorjeva študentski dom. Ta možnost mi je precej olajšala preselitev iz Francije, kjer sem živela eno leto po maturi, in začela študij na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju. Od Knafljeve hiše do univerze potrebujem samo deset minut peš.

Mohorjeva zame ni le neko slovensko kulturno podjetje s sedežem na Koroškem, temveč je predvsem slovenska kulturna ustanova, ki je odločilno sooblikovala kulturo vseh ljudi po svetu, ki jim je pri srcu slovenska beseda.

13

165 M O H O RJ E VA Z AL O ŽBA

Vorančeva trditev jo

zavezuje za naprej

Pomen Mohorjeve, njena vloga v zgodovini slovenskega naroda, njen trajni vpliv na slovensko kulturo se najbolj izražajo v osrednji in najbolj tradicionalni veji znotraj Mohorjeve – v njeni založbi.

14

kibic

ZBADLJIVI

PRIGRIZKI

did

D R U Zˇ I N A

in DOM

Prežihov Voranc je nekoč dejal, da je Mohorjeva »slovenski narod brati učila.« Izjava bi lahko bila zgolj všečna trditev, a je podkrepljena z zgovornimi številkami. Ob koncu avstroogrske monarhije, ko je slovenski narod skoraj v celoti bil pod okriljem ene države, se je povprečna naklada vsakoletnega knjižnega daru gibala med 75.000 in 85.000 izvodi (od tega okoli 6000 izvodov posameznih mohorjank samo na Koroškem). Številke so za današnjo knjižno produkcijo na Slovenskem čista fantastika. V zgodovini Mohorjeve so realnost, ki je sicer preteklost, a kot navdih segajo tudi v sedanjost in prihodnost.

Mohorjeva založba tako v spremenjenih družbenih okoliščinah nadaljuje voljo njenih utemljiteljev izpred 165 let, da slovenski narod oskrbuje z dobrimi knjigami. A če so se medtem okoliščine spremenile, se jim je bilo treba prilagoditi. Še pred malo več ko tremi desetletji je Mohorjeva izdajala resda samo slovenske knjige, danes je v njenem programu tretjina nemških. Vendar – med približno 30 letno izdanimi naslovi je tudi danes 20 slovenskih.

Krepka večina na Koroškem izdanih slovenskih knjig torej izzide pri Mohorjevi. Posame-

zne knjige izhajajo dodatno kot elektronske knjige. Izidejo tudi večjezične knjige. Tematski spekter je raznolik – od poezije in romanov do priročnikov in monografij. Mohorjeva si je pridobila ugled tudi kot literarna povezovalka med Slovenijo in Avstrijo – slovenske avtorje promovira s prevodi v nemščino, avstrijske s prevodi v slovenščino. V njenem knjižnem programu so številna zgodovinska dela, med njimi ta čas izjemno aktualne knjige o dogodkih med prvo svetovno vojno na Slovenskem. Pa seveda vedno spet knjige o slovenski in koroški polpretekli in novejši zgodovini.

Slej ko prej pa Mohorjeva založba ostaja tudi prvi naslov za domače avtorje, ki jih zavestno išče in spodbuja k literarnemu ustvarjanju. In tudi tu spretno krmari med tržnimi zahtevami in »širjenjem dobrih slovenskih knjig.« S tem na primer, da izdaja otroške knjige, po svojem pristopu in zahtevnosti posebej primerne za otroke, ki se na Koroškem učijo slovenščine. Ki so torej koristno (in tudi želeno) dopolnilo k dvojezičnemu pouku.

Prav na področju pouka, šolstva je Mohorjeva založba danes nepogrešljiva. Je namreč

edina koroška in tudi avstrijska založba, ki izdaja učbenike za slovensko manjšinsko šolstvo – za vse zvrsti, od ljudske šole in nove srednje šole do gimnazije, trgovske akademije in višje šole za gospodarske poklice. Avtorji teh učbenikov so večinoma koroški učitelji, ki naj bi potrebe najbolj poznali iz lastne prakse.

