21 2022

V petek bo delno oblačno (16/28 °C), v soboto (12/17 °C) in nedeljo (8/16 °C) pa bodo plohe z možnostjo neviht.

Velenje je plesalo

Ples maturantov in devetošolcev

Velenje, 20. maja – Na Titovem trgu so se po dvoletnem premo ru zaradi covida-19 v ritmih glasbe ponovno zavrteli matu rantje Šolskega centra Velenje. Opoldne so zaplesali četvorko, ki so jo tudi v preteklih letih na ulicah različnih mest že tradi cionalno plesali slovenski ma turantje na svoj zadnji dan po uka. Letos se je ulična četvorka plesala v številnih krajih po Slo veniji in v nekaterih evropskih državah – plesalo naj bi več kot 15 tisoč udeležencev. V Velenju so se maturantom po četvorki pridružili tudi devetošolci ve lenjskih osnovnih šol.

Velenjski dogodek je v sode lovanju s Plesno šolo Devžej, Šolskim centrom Velenje in velenjskimi osnovnimi šolami organizirala Mestna občina Ve lenje. Zbrane je pred plesom nagovoril župan MOV Peter Dermol, ki je maturantom in de vetošolcem zaželel veliko sreče, zdravja in poguma na njihovi nadaljnji življenjski poti. »Da našnji dan je pokazal, da mladi potrebujejo čim več svobode in časa, v katerem lahko uživajo, se veselijo in plešejo. Danes so

v središče mesta prinesli vso to energijo, ki jo potrebujemo tudi mi, ki vodimo občinsko upravo, da se zavedamo, da je pomemb no ustvarjati in delovati ne le za sedanjost, temveč tudi za pri hodnost,« je dodal po dogodku.

zvezdami. Že na prvem plesnem večeru – ti bodo do konca poletja potekali enkrat mesečno – se je na plesišču zavrtelo kar nekaj plesalcev, ki so plesali pozno v noč. Za tiste, ki plesnih korakov salse in bachate še niso pozna

nam pridružijo, se naučijo no vih plesnih korakov in se spro stijo. Ta zvrst glasbe in plesa ti da ogromno energije in te pope lje v tople kraje, hkrati pa pri tegne prav vsakega, saj se lah ko v latinskoameriških ritmih

Naš vrtec ima rojstni dan

Vrtec Velenje je bil ustanovljen leta 1952, kar je razvidno iz prve kronike. Fotografija otrok iz leta 1929 pa sicer kaže na to, da je bila predšolska dejavnost v Velenju organizirana že mno go pred letom, ki ga omenjamo kot začetek velenjskega vrtca. Dom igre in dela se je preimenoval v vrtec, ko je pobudo za ustanovitev dal takratni odbor AFŽ (Antifašistična fronta žena). Imenoval ga je Okrajni ljudski odbor v Šoštanju, delo val pa je pod vodstvom I. osnovne šole Velenje (bivša grajska konjušnica). Takrat sta v vrtcu delovali dve vzgojiteljici. Leta 1954 so bivšo dvorano cerkvenega doma preuredili v prostore vrtca in ga poimenovali Pionirski dom. Leta 1955 so obe loka ciji preselili v sedanjo enoto Tinkara (stari del se je imenoval Kekec), naslednje leto pa se je prvič registriral kot samostojni vrtec.

Število otrok se je povečevalo in tako je bilo leta 1961 vključe nih 100 otrok. V tem šolskem letu je postala prva ravnateljica Vrtca Velenje Majda Gaberšek, njeno ravnateljevanje pa je tra jalo 30 let. Število otrok v vrtcu je konstantno naraščalo, posle dično so se odpirale nove enote, namenjene bivanju najmlajših. Ena večjih sprememb na področju dela z otroki se je v vrtcu zgodila leta 1979, ko je bil sprejet Vzgojni program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ki je bil prvi uradni program, na menjen predšolski dejavnosti. Druga večja in pomembna spre memba je sledila leta 1999, ko je Republika Slovenija sprejela Kurikulum za vrtce, ki je še danes uradni veljavni dokument in vsebuje načela in smernice vzgojno-varstvene dejavnosti ter napotke za njeno izvajanje z upoštevanjem pravic in raznoliko sti otrok. Pri pripravi dokumenta in uvajanju le tega v prakso je aktivno sodelovala takratna ravnateljica Vrtca Velenje mag. Metka Čas, ki je ravnateljevala od leta 1991 do leta 2012. Kot priznanje uspešnega dela je v šolskem letu 1997/98 velenjski vrtec postal tudi mentorski vrtec.

V osemdesetih letih, ko je bila uzakonjena mala šola, se je šte vilo otrok v velenjskem vrtcu povzpelo celo nad 1700, v začet ku devetdesetih pa je zaradi prenehanja priseljevanja v Velenje postopoma upadalo število rojstev in s tem število vključenih otrok v vrtce. Tako je v letu 2002/03 bilo v vrtec vpisanih naj manj otrok, komaj 902, kar je bila posledica odhoda najstarej ših otrok iz vrtca v devetletno osnovno šolo.

Postopoma se je število otrok ponovno začelo povečevati, kar je posebej razvidno iz podatkov zadnjih 10 let. Danes smo drugi največji samostojni vrtec v Sloveniji, ki šteje 89 oddelkov, 1530 otrok in 278 zaposlenih.

Imamo ogromen privilegij, da živimo in delujemo v mestu, ki je obdano z zelenjem, z gozdovi, saj lahko na ta način otrokom omogočamo naravni razvoj tudi v gozdnem okolju ter jim skozi izkušenjsko učenje privzgajamo izjemen pomen narave in ne gujemo skrb za okolje. Leta 2012 smo zasluženo prejeli zeleno zastavo in postali Eko vrtec. Sodelujemo tudi v pomembnih pro jektih, kot so Fit vrtec, Pasavček, Otroška bralna značka, Zdrav vrtec, Mali sonček, sodelujemo z LAS Velenje, in še bi lahko na števali. Skrbimo za profesionalno rast in razvoj zaposlenih, saj lahko le s spremljanjem novosti na področju razvoja predšolske vzgoje omogočamo vpetost modernejših pristopov današnjega časa.

Salsa pod zvezdami

Plesalo se je tudi v večernih urah, ko so se pri Domu kultu re Velenje zbrali ljubitelji plesa in plesalci Plesne šole Spin, ki s pomočjo Festivala Velenje in s podporo Mestne občine Velenje organizirajo plesne večere pod

li, je z delavnico poskrbela ple salka in direktorica plesne šole Spin Mojca Robič »Ob 25. obletnici naše plesne šole sem si zaželela, da bi se v Velenju spet zaplesalo, saj je to pri nas kar malce zamrlo. Sicer pa je to priložnost za vse, da se

zavrtijo tako posamezniki kot pari,« je povedala plesalka, ki upa, da bodo podplati na ple snih večerih zasrbeli tudi čim več mimoidočih. �� tr

S podporo MO Velenje in širšo lokalno skupnostjo našim varo vancem ponujamo dobre razmere za zdrav, celosten razvoj, ki ga predšolski otrok potrebuje. Nenehna skrb za nemoteno delo vanje tako velikega javnega zavoda je zagotovo vredna zahvale za vsa pretekla leta, z željo po korektnem sodelovanju tudi v prihodnje.

Ker je naš vrtec torej star že 70 let, pozna mnogo zanimivih zgodb, pesmi, pravljic, pestrih dogodkov. Vrtec pozna tudi veli ko ljudi – tiste, ki so ga ustanovili, v njem delovali in še delujejo, tiste, ki so ga postavljali na vedno močnejše temelje. Ki so ve dno stremeli k boljšim razmeram, iskali novejše vzgojne pristo pe in se trudili zagotavljati zadovoljstvo vseh prisotnih v vzgoji in izobraževanju. Pozna tudi ogromno otrok, ki so svoje zgo dnje otroštvo preživljali v naših prostorih in pustili v vrtcu veli ko spominov ter postali del pisane zgodovine Vrtca Velenje.

V ponos nam je, da še naprej delujemo kot eden najpomembnej ših mejnikov v otrokovem otroštvu, nudimo pomoč in podporo družinam pri vzgoji ter z znanjem in s srčnostjo spremljamo otrokov razvoj od 1. do 6. leta starosti.

Hvala vsem, ki ste kadarkoli pripomogli, da je življenje v vrtcu imelo poseben smisel, vsem, ki še danes skrbite, da je predšol ska vzgoja na visoki kakovostni ravni in vam je mar za to, da imajo vaši in naši otroci dobre razmere za bivanje, igro in uče nje. Kajti zrasli bodo in skrbeli za naš planet, zato se je vredno truditi zanje ter jim neprestano omogočati razvijanje zdravega odnosa do sebe s širokim pogledom na svet.

�� Nataša Doler, ravnateljica Vrtca Velenje

TAKO mislim

LOKALNE novice

Natečaj naj prostovoljec/ organizacija 2021

Velenje – Na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www. velenje.si, Javne objave) in Mladinskega centra Velenje (www. mc-velenje.si, poglavje Izpostavljeno) je objavljen natečaj Naj prostovoljec in prostovoljna organizacija leta 2021 v Mestni občini Velenje. Natečaj organizirajo Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna občina Velenje. Prijavite se lahko do 30. junija 2022.

Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naziv v dveh starostnih kategorijah, in sicer do 30 let in nad 30 let. Upoštevana bo starost, dopolnjena v letu 2021. Javni natečaj je razpisan tudi za naziv naj prostovoljne organizaci je v letu 2021 v Mestni občini Velenje. O izbiri prostovoljk in prostovoljcev bo odločala komisija. Priznanja za sodelovanje bodo prejeli vsi prijavljeni posamezniki in posameznice.

Poletno počitniško varstvo za mlajše šolarje

Velenje – Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je objavila razpis za vpis v poletno počitniško varstvo mlajših šolarjev. Namenjeno bo otrokom iz Mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki od (zaključenega) prvega razreda osnovne šole, starih od 6 do 10 let. Organizirano bo 9 počitniških tednov ob delavnikih v juniju, juliju in avgustu, od 7.00 do 16.30.

Prijavnica za vpis otrok v poletno počitniško varstvo za mlaj še osnovnošolce je objavljena na spletni strani MZPM Velenje (www.vilarozle.si). Število prostih mest je omejeno, zato za posamezen teden vpisujejo do zapolnitve prostih mest.

Ko oblačila ponovno zaživijo

Velenje – 27. maja med 9.00 in 13.00 bodo prostovoljci Šolske ga centra Velenje skupaj s PUP – Saubermacher in Tekstilkom pred ŠC Velenje pripravili dogodek z naslovom »Ko oblačila ponovno zaživijo«. Ponovno bodo organizirali veliko zbiralno akcijo oblačil, ki jih bodo dijaki sortirali po namenu uporabe in na stojnicah brezplačno ponujali obiskovalcem. Ta dan bo za javnost odprta tudi dijaška trgovina rabljenih oblačil Modno podstrešje (prostovoljni prispevki bodo namenjeni v šolski sklad za socialno šibkejše dijake). Pripraviti želimo tudi glasbeni program, modno revijo, delavnice recikliranja in podobno ter povabiti goste različnih generacij (vrtce, šole, Dom za varstvo odraslih, VDC Saša ...). Dogodek bo potekal kot aktivnost v Tednu vseživljenjskega učenja 2022. �� dj

Prejeli 22 vlog

Šmartno ob Paki – Na pobudo svetniške skupine SD so v letošnjem proračunu Občine Šmartno ob Paki predvideli de nar za dodelitev subvencije za plačilo stroškov energentov za letos. Na osnovi pravilnika, ki so ga sprejeli občinski svetniki, so lahko upravičenci pridobili do 150 evrov za plačilo polo žnice za elektriko, zemeljski plin, kurilno olje, drva, pelete in brikete oziroma druge energente. V roku so na občinski upravi prejeli 22 vlog. Po preveritvi podatkov glede višine dohodkov na posameznega člana gos podinjstva so jih pozitivno rešili 18. Upravičencem so denar v skupni višini 2693 evrov že nakazali.

1200 evrov za junake 3. nadstropja

Šmartno ob Paki – Svetniki občine Šmartno ob Paki so na zadnji seji občinskega sveta soglasno podrli pobudo šmarškega podžupana Janka Avberška ter svetnika Darka Pokleke o tem, da se odrečejo sejnini in jo namenijo za dobrodelne namene, konkretno za otroke, ki se zdravijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Občinska uprava je na transakcijski račun društva Junaki 3. nadstropja že nakazala 1200 evrov. Dobrodelnost v taki obliki šmarškim svetnikom ni tuja, ra zlog za tokratno pa je bila izgubljena bitka z boleznijo vnuka svetnika Damijana Ločičnika �� tp

Občina Šoštanj bo omogočila počitniško delo

Tudi letos počitniško delo za dijake in študente – V teku so številni projekti – Občina Šoštanj vrsto let finančno podpira tudi gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline

Jasmina Škarja

Šoštanj, 23. maja – Rok za od dajo vlog za počitniško delo v Ob čini Šoštanj je 15. junij, obrazci in pogoji za delo so objavljeni na spletni strani Občine Šoštanj. Tradicija je, da se prijavljajo dija ki in študenti, ki bodo opravljali počitniško delo od junija do sep tembra. Župan Darko Menih meni, da bodo z delom dosegli moralno zavest mladih občanov, ki bodo, ko očistijo mesto Šoštanj, bolj ponosni in bodo znali ceni ti, da so nekaj prispevali k ure ditvi mesta. »Tudi denar, zaslu žen na takšen način, znajo bolj ceniti, kar veliko šteje. V sklopu počitniškega dela skušamo čim bolj izkoristiti tudi znanja, ki jih mladi imajo. Tako je lani ena iz med dijakinj oblikovala logotip počitniško delo,« je dodal župan, ki ne pozabi omeniti, da Občina Šoštanj vrsto let finančno podpi ra tudi gibanje Mladi raziskoval ci za razvoj Šaleške doline.

»Zato smo še posebej veseli, ko na tekmovanje prijavijo veliko nalog šoštanjski osnovnošolci

s svojimi mentorji. Za nalogo o domoljubju je Občina kupila petdeset zastav in lipo, ki so jo posadili na šolskem dvorišču, ter klop za nalogo Kako si? Povej mi. Obe nalogi sta bili nagraje ni,« je na šoštanjske osnovnošol ce ponosen Darko Menih. Letos so bili namreč skupaj z mentorji izjemno uspešni na državnem srečanju mladih raziskovalcev, kamor so se uvrstili s tremi na logami in osvojili zlato, srebrno in bronasto priznanje.

Velenju priznanje za večletno spodbujanje prostovoljstva

Kamnik, 24. maja - Mestna ob čina Velenje je v okviru 23. Na cionalnega tedna prostovoljstva na slavnostni podelitvi ob dne vu prostovoljstva, ki ga vsako leto organizira Slovenska filan tropija, ponovno prejela naziv prostovoljstvu prijazna občina. Velenje je prejelo tudi posebno priznanje za večletno spodbu janje prostovoljstva, neomajno podporo delovanju prostovolj skih organizacij in izjemen po sluh za pomen solidarnosti v skupnosti.

23. Nacionalni teden prosto voljstva je namenjen prazno vanju in zahvali prostovoljcem in prostovoljskim organizaci jam za njihovo udejstvovanje in povabilo posameznikom, da spoznajo prostovoljske priložno sti, svoj čas pa namenijo tudi v dobro svoje skupnosti. Mestna občina Velenje je prejela naziv za vsestransko spodbujanje pro stovoljstva in kontinuirano pod poro prostovoljskim organiza cijam in razvoju prostovoljstva mladih, zaposlovanje mentorjev

Na razpis za obnovo Kajuhovega parka je prispela ena ponudba

V Občini Šoštanj v tem spo mladanskem času tečejo tudi številni projekti, saj se trudijo nadoknaditi zamujeno v času pandemije. »Projekte, ki so ne kaj časa stali, smo ponovno za gnali. Žal smo morali nekatere ponoviti zaradi previsokih cen ponudnikov. Na razpis za obno vo Kajuhovega parka je prispela ena ponudba podjetja RGP, ki pa je previsoka. Zato se bomo z

izvajalcem pogajali, računam, da bomo dosegli kompromis.«

Bronasto priznanje so prejele Nika Milavec, Mar tina Rogelšek

Kako si? Povej mi.

V sklopu prenove bodo med drugim odstranili dve drevesi ter razraslo grmovno vegetaci jo, preoblikovali osrednjo pot v smeri jedra Šoštanja, postavili nove klopi in zasadili trajnice. Občina bo ohranila obstoječi kip Karla Destovnika - Kajuha in spomenik osamosvojitvene vojne, na zahodnem robu par ka pa vzpostavila novo pot, ki bo sledila reki Paki in se bo v severnem delu parka navezala na postajališče za izposojo ko les Bicy in obstoječi prehod za pešce. ��

prostovoljcev, za projekte, kot sta Donirana hrana in Javna kuhinja, ki socialno ogroženim lajšata stiske, za brezplačne pre voze starejših in gibalno ovira nih ter promocijo prostovoljstva

Podpora opozorilni stavki novinarjev RTV Slovenija

Ljubljana, 23. maja – Po opo zorilni stavki novinarjev iz koor dinacije novinarskih sindikatov javne Radiotelevizije Slovenija (RTVS) sindikati in vodstvo RTVS začenjajo pogajanja o stavkov nih zahtevah, med katerimi sta novinarska avtonomija, depoli tizacija servisa in vzpostavitev socialnega dialoga. Razrešitev stavkovnih zahtev pričakujejo do konca maja.

Med zahtevami so tudi umik vseh škodljivih sklepov program skega sveta, dostojne delovne

razmere in jasna kadrovska poli tika. Zahtevajo pogajanja o dvigu najnižjih plač, želijo si tudi, da so njihove strokovne in utemeljene pripombe upoštevane.

Če njihove zahteve do 30. maja ne bodo izpolnjene, zahtevajo odstop odgovorne urednice informativnega programa Ja dranke Rebernik, v. d. uredni ka uredništva za nove medije v Multimedijskem centru zavoda (MMC) Igorja Pirkoviča, predse dnika programskega sveta Pe tra Gregorčiča in generalnega

direktorja zavoda Andreja Gra ha Whatmougha.

Petra Lesjak Tušek, predse dnica Društva novinarjev Slo venije, je med drugim ob stav ki 23. maja pred RTV Slovenija v Ljubljani dejala: “V Društvu novinarjev Slovenije odločno in trdno podpiramo stavko. Pod piramo prizadevanja za obstoj RTV Slovenija, za neodvisnost uredništva, za to, da obstane no vinarstvo, kakršno sodi na osre dnji medij, ki potrebuje tudi sta bilno financiranje.

Nujna je depolitizacija javnega servisa, ki ni v nikogaršnji službi, še manj pa kogarkoli služabnik.

RTV lahko služi kvečjemu javno sti in interesom javnosti. Podpi ramo kakovostno, profesionalno novinarstvo. Etično novinarstvo. Kredibilno novinarstvo. Novinar stvo, ki spoštuje in bo spoštovalo svoje občinstvo in tudi izhajalo iz občinstva in ga z raznovrstnim programom tudi nagovorilo. Za vezani smo kvečjemu k temu, da tako občinstvo zastopamo.”

Prizadevanja novinarjev RTV Slovenija podpira tudi uredni štvo Našega časa.

med občani, izvedbo večje čistil ne akcije in tradicionalne prire ditve s podelitvijo nazivov naj prostovoljec in naj prostovoljska organizacija.

in Pia Pu šnik (mentor Magdalena Štelcer) za nalogo z naslo vom Kakšna jajca kupuje mo?, srebrno Pia Ramšak in Nika Ogrin (mentor To maž Repenšek) za nalogo z naslovom Domoljubje v na jinem domačem kraju, zlato pa Bor Golob in Eva Ple šnik (mentor Jelka Peter lin) za nalogo z naslovom

Tudi letošnje poletje bodo lahko šoštanjski dijaki in študentje od junija do septembra opravljali počitniško delo.

Priznanje je s ponosom prevzela podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević.

Tudi letošnje poletje z Bicikel busom v Logarsko dolino

Velenje, 20. maja – Pred mestno hišo so velenjski župan Peter Dermol, žu pan Šoštanja Darko Menih in župan Šmartna ob Paki Janko Kopušar s pred stavnikom izvajalca prevozov z Bicikel busom Boštjanom Čoklom iz podjetja Nomago podpisali pogodbo o organizi ranemu prevozu z Bicikel busom proti Logarski dolini. Prevoz z Bicikel busom – gre za avtobus s prikolico za prevoz koles, ki je namenjen tako izletnikom brez kolesa kot kolesarjem – je bil prvič organiziran lani, s podpisom pogod be pa so možnost dostopa do Logarske doline brez osebnega vozila zagotovili tudi letos.

S projektom želijo spodbuditi aktivno preživljanje prostega časa, ponuditi udo ben prevoz brez stresne vožnje v avto mobilu, hkrati pa zmanjšati pritisk plo čevine na omenjenem območju. Bicikel

bus bo letos vozil junija, julija in avgusta ob vikendih in praznikih dvakrat dnev no. Strošek, ki z odšteto subvencijo drža ve znaša 9.130 evrov, si v enakih deležih delijo vse tri občine. Subvencionirana cena prevoza z Bicikel busom iz Vele nja proti Logarski dolini bo 1,70 evra, z drugih postaj proti Logarski dolini pa se cena sorazmerno z razdaljo niža.

»Šmartno ob Paki leži na stičišču Zgor nje Savinjske in Šaleške doline, tako da igramo nekakšen povezovalni faktor v tem prostoru in to si želimo skozi ta projekt tudi pokazati,« je dejal župan

Šmartna ob Paki Janko Kopušar in do dal, da gre pri projektu tudi za dobro povezovanje vseh občin.

