•
DANES - VČERAJ - JUTRI
včeraj ob jubileju danes jutri
Informacijska tehnologija kot novo
_ Naših krajih si brez absolventov Slovenske gimnazije sploh ne moremo več predstav
dvojezični pouk. Od 12.000 učencev je ostalo samo 1.300. Razveseljivo je bilo, da je tedaj zvezni minister za prosveto, Heinrich Drimmel, ustanovil leta 1957 Zvezno gimnazijo za Slovence. Od tedaj je naša hrbtenica in njeni absolventi so prevzeli na južnem Koroškem vodilne vloge v prosvetnih društvih, v farah, v šolstvu in deloma v gospodarstvu. Naših krajev si brez absolventov Slovenske gimnazije sploh ne moremo več predstavljati.
A
kademija gimnazije, najprej v Kolpingovi dvorani, potem pa v Delavski zbornici, je bila eden od najlepših dnevov leta. Še prej je Joško Tischler obiskal vse šolske sestre in verske ustanove in jih prosil, da naj molijo za prijave. Ko je obiskoval mojega očeta, ali pa tedanji predsednik združenja staršev, dipl. trgovec Urank, je bilo vprašanje vsako jesen isto: »Koliko prijav imamo?« Tischler je šel tudi od duhovnika do duhovnika, do vsakega salezijanca, in prosil za pomoč, da bi bi-
• benno kraut glavnošolski učitelj v pokoju
8
Hvaležen sem staršem, da so mi omogo čili obisk te ustanove, v kateri sem si po leg znanja pridobil samozavest, ki mi je v osebnem in poklicnem življenju prišla v prid. Mislim, da bi brez Slovenske gimnazije danes našli na Koroškem izobraževalno praznino ne v prid narodne skupnosti. Ob 60letnici ad multos annos!
lo čim več prijav, saj bi sicer šolo ukinili. Seveda so vodilni Slovenci obiskovali tudi družine z večjim številom otrok, da bi gimnazija zaživela. Vsak dijak je bil pomemben! Iz arhivov tudi vemo, da je bila Mohorjeva pripravljena v prvih letih sprejeti mlado šolo pod svojo streho. Vsekakor pa je skrbela za velik priliv dijakov s tem, da jim je nudila finančno ugodno bivanje v Celovcu. Tudi Dijaški dom. Danes ima gimnazija okoli 600 učencev in se za prijave ni več treba bati. Tudi Kugyjevi razredi so priljubljeni. Mislim, da se je gimnazija pozitivno razvijala, šolala je veliko število talentiranih dijakov, ki so danes na vidnih položajih na Koroškem, na raznih univerzah in ministrstvih, v znanosti in umetnosti, v šolstvu, pravzaprav povsod. To pomeni, da so na šoli dobili solidno osnovo za prihodnost. Gimnazija se mora zaradi vse večjih izzivov razvijati tudi naprej, saj se svet spreminja in so danes izzivi drugi kot pa pred 60-imi leti. Vsekakor je gimnazija toplo
• janko kulmesch
| dobrla vas
urednik pri novicah
1 9 7 1
L
eto 1920 je bilo hudo za koroške Slovence, saj so nekateri hoteli skupno življenje z ostalim narodnim telesom, drugi pa so se odločili s svojo močno koroško deželno zavestjo za Avstrijo. Obljub je bilo z avstrijske in deželne strani veliko, vendar se je začel tedaj neki prastrah Slovencev, saj večinski narod obljub skoraj nikoli ni držal. Babica Marija Einspieler je bila ena od prvih slovensko govorečih učiteljic in je po plebiscitu takoj izgubila službo. Moj stari oče, orožnik Valentin Inzko, pa tudi in to samo zato, ker jo je poročil. Nacizem je bil naslednji najhujši udarec z izseljevanjem v razna taborišča, tudi koncentracijska, in izgnanstvom naših duhovnikov. Brutalna druga svetovna vojna pa je rodila tudi svetlo točko, odpor proti nacizmu. Na to smo lahko upravičeno ponosni! Nagrada upora je bila svobodna Avstrija, vendar tudi 7. člen Državne pogodbe nikoli ni bil v celoti izpolnjen. Najhujši udarec po vojni je bila odločitev tedanjega socialističnega deželnega glavarja Wedeniga, ko je ukinil leta 1958 obvezni
1 9 7 0
»
60•
| celovec
Slovenska gimnazija mi je posredovala prvi pogled v znanstveni svet ter osnovo za akademski svet, osebno samozavest in narodni ponos. Še posebej je tudi skupaj z bivanjem v Mohorjevem dijaškem domu posredovala socialni čut in smisel za živ ljenje v skupnosti.