Letno pri njej izzidejo trije do pet novih učbenikov, pri čemer ima v programu 70 naslovov za avstrijski učni sistem, 15 pa za slovenskega. Interdisciplinarnost in čezmejnost sta pri tem prav gotovo njeni odliki. Poleg tega Mohorjeva založba skrbi za znaten delež učbenikov za verouk na avstrijskih šolah.

Tako kot tudi druge založbe Mohorjeva prejema podpore tako iz Slovenije kot iz Avstrije – založništvo zgolj v materialnem oziru pač ni zlata jama.

Toda z zavezanostjo vrednotam, prilagodljivostjo sodobnim potrebam ter kajpak tudi radovednostjo in odprtostjo je Mohorjevi založbi uspelo to, kar doslej še nobeni drugi ni: da je najstarejša še dejavna slovenska in koroška založba, ena najstarejših v Avstriji in obenem najstarejša slovenska izobraževalna ustanova. In to namerava ostati.

165 s l om š ko v dom

svoje otroke Še

Slovenska gimnazija in pozneje Dvojezična trgovska akademija v Celovcu sta od samega začetka neločljivo povezani tudi z dijaškimi domovi Mohorjeve družbe. V spremenjenih družbenih okoliščinah Mohorjeva skrbi za dijaško mladino tudi danes.

jim spet zaupajo

»Poklic vzgojitelja mora biti poklicanost. Ko pridejo dijaki iz šole, z njimi preživiš ves dan, se z njimi učiš, živiš v tesnem stiku in medsebojnih odnosih,« razlaga novi ravnatelj Slomškovega dijaškega doma Christijan Koren, ki je z novim letom 2016 nasledil dolgoletnega vodjo Hermana Kelicha. Ta načela v Slomškovem domu, kot kaže, zares in uspešno živijo, saj je povpraševanje po prostih sobah večje, kot je kapacitet.

Za oskrbo dijakov Mohorjeva družba skrbi že od leta 1953.

Skokovito povečanje povpraševanja in posledični razcvet dijaških domov je pomenila ustanovitev Slovenske gimnazije leta 1957.

vega doma, ki so ga poleg veličastnega zgodovinskega poslopja Mohorjeve v mestnem središču odprli leta 1974. V Modestovem domu je bilo prostora za kar 130 dijakov in dijakinj, vendar pa je prav v tistem času povpraševanje po mestih v domovih vse bolj nazadovalo.

Da bi v Celovcu ponudila streho vse večjemu številu šolarjev in šolark iz vseh koncev in vetrov Koroške, je Mohorjeva kupila hiše v svoji soseščini. A tamkajšnje sobe kmalu niso več zadoščale. Zaradi prostorske stiske se je dom za fante najprej preselil v legendarni Heimlinger (znan po mrzlih nočeh in ledenih zimskih jutrih ...), potem v Marijanišče, nekdanje bogoslovno semenišče krške škofije, nato pa je Mohorjeva leta 1984 odprla Modestov dom v mestnem predelu Welzenegg. Tja so se leta 1991 preselila še dekleta iz Slomško-

Med bistvenimi temelji Slomškovega doma so – čemú bi se drugače imenoval po škofu Antonu Martinu Slomšku – krščanske vrednote. Te morajo vsaj spoštovati tudi gojenci drugih veroizpovedi, ki jih prav tako sprejemajo v dom. Poleg tega morajo vsi sodelovati v šolah pri verouku. Še kako pomembne pa so za življenje dijakinj in dijakov v domu (poleg polnega penziona in celodnevne ter celonočne oskrbe) tudi številne druge dejavnosti – dve gledališki skupini, krožek za ročno delo, šport, instrumentalna skupina ali pa plesna sku-