Medsebojno sodelovanje je izpostavil tudi velenjski župan Peter Dermol: »S preprostim projektom smo pokazali željo po povezovanju in medsebojnem sodelovanju, znotraj naše regije se je treba namreč povezovati, iskati siner gije in nove priložnosti. Je pa ta projekt dodana vrednost, ki jo ponujamo tako prebivalcem Šaleške doline kot vsem turistom, ki bodo prišli v naše okolje.«

Projekt pozdravlja tudi župan občine Šoštanj Darko Menih, ki je izpostavil, da gre za izredno dobro prakso. »Ljudje iz naše doline lahko gredo s kolesom ali brez v Zgornjo Savinjsko dolino, se usta vijo, kjer si želijo, in si brez skrbi ogle dajo zanimivosti in posebnosti na poti.« �� tr

Prostovoljci RK OZ Velenje na leto opravijo 10 tisoč ur

Velenje, 17. maja – V tednu Rdečega križa tudi Območno združenje v Ve lenju izvaja številne aktivnosti: meri tve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola, prikaze postopkov oži vljanja in uporabe defibrilatorja, deli tev prehrambenih paketov. Tudi sicer so zelo aktivni na področju sociale in ostalih dejavnosti, kot sta prva pomoč, krvodajalstvo, pomoč ob začetku šol skega leta, letovanju otrok in starostni

Dermol in se članom zahvalil za delo vanje. Občina združenju pomaga z za gotavljanjem prostorov za dejavnost in skladiščenje materialov, vsako leto nameni 15 tisoč evrov za prehrambe ne pakete za občane v socialni stiski. 50 tisoč evrov namenja za delovanje in program območnega združenja.

Predsednik združenja Jože Kožar je županu predstavil delovanje in se zahvalil za obisk ter podporo lokalne

kov, srečanja in obdarovanja starejših itd. Aktivno se vključujejo tudi v vse ostale programe oziroma aktivnosti na njihovem območju, katerih namen je pomagati ljudem, ki so pomoči potrebni (Odbor za pomoč občankam in obča nom, Projekt Viški hrane, LAS, Društvo prijateljev mladine, Združenje multi ple skleroze SAŠA podružnica Velenje, Društvo gluhih in naglušnih Velenje, Društvo hiša ...).

Ob tednu Rdečega križa je združe nje obiskal župan MO Velenje Peter

skupnosti. Želijo si, da bi v vseh velenj skih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih imeli vzpostavljene krajevne organizacije, saj bi tako lažje dosegli vse tiste, ki potrebujejo pomoč. Župan se je zavezal, da bo krajevne skupno sti Gorica, Bevče, Kavče in Podkraj ter Mestno četrt Levi breg – zahod, ki kra jevnih organizacij Rdečega križa še ni majo, k temu spodbudil. ��

Redarji ugotovijo največ prekrškov v zvezi s prometom

Ste pod brisalcem na avtomobilskem steklu že kdaj našli obvestilo mestnega redarstva? Ste invalid in vas razjezijo vozniki, ki zasedejo »vaš« prostor? Vas jezi sosed, ki kosi travo v nedeljo? Ali neznanci, ki odvržejo smeti v bližnji jarek namesto v zabojnik?

Diana Janežič

Ta in še mnoga druga področja ureja Skupna občinska uprava SAŠA, v katero je vključenih 11 občin ustanoviteljic, in sicer Ob čine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Prebold, Nazarje, Reči ca ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestna ob čina Velenje. Uprava naloge v naštetih občinah opravlja skla dno z dogovori o medsebojnih razmerjih, ki so jih sprejeli župa ni/županje občin ustanoviteljic. Delovne naloge uprava opra vlja na sedmih delovnih po dročjih, in sicer: medobčinsko redarstvo, medobčinska inšpek cija, varstvo okolja, urejanje prostora, pravna služba, občin sko odvetništvo in proračunsko računovodstvo.

Vodja uprave Sonja Glažer: »Na medobčinsko redarstvo in inšpekcijo se ljudje obračajo po telefonu, pridejo tudi osebno ali nam pišejo. Sedež imamo na Ko roški cesti 37b v Velenju. Nadzo rujemo področja oz. dejavno sti, ki jih predpisujejo občinski

odloki. Inšpekcija je razdeljena na državno in občinsko. Na ob činski inšpekciji nadzorujemo torej upoštevanje odlokov, pa tudi tistih zakonov, za katera so pooblaščene občinske inšpekcij ske službe. To so področja občin skih cest, komunalni odpadki in del gradbene zakonodaje.«

Ob tem velja poudariti, da ima jo omenjene občine področja urejena s svojimi odloki, ki posa mezne zadeve urejajo drugače, pač odvisno od velikosti občine in drugih posebnosti. Vsekakor pri tem izstopa Mestna občina Velenje kot največja in kot me sto, kar je povsem drugače kot v manjših in podeželskih občinah, kot so na primer Luče, Solčava ali Rečica ob Savinji.

Sortiranja odpadkov nekateri še vedno ne razumejo

V pristojnosti inšpektorjev je tudi pregled nepravilnega odla ganja odpadkov. Kot pravi Sonja Glažer, ločeno zbiranje oziroma odlaganje odpadkov pri indivi dualnih hišah dobro deluje, v

nekaterih večstanovanjskih blo kih ali naseljih pa stanovalci še vedno delajo napake.

»Občasno delamo kontrole, in špektor odložene odpadke pre gleda, in če lahko ugotovi pov zročitelja, uvede prekrškovni postopek. Ugotavljamo, da lju dje odpadke, ki jih v stanova nju pravilno ločijo, odložijo v napačen zabojnik. Škoda,« pra vi Glažerjeva.

Naloga redarjev je opozarjanje in kaznovanje

Mestni redarji, kot že ime pove, delajo v mestu red oziro ma skrbijo, da so stvari urejene tako, kot predpisujejo odloki v posamezni občini. Vzpostavljajo varen in neoviran promet v na seljih, varujejo ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, skrbijo za varnost na občinskih poteh, rekracijskih in drugih javnih površinah, va rujejo javno premoženje, na ravno in kulturno dediščino ter vzdržujejo javni red in mir.

»V Velenju so veliko na

Globa za neoznačitev časa prihoda ali za neplačanje parkirnine je 40 evrov. Parkiranje na mestu, kjer je s prometno signalizacijo prepovedano, je kaznovano z 80 evri. Globa za parkiranje na mestu za invalide, če voznik do tega ni upravičen, je 200 evrov.

območju velenjske plaže, je zer, kontrolirajo parkiranje v modrih conah v mestu. Največ prekrškov je na področju pro meta – tako glede parkiranja kot prekoračitev hitrosti, ki jo sicer na več lokacijah meri ra

seveda zaradi velikosti občine, števila parkirišč, manj v obči ni Šoštanj in Mozirje, v drugih občinah, ki jih pokriva skupna uprava, pa jih praktično ni.«

80 evri. Globa za parkiranje na mestu za invalide, če voznik do tega ni upravičen, je 200 evrov.«

Ob nedeljah in praznikih hrupna dela niso dovoljena

Ste nameravali to nedeljo kosi ti travo, morda z motorno žago požagati veje drevesa? Ne bo šlo.

Odlok v Mestni občini Velenje to prepoveduje, in ne jezite se na sosede, ki bi radi ob nedeljah uživali mir, prav tako pa se ne jezite, če vas bo sosed prijavil občinski inšpekciji.

dar. Največ glob izrečejo redarji voznikom, ki v modrih conah pozabijo plačati parkirnino ali označiti čas prihoda, nekateri to seveda naredijo tudi name noma. Tovrstnih prekrškov je največ v Mestni občini Velenje,

Kot pravi Sonja Glažer, sta na logi redarjev tako opozarjanje kot kaznovanje. »Kadar uvaja mo neko novost – zadnji primer je bila nova modra cona oz. ob močje kratkotrajnega parkira nja lani v Starem Velenju – opo zarjamo nekaj dni, nato pa se začne izrekanje glob. Zakon o pravilih cestnega prometa do loča kršitve in višino globe. Glo ba za neoznačitev časa prihoda ali za neplačanje parkirnine je 40 evrov. Parkiranje na mestu, kjer je s prometno signalizacijo prepovedano, je kaznovano z

Na območju Mestne občine Velenje so znotraj strnjenih naselij stanovanjskih hiš hru pna dela, kot so košnja z mo torno kosilnico, delo z motor no žago ter druga hrupna dela z motorji z notranjim izgoreva njem, ob nedeljah in praznikih prepovedana.

»Pred leti so bila takšna hru pna dela prepovedana tudi ob sobotah, a način življenja se je tako spremenil, da ljudje čez teden nimajo časa za domača opravila in jih opravijo ob so botah. Prav tako je prepoveda no kurjenje vseh vrst odpadkov na prostem, ker je urejen odvoz komunalnih odpadkov na od lagališče. Poudarim naj, da je v drugih občinah SAŠA regije to z odloki lahko urejeno drugače,« je sklenila Sonja Glažer.

❱Bicikel bus bo letos vozil junija, julija in avgusta ob vikendih in praznikih dvakrat dnevno.

❱Hrupna dela so ob nedeljah in praznikih prepovedana.

Z leve Janko Kopušar, Peter Dermol, Darko Menih in Boštjan Čokl

Nova proizvodna linija v PLP

Podjetje PLP Lesna industrija, d. o. o., je lani zabeležilo 30 let delovanja – Z lesnimi proizvodi, ki so nepogrešljiv in nenadomestljiv material v jami, oskrbuje predvsem Premogovnik Velenje, v katerega 100-odstotni lasti je, svoje izdelke pa prodaja tudi drugim kupcem v Sloveniji in tujini

Velenje, 23. maja – Pred štirimi leti so v podjetju PLP začeli z razvojnimi aktivnostmi posodobitve tehnologije strojev in naprav v proizvodnji ter is kali ustrezne dobavitelje, ki bi jih lahko vključili v povezavi z novimi rešitvami. »Ker gre za izredno zahtevno po dročje, tako zaradi žaganja listavcev kot iglavcev, je dobaviteljev s takšno opremo na trgu zelo malo,« je izposta vil direktor družbe PLP mag. Damijan

Podjetje PLP Lesna industrija je lani že tretje leto zapored prejelo platinasti certifikat AAA analitične hiše Bisnode – Dun & Bradstreet. V njihovi dejavnosti – žaganje, sko bljanje in impregniranje lesa – bo nitetno odličnost te vrste med 787 podjetji dosega le 23 podjetij. Pla tinasta izdaja bonitetne odličnosti podjetju predstavlja posebnost in prestiž ter hkrati najvišje možno priznanje, ki jo Bisnode podeljuje na evropski ravni, saj platinasto bonitetno odličnost dosega zgolj 3,7 odstotka podjetij v Sloveniji.

Kanduti. »V razvoj linije smo vključili podjetje Mebor, d. o. o., ki je proizva jalec lesno-obdelovalnih strojev in avtomatiziranih linij. Čeprav gre za prototipna postrojenja, je bil Mebor pripravljen, da se v sodelovanje aktivno vključi. Linija avtomatiziranega čelje nja in robljenja je bila zasnovana tudi v okviru koncepta prve faze lesno-pre delovalnega centra Velenje, s katerim kandidiramo za sredstva pravičnega prehoda oz. prestrukturiranja.

Ker so se zadeve v okviru evropskega sklada JTF odvijale počasneje od pr votnih načrtov, smo v prvo fazo inve stirali sami. Pri nadaljnjih aktivnostih posodobitve ostalega dela postrojenj v proizvodnji in zunaj ter pri postavi tvi sodobnih sušilnic in kotlovnic na biomaso do leta 2027 pa računamo na nepovratna sredstva iz naslova ome njenega sklada.«

Proizvodna linija družbe je zastavlje na skladno s cilji: povečanje zmogljivo sti, obratovalne zanesljivosti in varno sti, vpeljava sodobnih strojev in naprav ter najnovejših tehnologij v proizvodni proces, povečanje izkoristkov pri obde lavi proizvodov na strojih, omogočanje

ergonomsko bolj prilagojenih delovnih mest in manj fizičnih obremenitev pro izvodnih delavcev, manj proizvodnih delavcev na liniji in nižji stroški vzdrže vanja glede na predhodna postrojenja. »Avtomatizirana linija čeljenja in ro bljenja je bila predvidena za vključi tev v proizvodnjo že lani, vendar smo jo zaradi epidemije covida-19 in tudi težav z nabavo ključnih komponent

linij zamaknili v letošnje leto,« je po vedal direktor PLP. »Z demontažo stare opreme smo začeli 15. aprila, nadalje vali smo z gradbenimi sanacijami in s postavitvijo opreme, z deli pa smo zaključili 9. maja.«

Dela so bila zahtevna in so potekala s precejšnjim številom izvajalcev iz pod jetij Mebor, Sipoteh, HTZ, DBSS, vklju čeni so bili izvajalci za odsesavanje,

Podjetje PLP, v katerem dela 34 zaposlenih, sodi v delovno-inten zivno panogo in v celoti deluje na primarni predelavi lesa: na pro gramih jamskih opažev, gradbe nem lesu, konstrukcijskem lesu in proizvodnji lesne biomase. Je tudi proizvajalec železniških hrastovih pragov, kretniških in mostovnih. Dve tretjini prihodkov še vedno ustvarijo na slovenskem trgu, pre ostali del pa na trgih EU.

delo z dvigali, vgradnjo težjih kosov itd. Poleg tega so v tem času izvedli vsa vzdrževalna dela na ostali opremi, v kar je bilo vključenih nekaj drugih iz vajalcev del (pogodbenih in vzdrže valcev). Tudi koordinacija del je bila zahtevna, vendar jim jih je uspelo za ključiti skladno z načrtom.

»Pred nami je, poleg kakovostnega usposabljanja upravljavcev, vpeljava linije v čim bolj nemoteno obratovanje. Računamo, da bi nova proizvodna lini ja ustrezne učinke lahko dajala že v pri hodnjih mesecih. V končni fazi bo linija obratovala samo z enim upravljavcem in najverjetneje še z enim pomočni kom,« je še dodal Kanduti in se zahvalil vsem sodelavcem, ki so bili vključeni v montažo nove linije, in vsem zapo slenim, ki so že v tem času vključeni v upravljanje in vzdrževanje. ��

Izjavi za javnost po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije sindikatov SDRES in SPESS

Dvig osnovnih plač in ubranjen deputat

Knapi pravimo »ne, hvala« temu, da bi se za ogrevanje naših domov morali zanašati na humanitarne organizacije! Pogajanja za tarifni del panožne ko lektivne pogodbe dejavnosti premo govništva so se zaključila s podpisom aneksa št. 1 med energetsko zbornico kot predstavnikom delodajalca in obe ma reprezentativnima sindikatoma v panogi – SDRES in SPESS. V SDRES smo ob doseženem na pogajanjih izpolnili našo zavezo članom in tudi širši javno sti z dvigom osnovnih plač, zlasti pa s tem, da nam je uspelo ubraniti nadome stilo za ogrevanje (deputat) in se s tem upreti težnjam, da se del nadomestila oz. mesečne plače prenese v neobdav čen regres.

Dviga najnižjih osnovnih plač za 4,6 odstotka zaposleni sicer ne bodo neposredno občutili na svojih plačah, predstavlja pa nastavek za usklajeva nje knapovskih plač z rastjo cen. Nekaj, kar je – po našem mnenju popolnoma nepotrebno – zamrznilo na ravni pod jetja. Za dejanski dvig plač se bo treba dodatno pogajati na ravni podjetniške kolektivne pogodbe Premogovnika Ve lenje, katere podpisnik ni SDRES in tako ne sodeluje.

Vse navedeno nas kljub doseženemu cilju ne more navdušiti, saj se nam zdi nesprejemljivo, da se moramo ob oblju bah o pravičnem prehodu in izhodu iz premogovništva vedno znova pogajati zgolj za ohranitev naših že davno pri dobljenih pravic. Nesprejemljivo je, da se moramo v času, ko se vse draži, za pogajalsko mizo pogajati o tistem, kar smo si v preteklosti že izborili. Od nove vlade in resornih ministrstev zato pričakujemo, da bodo strategijo v

t. im. zeleni prehod sprejeli v soglasju s socialnimi partnerji, kot je to učinkovi ta praksa povsod v EU. Prav tako priča kujemo, da bo nemudoma upoštevala vse okoliščine delovanja Premogovnika Velenje in – dokler se velenjski lignit še uporablja – upoštevala tudi realne stroške našega proizvoda. V času, ko nam TEŠ 6 zagotavlja energetsko sa mozadostnost in se vsi energenti okoli nas dražijo, ga velenjski knapi izkopa vamo po zamrznjeni ceni, ki posledič no vodi v varčevanje na naših plečih.

Pričakujemo, da bo vodstvo podjetja povečalo prizadevanja pri novi vladi za razumevanje našega položaja in upo števalo, da stroški proizvodnje lignita NE MOREJO biti nespremenjeni glede na naše naraščajoče življenjske stroške. Z varčevanjem na lignitu se dejansko varčuje na naših plačah, kar občutimo. Pričakujemo, da bo delodajalec tu na letel na posluh pri novi vladi.

Na žalost moramo ponovno poudariti tudi, da smo pri pogajanjih – kljub temu da so začetni obeti kazali, da bo tokrat drugače – na koncu največ energije po rabili za usklajevanje med sindikatoma. Razumemo zadrego SPESS-PV ob tem, ko so leta 2019 podpisali za delavce ško dljiv dogovor z delodajalcem, po kate rem se naše plače ne usklajujejo z rastjo cen življenjskih stroškov in ostajajo za mrznjene. Razumemo zadrego sindika ta, ki je delavce prikrajšal za najmanj 650 evrov na letni ravni (če gledamo tiste z najnižjimi plačami, pri kameradih v višjih plačnih razredih je prikrajšanje še višje). A rešitev iz te zadrege ne more in ne sme biti računovodski manever prenosa iz bruto postavke v neobdavče no postavko, ki bi nenazadnje prinesel nekaj deset evrov, dolgoročno pa upad sredstev v pokojninske blagajne. Deputat je delavska pravica, ki so si jo izborili naši predhodniki. Tedaj v

obliki »kolm karte« oziroma premoga za domače ogrevanje, ko se je na tak način še ogrevalo domovanja knapov. Kasneje je to postal dodatek, ki je se stavni del naše bruto plače. Da ne gre za neko kaprico ali privilegij preteklo sti, pa lahko vidimo prav letos, ko so cene energentov poletele v nebo in iz Velike Britanije beremo novice, kako se morajo upokojeni knapi za ogrevanje lastnih domovanj zanašati na humani tarne organizacije.

V SDRES taki viziji prihodnosti lahko rečemo samo: »Ne, hvala!« SPESS-PV pa bo že kmalu lahko pokazal svojo sin dikalno solidarnost na pogajanjih na podjetniški ravni, kjer mora dogovor o zamrznitvi plač, ki siromaši družine naših kameradov in razvrednoti naše delo, dokončno in naposled pasti. Ne na račun računovodskih manevrov, temveč po načelu »pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo«.

Nezaslišano, nemoralno in popol noma nedopustno se nam zdi, da se moramo knapi v zadnjih letih našega poklica boriti za najosnovnejše dela vske pravice, kot je usklajevanje plač z rastjo življenjskih stroškov. Izkušnje iz tujine nas učijo, da so bili »pravični prehodi« pravični predvsem za zasluž karje, precej manj pa za knape, ki se jih je z bombončkom ali dvema poslalo na borzo dela ali pa na nižje plačana dela. Tega v Šaleški dolini ne smemo dopustiti. Prepričani smo, da se s tem strinja tudi celotna skupnost.

V SDRES smo pripravljeni sodelovati pri vsakem prizadevanju za izboljšanje položaja kameradov. Pogajanja na pa nožni ravni so pokazala, da se s sode lovanjem lahko doseže veliko, saj dvig plač ni bil nikoli pod vprašajem. NIKO LI pa ne bomo pristajali na parcialne rešitve, namenjene zgolj računovod skemu »friziranju bruta za isti neto«.

Vsem pa sporočamo: NE PRISTAJAMO na to, da bomo knapi končali na SOCI ALNEM ROBU! Srečno!

�� IO SDRES, zanj Asmir Bećarević

Odgovor sindikata SPESS

Najprej naj zapišem, da je sindikat SDRES medijem po zaključku pogajanj posredoval nekorektno izjavo, kakor tudi v teku samih pogajanj, in zaradi tega skoraj povzročil prekinitev poga janj s strani delodajalcev. Dogovor je bil, da po podpisu aneksa oba sindikata data v medije skupno izjavo.

K pogajanjem smo delodajalce in sin dikat SDRES neuspešno pozivali zadnji dve leti, na strani delodajalcev je bil iz govor covid, SDRES pa se v vmesnem času dogovorjenih pogajanj enostavno ni udeležil.

Ko je sindikat SPESS Premogovnika Velenje (PV) v februarju letos pozval upravo PV k pogajanjem o izredni uskladitvi osnovnih plač, so se stvari premaknile. Pogajanja na panožnem nivoju so stekla, končali smo jih v treh pogajalskih srečanjih, pogajalo se je samo o tarifni prilogi in o dvigu najniž jih osnovnih plač za obdobje od 7/2019 do 2/2022.

Po začetnih zapletih zaradi slabe pri pravljenosti pogajalcev SDRES, pred vsem nepoznavanja plačnega sistema v skupini PV in davčne zakonodaje, smo se v nadaljevanju zelo hitro dogovorili za obdobje, za katerega se bomo uskla dili, in vir, iz katerega bomo zajemali rast cen življenjskih stroškov.

Malo več problemov smo imeli z na zivi, o kateri inflaciji se pogovarjamo, ali gre za splošno inflacijo ali za pov prečno ali celo kaj drugega. Za lažje

razumevanje inflacije smo obiskali EIPF v Ljubljani, kjer so nam profesorji razložili vse o načinu spremljanja ra sti cen življenjskih stroškov in inflaci ji. Ker je bil zapis v tarifni prilogi zelo jasen, smo se potem tudi sporazumeli, da bomo spremljali splošno inflacijo.

Avtomatska eskalacija najnižjih osnovnih plač v višini 85 % in dvig plač glede na rezultate v panogi so bili že za pisani v tarifni prilogi in ni bilo treba ničesar dogovarjati, avtomatski prenos na dvig plač v podjetjih pa je dogovo ril sindikat SPESS-PV v Splošnem aktu Plače. Drži pa, da je ta avtomatizem za obdobje štirih let vezan na doseganje proizvodnje v tera joulih.

