PROFESORIC IN PROFESORJEV • * ki so kdajkoli poučevali na Slovenski gimnaziji
• MATURANTK IN MATURANTOV * od prve mature leta 1963 do letošnjega zrelostnega izpita
je začelo...
174
Iz ustanovnega akta ministrstva za pouk
dravka Inzka, ki je posredoval tudi pri ministrstvu, našla v Državnem arhivu Tereza Wakounig
• 15 profesoric in profesorjev, »vsi imajo slovenščino kot materinščino«: Februarja 1957 koroški deželni šolski svet poroča ministrstvu na Dunaju o stanju priprav: izvemo, da vsega skupaj 111 učencev na višjih šolah obiskuje pouk slovenščine (polovica na Plešivcu), zato predlagajo, da se ustanovi gimnazija s tremi razredi. Vodja šole naj bi postal Joško Tischler, navedenih pa je vseh 15 imen učnega personala, pri čemer imajo vsi, razen prof. Hutterja, ki je prišel iz Št. Pavla, le delno zaposlitev in še poučujejo tudi na drugih šolah. • Slovenščina je drugi deželni jezik: Dokaj aktualno je, da v obeh uradnih dokumentih deželnega šolskega sveta iz leta 1957 najdemo samoumevno pripombo urada, da je »slovenščina drugi deželni jezik«.
• »Trpelo bi čiščenje gumijastih tal« Kako težavni so bili začetki, lahko vidimo tudi ob točki, ko je šlo za to, kje bo našla nova šola streho nad glavo. Odgovora dveh ravnateljev na prošnjo deželnega šolskega sveta sta bila strogo odkonilna. Nikakor ne pride v poštev, piše prvi, drugi pa meni, da bi utegnilo gostovanje Slovencev »močno ovirati čiščenje gumijastih tal«. Generalni vikar krške škofije Kadras pa kratko in hladno odpiše, da Slovenske gimnazije dokončno in uradno ni mogoče sprejeti pod cerkveno streho. Tako deželni šolski svet predlaga, da bi se šola selila v prostore Mohorjeve družbe, ki je pripravljena dati na voljo štiri prostore za razrede in en prostor za ravnatelja šole. Navsezadnje je takratni ravnatelj gimnazije v Lerchenfelderstrasse 22 prispeval svoj pomemben del, da je Slovenska gimnazija tam našla svoj začasni dom.
21