Mohorjeva se je odločila za prodajo Modestovega doma, dijaški dom pa se je leta 1999 spet preselil v prostore znova oživljenega Slomškovega doma. S 30 dijaki in dijakinjami. Danes jih je spet 57 ter dodatno kar nekaj v popoldanski oskrbi. In bilo bi jih, kot že omenjeno, še več, če bi bilo tudi prostora več.

pina in drugo. Vsako leto izdajo Domofon, časopisno zrcalo domskega življenja. Pri vsem tem je, jasno, potrebna zavzeta ekipa – poleg dolgoletnih vzgoji­teljic Martine Traunik in Marije Dovjak od letos naprej sodeluje tudi Mirjam Koren (ki pa z novim ravnateljem Korenom, ki ostaja dejaven tudi kot vzgojitelj, ni v sorodu).

Namen vzgoje v Slomškovem domu je, da dijaki (ki prihajajo tako s Koroškega kot tudi iz Slovenije in Italije, včasih pa še od drugod) odrastejo v odgovorne, samozavestne in radovedne osebnosti. Zato jim pustijo prostor zase. Tudi za pohajkovanja. In tudi za učenje odgovornosti pri tem. S tem, da so seveda postavljene meje, ki se jih je treba držati. In tudi tega se učijo v Slomškovem domu Mohorjeve družbe. Življenje v Slomškovem domu mladim očitno ustreza. Tudi potem, ko že odrastejo. Nekdanji gojenci danes svoje otroke zaupajo v vzgojo prav Slomškovemu domu.

15

165 KUHIN J A

165 K A P E L A

Menza Mohorjeve v prvem nadstropju Slomškovega doma vsak dan od ponedeljka do petka med šolskim letom vabi med 11.30 in 14.00 na kosilo po ugodni ceni. Na voljo sta dva menija, eden od njiju je vedno vegetarijanski. >> http://dom.mohorjeva.at/menza_mensa

Prostor za osebno molitev in duhovno poglobitev ali tudi za bogoslužja in skupinske meditacije - kapela v prvem nadstropju Slomškovega doma ima prostora za 50 oseb in je po dogovoru vsakomur dostopna. Kapelo posebej krasijo sakralne umetnine Valentina Omana.

www.mohorjeva.at Uprava 0463 56 515 direktion@mohorjeva.at

Nagradna igra

Založba 0463 56 515-20 zalozba@mohorjeva.at

Knjigarna Tiskarna 0463 56 515-46 0463 29 26 64 knjigarna@mohorjeva.at tiskarna@mohorjeva.at

Ljudska šola 0463 568 60 sola@mohorjeva.at

Slomškov dom 0463 59 42 64 slom-dom@ mohorjeva.at

1. Kdaj je bil dograjen Mohorjev dom na Vetrinjskem obmestju?

Pravilne odgovore pošljite do 31. marca na naslov:

2. Koliko dijakinj in dijakov v tem šolskem letu obiskuje Mohorjevo ljudsko šolo?

Mohorjeva družba v. r. Marija Hornböck Viktringerring 26 9020 Celovec office@mohorjeva.at

3. Kako je ime novemu vodji Slomškovega doma?

4. Kolikšno je bilo največje število naročnikov na knjižni dar?

1. nagrada: knjižni bon v vrednosti 100 evrov 2. nagrada: knjižni bon v vrednosti 75 evrov 3. nagrada: knjižni bon v vrednosti 50 evrov

5. Kdo je podaril Knafljevi ustanovi na Dunaju sredstva za najnovejšo štipendijo?

IMPRESUM: Štirinajst dni je mesečna kulturna priloga cerkvenega časopisa Nedelja. Lastnik in izdajatelj: Ordinariat krške škofije. Slovenski dušnopastirski urad.

Uredil Bojan Wakounig. Glavni urednik: Hanzi Tomažič.Tel. (0463) 54 5 87 35 20, redakcija@nedelja.at. Tisk: Mohorjeva Celovec