Kar se tiče regresa in deputata, je osta li zapis enak, žal pa nekateri še vedno ne vedo, da je regres odvisen samo in izključno od višine bruto povprečne plače v RS predpreteklega meseca, in sicer v višini 70 odstotkov, ker smo v preteklih letih tretje-julijsko nagrado izplačali davčno ugodno v obliki re gresa, sedaj pa nekateri zavajajo, da je letos regres nižji.

Še beseda o deputatu. Višina je ostala enaka, nihče ga niti približno ni hotel vzeti, ideja večine zaposlenih je bila, da bi preostali znesek za letošnje leto 7/12 izplačali davčno ugodno v obliki regresa in dobili večje neto nakazilo na račune. Ker pač ni bilo soglasja SDRES, je ostal deputat v enaki višini z enakim načinom izplačevanja.

S pogajanji na panožni ravni smo za dovoljni, definirali smo postopke za na prej, zavezali smo se k ponovni uskla ditvi najnižjih osnovnih plač do konca novembra letos. Pogajanja o izredni uskladitvi plač v podjetju potekajo. Srečno!

�� Peter Bršek, SPESS, Sindikat pridobivanja energetskih surovin

Damijan Kanduti

Smo najmanj evropski igralec, a posegamo tudi čez ocean

Tiki ima lastnika na Švedskem, razvoj, prodajo in finančno upravljanje v Velenju, proizvodnjo in tehnologijo pa v Stari Pazovi v Srbiji – Namen poslovne cone je pomoč pri prestrukturiranju doline iz ogljične v brezogljično zgodbo

Jasmina Škarja

Družba Tiki HVAC opravlja de javnosti s področja razvoja in trženja produktov ogrevalne in hladilne tehnike ter produktov z uporabo obnovljivih virov ener gije. V novem poslovnem objek tu bodo vzpostavili 1.500 m2 po slovnih prostorov, v katerih bo tudi referenčni laboratorij s po dročja obnovljivih virov energi je. Poleg razvojno-raziskovalne in tržne dejavnosti načrtujejo tudi proizvodnjo toplotnih čr palk, vzpostavitev obrata v novi hali pa načrtujejo najkasneje do leta 2024. Direktor družbe Tiki HVAC Branko Apat optimistično zre v prihodnost.

Tiki je dolgo časa deloval v okviru skupine Gorenje, zdaj pa ima že nekaj let švedskega lastnika. Kaj se je v tem času spremenilo?

»Tiki je podjetje, ki deluje v sa nitarni branži. V Gorenju je bil od osemdesetih let naprej. Pri spremembi lastniške strukture v Gorenju je prišlo do odločitve, da bo Tiki odprodan. Oblikovan je bil tender. Tiki so odkupili švedski lastniki, podjetje NIBE. Gre za korporacijo, ki se ukvarja s toplotnimi črpalkami in sani tarijami. Torej je iz branže, ki jo tudi pokrivamo.«

Kakšni so vaši načrti v poslovni coni? Ali bodo

novi prostori namenjeni tudi razvoju?

»Predvsem razvoju. Tiki ima lastnika na Švedskem, razvoj, prodajo in finančno upravljanje v Velenju, proizvodnjo in tehno logijo pa v Stari Pazovi v Srbiji.

Namen poslovne cone je pomoč pri prestrukturiranju doline iz ogljične v brezogljično zgodbo, ki jo naši lastniki na Švedskem že zelo uspešno vodijo. V ta na men bomo tudi sodelovali in že sodelujemo s Komunalnim podjetjem Velenje, ki mora pre strukturirati toplovodni sistem in sistem ogrevanja v dolini. Računamo, da bomo razvojno in tehnološko seveda precej so delovali, ni pa namen podjetja sodelovati samo lokalno. S te lokacije bomo toplotne črpal ke prodajali v Evropsko unijo oziroma pokrivali jugovzhodni del Evrope. Proizvodnja za elek trične bojlerje, ki so standardni produkt, pa ostaja Stari Pazovi.«

Kakšen je trenutno proizvodni program vaše skupine in kaj načrtujete? »Še vedno je osnovna dejav nost podjetja Tiki proizvodnja električnih bojlerjev, saj proi zvedemo skoraj 550.000 kosov in smo eden izmed največjih evropskih proizvajalcev elek tričnih ogrevalnih aparatov. Z novimi direktivami v Evropski uniji je bil bojler najprej nad grajen za toplotno črpalko, da

je dosegel energetske razrede, ki jih določa Evropa. Na takšen način lahko dosežemo tudi tri do štirikratne prihranke na kla sično, električno, oljno ali kakr šnokoli drugo ogrevanje. To je osnovni del že utečenega posla.

Kar pa smo razvili v Velenju in kar bomo v bodoče razvijali in delno tudi proizvajali tukaj, pa so toplotne črpalke za ogrevanje

namen bomo kmalu obiskali kar nekaj lokacij daljinskega ogreva nja na Švedskem in v Nemčiji, ki so v lasti naše skupine.«

Koliko ljudi zaposlujete v Velenju in koliko v Stari Pazovi?

»Skupina Tiki zaposluje sko raj šeststo ljudi. V Velenju je trenutno štirideset zaposlenih,

prilagajamo tudi rast podjetja. Znotraj skupine povečujemo proizvodnjo, predvsem solar nih in energetsko učinkovitih hranilnikov vode in sanitarnih toplotnih črpalk. Trend celotne Evrope in sveta, tudi zaradi tre nutne krize v Rusiji in Ukrajini, je odmik od klasičnih fosilnih goriv, premogovnih in ostalih virov. Jasno pa je, da gre za pro ces, ki bo trajal morda desetletje, ampak mi smo na tej poti že da nes. Imamo znanje in smo opti misti, da bomo prispevali velik delež v prestrukturiranju tako Šaleške doline kot Slovenije pa tudi širše jugovzhodne Evro pe. Tudi Avstrije in Nemčije, ki predstavljata velik del trga.

Omenili ste Ukrajino. Ali se kriza pozna tudi pri nabavi blaga, storitev, dobavi delov, materiala? Vplivata na vašo dejavnost rast cen energentov, transport?

Žal bodo potrošniki to čutili na vseh nivojih. Ne razumem državne statistike, ki objavlja 7-odstotno inflacijo, v resnici pa industrija že danes plačuje trideset odstotkov višje cene. Žal je to nova realnost, ki prihaja. Ne samo v Slovenijo, v celotno Evropo. To pomeni, da evro iz gublja vrednost, zato bodo na ložbe v ekologijo še pomembnej še, ker bodo morale prenašati hitrejši povratek v investicijo, in to bo tudi imperativ objekta v poslovni coni.«

Na katere trge ste usmerjeni, kam prodajate svoje proizvode in kam vas bo peljala prihodnost?

stanovanjskih hiš, sanitarne to plotne črpalke in ogrevanje ve čjih lokacij, kot so lokacije zno traj Velenja, ki se bodo nekega dne prestrukturirale. V smislu neuporabe lignita, ampak verje tno uporabe virov, kot sta voda iz jezera, zrak in virov, kot je sonce. Na tem področju je znanje las tnikov na naši strani že izjemno visoko ter že aplicirano. V ta

Robotizacija je naša prihodnost

v bodoče bomo zaposlovali predvsem strokovno in visoko izobražene kadre razvojnih, ekonomskih in pravnih znanj. Zaposlitev ne bo odvisna od ra sti posla, računam, da bomo lah ko zaposlili od deset do sto ljudi. Vse je odvisno od prestrukturi ranja poslov v dolini. Govorimo o poslih zelene ali eko energije. V Srbiji pa ustrezno

»Za nami je dinamično leto. V zadnjih tridesetih letih se ni zgodilo kaj podobnega. Se je pa sicer že pred ukrajinsko krizo pričela kriza v železarstvu, ener getiki in kemiji. Skoki nafte, ki so bili delno povzročeni že prej, so zdaj še izrazitejši. Kot industrija beležimo rast, ne v odstotkih, ampak mnogokratnikih. Jeklo se je podražilo za trikrat. Torej govorimo o dvesto, tristo odstot kih. Podobno plastične mase in gorivo, kar čutimo vsi. Mi jih zaznavamo skozi polimere in monomere, ki jih kupujemo kot plastične mase. Tudi ti so se po dražili od trideset do osemdeset odstotkov. Inflacija v naši branži je že presegla trideset odstotkov.

»Že prej smo znotraj skupine Gorenje praktično pokrivali ce lotno Evropo, tudi Združene dr žave Amerike. Naš razvoj je zelo enakomerno porazdeljen, tako v vzhodni, zahodni Evropi, kla sični stari Evropi in v zadnjem času tudi v Združenih državah Amerike, na Karibih in v neka terih arabskih državah. Smo globalni igralec. NIBE je trikrat večji igralec od Gorenja, torej je potencial globalen. Je pa naš trg številka ena še vedno Nem čija. Pomembni so bili tudi trgi Ukrajine in jugovzhodne Evro pe, pa tudi vsi zahodni trgi Av strije, Danske in Skandinavije. Smo najmanj evropski igralec, vendar v zadnjem času posega mo tudi čez ocean.

Gre za projekt, ki želi približati algoritemsko razmišljanje v tiste profile, kjer je tega manj – Na mednarodnem srečanju so dva dni programirali in vzpostavljali naravna okolja za delovanje umetne inteligence

Jasmina Škarja

Velenje, 17. maja – Na Šolskem cen tru Velenje so izpeljali zaključni del projekta Developing an Artificial In telligence Curriculum Adapted to Eu ropean High School s partnerji iz Špa nije, s Finske, iz Italije in Litve. Nosilec projekta je univerza v La Coruni, nekaj srednjih in osnovnih šol za oblikova nje novih strategij in učnih pristopov k umetni inteligenci. Na Elektro in ra čunalniški šoli so gostili štiriinpetdeset udeležencev tega projekta. V treh letih so razvijali, s pomočjo vnaprej priprav ljenih učnih enot, vključevanje vsebi ne umetne inteligence v srednje šole. Slovenija je namreč ena izmed redkih držav, ki v kurikule nima vključenega predmeta algoritmičnega razmišljanja, kot je na predavanju v okviru Multi plier eventa izpostavil ravnatelj šole Simon Konečnik

Projekt, zanimiv mladim Za kakšen program umetne inteli gence gre pri projektu, ki teče že tre tje leto, odgovori vodja projekta dr. Na taša Meh Peer: »Gre za projekt, ki želi približati algoritemsko razmišljanje v

tiste profile, kjer je tega manj. Elektro tehniki, mehatroniki, ekonomisti, kjer vsebin v slovenskem kurikulumu še ni. Če bi se skozi ta projekt izkazalo, da gre za koristno zadevo, bi v prihodnje oblikovali tudi pripomočke za učitelje.

Veseli nas, da je projekt zanimiv tudi mladim, posebej na računalniški šoli so dijaki pokazali velik interes. Največ

težav smo imeli z učitelji, ker imamo v glavi svoje kurikule in se nam zdi vsak izstop iz tega nekaj dodatnega dela ali pa preoblikovanje razmišljanja, kar je včasih težko. Dijakom 4. letnikov so se zdela tudi zaradi prehoda na fakulteto znanja programiranja in programskih jezikov dobrodošla. Ugotovili smo, da je slovensko šolstvo zelo dobro, saj so

dijaki lahko reševali naloge brez po moči učiteljev in bili samostojni. Ne samo glede specifičnih znanj, ampak tudi širše. Suvereni in samostojni so bili tudi glede sporazumevanja v angle škem jeziku,« pohvali dr. Meh Peerova.

S pomočjo učljivega robotka Robobo so se srečali z mnogimi

izzivi

Na mednarodnem srečanju so dva dni programirali in vzpostavljali naravna okolja za delovanje umetne inteligen ce v njih in razkazali partnerjem Vele nje, z gradom in jezeri. Udeležence so gostitelji popeljali tudi na ogled Bleda ter po ljubljanski fakulteti za računal ništvo. Dijaki so igrali tudi golf, učitelji so kuhali nacionalne jedi. »Neformalna

druženja so prav tako dobra zamisel Erasmus projektov, saj so namenjena razvijanju novih znanj, druženju in spoznavanju novih, drugačnih kultur, kar smo si dokazali tudi učitelji, ki smo pripravili tipične jedi iz svojih krajev.« S pomočjo učljivega robotka Robobo so se srečali z mnogimi izzivi. Kakšni mi? »Ekipa z univerze v La Coruni je v programu startup napravila robota, ki deluje s pomočjo pametnega telefona. Z njegovo pomočjo prepoznava obra ze, barve, lahko prinaša predmete, se samostojno giblje, tako kot recimo v pri hodnosti samostojna vozila, se izogiba oviram, nam kaj pove, nas nasmeji. Tudi na naši šoli imamo nekaj robotkov, z avtomatizacijo pa se dijaki srečajo tudi v podjetjih. Robotizacija je naša priho dnost, je in bo del našega vsakdana. Na mesto nas bodo roboti pomivali posodo, vendar bodo potrebovali navodila. Go tovo so ta znanja zelo pomembna, žal pa se tega še ne zavedamo.«

»Ne. Naš robotek izraža veselje in je zelo simpatičen, ampak objema in po ljuba ne more nadomestiti. Ne vem, če lahko napišemo tako dober algori tem, da z njim povemo vse, kar lahko pove naš pogled, dotik. Če kaj opravi namesto nas, je to zelo dobrodošlo, so pa stvari, ki so čisto in samo človeške,« razlaga dr. Nataša Meh Peer, ki zdaj skupaj z ostalimi mentorji čaka na to, kakšni bodo izidi tega projekta.

Branko Apat: »Imamo znanje in smo optimisti, da bomo prispevali velik delež v prestrukturiranju Šaleške doline.«

Se lahko zgodi, da nas bi roboti zamenjali v popolnosti?

Udeleženci so si med drugim ogledali še nekaj najboljših učilnic za praktični pouk v Medpodjetniškem izobraževalnem centru, ki je del Šolskega centra Velenje.

Nagradili pridne roke vinogradnikov in vinogradnic

V Društvu vinogradnikov Šmartno ob Paki na prireditvi podelili priznanja za vina svojih članov, letnik 2021 – Med drugim 14 prvakov in 4 šampioni – Kletarka leta 2021 Mojca Praprotnik

Šmartno ob Paki, 19. maja –Društvo vinogradnikov Šmar tno ob Paki deluje 26 let in prav toliko časa organizira tudi oce njevanje vin svojih članov. Na prireditvi pred tednom dni so tako podelili priznanja vinogra dnikom in vinogradnicam, ki so prinesli svoja vina, letnik 2021, na letošnjo ocenitev. Od 102 vzorcev je strokovna komisija 64 namenila zlato, 29 srebrno priznanje, 12 pa jih je izločila. Med 64 zlatimi jih je 14 prejelo še naziv prvak sorte, 4 pa šam pion. Med belimi vini so to Vi notoč Primožič za traminec ter Jože Kugler za rumeni muškat, med rdečimi pa Danilo Pokleka za zweigelt in chardonnay.

Na prireditvi so razglasili še kletarja leta, kar so običajno na redili na martinovanju ob ob činskem prazniku, lani pa tega sploh ni bilo. Laskavi naslov kle tarke leta za leto 2021 je preje la predsednica društva Mojca Praprotnik

V nagovoru zbranim je Pra protnikova izrazila zadovolj stvo, ker je lahko poleg aktual ne vinske kraljice Ane Protner predsednice ocenjevalne komi sije mag. Tadeje Vodovnik Plev nik in domačega župana Janka

Kopušarja prvič na podelitvi v 26 letih pozdravila tudi Petra Dermola, župana Mestne ob čine Velenje, od koder je skoraj polovica članov društva. Dejala je še, da lahko kljub covidnemu

Tudi

na tekmovanju Vinisa odlični

Tako kot minula leta je tudi letos osem članov šmarškega društva vinogradnikov pred nedavnim sodelovalo na ocenje vanju vin Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije (Vinis). Njihova vina so bila znova med nosilci žlahtnih pri znanj. Veliko zlato priznanje je prejel Mihael Fajfar (za laški rizling 2019, suhi jagodni izbor), zlato priznanje pa Vinotoč Primožič (za traminec, letnik 2021, ter zvrst, letnik 2021), Jože Kugler in Jože Kovačič (za chardonnay, letnik 2021) ter Marko Juvan (za kerner, 2021).

in vinogradnice, nagrajeni za

Ana Protner, aktualna vinska kraljica: »Prvič sem v Šmartnem ob Paki. Tu sem ob obisku štirih kleti srečala gostoljubne vino gradnike, ki dokazujejo, da je tudi na skrajnem delu podravskega vinorodnega okoliša mogoče pridelati odlična vina. Kakšen bi bil moj napotek tukajšnjim vinogradnikom in vinogradnicam v prihodnje? Da je treba najprej povezati naravo s tem, kar delamo, in verjeti v to. Dodala bi še, da se ni treba vedno ozirati na to, kaj želijo potrošniki, ampak moramo ustvarjati zgodbe, uresni čevati naše želje. Potrošniki se bodo potem temu že prilagodili.«

letu uvrstijo vina letnika 2021 med boljša. Pridne roke njihovih vinogradnikov in vinogradnic so uspele pridelati odličen letnik. Čeprav je bila povprečna ocena (18,12 točke) nižja od ocene leto prej, je glede na razmere in gle de na to, da gre za majhne bu tične ljubiteljske vinogradnike, kljub temu vrhunska.

»Ponosni smo lahko nase, kajti nimamo enologov, računalniško vodenih kleti, svojih laborato rijev, ampak vse od začetka do konca to naredijo zgolj in samo naše roke. Kljub temu lahko z velikim veseljem ponudimo ka kovostna vina, z odlično zgod bo, postrežena s srcem in dušo

Uspešni vinogradnik Mihael Fajfar postal prvi vitez svetnik

Celje, 14. maja – V Narodnem domu je potekala velika viteška svečanost v čast ustanovitvi nove viteške Legature za Celjsko regijo. Ta je nastala iz aktivne skupine 25 do 30 vinskih vite zov evropskega reda, ki delujejo v okviru Konzulata Evropskega reda vitezov vina v Sloveniji, in sicer na širšem področju celjske statistične regije.

Pred dvema letoma je premi nul vinski svetnik Danijel Gru dnik, prvi s področja Saša regi je, drugi, za zdaj edini, pa je v celjski stolni cerkvi sv. Danijela zaprisegel ob viteškem meču in prejel insignije Mihael Fajfar, znani mali vinogradnik z veli kimi uspehi kletarjenja in pre jemnik več kot 160 zlatih me dalj na uradnih ocenjevanjih v domačem Šmartnem ob Paki, na Ptuju, v Ljubljani ter drugod.

Gostitelj ustanovne svečano sti Bojan Šrot, župan MO Celje, je dogodek orisal kot edinstven, vreden sodelovanja vseh 28 ob čin s tega področja; prav vse iz Saša regije so prispevale in pripe le častni trak na prapor legature, ki so ga razvili ob tej svečanosti. »Ustanovitev legature je dejanje časti v središču Celjske regije in potrditev prostovoljstva in vite štva ob vrednotah, ki so po svoje večne. Vodstvu in članom na čelu s prvim in zaslužnim legatom,

vitezom ERVV Jožefom Tomin škom, želim odličnih uspehov na tem izjemnem področju tudi v prihodnje!«

Osrednji del dogodka v stolni cerkvi sv.

Danijela

Ob godbi pihalnega orkestra Celje, ki je spremljal viteško povorko, so si meščani in go

tudi bogoslužne vsebine ter bla goslov novega prapora legature, vina, insignij ter kandidatov za hospes in intronizirance v višje redovne stopnje (koncilarius).

Viteške svečanosti so se nada ljevale na Krekovem trgu s skle nitvijo Viteškega kroga, z raz glasitvijo viteškega vina 2022 (letnik 21) renski rizling Zlati Grič iz kleti Žičke kartuzije. Ob

da sem del nadgradnje čaščenja vina in vrednot, ki jih ta pleme niti red prinaša. To je zame ve lika čast, a zavedam se, da tudi obveza. Do te stopnje v vinogra dništvu, kletarjenju in etnologiji sem prišel s trdim delom, zave danjem, da brez strokovnosti ni napredka, ter ob zelo uspe šnem delovanju Društva vino gradnikov Šmartno ob Paki. Del zaslug gre tudi prijateljem iz te plemenite male vinske deželice pod Goro Oljko. Hvaležen sem vsem, ki so bili del te moje poti, še zlasti mentorju, zdaj prvemu legatu, vitezu vina Jožefu Tom inšku, ki ima zasluge za obstoj in razvoj viteškega reda na pre težnem delu Štajerske.«

posameznega vinogradnika. Od vsega naštetega je najpomemb neje, da je vino všeč vam, vašim gostom, in da pridelate vino, ki ga tudi prodate.« Pozvala je vi nogradnike, naj ostane njihova prednostna naloga skrb za kako vostna vina, širjenje znanja, kul ture pitja, lokalno povezovanje ter privabljanje čim več mladih.

Kopušar in Dermol sta vino gradnikom čestitala za opra vljeno delo. Verjameta, da

❱Po podatkih iz leta 2020 se je v Slovenij z vinogradništvom ukvarjalo 28.481 pridelovalcev. Med številnimi društvi vinogradnikov se šmarško društvo po kakovosti vin svojih članov v državi uvršča na sedmo mesto.

bodo lahko skupaj tudi v pri hodnje spisali še kakšno uspe šno zgodbo.

Prireditev so popestrili člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika iz Šmartna ob Paki. ��

Kviz mladi in kmetijstvo

Šoštanj, 29. aprila – V dvorani Reks v Ravnah pri Šoštanju je potekal regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Organizator kviza je bilo Društvo podeželske mladine Šaleška dolina. Pred kvizom smo izve dli dva sestanka, kjer smo zbirali ideje in sestavljali načrt, ki smo ga tudi realizirali. Veliko smo sodelovali s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje, ki je bil soorganizator kviza. Veseli in hvaležni smo, da se je na naše prošnje odzvalo nekaj donatorjev. Izpostavili bi predvsem Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ki nam je podarila ekološko pridelane hrenovke in kranjske klobase ter bogate na grade za zmagovalce.

Na kvizu je sodelovalo 8 ekip, in sicer ekipe društev podeželske mladine iz Črne na Koroškem, Mislinjske doline, Šmihela nad Mozirjem, Spodnje Savinjske doline, Tabora, ŠC Šentjur, Mežiške doline in naše društvo.

Kviz je bil sestavljen iz treh sklopov. Po prvem sklopu vprašanj sta za sproščen odmor poskrbeli Ana in Zala Pečovnik, ki sta zapeli pesem Zadnja planika. Sledil je drugi sklop vprašanj in po kratkem predahu še tretji. Po tretjem krogu so društva čutila olajšanje, a hkrati pričakovanje in nervozo, saj so sledili rezultati.

stje ogledali nenavadno druž bo vitezov iz vse Slovenije ter številnih gostov iz več evrop skih držav. Sprejem v stolnici sta s posebnimi častmi opravi la msgr. škof dr. Stanislav Li povšek in domači dekan Tadej Linasi, ki sta kasneje opravila

viteškem omizju s kulinariko in okušanju štajerskih vin pa so novemu praporu pripeli zlate trakove pokroviteljev.

Vinski svetnik Mihael Fajfar: »Po štirih letih odgovornega pripravništva in vpeljevanja v viteški red OEVE sem počaščen,

Fajfarju je pripadla čast, da je za občine Šmartno ob Paki, Na zarje in Mozirje pripel trakove častnega pokroviteljstva novega prapora celjske viteške Legatu re, a je to storil tudi kot donator traku Turistične kmetije Tatjane in Mihaela Fajfar iz Slatine. Po kroviteljski trak pa so namesti li na prapor tudi predstavniki Občine Šoštanj ter Tina Belina iz Zavoda za turizem Velenje za MO Velenje.

�� Jože Miklavc

V Koroški regiji je prvo mesto zasedlo DPM Mislinjske doline, drugo mesto DPM Črna na Koroškem in tretje mesto DPM Meži ške doline. V Celjski regiji so si društva sledila od 1. do 5. mesta tako: DPM Šmihel nad Mozirjem, Tabor, Šaleška dolina, ŠC Šentjur in Spodnja Savinjska dolina. Na državno tekmovanje sta se torej uvrstili DPM Šmihel nad Mozirjem ter DPM Mislinjske doline. Vsi tekmovalci so pokazali veliko znanja, ki predstavlja pomemben del kmetovanja.

Uradnemu delu kviza je sledilo druženje članov društev. Hkrati je potekalo tudi tekmovanje o ocenjevanju teže košare, napolnjene z dobrotami, vredne kar 250 evrov. Najbolje je njeno težo ocenil Miha Oiclj. Za nagrado je lahko domov odnesel polno, natanko 8,475 kilograma težko košaro.

Zopet smo dokazali, da je v slogi moč. Veseli smo in ponosni, da smo lahko bili organizatorji regijskega kviza, ki ne samo, da je bil poučen, zabaven in poln veselja, ampak nas je tudi dodatno po vezal, okrepil naše prijateljske vezi ter ustvaril čudovite spomine. �� Lavra Videčnik

Prisega z mečem in prejem insignij, da je Mihael Fajfar postal vitez vina svetnik.

Tatjana Podgoršek

Kletarka leta 2021 je postala Mojca Praprotnik. Ključ kleti ji je predal kletar leta 2020 Jože Kugler.

Vinogradniki

svoje vino z naslovi »prvak sorte« ter »šampion«, v družbi z vinsko kraljico Tadejo Vodovnik Plevnik ter županoma Jankom Kopušarjem in Petrom Dermolom.

45 let pobratenega sodelovanja

Vezi med Mestno zajednico Novo selo iz Občine Vrnjačka Banja iz Republike Srbije in Šmartnim ob Paki politika ni pretrgala – To soboto se bodo znova družili v Velenju in Šmartnem ob Paki

Damijan Kljajič

Šmartno ob Paki in Velenje bodo ta konec tedna obiskali pri jatelji iz Mestne zajednice Novo Selo in Občine Vrnjačka Banja iz Republike Srbije. Namen njiho vega obiska je povabilo župana Občine Šmartno ob Paki, da se udeležijo predstavitve zbornika »45 let pobratenega sodelova nja, Šmartno ob Paki – Slovenija in Novo Selo – Srbija«.

Občina Velenje je z Občino Vr njačka Banja, znanim zdravili škim krajem s številnimi vrelci termalne vode v Šumadiji v Sr biji, v sedemdesetih letih na vezala stike, ki so se vztrajno krepili, kar je privedlo do po bratenja obeh občin. Občina Vr njačka Banja je na svoji seji 15. oktobra 1972 sprejela sklep o pobratenju z Velenjem, listino o tem pa izročila predstavnikom velenjske občine, ki so se ude ležili slovesnosti ob njihovem občinskem prazniku. Skupšči na občine Velenje je enak sklep sprejela slab mesec zatem, 3. novembra. Listino o pobrate nju so nato predsednik Skupšči ne občine Velenje Nestl Žgank, sekretar Komiteja Občinske konference Zveze komunistov Franjo Korun in sekretar Izvr šnega odbora Občinske konfe rence SZDL Jože Veber izročili predstavnikom Vrnjačke Banje

na njihovi seji splošnega odbo ra 30. marca 1973.

Tako se je začelo plodno sode lovanje obeh občin na kultur nem, športnem, gospodarskem in političnem področju. V te odnose sta občini sčasoma in tenzivneje vključevali še svoje krajevne skupnosti, med drugim tudi KS Šoštanj, Vrnjci, Šmartno ob Paki in Novo Selo.

Znova je pripeljal Vlak bratstva in enotnosti

Prvi neposredni stiki med predstavniki obeh krajevnih skupnosti, Šmartna ob Paki in Novega Sela, so bili vzpostavlje ni leta 1976. Tistega leta je v SR Slovenijo iz SR Srbije po štirih letih znova pripeljal Vlak brat stva in enotnosti. Z njim so poleg nekdanjih gostiteljev in podpor nikov slovenskih medvojnih iz gnancev v Srbiji pripotovali tudi ljudje, željni spoznavanja novih krajev in ljudi. Med slednjimi je bila delegacija Skupščine Vrnjač ka Banja s predstavniki KS Novo Selo. Po prihodu v Velenje jih je na praznično okrašenem kotal kališču pričakalo blizu tisoč ljudi. Pozdravnemu nagovoru pred sednika OK SZDL Jožeta Vebra je sledil kulturni program, ki so ga izvedli Šaleška folklorna skupina Koleda, pevski zbor OŠ Antona Aškerca, Rudarska godba, Drago Seme je recitiral

pisma slovenskih izgnancev. Po avtobusnem ogledu krajev v Ša leški dolini so se gostje iz Srbi je v nedeljo, 6. junija, pripeljali v Šmartno ob Paki, kjer jim je dobrodošlico v imenu krajev ne skupnosti zaželel Alojz Bole.

Selo so predstavniki obeh kra jevnih skupnosti podpisali v Vr njački Banji 3. oktobra 1976, v prisotnosti velenjske občinske delegacije. V imenu KS Šmartno ob Paki je listini podpisal takra tni predsednik KS Franc Malus.

so se dogajala srečevanja med posameznimi družinami že na osebni ravni.

12. oktobra 1989 je iz Slovenije v Srbijo krenil zadnji Vlak brat stva in enotnosti in se v Sloveni jo vrnil 16. oktobra. Na njem so bili tudi Šmarčani in Velenjčani, skupno 45 oseb. Zaradi gospo darskih neuspehov, različnih pogledov na ureditev države in vzpona nacionalizmov se je v Ju goslaviji neko obdobje končalo in se začenjalo novo, ki je pretr galo vzpostavljene uradne vezi.

Osebnih vezi politika ni pretrgala

Politične razmere, ki so na stale ob razpadu Jugoslavije, so prekinile uradne stike med kra jevnima skupnostma, prijatelj ske vezi, ki so se v vseh teh letih spletle med ljudmi na medse bojnih srečanjih, pa se v večini primerov kljub spremenjenim okoliščinam niso pretrgale. Čas, naklonjen vzpostavitvi stikov, je ponovno zaživel po letu 2000. Na obisku pri prijateljih v No vem Selu leta 2007 sta se Zo ran Kačičnik in Janez Dvornik

sestala s predsednikom KS Novo Selo Žarkom Markovičem. Do govorili so se, da prenesejo v Šmartno njihov predlog o ob novi stikov. Predlog je župan ob čine Šmartno ob Paki Alojz Pod goršek z veseljem sprejel in se z občinsko delegacijo leta 2008 udeležil praznovanja občinske ga praznika Vrnjačke Banje. Po formalni obnovitvi stikov med krajema v Šmartnem ob Paki 30. maja 2011 je predsednik KS Novo Selo Žarko Marković z zadovoljstvom dejal: »V naši delegaciji so tri generacije, tista, ki je začela prijateljstvo, tista, ki ga obnavlja, in tista, ki ga bo nadaljevala.«. Sodelovanje med krajema se nadaljuje, gojijo ga v prvi vrsti učenci obeh osnovnih šol, občina in društva, med kate rimi so med najaktivnejši člani moto kluba Pakenštajn.

Med tridnevnim obiskom si bodo to soboto, 28. maja, ogle dali mesto Velenje z okolico, ob 17. uri pa bodo sodelovali na pri reditvi ob predstavitvi zbornika pri Mladinskem centru v Šmar tnem ob Paki.

�� Damijan Kljajič

Dobesedni prepis podpisanega sporazuma

Zvečer so se udeleženci povese lili na družabnem dogodku ob tabornem ognju in zaplesali ob zvokih narodno zabavnega an sambla Srnica.

V ponedeljek, 7. junija, so se predstavniki obeh krajevnih skupnosti domenili, da se bo sta krajevni skupnosti pobrati li. Sklep o tem so kmalu skupaj z vaškim političnim aktivom spre jeli na svetu šmarške krajevne skupnosti. Listino o pobratenju KS Šmartno ob Paki in KS Novo

Obe krajevni skupnosti sta v naslednjih letih sodelovali na različnih področjih, na odpr tju novega gasilskega doma, na kulturnem področju na sreča njih borcev in mladine ob Vla ku bratstva in enotnosti, med osnovnima šolama Bratov Le tonje in Bane Milenković, no gometaši TVD Partizan Šmar tno ob Paki so z NK Omladinac odigrali več prijateljskih nogo metnih tekem, spletle so se tudi osebne prijateljske vezi, tako da

POVELJA

Potvrdujuči osvedočeno bratstvo i prijateljstvo radnih ljudi i građana Opštine Vrnjačka Vanja i Opštine Velenje, Mestna zaje dnica Novo Selo – Vrnjačka Banja i Mestna zajednica Šmartno ob Paki – Velenje donose zajedničku odluku o bratimljenju.

Zajednička borba za obstanak i očuvanje nacionalnih oso benosti, zajedničke patnje i stradanja u toku rata uverili su nas da samo bratstvom i jedinstvom možemo graditi srečni ju budučnost.

Nek tradicionalno prijateljstvo i saradnja naših radnih lju di i građana bude naše trajno opredeljenje u ime revolucije i samoupravnog socializma.

Nek živi bratstvo i jedinstvo naroda i narodnosti Jugoslavije!

Gimnazijci v Turčiji – mednarodni projekt Cemlo/Erasmus+

V nedeljo, 1. 5., smo se štirje dijaki in trije profesorji odpravili na Letališče Jo žeta Pučnika. Naša destinacija? Turčija! Z letalom smo prispeli v Istanbul, kjer smo z drugim letalom odleteli proti Iz mirju. Tam so nas pričakali naši gostite lji, turški dijaki, ki so prav tako sodelo vali v projektu CEMLO (Connect, Enjoy Mountains & Learning Outdoors), ki je sofinanciran v okviru programa Era smus+. Z letališča smo se z avtobusom nekaj časa vozili do mesta Guzelcamli, kjer se je nahajal naš hotel. Tam so že bili nastanjeni dijaki iz Litve, Hrvaške in Italije. Po udobni namestitvi sem se skupaj s sošolci sprehodila do obale in vzdolž nje, saj se je hotel nahajal čisto ob morju.

Naslednji dan, v ponedeljek, so zjutraj potekle predstavitve dijakov iz posa meznih držav o njihovi biodiverziteti ter uporabi gozda. Vsak predstavnik je med prisotne razdelil tudi majhna darila dobrodošlice, obarvana z zna čilnostmi svoje države.

V popoldanskem času je bilo orga niziranih veliko aktivnosti. Tako smo se s kolesi odpravili na kratek izlet po nacionalnem parku, ki se razprostira ob Egejskem morju. Na počivališču smo se naučili postaviti šotor, vodja reše valne službe pa nam je pokazal, kako reševalni psi najdejo izgubljeno osebo. Od kolesarjenja smo bili zvečer tako utrujeni, da smo nadaljnje druženje raje prestavili na naslednji dan.

V torek je bila glavna atrakcija dne va mesto Ephesus, a še prej smo obi skali hišo Device Marije (Meryemana

Evi), kjer smo izvedeli za zanimiv obi čaj. Obiskovalci zapišejo svoje želje in prošnje na košček papirja, ki ga nato zavežejo poleg drugih v upanju, da se njihova želja uresniči. Potem smo se odpeljali do prej omenjenega mesta. Na poti smo skozi okno avtobusa lahko opazovali zeleno okolico, polno zanimi vih gričev in bujnega rastja.

Ephesus se ponaša s čudovitimi ostan ki zgradb, ki razkrivajo nekdanjo lepo to antičnega mesta. Sprehodili smo se med dorskimi stebri, se slikali poleg

od daleč, pa tudi od blizu ni razočara la. Naprodaj je bilo vse: od zapestnic, slik, mil in začimb do rut in raznora znih jedi, ki jih je vredno poskusiti vsaj enkrat v življenju. Tukaj lahko dobiš, kar ti srce poželi, zato smo si vzeli čas, da bi pobliže spoznali turško kulturo. Konec dneva smo preživeli v obalnem mestu Kusadasi, kjer smo imeli prilo žnost sprehoditi se ob obali in poskusiti lokalne dobrote, kot na primer sveže dagnje. Večer smo zaključili z igranjem družabnih iger v hotelu ter tako nave

železovega oksida. Tako smo se vkrcali na avtobus s polnimi rokami vaz, džezv, posod, skodelic in svetilk. Preden smo se odpravili na 3-urno vožnjo do ene ga izmed čudes sveta, Pamukkal, smo imeli kosilo v prijetni gostilni, kjer smo poizkusili pravi turški kebab z jagnjeti no, jogurtom in pikantnimi začimbami. Okus je bil vsekakor drugačen, kot sem navajena, a nikakor ne slab.

Po obilnem kosilu je sledil obisk Pa mukkal. Tam se nahajajo bazenčki, na polnjeni s turkizno modro mineralno

pričajo o življenju v starih časih. Zvečer smo obiskali tudi velik trgovski center, kjer prodajajo tekstilne izdelke iz čistega bombaža. Seveda se nismo mogli upreti nakupovanju in smo se tako v hotel vr nili s polnimi vrečkami in nahrbtniki. V četrtek smo imeli priložnost spočiti se od napornega tedna, saj smo imeli ves dan prosti čas. S prijatelji smo za plavali v hotelskem bazenu, se sončili na plaži, obiskali bližnjo Zevsovo jamo in preizkusili pravo turško masažo. Dan smo zaključili s posnetki aktivnosti, ki so potekali ves teden, na koncu pa smo se sprostili ob živahni glasbi in skupaj plesali pozno v noč.

Potovanje z ladjico smo pustili za za dnji dan, petek. Do takrat smo vsako prevozno sredstvo, s katerim smo se peljali, spremenili v zabavo, in ta ni manjkala niti na ladji. Kaj bi bilo bolj šega kot plesanje ob dobri glasbi na ladji, ki vijuga mimo grških otokov, ter uživanje ob prijetnem vetriču in toplem sončku? Po kosilu v hotelu smo še en krat obiskali mesto Kusadasi in imeli dovolj časa za zadnje nakupe in obisk slavnega turškega bazarja.

kipa boginje Nike, pridobili Herkulovo moč in zapeli v središču rimskega am fiteatra, ki se ponaša z izvrstno akusti ko. Sprehod skozi mesto je povezovala izkušena vodička. Po prijetnem kosilu je sledil ogled vasi Sirince, kjer ne manj ka raznovrstnih stojnic in tudi ljudi ne. Vas, polna vrveža, je obetala veliko že

zali stike s prijatelji iz petih držav. V sredo smo zjutraj najprej obiskali lončarsko delavnico, kjer smo bili priča izdelovanju glinenih izdelkov, v čemer smo se tudi sami preizkusili. Postopek je veliko težji, kot sem pričakovala, a konč ni izdelki so krasni. Vsi smo kupili vsaj en glinen izdelek iz rdeče gline, polne

vodo, ki pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Lahko smo se bosi spre hodili v tej vodi ali celo zaplavali v zdra vilnem bazenčku, za katerega je sama Kleopatra trdila, da je vir njene lepote. Nad Pamukkalami se razprostira sta rodavno mesto Hierapolissaj, z ruševi nami starih cerkva in samostanov, ki

V soboto smo se na naše veliko razo čaranje morali posloviti od novih pri jateljev in odleteti nazaj v Slovenijo. Ta teden je bil, preprosto rečeno, nepoza ben, in bi z veseljem še enkrat doživeli vse dogodivščine. Naša najboljša izku šnja pa so na novo stkana prijateljstva in pridobljeno bogato znanje o razno likosti in bogastvu kultur.

�� Ania Marinčić Barić, 3. b, Gimnazija Velenje

Podpisnika pobratenja iz leta 1976 Jovo Vlajković in Franc Malus, takratna predsednika krajevnih skupnosti.

Zgodba Matjaža Klemenčiča pod arkadami

pa naredil vaditeljski izpit in sem 35 let učil smučati otroke,” je pripovedoval.

Bileča in črne koze

Diana Janežič

Velenje, 10. maja – Majski gost tradicionalnega Klepeta pod ar kadami, ki ga vodi kustos Muze ja Velenje Damijan Kljajič na Velenjskem gradu, je bil Matjaž Klemenčič. Topolšičan, upoko jeni rudarski poslovodja, jamski reševalec, rezervni oficir, član Območnega združenja vetera nov vojne za Slovenijo Velenje, športnik … Predvsem pa odličen pripovedovalec svoje bogate in zanimive življenjske zgodbe. Ta se je začela 28. septembra 1950 v slovenjgraški porodnišni ci oz. v Topolšici, kjer je zaživel, a Matjaž jo je začel pripovedo vati z življenjsko zgodbo svoje mame. Rojena je bila leta 1924 v Ljubljani, v družini, ki je kasne je štela sedem otrok. Njen oče je postal vdovec s štirimi otroki in se poročil z Matjaževo staro mamo, nato pa sta skupaj ime la še tri otroke. Toda stari oče, železničar, se je smrtno pone srečil pri delu, stara mama pa je sama spravila h kruhu teh sedem otrok.

Matjaževa mama je bila pri 17 letih Skojevka, in ker je v poletju 1941 v z žico obdani Ljubljani s prijateljicami kršila policijsko uro, je bila odpeljana v zbirni center v Begunje, nato pa kot za delo sposobna premeščena za eno leto v taborišče Ravens bruck, kasneje pa še v drugo nemško taborišče. Iz njega se je vrnila težka slabih 40 kilogra mov, in razumljivo je, da mama o teh časih ni rada govorila, je povedal Matjaž.

Bila je izučena šivilja, a se je kasneje priučila za administra tivna dela, in to je delala vsa leta. »Kako je konec leta 1949 prišla v Topolšico, nikoli nisem natančno izvedel, kot tudi ne, kdo je moj oče,« je priznal Ma tjaž, ki se mu je leta 1951 pridru žil brat Marko.

Morje je bilo usodno

Družina je živela v stavbi, kjer je danes pralnica Bolnišnice To polšica. Tam so imele vsaka svo jo sobo tudi štiri častne sestre uršulinke, ki so nudile duhovno oskrbo bolnikom in osebju, so pa tudi po svoje vzgajale sosedo ve otroke in jim za molitev delile bonbone. Molil Matjaž ni, bon bon je pa včasih vseeno dobil.

Z bratcem sta hodila v vrtec v Šoštanj, prav tja, kjer je do pred leti še bil šoštanjski vrtec, zdaj pa imajo to stavbo alpinisti, ta borniki … Hodila nista v vrtec, tja so ju peljali, sta pa večkrat hodila iz vrtca – štiri in šest let stara sta šla nekaj kilometrov domov v Topolšico, kadar ju niso po poti pobrali prijazni vozniki.

»Imel sem lepo otroštvo, pe stro. Bil sem tabornik, član čete Toplega vrelca, in že pri 12 letih sem v Gozdni šoli v Mozirju na redil zahteven izpit za vodni ka. V Topolšici smo živeli do leta 1968, a pred tem sem že začel hoditi v Rudarsko tehnično šolo v Velenju,« je s pripovedjo pre stopil v odrasla leta.

Želel je sicer na morje, zato se je prijavil v mornariško

Znova veter v jadra

tehnično šolo, a je bil na zdrav niškem pregledu spoznan za ne sposobnega … Pa ga je kasne je zelo zadovoljilo tudi šolanje v rudarski šoli, kjer je spoznal nove sošolce iz cele Slovenije. Šola je nudila bivanje v inter natu, brezplačno prehrano, na grado za prakso v jami, in to je bilo za mnoge fante iz revnejših slovenskih pokrajin in njihove starše edina možnost, da otroci pridejo do poklica.

letališču je bil. In tako je Matjaž le prišel – na morje.

Bila pa je ta enomesečna pra ksa tudi usodna za celo življenje, saj je na izletu v Rovinj spoznal svojo bodočo ženo Ireno.

Odbojka, rokomet, nogomet …

Ko nanese beseda na Matja ža športnika – kaj bi visokora sli fant, doma v Topolšici, postal drugega kot – odbojkar. Pisal je

Leta 1971 se je zaposlil v teda njem Rudniku lignita Velenje, v jami Škale, a že kmalu je moral na služenje vojaščine. Znova je poskusil z morjem, s služenjem mornarice. Tokrat vzrok, da se to ni zgodilo, ni bilo zdravje, am pak ljubezen. Kako bi lahko Ire no zapustil za 24 mesecev? Bolj ša izbira je bila šola za rezervne oficirje, ki jo je 8 mesecev okušal v Bileči kot član 43. generacije te šole, 6-mesečni staž pa v Ben kovcu pri Kninu. »Do leta 1989 se je v Bileči šolalo 106 genera cij mladih fantov. Šola je bila v stari italijanski kasarni, kjer nas je bilo nastanjenih tisoč,« je povedal član tako imenovane ga kluba Bilečancev. V Bileči je leta 1972 doživel tudi znamenito epidemijo črnih koz, ko je bila uvedena stroga karantena in je bilo v 14 dneh v celi Jugoslaviji opravljeno obvezno cepljenje prebivalstva.

Rudar, poslovodja, jamski reševalec

Matjaž je bil priden, delaven, tudi visok in močan fant. Zato ni pomišljal, da ne bi delal ob nedeljah v jami, pa še plačano je bilo. Prakso je imel tudi po dru gih jamah – v idrijskem rudni ku, zasavskih premogovnikih, pa tudi v premogovniku črnega premoga v Sečovljah – ob izlivu Dragonje v morje in današnjem

Člani Kulturnega društva Šmartno ob Paki na občnem zboru o dejavnosti v zadnjem obdobju in letos – Novi predsednik Tomaž Potočnik

Tatjana Podgoršek

Kulturna dejavnost v občini Šmartno ob Paki se ponaša z dol goletno, več kot 110-letno tradi cijo. V letih delovanja je beležila vzpone in padce, v zadnjih dveh letih pa je dejavnost gledališke, folklorne, likovne, literarne sekcije, mešanega in moškega pevskega zbora, skupine Vese le babice in pevskega sestava Prijatelji najbolj zaznamovala epidemija. A kot smo lahko sliša li na nedavnem občnem zboru društva, jim takšne in drugačne ovire na poti ljubiteljskega kul turnega ustvarjanja ne pridejo zlepa »do živega«.

Aktivnosti še ni konec

Na občnem zboru so med dru gim predstavniki posameznih sekcij poročali, da so jim v za dnjih dveh letih covidni ukrepi sicer močno omejili druženje na vajah ali nastopih. Nekaj so jih v okviru danih možnostih

kljub temu zabeležili. So pa za dnji del lanskega in prve mese ce letošnjega leta v veliki meri izkoristili za projekt, ki so ga snovali že nekaj let – lotili so se namreč odra v dvorani šmar škega kulturnega doma. Oder je bil nujno potreben obnove, hkrati z njim pa so potrebe kli cale še po »popravkih« neka terih spremljajočih prostorov. Pri obnovi so sodelovali pred stavniki vseh sekcij društva. Več kot 30 ljudi je opravilo do konca prejšnjega meseca 630 prostovoljnih ur, glavnino de narja za pokritje materialnih stroškov pa je prispevala obči na Šmartno ob Paki. Aktivnosti še ni konec, pravi Mateja Po točnik, glavna koordinatorica ter predsednica Gledališča pod kozolcem, ki ima največ zaslug za izvedbo projekta. Verjame, da tudi pri nadaljevanju obno vitvenih del z udeležbo na de lovnih akcijah pri članih druš tva ne bo velikih težav.

Tokratni občni zbor je bil volil ni. Zaradi zdravstvenih težav je namreč odstopil z mesta predse dnika društva Jože Robida. Na ta položaj so udeleženci sogla sno potrdili Tomaža Potočnika za podpredsednika pa Roberta Crnjaca. Nova je tudi sestava upravnega odbora društva.

zgodovino uspešne topolške od bojke, zvabili so ga tudi med ro kometaše, v vrstah katerih je bil 12 let, bil je atlet, metal je kroglo in disk, pa smučar – otroci so pozimi trenirali na Ocepkovem hribu in naredili tudi 28-metr sko skakalnico. “Kot smučar tek movalec se nisem ravno prosla vil, boljši je bil brat Marko, sem

Ko se je leta 1972 vrnil na delo v premogovnik, je bil njegov cilj, da postane rudarski nadzornik, z leti pa mu je uspelo več, postal je poslovodja. Zadnjih enajst let dela pa je bil varnostni referent v Službi varstva pri delu. Kot vsi strokovni rudarski delavci je bil tudi on član jamske reševalne čete.

»Prijetno je bilo delati v pre mogovniku. To je posebna to varišija, med rudarji vlada ra zumevanje, sodelovanje kot verjetno v malo poklicih. Vemo,

da moramo biti tovariši, glede na poseben delovni prostor, ne varnosti pri delu, ki te lahko sta nejo življenja, je kamerad tvoj življenjski sopotnik pri delu. Vezi ostanejo za vse življenje. Delo je bilo velikokrat težko, do gajale so se nesreče, nevarni do godki v jami, a smo s skupnim delom napredovali, se razvijali,« je gostobesedno popisal delov no dobo.

Osamosvojili smo se

In kot da vse povedano še ne bi dovolj govorilo o zapolnjevanju njegovega delovnega in proste ga časa, je Matjaž opisal še svo je delovanje kot rezervni oficir. »18 let sem bil zaseden domala vsak vikend. Enkrat so bile re ševalne vaje v premogovniku, dvakrat orožne vaje v Celju,” je povedal in s tem začel še eno po sebno poglavje svojega življe nja, ki je trajalo sicer »le« deset dni, a je bilo zgodovinsko, pre lomno. Dogajalo se je leta 1991, bila je osamosvojitvena vojna v Sloveniji.

Ta del Matjaževe pripovedi je bil, kot bi gledali vojni film. Or ganiziranje teritorialne obram be, sklici članov, načrti, premiki po terenu, predvidevanja, dogo varjanja, prvi streli, mine, bom be, ranjeni, mrtvi. Bitka pri Dra vogradu, pogajanja za predajo vojakov JLA, 10 dni terena brez mirnega spanja, hrane, preobla čenja … Kar pripovedoval bi še, poslušalci pa poslušali, a je bilo treba vdihniti in narediti piko. Uradno, pogovor pa je še kar te kel ob kozarcu pijače in dobro znani, odlični grajski potici … ��

Kadar je treba, znamo stopiti skupaj

»Rad bi poudaril, da društvo ni samo predsednik, ampak so srce tega člani in članice. Zato vas vabim k sodelovanju pri pripravi predlogov in njihovi izvedbi. Obnovljen oder, kul turni dom, ljubitelji ljubiteljske kulturne dejavnosti v našem okolju si zaslužim(j)o vsebi no, zato drug drugemu ogenj dajmo,« je nagovoril zbrane v dvorani šmarškega kulturne ga doma Potočnik. Nam pa je povedal, da se bodo še naprej trudili, vlagali voljo, energijo v načrtovane projekte in z njimi

prispevali k skupnemu dobru za člane, članice društva in za obiskovalce prireditev v obči ni. Ker se zavedajo, da prazen oder nima sporočil, bodo v naj večji možni meri poskrbeli, da bo teh veliko.

V to je pravzaprav prepričan, saj je obnova odra pokazala, da so še vedno enotni, da kadar je treba, stopijo skupaj za dosego istega cilja. Kaj napoveduje? »Veliko smo se naučili v koro na časih in menim, da napak ne bomo več ponavljali. Mi je prav zaprav nekoliko žal, da nismo še bolje izkoristili epidemije, se enostavno podali na ulico in tam

nagovorili ljudi. To je zgodba za prihodnost. Veter v jadra smo že krepko pihnili zato, da bo šmar ška ljubiteljska kulturna barka lepo ter mirno plula naprej.« O njihovih resnih namenih med drugim priča dogovor o priredi tvi v začetku prihodnjega mese ca, na kateri se bodo predstavile občinstvu vse sekcije društva. Te so za letos pripravile smele načrte delovanja.

Iz Topolšice v širni svet – Morje mu ni bilo usojeno, morska ljubezen pač – Rudarski poklic je težak, a kamerate zveže za vse življenje

Matjaž Klemenčič je odličen pripovedovalec svoje bogate in zanimive življenjske zgodbe.

Delovali so razmeram prilagojeno, so med drugim ugotavljali na občnem zboru.

Tomaž Potočnik

Ljubiteljska kultura bogati posameznika in družbo

Vrhunec tedna ljubiteljske kulture bo 2. junija, ko bo na Visti zapelo več kot 350 pevcev združenih pevskih zborov osnovnih šol – Slovenija je evropski fenomen s 110 tisoč ljubiteljskimi ustvarjalci

Diana Janežič

Velenje, 20. maja – V Novi Go rici se je v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti v sredo začel vseslovenski teden ljubiteljske kulture, v katerem se bo po celi Sloveniji zvrstilo okoli tisoč različnih kulturnih dogod kov, trajal pa bo kar ves mesec. »V dveh letih, ko je bila tudi lju biteljska kultura v svojem de lovanju ovirana, se je nabralo veliko elana, idej, ljudje pa že lijo svojo ustvarjalnost pokazati obiskovalcem galerij, gledališč in številnih drugih prizorišč, saj so ustvarjali kljub pandemiji,« je časovni razpon pojasnila Nina Mavec Krenker, vodja Območ ne izpostave JSKD Velenje. Velenjska izpostava je za zače tek tedna ljubiteljske kulture v sredo v Vili Bianci odprla razsta vo likovnih del Društva šaleških likovnikov Velenje, v petek pa po delila priznanja posameznikom in društvom na področju ljubi teljske kulture. Priznanji Sveta območne izpostave Velenje sta prejela Jože Krajnc in Vlado Vrbič, jubilejna priznanja Ob močne izpostave Velenje Stane Cevzar, Franc Lesjak, Tomaž Lesnjak, Branko Spital in Velj ko Vlahović, zlato jubilejno pri znanje pa Mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj. Svečanost so popestrili Emil Šterbenk s harmoniko, Mija Žerjav z odigranim odlomkom iz Županove Micke ter vokalno-in strumentalni sestav Klinčeci. Na grajencem je v imenu Mestne ob čine Velenje čestitala podžupanja Aleksandra Vasiljević. »Kako bogato je mesto, je odvisno od tega, kako je naklonjeno kultu ri. V Mestni občini Velenje na menjamo 90 tisoč evrov na leto za ljubiteljsko kulturo. Kulturni

ustvarjalci nam vsem ponujate ogledalo. Čestitam vsem nagra jencem in se zahvaljujem vsem ustvarjalcem. Ustvarjajte z vese ljem še naprej, ker je tudi nam lepo, če ste vi ustvarjalni,« je med drugim dejala.

❱Vsak sedmi Slovenec je član kakega društva, registriranih je 110 tisoč ljubiteljskih ustvarjalcev, na leto je organiziranih 25.000 prireditev, ki si jih ogleda 4 milijone obiskovalcev.

Kultura za vsak čas Tak je moto letošnjega tedna/ meseca ljubiteljske kulture, ko se bo v Šaleški dolini zvrstilo 17 prireditev. Kot je dejala Nina Mavec Krenker, jih bo zagoto vo še več, saj nekatere niso bile pravočasno prijavljene v kole dar. »Vrhunec v Šaleški dolini bo 2. junija, ko bo na Visti za pelo 10 pesmi več kot 350 pev cev združenih pevskih zborov osnovnih šol Šaleške doline. To bo posebno doživetje tako za pevce kot poslušalce. Med ve čjimi prireditvami naj omenim še 21. državno kiparsko delav nico v Gaberkah ter regijsko sre čanje literatov v Šoštanju. Sicer pa je program pester in vsakdo bo lahko našel v njem kaj zase.«

Sogovornica je izpostavila še, da je pomen ljubiteljske kultu re večplasten. »Gre za socialno druženje, za vključevanje lju di med enako misleče, z enaki mi interesi, hkrati ljubiteljska kultura bogati družbo s svojimi

nastopi, ustvarjalnostjo, produk cijo, ima izobraževalno noto že od vzgoje otrok naprej.

Pomembna je za ustvarjal ce, ker z njo človek bogati svoj prosti čas in svojo osebnost,

obenem pa skozi to ustvarjanje bogati tudi družbo, občinstvo, ki prihaja na razstave, koncer te, plesne, glasbene, gledališke predstave. Ob tem je pomemb no tudi ohranjanje kulturne dediščine z vsem folklornim izročilom.

V Sloveniji je organizirano

delovanje ljubiteljske kulture fenomen v Evropi in verjetno tudi v svetu. 110 tisoč je registri ranih ljubiteljskih ustvarjalcev, vključenih v društva, nešteto pa je še posameznikov, ki delujejo sami in se le priključijo razsta vam, prireditvam, izobraževa njem,« je sklenila. ��

Jože Krajnc, amaterski igralec, scena rist, režiser in voditelj številnih prireditev, glasbenik. Njegova strma pot se je zače la po vključitvi v šmarsko Gledališče pod kozolcem, v katerem je ustvaril nešteto vrhunskih uprizoritev (Županova Micka, Na njeni travi, Divje svinje, Golobček, Sle hernik, Nekoč in danes, Najbolj nori dan, itd.). Vrsto let je nastopal v Gledališču Ve lenje in v Vrbju. Še zlasti je bil uspešen s soigralcem iz Šmartna dr. Jožetom Robido, s katerim sta igro Prihranjeni dolar odi grala okoli 200-krat. Skupaj sta kot nad vse uspešen par »Strašna Jožeta« zabavala mnoge Slovence.

Vlado Vrbič je bil vrsto let ob svojem pro fesionalnem delovanju na področju kulture v občini vsestransko naklonjen velenjski ljubiteljski kulturi: fotografski, literarni, plesni in gledališki dejavnosti ter društve nemu kulturnemu delovanju v Velenju ži večih drugih narodov/narodnosti. V letu 2021/2022 je njegovo povezovanje šaleške ljubiteljske kulture še posebej izkazano s številnimi kulturno-umetniškimi projekti v poklon rojaku – partizanskemu pesni ku Karlu Destovniku - Kajuhu. Od usta novitve do leta 2013 je bil član Pikinega organizacijskega odbora (nekaj let tudi vodja Pikinega festivala). Je soavtor grba

Mojster fotografije Volbenk Pajk

Muzej Velenje je bogatejši za novo stalno razstavo – S predmeti, ki jih je pri svojem delu uporabljal sloviti velenjski fotograf Volbenk Pajk, je predstavljen tudi postopek razvijanja fotografije

iz mestne zgodovine in nepre cenljiva dediščina našega okolja.

Leta 2018 je Majda Pajk, foto grafinja in soproga Volbenka Pajka, Muzeju Velenje podarila ogromen del bogate zapuščine tega slovitega umetniškega, por tretnega in dokumentarnega fo tografa, ki je v svoj objektiv ujel številne obraze Velenjčanov raz ličnih generacij, ovekovečil naj pomembnejše prireditve in pro slave v Velenju ter dokumentiral razvoj mesta, kot ga poznamo danes. Njegov bogat fotografski opus pripoveduje zgodbo Vele nja in njegovih prebivalcev, zato je prava zakladnice podob

»Prejeli smo res raznoliko in številčno gradivo, več kot 10.000 fotografij na različnih nosilcih in okoli 500 predmetov, ki jih je Volbenk Pajk uporabljal pri svojem delu,« pove sodelavka muzeja, zgodovinarka in avto rica razstave, Andželina Jukić Ob zahtevnem in obsežnem do kumentiranju njegovega dela in predmetov, s katerimi je pri znani fotograf ustvaril bogat fotografski opus, so sodelavci muzeja s pomočjo Majde Pajk zbirali informacije in porajala se je ideja o razstavi. Zgodovinarka

in sodelavka muzeja Andželina Jukić je tako februarja 2021 naj prej pripravila začasno razsta vo Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volbenka Pajka.

»Slednja je vzbudila veliko za nimanja, prebudila ogromno spominov in zgodb obiskoval cev, ki so se v ateljeju Pajk bo disi fotografirali, bodisi so na fotografijah prepoznali kakšno osebo – Volbenk Pajk je bil nam reč nekaj časa edini profesio nalni fotograf, pri katerem so se fotografirale številne družine in posamezniki iz Šaleške doli ne«. Dober odziv je klical k stalni

MOV (s Stanetom Hafnerjem) in avtor sloga na Velenje, mesto priložnosti. V letih 2009–2013 je bil član Programskega sveta RTVS. Stane Cevzar je član KUD Lipa Konovo od leta 1975. Začetki njegovega delovanja so v tamburaški sekciji na Konovem, pel je v Konovskem oktetu in kasneje pri Šenbri škem kvintetu. Tudi igranje na diatonič no harmoniko mu ni bilo tuje. Leta 2002 je ustanovil harmonikarsko skupino. Poje v vokalnem septetu, sodeluje pri organiza ciji prireditev na Konovem in soustvarja kulturni program.

Franc Lesjak je slikar, član IO Druš tva šaleških likovnikov, redno sodeluje na vseh društvenih akcijah. Sodeluje na prireditvah, ki so namenjene najmlajšim ustvarjalcem – Pikin festival, Poletje na travniku.

Branko Spital je ustanovni član KTD Kulturnica Gaberke. Zavzeto sodeluje na različnih prostovoljnih akcijah urejanja kraja, pri zbiranju pomoči za ljudi v sti ski, vseskozi si prizadeva za bogatitev kul turnega utripa kraja. Je avtor in izvajalec krajših, humornih dramskih uprizoritev. Bil je član organizacijskega odbora, ki je v okviru društva prirejal srečanje preselje nih zaradi posledic rudarjenja. Bil je med najbolj aktivnimi pri razdiranju, selitvi in

ponovni postavitvi kozolca Kulturnice, ki gosti raznovrstne prireditve.

Veljko Vlahović je član tamburaške sku pine KD od leta 2000, ne samo kot igralec tamburice, temveč kot organizator nasto pov in skrbnik rednih vaj skupine. Že od prej je član glasbene skupine Koleda. Pri pravljen je pomagati pri šoli tamburice mladih članov društva. Je dobitnih Gal lusovih značk za svoje dolgoletno delo v obeh društvih.

MePZ DU Šoštanj – Po ohranjenih pi snih virih je moški pevski zbor začel orga nizirano delovati leta 1950, nepolna štiri leta po ustanovitvi DU Šoštanj. Njihov prvi zborovodja je bil Ivan Naraločnik, nasle dila ga je prof. Justina Trobina. Takrat so v zbor pristopile tudi ženske, in zbor se je preimenoval v MePZ DU Šoštanj. V na slednjih desetletjih so zbor vodili: Alojz Satler (1981–1992), Darja Podvratnik v se zoni 1992/1993, Nikolaj Žličar (1993–1995), Alenka Mlinšek (1995–2013). Od leta 2013 sta za delovanje in uspehe zbora zaslužni predsednica zbora Ana Rotovnik in odlič na zborovodkinja Metka Atelšek. Zbor, ki že več kot sedem desetletij bogati kulturni prostor domačega Šoštanja, se lahko po hvali z mnogimi nastopi na ravni občine, regije in širom Slovenije.

razstavi, s katero so ohranili in oživili spomin na fotografa Paj ka in na staro fotografsko obrt, ki poleg umetniške žilice zahte va ogromno tehničnega znanja, ročnih spretnosti, natančnosti in iznajdljivosti, doda Andželi na Jukić.

Od škljoca

do fotografije »Razstava nam po korakih, s predmeti oziroma z opremo, ki je izključno zapuščina Volbenka Pajka, prikaže postopek razvi janja fotografije pred digitalno

dobo. Ko stopite v prostor, se spoznate najprej s predmeti, ki predstavljajo razvijanje foto grafskega filma. V drugem ko raku je predstavljen način re tuširanja – nekakšen Photoshop 20. stoletja – s katerim so brisali gubice in opravljali druge lepo tne popravke. Obiskovalci nato vstopijo v popolnoma funkcio nalno temnico, kjer je predsta vljeno osvetljevanje s povečeval nikom in razvijanje fotografije. Na petem koraku se spoznajo še s postopkom sušenja fotografije. Zadnja točka razstave je pult, ki

ga je imel Pajk v svojem ateljeju in na katerem so predstavljene fotografije ljudi, ki jih je fotogra firal. Na stebru v središču pro stora je opisana tudi njegova ži vljenjska pot, poleg naštetega so na razstavi na ogled še njegove fotografske kamere, med njimi tudi tista, s katero je dokumen tiral delo rudarjev v jami – kar je bilo za tisti čas veliko bolj zahtevno, kot se zdi dandanes, v digitalni dobi,« o razstavi pove njena avtorica, Andželina Jukić. ��

Letošnji nagrajenci Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območne izpostave Velenje ob tednu ljubiteljske kulture

Tea Rednak

Peter Nos navdušil male gledalce

Druga premiera Lutkovnega gledališča Velenje – Ustvarjalci in izvajalca srečni, da lahko znova igrajo za otroke – Poleti bo 16 živih lutkovnih predstav

Diana Janežič

Velenje, 21. maja – V dvajseti, jubilejni sezoni Lutkovnega gledališča Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, so ustvarjalci pripravili že drugo premiero. Prva je bila Nana, mala opica, na sporedu je bila decembra lani, tokrat pa so otroci in njihovi starši v mali dvorani Doma kulture spoznavali ali obujali spomine na navihane ga Petra Nosa, ki je vsemu kos. Po motivih literarnih del Leopolda in Primoža Suho dolčana je zgodbo priredila in predstavo režirala Alice Čop. Predstava je nastala s finančno pomočjo MO Velenje.

Knjiga Peter Nos je vsemu kos je pri Mladin ski knjigi prvič izšla že leta 1979 in je zabavna in aktualna za vedno nove generacije otrok. Peter je mali junak, ki se zmeraj najglasneje smeje, najbolj krili z rokami, je poln bistrih in iskrenih domislic ter ne more niti pet minut ostati pri miru. Njegov nos je najbolj »nesre čen« del telesa, saj se v vseh zgodah in ne zgodah najde na udaru. Zato ga ima Peter za vsak primer že kar obvezanega … Kdo so avtorji predstave? Poleg že ome njene režiserke Alice Čop je scenografija delo Kajetana Čopa, kostume je izdelala Noemi Čop, lutke so delo Alice in Kiliana Čopa, glasbo je pripravil Gorazd Planko, za lučke je tokrat skrbel Davorin Štorgelj kot vodja lutk pa sta nastopila Tajda Pod vratnik in Borut Ring

Alice Čop je bila s prvo predstavo zelo za dovoljna: »Obisk je bil lep, predstava je tekla

nemoteno, otroci so lepo sodelovali. Vesela sem, da smo po dveh letih premora znova v teku. Petra Nosa smo izbrali, ker podpiramo slovensko literaturo, poleg tega je zgodba lep primer srečnega, brezskrbnega, neo bremenjenega otroštva – torej nekaj, kar zdaj potrebujemo. Otroci bodo Petra Nosa do septembra lahko videli še v Šoštanju, v Plešivcu, na Pikinem festivalu, sicer pa ima mo že načrtovanih 16 lutkovnih predstav.«

Peter Nos in druge lutke so na odru oživele in navduševale zaradi živahnih animator jev, Tajde Podvratnik in Boruta Ringa, ki imata z igranjem lutk že izkušnje, tokrat pa

sta prvič nastopila skupaj. »Bilo je naporno, a sva uživala,« sta povedala v en glas. Ja, glas, brez katerega je bil Borut še dan prej, na premieri pa mu je dobro služil. »Besedi la je veliko, toda odziv otrok, smeh, te kar ponese, in občutek je čudovit. Igra nama je pisana na kožo, tudi midva sva živahna, na gajiva. Končno sva dočakala, da lahko znova igramo pred občinstvom. Pred nama sta pe stro poletje in jesen, a se ju zelo veseliva.« Prav gotovo tudi otroci, ki ju bodo skupaj ali posebej še v kakšni drugi lutkovni pred stavi še lahko spremljali. ��

Laimingai!

Ona Čepaitytė

Gams

Zadnji čas, da vas naučim kakšno litovsko besedo. Eno res lepo. Ob zadnji alternatovski kolumni bi bila beseda »laimin gai« oz. srečno kar pravšnja, kajne … Še okrogla je, moja šest deseta. Torej danes na nek način praznujem! Bila sem naj mlajša članica te kolumnistične ekipe in bi morala v iskreče alternatovsko razmišljanje med drugim prispevati tudi nekaj severnega vetriča. Čeprav se je moj v vseh teh osemnajstih letih bivanja v Šaleški dolini že pošteno aklimatiziral, a vseeno se še kdaj oglasi, četudi mu lagodnejša jadranska ali bolj umirjena in zaprta šaleška dolinska klima pogosto predlaga drugače.

Izredno rada pišem in mi je teh pet let in nekaj mesecev do pisovanja ob četrtkih na straneh Našega časa bilo v veliko ve selje. Navadila sem se. Nikoli prej nisem imela občutka, koliko rednih bralcev ima naš edini šaleški tednik in sem bila vsakič presenečena, ko sem dobila kakšen komentar na svoje tekste. Hvala vam za vsakega … Časopisi - in to tiskani - se berejo!

Napram ta velikim, kot so Delo, Dnevnik, Večer, ki jih v fizič ni obliki po domovih najdemo danes že bolj redko, Naš čas še vedno ob četrtkih pride v procentualno kar veliko število šale ških domov. Tako kot v 18. stoletju, ko je nastanek masovnega časopisja v dobi razsvetljenstva naredil pomemben preskok pri modernizaciji družbe in so široko dostopne informacije povezale na tisoče in milijone ljudi. Potem smo dobili še radio, televizijo, a je bil fizični časopis vedno neko najbolj trajno glasi lo, kot en nosilni steber tudi arhiviranja dogajanja enega časa.

Umetnost je tiha komunikacija

Velenje je bogatejše za kiparsko in slikarsko zbirko Antona Hermana, ki bo stalno na ogled v Kreativnem centru Čuk

Diana Janežič

Velenje, 24. maja – V Kreativ nem centru Čuk v Starem Vele nju je potekala svečanost ob do naciji 35 likovnih in kiparskih del, ki jih je Velenju podaril ume tnik Anton Herman in so stalno mesto dobila na tej lokaciji. “To je velika čast zame, to je krona mojega opusa, neizmer no sem vesel, da je Mestna obči na Velenje imela posluh za mojo željo in mi je zaupala,” je najprej poudaril Anton Herman. “V Vele nju bodo na ogled trije cikli mo jega ustvarjanja; klasični, mo dernistični in eko art. S svojim ustvarjanjem sem zaključil, zdaj

bom le še nedeljski slikar, kar je veliko manjša odgovornost. Moja ustvarjala pot je bila vihrava, po tekala je le na osnovi velikega entuziazma. Iskreno povedano, v provinci je bilo težko, skoraj me je zadušila,” je povedal.

Anton Herman je med drugim znan po svoji seriji kipov vrhun skih slovenskih športnikov, po stavljeni v športnem parku v Ljubljani, na čelu z “očetom” slovenskega športa Leonom Štukljem, čigar skulptura je zdaj tudi v Velenju. Ni naključje, da

se je odločil ovekovečiti zgodo vinske uspehe slovenskih špor tnikov s trajno zbirko, saj je pred začetkom študija na akademi ji za likovno umetnost končal tudi študij telesne kulture in je ti področji v svojem življenju in ustvarjanju nenehno prepletal.

Umetnost je nadragocenejši biser

Na odprtju razstave v družbi prijateljev in dijakov Umetniške gimnazije Velenje sta spregovo rila tudi vodja Galerije Velenje Milena Koren Božiček in žu pan Mestne občine Velenje Pe ter Dermol

pa sem, da je umetnost najdrago cenejši biser. Človeštvo bi moralo biti nagnjeno k empatiji, ume tnost je vedno predstavljala em patijo in predčasnost. Vsi veliki umetniki so bili napovedovalci časa, in tudi Antona Hermana bi lahko šteli v ta krog. V majhnem okolju se je v 70. letih ambiciozno lotil postmoderne umetnosti in bil slabo razumljen,” je povedala Koren Božičkova.

Danes je to vlogo informiranja prevzel tudi splet, a kljub temu tiskani medij ostaja in mora ostati garant kvalitetnega infor miranja, garant kontinuitete – tudi tradicije. Besedo, zapisano na papirju je težje umakniti, je ne napadejo sodobni tehnolo ški virusi, je avtomatsko arhivirana in zato trajna. V manjših skupnostih in prostorih, kot je Šaleška dolina, je ta odgovor nost še toliko večja. Sploh ko kontinuiranih tradicij nimamo na pretek. In toliko let alternatorja že spada v to kategorijo in škoda, da bo odslej ostalo samo še v arhivu.

Sem resnično hvaležna vsakemu alternatovskemu kolegu – najprej za povabilo v njihove vrste in zaupanje, nato pa za vse izmenjane misli in razmišljanja. Iskrilo se je po vsej do lini. Razmišljali smo o njej, pisali smo o njej, kdaj tudi z bolj ostrimi besedami … ker nam ni vseeno. Saj veste, če imate nekoga radi, mu poveste kdaj tudi bolj kritične besede. Sploh, ko se vam zdi, da gre v napačno smer, ko ne dela prav, ko ima težave. Ker vam ni vseeno. Tudi meni ni vseeno, čeprav je Ša leška dolina moj dom šele osemnajst let, me ne vežejo nanjo spomini iz otroštva, nimam tu staršev ali starih staršev, sošol cev iz gimnazije, taborniških kolegov ali tistih, s katerimi sem plesala pri folklori ali prepevala v zboru. Imam kdaj morda drugačen pogled nanjo, a hkrati tudi občutek, da nimam pra vice komentirati, ker nisem tu odraščala. Velikokrat me je to ustavilo tudi pri kolumnah in sem raje ubrala eno drugo, bolj splošno »kulturnozgodovinsko« plat in tematiko.

Simbolično, a je ta, zadnja in šestdeseta po vrsti kolumna, nastajala na poti po moji rodni Litvi. Tokrat na službeni. Z muzejskimi kolegi smo obiskovali tamkajšnje muzeje in me je seveda neštetokrat doletelo vprašanje moje življenjske poti do Velenja. Pogosto so me spraševali, če se bi vrnila v Litvo. Vsakič sem odgovorila, da je zdaj tukaj moj dom. Z edino in najdražjo družino, najboljšo službo in odličnimi prijatelji. V enem muzeju smo se udeležili tudi dogodka ob odprtju sezo ne etnološkega muzeja na prostem, ki se je zaključil s koncer tom lokalnega »world music« glasbenika. In ravno njegov se ponavljajoč »laimingai« v refrenu istoimenske pesmi se mi je tako uglasbil v glavi, da sem ga nosila vse do zaključka te moje zadnje kolumne.

Topolšici, Ljubljani in Šoštanju.

“Donacija 35 del Antona Her mana je velik poklon Velenju. Morda se njene vrednosti še ne zavedamo in upam, da bo dobila veliko obiskovalcev, ko bo Krea tivni center Čuk še bolj zaživel. Zdaj so časi, ko je v ospredju pe hanje za denarjem, prepričana

“Umetnost je bogastvo,” pa je poudaril župan in nadaljeval: “Vesel sem, da imamo v našem okolju veliko ljudi, ki s svo jim umetniškim ustvarjanjem ustvarjajo dodano vrednost. Zahvala avtorju, da je bil svojo umetniško zbirko pripravljen podariti velenjski občini. Naša naloga je, da bomo ta dar čuva li, cenili in ponudili občanom in obiskovalcem.” ��

Torej »laimingai« in srečno, dragi bralci Alternatorja! Se pi šemo in beremo – kjerkoli že bomo.

Galerija Velenje

Velenje – V Galeriji Velenje bodo danes ob 17. uri odprli dve razsta vi: v spodnjem nadstropju tradicionalno razstavo likovnih del, ki so jih v tem šolskem letu ustvarili dijaki Umetniške gimnazije Velenje - likovne smeri z naslovom INVENTURA 22, v zgornjem nadstropju pa razstavo akademske slikarke Klavdije Zupanc, bivše dijakinje Gimnazije Velenje. Razstavi bosta na ogled do 24. junija 2022. ��

Alice Čop, Tajda Podvratnik, Borut Ring ter dvojni Peter Nos so zadovoljni s premiero..

Anton Herman ob skulpturah baletne plesalke Lidije Sotlar in olimpionika Leona Štuklja

Anton Herman, letnik 1943, je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomiral iz kiparstva pri prof. Dragu Tršarju. Med letoma 1978 in 1979 se je študij sko izpopolnjeval v Rimu pri Giacomu Manzuju in v Milanu na Breri pri Giancarlu Marchezeju. Med letoma 1967 in 1986 je bil zaposlen kot učitelj likovne vzgoje na osnovnih in srednjih šolah v Šaleški dolini, kasneje v svobodnem poklicu. Je avtor več javnih plastik v Velenju,

Radijski in časopisni MOZAIK

Cvetke znajo očarati poslušalce!

Vokalno skupino Cvetke, ki deluje pod okriljem Kulturno-prosvetnega društva Franc Schreiner Šentilj, sestavlja šest ve dno nasmejanih deklet, ki jih že od malih nog družijo veselje do petja in prijateljske vezi. V bolj ali manj nespremenjeni zased bi pod umetniškim vodstvom Urške Turi nek so aktivne dobrih osem let. V oddaji Dobra muska, ki jo vsak petek ob 19.20 (ponovitev nedelja 18.20) spremljate na radiu Velenje, jih je gostila Karolina De stovnik. Zabavne punce so rade volje spre jele povabilo v goste, z veliko energije in iskrenosti pa so navdušile tudi poslušalce. Cvetke sestavljajo Barbara Podvratnik, Monika Koren, Urška Turinek, Lucija Koren Eva Kozman in Maruša Kozman Slednjo smo nekdaj spremljali tudi v an samblu Mladika. Rade zapojejo na poroč nih obredih, pri petju poleg a cappella iz vedb uporabljajo tudi klaviature, kitaro in kahon, pri mašah zaigrajo na orgle. Rade se odzovejo vabilom na različne koncerte in ostale prireditve.

Njihov repertoar pesmi je raznolik: od slovenskih ljudskih ali popularnih do pri redb tujih pesmi, prav posebej ljub pa jim

GLASBENE novice

»Na polno živim tu in zdaj«

Pogovarjali smo se z energično in priljubljeno glasbenico Ireno Vrčkovnik – Vedno nasmejana pevka iz Šoštanja ima za sabo impresivno zbirko skladb in nastopov, s katerimi nas na glasbenih odrih razveseljuje že več kot tri desetletja

Lani ste praznovali 30 let samostojne glasbene kariere. Kako ste jo obeležili in kaj vse se vam v tem času dogaja na glasbenem področju?

Kar precej se mi dogaja, lani sem s kon certom v domačem Šoštanju praznovala že omenjeno 30-letnico svojega glasbenega delovanja. Ob tem jubileju sem se odlo čila tudi, da bom nekatere pesmi, ki so seveda že ovekovečene, preoble kla v drug žanr oziroma v drugo in strumentalno obleko. Do zdaj mi je uspelo prirediti eno izmed svojih prvih avtorskih skladb – Polepšaj mi ta dan, ki je prav tako sta ra 30 let. Priredili smo tudi pesem Santa Maria, ki smo jo preoblekli v blues verzijo. Na za logi imam še nekaj pesmi, ki bi jih žele la prirediti, ampak lepo počasi, ne sme se mi muditi. Kar se tiče ostalega glas benega delovanja, se stvari ponovno postavljajo na svoje mesto, ponovno na stopamo, tako da se vse počasi vrača na stare tirnice.

Tisti, ki vas osebno poznajo, pravijo, da ste karakter in humornost podedovali po starših. Kakšen je bil njun vpliv na vas?

Sigurno zelo velik. Ati je bil ljudski godec, ki je

zabaval ogromno ljudi in preigraval na sto tine porok. Ko sem dopolnila 16 let, me je povabil k sodelovanju, tako da sem lahko že kot šestnajstletnica do jutra ostajala z njim na porokah. Tudi mama je izjemno duho vita in zabavna, tako da sem to podedovala po obeh. Tudi glasbo sem dobila po obeh, oba sta bila namreč pevca, tako da lahko rečem, da sem po njiju podedovala same dobre stvari.

V svoji karieri ste sodelovali z mnogimi zvenečimi glasbenimi imeni. Katera sodelovanja bi izpostavili?

Nikogar ne morem postaviti na prvo me sto, kajti z vsemi sem si res želela sodelova ti. Je pa res, da sem si še kot majhna želela peti z Otom Pestnerjem, ne morem pa tudi mimo Slavka Ivančiča, ker res obožujem njegov glas.

S kom bi si želeli sodelovati v prihodnosti?

Ko poslušam in gle dam nekatere glasbeni ke, si v glavi rečem, da bi bilo z njimi dobro sodelo vati, ampak nimam točno določenega imena. Sem pa recimo res zelo uživala, ko sem šla v povsem druge vode. Na primer, ko smo z oktetom Žetev priredili pesem Breze oziroma smo naredili a ca pella priredbo, ki mi je zelo

pri srcu. Morda bi se ponovno podala v nekaj takšnega s kakšnim kvartetom ali oktetom, ker se v teh vodah res dobro počutim.

Spremljate tudi novo glasbeno produkcijo in izvajalce, ki so na glasbeni sceni novi?

Ne poznam ravno dobro vsega, kar se do gaja. Moram namreč iskreno povedati, da ne poslušam nobenega radia. Vsak dan imam glasbo v svoji šoli, pojem, vsak dan je glas ba tudi v mojem domu, tako da imam rada tudi tišino – tudi to je ena res lepa glasba.

Odprli ste tudi svojo šolo petja. Kako se je začela vaša zgodba poučevanja?

Na začetku poučevanja sem imela najprej zborček, ki sem ga razdelila na mlajšo in sta rejšo skupino po različnih osnovnih šolah v Velenju, Ljubnem, Preboldu in tako naprej. Nato sem te otroke združila v zbor Sonce. Danes mineva že več kot 10 let, odkar sem se odločila, da bom imela individualen pouk, ker le tako lahko otroku pokažem največ in tako lahko tudi sam največ odnese.

Kaj bi kot učiteljica svetovali nekomu, ki se želi profesionalno ukvarjati s petjem?

Pri petju je tako, da mora imeti oseba naj prej določene predispozicije, predvsem pa mora imeti petje tudi rada. Nikakor ne sme v prvi vrsti gledati le na slavo – to je zadnja stvar. Najprej je treba uživati v tem, kar de laš, ostalo pride samo po sebi ali pa tudi ne.

Kakšne načrte snujete v prihodnosti?

Nikoli nisem delala prevelikih načrtov v življenju. Res je, da mora človek imeti nek cilj ali vizijo, vendar sem zadnja leta pre pričana, da če človek ne pričakuje preveč, potem tudi ni razočaran, če tega ni. Sama se držim tega, da na polno živim za tu in zdaj. ��

ČETRTEK, 26. maja 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 27. maja 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 28. maja 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 29. maja 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 30. maja 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 31. maja 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 1. junija 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

je nabor poročnih skladb, ki so primerne tako za civilno kot za cerkveno poroko. Dekleta vodi misel, da je osrečevati druge tisto, kar zares šteje ... Temu pa se pridru žuje tudi naša radijska in časopisna ekipa.

⏩ Morda ste se ta ko kot Čvek že kdaj vprašali, kaj dela božiček poleti. Tukaj je eden od možnih odgo vorov: igra na harmo niko. Za tiste, ki vedo, kako in kaj je z božič kom v resnici, seveda pojasnilo ni potrebno, pa tudi za tiste, ki po znajo Emila Šterbenka, doktorja znanosti, eko loga, igralca, politika in še kaj, ne. Na slove snosti ob podelitvi pri znanj Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Vili Bianci je razvedril poslušalstvo z glasbo in s svojim veselim zna čajem.

ALI VESTE?

Po 60 letih se je knjiga vrnila v domačo knjižnico

Britanska knjižnica je sporočila, da je bila knjiga, izposojena pred več kot 60 leti, končno vrnjena v knjižnico. Več let iskano knjigo so namreč našli v knjižnici na Hrvaškem. Vedran Levi, uslužbenec Dubrovniških knjižnic, je v vrečki s knjižnimi donacijami, ki so jo pustili v hrvaški knjižnici, našel izvod knjige The Loving Couple avtorice Vir ginie Rowans.

Levi je po temeljitem raziskovanju odkril, da je bila knjiga leta 1952 izpo sojena v Ipswichu v Angliji. Knjigo je po pošti poslal nazaj »domov«, torej v bri tansko knjižnico. Pošiljki je dodal tudi prijazno pismo oz. obrazložitev. Ose bje britanske knjižnice je bilo izjemno hvaležno za prejeto pošiljko, hkrati pa so bili zelo presenečeni nad prijazno gesto hrvaške knjižnice. Knjižnice resnično združujejo ljudi po vsem svetu.

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

Raztrgani čevlji za 1.850 dolarjev

Balenciaga je pred nekaj dnevi izdala novo kolekcijo čevljev z imenom Paris Snea ker. Nekatere superge sežejo visoko proti 2000 dolarjem. Čevlji so po be sedah Balenciage »izjemno obrabljeni, raztrgani in uma zani«. Mnogo ljudi se je ob kolekcijo že obregnilo.

Najdražji par v kolekciji je omejena kolekcija ženskih čevljev v višini 1.850 dolarjev, kar je več kot dvakrat dražje od klasične linije teh superg, ki za ceno 600 evrov niso uničeni. Čevlji imajo glede na seznam izdelkov uničena bombaž in gumo ter raztrganine po vsej tkanini. Ti edinstveni čevlji so na voljo v črni in beli barvi. Balenciaga pravi, da bo prodala samo 100 parov teh »ekstra uniče nih« čevljev. Kolekcija vključuje tudi nekaj malo manj navide zno obrabljenih čevljev, ki so na voljo v rdeči, črni in beli barvi, za 625 dolarjev. Za raz liko od dražjega para so ti na voljo brez toliko raztganin na tkanini in imajo veliko manj vi dne madeže na podplatih, vendar imajo sledi odrgnin. Balen ciaga je za potrebe oglaševa nja predstavila še bolj uni čene superge kot tiste, ki se prodajajo na njihovi spletni strani. Te so bile ustvarjene zgolj za oglaševanje, saj so po zapisu modne znamke

Vija vaja ven

100 dni

Dobra politična praksa je, da ima nova vlada 100 dni, da se uvede. Slaba politična praksa je, da si stara vlada vzame 100 dni, da sestopi z oblasti.

TV Žehtnik

Zaradi, baje, slabe gledano sti so bile ukinjene nekatere oddaje na nacionalni televi ziji. Kot kaže, bo kmalu uki njen ves tv program.

Med in mleko

Simbolično pravimo, da je dobra družba tista, kjer se cedita med in mleko. Čebelarji napovedujejo, da se med letos bo cedil …

Kakor za koga

Je imel poslanec kravato, ki ni »pasala« k srajci in je imel eden zmečkan suknjič. Tega ni nihče opazil, ker so vsi gledali poslanko, ki je imela rdeče čevlje.

vsak dan

okvirju v levem zgornjem kotu ter 7 rde čih in 6 belih črt. 50 zvezdic predstavlja 50 zveznih držav, 13 črt pa predstavlja prvotnih 13 zveznih držav. Modri okvir, v katerem so zvezde, pa je še iz časa kolonij, ko so modro barvo zamenjali z britansko zastavo. Predstavlja morje. Kako pa je pravzaprav nastala kreacija ameriške države? Začelo se je kot šol

Prvi animirani celovečerni film na svetu

in

jih je pa prav tako možno kupiti, a je zaloga omejena zgolj na 100 ko sov. Čevlji uma zanega videza, ki se pojavlja jo v spletnih oglasih, so na družbenih omrežjih poželi veliko neodobra vanja. Nekateri so se nad modno znamko, ker po tako visoki ceni prodaja uničene superge, zgražali, drugi pa so se na ta račun pošalili. Kaj pa si mislite

Če poznate veliko Disneyjevih kreacij, bi lahko domnevali, da čast prvega animira nega celovečernega filma pripada filmu Walta Disneyja iz leta 1937 Sneguljči ca in sedem palčkov. Pa ta podatek ni pravi len. 20 let prej so nam reč v Argentini posneli ce lovečerni animirani igrani film. Gre za politično satiro z naslovom El Apóstol, sestavljena pa je iz 58.000 risb in traja 70 minut. To so glede na Guinnessovo knjigo re kordov preverljivi podatki.

Trenutno ameriško zastavo je oblikoval srednješolec

Zastava Združenih držav Amerike je sestavljena iz 50 belih zvezdic v modrem

ski projekt za srednje šolce prve ga letnika pri pou ku zgodo vine. Sre dnješolec Bob Heft je svojo kreacijo ameriške zastave zrisal leta 1958 in si zanjo prislužil oceno B-. Njegov dizajn je imel 50 zvezdic, čeprav Aljaska in Havaji ta krat še nista bili državi; Heft je nam reč menil, da si bosta kmalu prisluži li državnost. Ta dizajn je pokazal tudi ameriški vladi. Potem ko je predsednik Dwight D. Eisenhower poklical, da je zasnova zastave odobrena, je Heftov učitelj spremenil njegovo oceno v A. Lara Oprešnik

»močno ponošene, popraskane

umazane«,

in se pomenljivo nasmejala v družbi treh moških, Francisca Javiera Bellasa Bouza z univerze v La Coru ni, Simona Konečnika in Mirana Papeža. Še ljudje potrebujejo navodila za delovanje, kaj jih ne bi roboti …

⏫

»Glej, prva ovira, jekleni stebrički!« je pokazal na prihod gasilcev iz Pesja Boris Brinovšek (levo). »Ali imajo ključ?« je zanimalo Alenko Rednjak. »Jih bom vpra šal,« je predlagal Bojan Brcar (desno). »Kar naj se znajdejo,« je bil neomajen Aleksan der Osetič. In so se in vse naloge na osrednji občinski gasilski vaji na Visti dobro opravili.

DOM, STANOVANJE, OKOLICA

PrilogaDom

To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot za velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Senčila bi bilo treba zajeti že v prvotne nacrte gradnje, saj ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje. Možnosti pri oblikovanju in dizajnu senčil so skoraj neomejene – senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečujejo, da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje

prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanje stroškov za osvetlitev (od 50 do 80 %). Senčila omogocajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu za računalniškim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje

Podjetje Hörmann Slovenija je del koncerna Hörmann, ki je sinonim za prodajo kvalitetnih vrat, kar pomeni, da vam lahko zagotovijo vrata za celotno hišo. Poleg garažnih in vhodnih vrat Hörmann vam za notranjost vašega doma lahko ponudijo notranja lesena in zastekljena, pa tudi kovinska krilna vrata Hörmann. Poskrbijo tudi za zapiranje vaših dvorišč s krilnimi ali drsnimi dvoriščnimi vrati,

vse skupaj pa opremijo s pogoni Hörmann. Poleg varnosti je pomembno izbrati ponudnika vrat, ki mu lahko zaupate. V podjetju Hörmann Slovenija so zaposleni strokovnjaki za vrata, ki zaupanje kupcev pridobivajo s podkovanim tehničnim znanjem, pridobljenim na izkušnjah s terena, šolanjem pri dobavitelju in z veliko osebne radovednosti glede vrat in gradnje.

Vabljeni ste, da se v pestrost ponudbe prepričate v njihovih razstavnih salonih v Petrovčah, Ljubljani in Mariboru, kjer vam z veseljem postrežejo z nasveti glede vrat in se skupaj z vami zatopijo v vaše načrte. V kolikor vam je ljubše pa se na izmero k vam oglasi strokovnjak za vrata. Več na hormann.si.

Promocijsko besedilo

Sončne elektrarne SONCE energija

Poleg znižanja stroška elektrike ima sončna elektrarna številne druge prednosti. Je ena izmed oblik pridobivanja energije iz obnovljivih virov. Lahko jo postavimo na katerikoli že obstoječi objekt. Deluje tiho in ne seva. Večji del njenih komponent je možno reciklirati. Montaža ne zahteva večjega posega v objekt. Za obratovanje ne potrebuje toplote, temveč le svetlobo. Tudi na območjih, kjer sonce ne sije nenehno, je še vedno dovolj svetlobe za proizvajanje elektrike.

Zakaj razmišljati o postavitvi lastne sončne elektrarne?

Z lastno sončno elektrarno si bo družina zagotovila energetsko neodvisnost oz. samooskrbnost, saj bo vso elektriko, ki jo potrebuje, proizvedla sama. Znižali se bodo stroški za elektriko. Mesečni strošek bo 14 oz. 18 EUR za priklopne stroške. Letos se je elektrika podražila za okoli 100 odstotkov, in po trenutnih kazalcih bo v prihodnosti še naraščala. Zato je lasten vir elektrike postal skoraj nuja. Če k elektrarni dodate še investicijo v toplotno črpalko, dodatno prihranite pri ogrevanju.

Kakšno lego hiše in strehe moramo imeti, da se takšna investicija izplača?

Investicija v sončno elektrarno je v osnovi smotrna, če za elektriko na mesec porabite 100 EUR ali več. V primeru, da je strošek nižji, investicija ni smiselna, saj se ne povrne v doglednem roku.

Streha je zagotovo najbolj primerna lokacija za montiranje domače samooskrbne elektrarne. Načeloma skorajda ni strehe, ki ne bi bila ustrezna. Obstajajo pa dejavniki, ki vplivajo na večji ali manjši izkoristek elektrarne.

Velikost strehe – Okoli 6 m2 s sončnimi celicami pokrite strehe pridobi 1 kW moči. Takšna površina v Sloveniji običajno proizvede okoli 1000 kWh električne energije letno. V povprečnem slovenskem gospodinjstvu je poraba električne energije približno 4000 do 5000 kWh na leto. Za sončno elektrarno, ki bi zadostila tem potrebam, potrebujemo okoli 30 m2 uporabne sončne površine. Ko merimo velikosti strehe, moramo upoštevati, da streha nima preveč ovir, kot so dimniki, strešna okna ipd.

Na trgu so na voljo moduli različnih moči; pri SONCE energiji trenutno ponujamo močnejše, 445 W, kar pomeni, da lahko tudi na manjšo strešno površino montiramo elektrarno večje moči.

Usmerjenost strehe – Najboljši izkoristek za fotovoltaične panele omogoča streha, obrnjena proti jugu, in z 32-stopinjskim naklonom. Z manjšim naklonom ali drugačno usmerjenostjo se zmanjša učinkovitost elektrarne. Severna usmerjenost strehe ni primerna za postavitev elektrarne.

Osončenost lokacije – Za Slovenijo na splošno velja, da je povsod dovolj sonca in imamo zato velik potencial za izkoriščanje sončne energije.

Kritine in podstrešja – Za postavitev sončne elektrarne na

streho sta pomembni kritina in podstrešje. Pred montažo sončne elektrarne je priporočljivo zamenjati dotrajano streho ali strešno konstrukcijo. Sicer je elektrarno možno postaviti na vsako vrsto kritine. Zasnova projekta postavitve sončne elektrarne se prilagodi vsaki kritini posebej s specializiranimi nosilci, ki se namestijo tako, da streha ostane enako funkcionalna in ne pride do puščanja.

Kako hitro se povrne investicija?

Pri standardni samooskrbni sončni elektrarni za gospodinjstvo v velikosti 11 kW se investicija predvidoma povrne v povprečju v osmih letih. Pri večjih samooskrbnih elektrarnah za kmete ali podjetnike se investicija povrne v povprečju prej kot v sedmih letih. Strošek samooskrbne elektrarne lahko uporabniki dodatno znižajo s pomočjo subvencij, ki jih ponuja EKO sklad. Za celoten strošek elektrarne lahko pridobijo tudi ugoden kredit. Subvencija znaša 180 EUR na kW moči, kar pomeni, da se lahko cena sončne elektrarne zmanjša za okoli 15 pa tudi do 20 odstotkov.

Ali sončno elektrarno lahko

Sončne elektrarne so narejene tako, da prenesejo surovo vreme, vključno s točo, večjo količino snega in močnim vetrom. Tudi blažji potresi načeloma ne bi smeli uničiti modula. Če do poškodbe modula zaradi kakšnega razloga pride, ga je treba zamenjati.

pravilnem vzdrževanju tudi več. Garancije so različne glede na komponente. Podjetje SONCE energija uporablja visokokakovostne module, za katere proizvajalci dajejo do 12 let garancije na material in do 25 let linearne garancije, kar pomeni, da bo modul po 25 letih delovanja imel še vedno vsaj 80 odstotkov moči. Razsmerniki imajo praviloma garancijsko dobo do

to vključuje urejanje potrebne dokumentacije s sistemskim distributerjem, z EKO skladom za subvencije/kredite ... Pri montaži je pomembna urejena dokumentacija, kot so priprava projektnega načrta, varnostni načrt in zavarovanje projekta, s čimer je stranka v primeru nesreče razbremenjena kakršnekoli odgovornosti. Vse to pri SONCE energija zagotavljamo.

bilo proizvedene in koliko dejansko porabljene – neto meritev. V primeru, da je bilo proizvedene manj elektrike, mora lastnik elektrarne to doplačati po tarifi, dogovorjeni v pogodbi s svojim dobaviteljem. Če je bila proizvodnja višja od porabe, te viške pusti dobavitelju.

V primeru SONCE energija, ekskluzivnem partnerju SunContract platforme za Slovenijo, lahko stranke, ki so proizvedle viške, z njimi prosto razpolagajo v naslednjem letu. Isto količino presežkov lahko v novem letu brezplačno uporabijo na istem odjemnem mestu ali jih prenesejo na drugo odjemno mesto – na vikend, staršem, otrokom, prijateljem, jih podarijo v dobrodelne namene. Edini pogoj za to je, da je odjemno mesto znotraj bilančne skupine, to pomeni, da je dobavitelj elektrike SONCE energija.

prilagodi in se upošteva tudi podatek, da gospodinjstvo v bližnji prihodnosti predvideva povečano porabo – npr. zaradi investicije v toplotno črpalko, električni avto ipd. V tem primeru se elektrarna smiselno poveča.

Ker je od velikosti elektrarne odvisna končna cena investicije in glede na prakso večine dobaviteljev, da se viški brez plačila ali za simbolična nadomestila prepustijo dobaviteljem, je bolje imeti elektrarno optimalne velikosti za vaše potrebe, torej z minimalnimi presežki. Seveda pa to ne velja za vse, ki so vključeni v SunContract tržnico, kjer lahko s temi viški prosto razpolagajo v novem koledarskem letu. Če že zdaj veste, komu bi lahko morebitne viške prenašali (na vikend, staršem, otrokom), je smiselno investirati tudi v večjo elektrarno (če imate za to dovolj veliko streho, sredstva), ki bo posledično proizvedla večje presežke za prenos v novem letu.

Kako teče projekt postavitve sončne elektrarne?

Vsi proizvajalci modulov zagotavljajo garancijo na izdelavo, a te ni možno uveljavljati v primeru, da pride do poškodb zaradi naravnih katastrof –toča, potres. Če je toča tako močna, da bo poškodovala modul, bo poškodovala tudi strešno kritino. Strankam svetujemo standardno zavarovanje nepremičnine z vključenim zavarovanjem sončne elektrarne.

garancijo?

Minimalna življenjska doba sončne elektrarne je 30 let, ob

12 let z možnostjo podaljšanja na 25 let. Elektrarne postavljamo na kvalitetne konstrukcije, za katere prodajalec daje garancijo 10 do 15 let. Splošna garancija za gradnjo velja 2 leti.

Kaj pomeni elektrarna kot odpadek?

Ko sončna elektrarna doseže svojo življenjsko dobo, je možno okoli 90 odstotkov njenih komponent reciklirati. Moduli so sestavljeni iz steklene površine, aluminijastega okvirja, celic iz silicija, kar je vse možno reciklirati. Vsi proizvajalci s standardom kvalitete, kot so moduli naših proizvajalcev, so člani organizacije PV Cycle, ki se ukvarja z ravnanjem s fotovoltaičnimi odpadki. Proizvajalci predhodno

Pri SONCE energija uporabljamo module preverjenih proizvajalcev z oznako BloombergNEF Tier 1, ki v svetu fotovoltaike daje pečat zanesljivega in kvalitetnega proizvajalca, s katerimi sodelujemo že več kot 10 let.

Od časa je odvisna cena sončne elektrarne?

V prvi vrsti je odvisna od velikosti. Izračun velikosti naredimo na podlagi letnega računa porabljene elektrike. Praviloma naj bi 1 kW inštalirane moči proizvedlo na leto 1000 kWh. Pri tem so pomembni orientacija in naklon strehe ter morebitno senčenje bližnjih objektov. Največji del stroška sončne elektrarne predstavljajo moduli, zato je od cene teh v večji

Zakon o obnovljivih virih dopušča, da v zdajšnjem sistemu t. im. net meteringa ostanejo vse že priključene samooskrbne sončne elektrarne in vse tiste, ki bodo v omrežje priključene najpozneje do 31. decembra 2023.

Je bolje imeti velik presežek ali minimalnega?

Že ime samooskrbna sončna elektrarna pove, da je naprava namenjena za proizvodnjo takšne količine elektrike, kot jo gospodinjstvo samo porabi. Velikost elektrarne se tako v osnovi

Postopek postavitve naprave za samooskrbo je projekt, ki terja svoj čas, zato se ga je treba lotiti pravočasno. Po potrditvi ponudbe morate pridobiti soglasje za priključitev lokalnega distribucijskega podjetja. Predvidoma naj bi ga izdalo v mesecu dni. Sledi ureditev ostale projektno-upravne dokumentacije (vloga za subvencijo in/ ali financiranje pri EKO skladu, vloga za izplačilo subvencije, vloga za priklop, pogodba o priključitvi, primopredajna dokumentacija ipd.), kar traja okoli 45 dni. Temu sledita postavitev in montaža elektrarne, kar je v primeru samooskrbne hiše praviloma narejeno v enem dnevu. Sledi še priklop na omrežje, ki ga izvede lokalno distribucijsko podjetje, in vaša pot samooskrbe se lahko začne.

plačajo reciklažo proizvedenih modulov. Zato je ta, ko je potrebna, brezplačna. Lastnik odslužene module odloži na zbirnem reciklažnem centru brez potrebnega dodatnega plačila.

Kako izbrati sončno elektrarno?

Sončna elektrarna zahteva večji finančni vložek, a klub temu samo cena pri končni izbiri ne bi smela biti ključna. Ključno je, da imate ob sebi partnerja, ki vam bo pomagal celovito urediti vse potrebno, da boste lahko začeli sami proizvajati elektriko. Poleg montaže elektrarne

meri odvisna cena sončne elektrarne. Pri SONCE energija uporabljamo module treh preverjenih, kakovostnih proizvajalcev.

Kaj pomeni, če pridelamo preveč ali premalo elektrike?

Pri sistemu samooskrbe proizvajalec (lastnik sončne elektrarne) daje elektriko v omrežje, ko je proizvede več, kot je porabi (v obdobju z močnejšim soncem), in jo iz omrežja jemlje takrat, ko je proizvodnja nižja od uporabe (v obdobjih z manj sonca). Konec vsakega leta se obračuna, koliko elektrike je

poškodujeta toča ali potres?

Kakšna je življenjska doba elektrarne? Kako je z

NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go –urnik obiskov maja in junija v Šmartnem ob Paki

V Sloveniji imamo še vedno veliko hiš, ki nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. Sčasoma bo takšnim gospodinjstvom treba urediti ustrezno čiščenje odpadne vode. Prispevek k bolj čistemu okolju lahko naredite z nakupom male biološke čistilne naprave, pri čemer je treba upoštevati, ali čistilna naprava razpolaga z ustrezno dokumentacijo, kakšno bo število oseb v gospodinjstvu, predvidena povprečna mesečna poraba vode, volumen čistilne naprave … V podjetju Zagožen že vrsto let nudijo zanesljive male biološke čistilne naprave, ki dosegajo tudi do polovico nižje parametre očiščene vode od zakonsko predpisanih. Na voljo so različnih tipi ČN, ki posnemajo proces čiščenja v naravnem okolju s tem, da je proces čiščenja veliko bolj pospešen. Čiščenje poteka s pomočjo mikroorganizmov po stopnjah, skozi katere se voda očisti, da je pripravlje-

na na ponoven izpust v okolje.

Male biološke čistilne naprave Zagožen so plod združitve slovenskega znanja in najboljših lastnosti čistilnih modulov nemškega proizvajalca. Posebna patentirana tehnologija zagotavlja manjšo možnost okvar, večjo varnost delovanja in prihranke pri porabi električne energije. Krmilnik omogoča enostavno upravljanje in, v primeru spremembe števila družinskih članov, tudi prilagoditev delovanja. 50-letna življenjska doba ohiš-

ja, garancija na vse tehnične dele in servisna služba pa so zagotovilo varnosti in zajamčene kakovosti nakupa.

V podjetju Zagožen, ki ima 45-letno tradicijo, se vseskozi posvečajo razvoju in izdelavi okolju prijaznih izdelkov za urejanje podzemne infrastrukture.

Kontakt ponudnika:

• www.zagozen.si

• eshop-zagozen.si

• www.cistilne-naprave-zagozen.si Promocijsko besedilo

Z mobilno poslovalnico na kolesih pridemo tja, kjer ste vi. Posebej prilagojeno vozilo namreč omogoča izvajanje bančnih storitev na terenu.

voljo naš bančni strokovnjak Za gotovinsko poslovanje pa je na voljo bankomat

V mobilni poslovalnici lahko:

• Odprete bančni račun in skle nete bančni paket. Naročite plačilno kartico (Mastercard, Visa, Karanta).

• Dobite nasvet o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih. Opravite brezgotovinsko plačilo z računa na račun.

Kaj vam mobilna poslovalnica omogoča? Če želite urediti finančni opra vek ali potrebujete finančni na svet, morda pomoč glede upora be spletne in mobilne banke ter drugih načinov poslovanja, ki so vam na voljo 24/7, vam je na

• Oddate vlogo za kredit. (Če vlogo za kredit oddate že prek videoklica, lahko v mobilni poslovalnici le še podpišete pogodbo.)

• Sklenete varčevanje ali de pozit in se posvetujete tudi o drugih vrstah naložb.

• Na bankomatu dvignete ali položite gotovino in plača te položnice. Ne pozabite, da za uporabo bankomata potre bujete bančno kartico (oseb nega računa) ter številko (PIN)

Naročnik vsebine je NLB

Energetsko čiščenje prostora in povečevanje kreativnosti

Za efektiven način povečevanja kreativnosti mnogi uporabljajo kadilo Palo Santo. Ta čudoviti dar narave uporablja veliko ustvarjalcev, ki kadilo prižge, ko potrebuje dodaten zagon in kreativno energijo. S kadečo se palčko se sprehodimo po prostoru in s palčko med hojo delamo počasne kroge. S tem podaljšujemo tlenje in življenje Palo Santo dima. Če želimo prostor očistiti negativne energije in privabiti dobro energijo, se s kadilom sprehodimo čez vse kotičke prostora in ga nežno ovijemo v dim. Palčko nato položimo v ognjevarno posodico in pustimo, da se ugasne sama. Palo Santo se uporablja tudi pri meditaciji, pri čiščenju aure, za čiščenje kristalov in nenazadnje tudi za odišavljenje prostorov. Kaj je Palo Santo? Palo Santo ali "sveti les" izvira iz Južne Amerike. To drevo mora umreti po naravni poti in več let ležati na pragozdnih tleh, da se v njem razvijejo eterična olja.

Foto:

Je vaš upravnik vreden zaupanja?

V večstanovanjskih stavbah, kjer sta več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki izbrati upravnika. Upravnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za upravljanje z nepremičninami. V večstanovanjskih stavbah, kjer ustanovitev rezervnega sklada ni obvezna, je lahko upravnik tudi eden od etažnih lastnikov te stavbe, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega stavka.

Izbira upravnika

Upravljanje večstanovanjske stavbe zajema sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe

Etažni lastniki v večstanovanjski stavbi, kjer je upravnik obvezen, s soglasjem več kot 50 odstotkov lastnikov po solastniških deležih izberejo upravnika in z njim sklenejo pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Upravnik se vpiše v register upravnikov pri upravni enoti.

Etažni lastniki lahko ob določitvi upravnika za sklenitev pogodbe o opravljanju upravniških storitev pooblastijo enega ali več etažnih lastnikov. V tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno, ko jo podpišejo upravnik in vsi pooblaščenci za sklenitev pogodbe.

Naloge upravnika

Upravnik mora izvajati sklepe etažnih lastnikov, skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, poskrbeti za porazdelitev stroškov in izterjavo obveznosti, upravljati rezervni sklad in skupni denar, zastopati etažne lastnike v poslih upravljanja, v imenu etažnih

lastnikov vložiti izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika. Poleg tega upravnik zastopa etažne lastnike pred upravnimi organi v zadevah izdaje dovoljenj in soglasij v geodetskih postopkih v zvezi s stavbo, pripravi načrt vzdrževanja, terminski načrt izvedbe in poskrbi za izvedbo načrta, poroča etažnim lastnikom o svojem delu ter jim izstavi mesečne in letne obračune, sprejema plačila etažnih

lastnikov in plačuje obveznosti iz sklenjenih pogodb s tretjimi osebami, pa tudi poda letno poročilo o upravljanju objekta. Upravnik ima obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev.

Odločanje etažnih lastnikov

Etažni lastniki lahko odločajo na zboru lastnikov, na ponovljenem zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine. Odločitve

sprejemajo z več kot 50 %, več kot 75 % ali s 100 % soglasjem.

Zamenjava upravnika

V kolikor etažni lastniki niso zadovoljni z dosedanjim upravnikom, ga lahko menjajo, pri čemer pa morajo biti pozorni, da je postopek menjave pravilno izpeljan. V skladu z veljavno stanovanjsko zakonodajo je tako določitev upravnika kot zamenjava upravnika posel re-

ločanje o morebitnih povišanih vplačilih v rezervni sklad, sprejemanje hišnega reda, vgradnja dodatnih merilnih naprav.

Katere odločitve se sprejmejo z več kot 75-% soglasjem?

Več kot 75-% soglasje je potrebno za sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih, za opravljanje dovoljene dejav-

rabe skupnih delov (prepoved uporabe skupnih delov v druge namene), sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih, uporaba stanovanja v druge namene, za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, ter za določitev upravnika v stavbah, kjer to po zakonu ni obvezno.

Kaj odlikuje dobrega upravnika?

Dober upravnik je predvsem tisti, ki je strokoven na področjih, ki se povezujejo z upravljanjem, to so predvsem pravno, ekonomsko in tehnično področje. Takšen upravnik učinkovito zastopa etažne lastnike, zagotavlja pravilne obračune in delitve stroškov ter redno poravnavo obračunanih obveznosti. S strokovnimi odločitvami v zvezi z izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, pametnim izborom izvajalcev ter sprotnim nadzorom in obračunom izvedenih del lahko dober upravnik zagotovi kakovost in tudi nižjo ceno.

Dober upravnik lahko lastnikom prihrani pomembne stroške. To lahko doseže s pravilnim izborom zunanjih izvajalcev za obratovalna in vzdrževalna dela, nasveti glede optimizacije nekaterih stroškov, ki temeljijo na izvrševanju po ustaljenih režimih delovanja ali organizacije, ter s pravilnim pristopom k upravljanju objekta. Prav tako lahko upravnik v sodelovanju z lastniki doseže zmanjšanje porabe energentov. Seveda je za to treba tudi vložiti v sodobnejšo opremo in druge posodobitve, saj lahko novejša, varčnejša oprema opazno pripomore k

Nekaj nasvetov

lastnikom stanovanj ob

menjavi upravnika:

1. Etažni lastniki lahko kadarkoli odstopijo od pogodbe o opravljanju upravniških storitev z odpovednim rokom najmanj treh mesecev, ki začne teči od dneva, ko je odpoved vročena upravniku.

2. V tem roku morajo etažni lastniki izbrati novega upravnika. Če upravnik krši zakon ali pogodbo o opravljanju upravniških storitev, lahko etažni lastniki odstopijo od pogodbe brez odpovednega roka.

3. Izbira novega upravnika in razrešitev starega upravnika sodita med posle rednega upravljanja, za katere je pri odločanju potrebno večinsko soglasje etažnih lastnikov, torej več kot 50-odstotna večina po solastniških deležih.

4. Pogodba o opravljanju upravniških storitev je veljavno odpovedana, ko sklep o odstopu od pogodbe podpišejo lastniki z več kot 50-odstotno večino po solastniških deležih. Sklep o odstopu od pogodbe o opravljanju upravniških storitev se lahko sprejme s podpisovanjem listine, lahko pa se zabeleži v zapisniku zbora lastnikov.

5. Naslednji korak v postopku je, da lastniki pooblastijo enega od lastnikov, da upravniku poleg odpovedi s priporočeno pošto vroči tudi sklep o odstopu od pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Pomembno je, da je vročitev izvedena s priporočeno poštno pošiljko s povratnico.

6. Lastniki morajo biti zelo pozorni, do katerega dne še velja pogodba z dosedanjim upravnikom. Ta okoliščina je zlasti pomembna pri sklepanju pogodbe z novim upravnikom, saj se ne sme zgoditi, da bi bili za isto obdobje sklenjeni dve pogodbi o opravljanju, torej s starim in novim upravnikom. V takem primeru bi lahko namreč oba upravnika izstavljala lastnikom račune za isto obračunsko obdobje.

7. Upravnik mora na dan prenehanja pogodbe o opravljanju upravniških storitev izdelati končno poročilo in sestaviti končni obračun.

8. Upravnik mora sredstva, zbrana na računu, na dan prenehanja pogodbe prenesti na račun, ki ga za večstanovanjsko stavbo vodi na novo izbrani upravnik.

9. Upravnik mora po prenehanju pogodbe izročiti novemu upravniku vse pogodbe, dovoljenja in druge listine, povezane z upravljanjem stavbe, ter obvestiti dobavitelje in izvajalce storitev.

10. Prejšnji upravnik mora imenovati svojega zakonitega zastopnika (to je novi upravnik ali eden od etažnih lastnikov), ki je pooblaščen, da ob izteku depozitne pogodbe prevzame sredstva rezervnega sklada.

dnega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje večine etažnih lastnikov.

Za katere odločitve zadošča več kot 50-% soglasje?

S soglasjem več kot 50 % po solastniških deležih etažni lastniki odločajo o vseh poslih rednega upravljanja, kot so obratovanje, vzdrževanje stavbe, določitev in razrešitev upravnika, določitev in razrešitev nadzornega odbora, oddajanje skupnih delov v najem, sprejemanje načrta vzdrževanja, od-

nosti v delu stanovanja (po 14. členu Stanovanjskega zakona), za zavarovanje stavbe ter za izvedbo izboljšav, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Katere odločitve morajo sprejemati soglasno (100-% soglasje)?

S soglasjem vseh se sprejema sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev, sprememba razmerja med skupnimi in posameznimi deli, omejitve rabe posameznih delov (prepoved uporabe stanovanja v druge namene), omejitve

Certifikat upravnika

Upravniku stavb se lahko podeli certifikat, ki potrjuje, da transparentno in pošteno deluje v interesu etažnih lastnikov. Povpraševanja za izvedbo del oddaja javno in neposredno do izvajalcev. Vsaka pridobljena ponudba je zato popolnoma realna in njena cena je za etažne lastnike končna vrednost plačila. S tem upravnik dokazuje, da posluje brez zaračunavanja provizij izvajalcem.

zmanjšanju nekaterih stroškov, kot sta denimo elektrika in ogrevanje.

Rudarji sezono zaključili z zmago

Velenje, 21. maja – Pretekli vikend so nogometaši 2. slovenske nogometne lige odigrali še zadnje tekme letošnje sezone. Že pred nekaj krogi je bilo jasno, da se med prvoligaše vrača Gorica, Triglav pa se bo za preboj med elito boril v dodatnih kvalifikacijah, kjer jih čaka ekipa Tabora. Od drugoligašev se je v prejšnjem krogu poslovila Drava, drugo ligo pa po šestih sezonah zapuščajo tudi Brežice, ki so v neposrednem obračunu za obstanek z 2 : 1 izgubile proti Krškemu, ki bo tako jeseni vstopil že v svojo sedemnajsto drugoligaško sezono.

Pred sklepnim dejanjem je ostajal odprt boj za tretje mesto, ki pa so si ga z zmago proti Primorju (2 : 1) zagotovili Krčani. Za mesto pod neulovljivima ekipama Gorice in Triglava, ki sta velik del sezone preživeli na vrhu, so se v drugem delu sezone borili tudi Velenjčani. Slednji so v zadnjem krogu na stadionu Ob jezeru gostili neobremenjene Goričane. Točke so ostale v Velenju, za domačo zmago z 2 : 0 pa je obakrat zadel Brian Sousa Saramago. V 54.

minuti je izkoristil strel z bele točke, devet minut kasneje pa je postavil končni izid tekme. Američan, ki se je ekipi Rudarja pridružil letošnjo sezono, je bil s 17 goli drugi strelec lige, v kateri je letos največkrat zadel kranjski napadalec Tin Matić Velenjska ekipa si je po zmagi nad štirikratnimi državnimi prvaki zagotovila peto mesto na lestvici. Pomlajena in precej spremenjena ekipa Rudarja se je nekajkrat povzpela na višja mesta, a si je za kaj več privoščila preveč spodrsljajev, predvsem pa je iz ene tekme v drugo preveč nihala v formi. Po slabem začetku se je sicer ob koncu jesenskega dela uspela povzpeti v zgornjo polovico lestvice in drugi del sezone začela s sedmega mesta, v spomladanskem delu pa je priplezala še dve mesti višje. Vendar je jasno, da so ambicije nekdanjega prvoligaša, ki je tudi pred spomladanskim delom doživel kar nekaj sprememb tako v strokovnem vodstvu kot na igrišču, večje od končnega petega mesta. �� tr

V Zagorju slavile Velenjčanke

V boju za mesta od petega do osmega 1. ženske rokometne lige so velenjske rokometašice minuli ponedeljek gostovale v Zagorju. Ekipo Zagorjank so v tej končnici na domačih tleh že premagale s 35 : 20, zmago pa so si izborile tudi tokrat. Do sredine prvega dela je bil dvoboj izenačen. Domačinke Velenjčankam niso pustile pobega vse do 17. minute (6 : 6), nato pa so se gostje s tremi zaporednimi zadetki končno odlepile (6 : 9) in držale prednost do konca prvega polčasa (11 : 14). Tudi po vrnitvi na parket so izbranke

Snežane Rodić igrale bolj odločno in povedle za štiri zadetke (12 : 16). Zagorjanke so se 12 minut pred koncem približale na zgolj gol zaostanka (19 : 20), a so gostje z delnim izidom 4 : 0 ponovno pobegnile (19 : 24) in odločile tekmo, ki jim je z zmago 25 : 21 prinesla novi točki in jih vrnila na drugo mesto lestvice te skupine (skupno 6. mesto).

Najboljša strelka domače zasedbe je bila Saša Golavšek s sedmimi goli, osem pa jih je za velenjsko ekipo zadela Nastja Ferenc �� tr

TAKO so igrali

Liga NLB, 25. krog

Gorenje Velenje – Ljubljana 47:29 (26:14)

Gorenje: Verboten (4 obrambe), Taletović (8 obramb), Haseljić 1, Tajnik, Pajt 7 (3), Velić 3, Starc 3, Drobež, Sokolič 1, Verdinek 10, Šiško 1, Grmšek 2, Slatinek Jovičič 1, Mlivić 8, Predović 6, Ravnikar 4. Drugi rezultati: Maribor Branik – LL Grosist Slovan 28:28, Trimo Trebnje – Slovenj Gradec 2011 32:28, Koper – Urbanscape Loka 33:30, Herz Šmartno – Jeruzalem Ormož 32:30, Sviš Ivančna Gorica – Riko Ribnica 24:31, Dobova – Celje Pivovarna Laško 28:37

Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško (47 točk), 2. Trimo Trebnje (43), 3. Gorenje Velenje (36), 4. Riko Ribnica (29), 5. Urbanscape Loka (28), 6. Koper (27), 7. Slovenj Gradec 2011 (27), 8. Maribor Branik (24), 9. Jeruzalem Ormož (20), 10. Dobova (20), 11. LL Grosist Slovan (19), 12. Sviš Ivančna Gorica (12), 13. Herz Šmartno (9), 14. Ljubljana (7).

Liga NLB, 14. krog

Gorenje Velenje – Trimo Trebnje 29:27 (14:11)

Gorenje: Verboten, Taletović 1 (12 obramb), Haseljić 1, Tajnik 6, Pajt 1 (1), Velić, Starc, Sokolič 5, Verdinek 6 (2), Šiško, Grmšek 3, Slatinek Jovičič 3, Mlivić, Predović 3, Ravnikar.

Zadnjič pred domačim občinstvom

Najvišja zmaga os v letošnji sezoni prvenstva

Velenje, 21. maja - Rokometaši Gorenja Velenja so v 25. krogu lige NLB gostili zadnjeuvrščeno zasedbo MRK Ljubljana, ki se po koncu sezone poslavlja od elitne rokometne druščine. Izbranci Zorana Jovičića so že v zgodnji fazi tekme upravičili vlogo favoritov in razrešili vse dvome - po petih minutah igre so vodili s 4 : 1, nato pa vztrajno višali prednost. V 12. minuti so si priigrali pet golov zaloge (10 : 5), v 26. minuti so prvič prišli do dvomestnega vodstva (23 : 13), na odmor pa so odšli s prednostjo težko ulovljivih dvanajstih zadetkov (26 : 14). Tudi v drugem polčasu niso popuščali gostom, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. Ose so namreč že v uvodnih minutah drugega dela vodstvo povišale na 28 : 14, nato na 30 : 15. Dobrih deset minut pred koncem so velenjski rokometaši povedli z novo najvišjo prednostjo na tekmi (40 : 24), ki pa so jo do konca tekme še povišali in Ljubljančane nadigrali s 47 : 29, kar je najvišja zmaga os v tej sezoni državnega prvenstva.

V velenjski ekipi sta bila najbolj učinkovita Matic Verdinek z desetimi in Tarik Mlivić z osmimi zadetki. “Tekmo smo izpeljali po načrtih in na koncu slavili visoko zmago. Vesel se, da so priložnost za igro dobili tudi mlajši rokometaši. Ponujene minute so dobro izkoristili,” je v izjavi po tekmi povedal Kenan Pajt.

Zmaga Velenjčanov razveselila Celjane

Velenje, 24. maja – Velenjski rokometaši so na domačem parketu odigrali še zaostalo tekmo 14. kroga lige NLB. V Rdeči dvorani so gostili rokometaše iz Trebnjega, ki so za ohranjanje upanja v lovu na svoj prvi naslov državnih prvakov, krvavo potrebovali

Balinanje

Tretji krog štajerske lige upokojencev v balinanju

18. maja je bilo zelo zanimivo na igrišču DU Šoštanj, kjer sta se srečali ekipi domačinov in gostov iz DU Velenje. Tokrat se je izkazalo, da imajo lahko tudi gostje več sreče, kot je bilo to na prvih dveh srečanjih. Domačinom je le v prvem delu uspelo dobiti vsaj točko, toda v nadaljevanju je šlo vse po taktih gostov. Tako končni rezultat 1 : 9 pove vse, pa tudi punt razlika je bila velika – 24 : 39 za goste.

19. maja je bilo na igrišču Premogovnika srečanje med domačini KU Gorenje in gosti iz BŠDU Premogovnik. To je že tradicionalno derbi srečanje, ki je vedno zanimivo in borbeno. Tokrat so domači igralci zaigrali na vso moč, toda v nadaljevanju rahlo popuščali. To je igralce gostujoče ekipe zelo razigralo, kar bi domače skoraj stalo zanesljive zmage. Potem so bili še krogi, ki so jih gostje končno dobili za eno točko. Tako je bil končni rezultat 6 : 4, pa tudi punt razlika 37 : 29 je bila za domače.

20. maja popoldne je bilo še srečanje na Polzeli, kjer so domačini

zmago. To so jim preprečili Velenjčani in s tem razveselili rivale iz Celja, ki so tako še pred zadnjim krogom osvojili svoj 25. naslov.

Čeprav je bilo že v prejšnjih krogih jasno, da bodo rokometaši Gorenja Velenja letos osvojili tretje mesto, so tudi v to tekmo vstopili z jasno željo po zmagi in se uspešno zoperstavili zasedbi Trebnja.

Po izenačenih uvodnih minutah so do dveh zadetkov prednosti prvi prišli gostitelji (4 : 2). Gostje so jih uspešno ulovili in izid v 12. minuti poravnali (5 : 5). Ose so ponovno stopile na plin in 10 minut pred koncem vodile z 10 : 6. Trebanjci so svoj zaostanek sicer znižali na 12 : 10, po polovici tekme pa so zaostajali za tri (14 : 11).

V prvem delu drugega polčasa so se gostje nekajkrat približali na zgolj gol zaostanka.

V 42. minuti so rezultat poravnali na 18 : 18, za tem pa najprej povedli z minimalno prednostjo 23 : 24, nato pa vodstvo povi-

šali na 23 : 25. Velenjčani so hitro izničili zaostanek, vendar so tekmeci iz Trebnjega ponovno prišli do prednosti z dvema zadetkoma (25 : 27). Po novem izenačenju (27 : 27) pa so zopet povedli Velenjčani in z 29 : 27 slavili zmago na zadnji domači tekmi v tej sezoni.

Največ zadetkov za velenjsko ekipo sta prispevala Matic Verdinek in Domen Tajnik, ki sta dosegla vsak po šest golov.

"Za nami je zadnja domača tekma, derbi v pravem pomenu besede. Obračun je bil napet od prve do zadnje minute. V prvem polčasu smo uspeli narediti razliko, ki pa so jo Trebanjci v začetku drugega dela izničili in pred koncem tekme tudi povedli. Pokazali smo značaj ekipe, v zadnjih minutah odigrali zbrano in se na koncu veselili zaslužene zmage,” je po tekmi povedal velenjski vratar Emir Taletović �� tr, foto: Jan Gregorc

gostili ekipo BK Žalec. To je bil zares veliki derbi, ker nobena ekipa ni popuščala, a so imeli domačini le malo več sreče, da so prišli do prave zmage. Končni rezultat je bil 7 : 3 za domače, toda punt razlika 42 : 31 je bila še kar velika za domačo ekipo.

Trenutni vrstni red ekip v prvi ligi po tretjem krogu je: 1. BK Ba-

pa tudi punt razlika je bila 46 : 15, kar je skoraj neverjetno.

Naslednje srečanje je bilo v Topolšici, kjer so gostili ekipo BK Balinc Polzela (2). Tokrat so domačini zaigrali na vso moč, gostje pa so prikazali dober odpor, kar kaže tudi končni rezultat 4 : 4, punt razlika 31 : 32 je bila za ekipo gostov.

27. in 28. maja bo 37. AMTK Rally Velenje

Za vse adrenalinske navdušence bencinskih hlapov bo ta vikend zelo živahen, saj se bodo dirkači pomerili na 37. reliju Avto moto turing kluba Velenje. Letošnje leto je za klub posebno, saj praznujejo 40 let obstoja. S 37 izvedbami dirke velja avtomobilsko tekmovanje za eno tistih z najdaljšo tradicijo v Sloveniji.

Zanimivo bo videti, kako bo letos podaljšana trasa vplivala na potek relija. Na sporedu bo kar 12 hitrostnih preizkušenj, ki so resda kratke, a zahtevajo tudi sposobnost hitre zbranosti ob vsakem štartu. Prijavljenih je sto tekmovalcev.

linc Polzela 6 točk, 2. BK Žalec 4 točke, 3. KU Gorenje 4 točke, 4. DU Velenje 2 točki, 5. BŠDU Premogovnik 2 točki, 6. DU Šoštanj 0 točk.

V drugi ligi je bilo prvo srečanje na igrišču v Štorah, kjer so domačini BS Vrbno Vrbica gostili odlično ekipo DU Slovenske Konjice. Gostje se nikakor niso pustili močnim naletom domačinov, ki so vsekakor hoteli zmagati. A tokrat so domačini pokazali, zakaj igrajo prav v Štorah, ker je bil končni rezultat 6 : 2 presenetljiv,

Tekma med ekipama PO Gorica in gosti DU Dobrna je bila zaradi gostov prestavljena na ponedeljek, ekipa DU Vinska gora je bila ta krog prosta.

Trenutni vrstni red ekip v drugi ligi po tretjem krog je: 1. DU Vinska gora 3 točke, 2. BS Vrbno Vrbica 3 točke, 3. DU Slovenske Konjice 3 točke, 4. BK Balinc Pozela(2) 3 točke, 5. BK Topolšica 2 točki, 6. DU Dobrna 1 točka, 7. PO Gorica 1 točka. �� T. F.

»Vremenska napoved kaže spremenljivo vreme, čaka nas tudi loterija z gumami. V dežju je bil lani v Velenju odličen Mark Škulj, ki se je prebil celo na stopničke v skupni razvrstitvi slovenskega državnega prvenstva,« pove Simon Lenko, predsednik AMTK Rally Velenje. V petek in soboto, 27. in 28. maja, bodo zaradi dirke občasne zapore cest v Gaberkah, Zavodnju, Skornem, Ravnah pri Šoštanju, Šentilju in Vinski Gori. Obiskovalce prosijo, da se ne vozijo in gibljejo po cesti, kjer bo potekala dirka. »Prireditev si lahko ogledajo z varnega in primernega mesta ob progi. AMTK Velenje bo ob 40. obletnici delovanja priredil tudi rock'n'roll koncert s skupino The Hišn Band, ki bo na Letališču Lajše v petek ob 20. uri,« še povabi Simon Lenko

Velenjčani so na krilih osvojene pokalne lovorike pokazali dve izjemni predstavi –minuli četrtek so nadigrali Ljubljančane, v torek pa so premagali drugouvrščeno ekipo iz Trebnjega

ŠPORT, REKREACIJA

Športna pot osemnajstletnega hitrohodca Jake Grabnerja iz okolice Velenja se je začela v prvem razredu osnovne šole, ko se je vpisal v Atletski klub Velenje, da bi, kot pravi sam, porabil odvečno energijo. »Nato pa so v meni očitno videli potencial in me začeli usmerjati,« pove mladi športnik, ki je v disciplino hitre hoje, v kateri danes žanje ogromno uspehov, presedlal povsem po naključju.

»Leta 2015 je trener potreboval ekipo za tekmo in me nagovoril, naj sodelujem. Takrat je bila hoja razpisana prvič po dobrih tridesetih letih, zato je bilo to novo tako zame kot za delavce v klubu.« Jaka je na omenjeni tekmi zmagal in tako že na začetku opozoril nase. Opazil ga je trener in še vedno uspešen hitrohodec Fabio Ruzzier, s katerim sodelujeta še danes. Omenjena naveza je več kot učinkovita, saj se je Jaka v kratkem času v tekmovalni hoji povzpel na vrh.

Dovolj zgovorni so njegovi uspehi že samo v preteklem mesecu. Na začetku aprila je namreč na Balkanskem prvenstvu, ki je potekalo v predmestju Aten, dosegel 4. mesto. »Na to tekmo ostaja grenak priokus, saj sem si prislužil minuto kazni in sem moral prednost pustiti Grku, ki ga potem nisem mogel več uloviti. Sicer pa sem se tam počutil izredno dobro, svoj vpliv so dali tudi navijači ob stezi, pa

Velenjčan s hitrimi koraki

Pogovarjali smo se z Jako Grabnerjem, članom Atletskega kluba Velenje in večkratnim državnim prvakom v hitri hoji – atletski disciplini, ki se pri nas po desetletjih zatišja ponovno prebuja

tudi občutek, ko nosiš reprezentančni dres, je malce drugačen od tistega, ko nosiš klubskega,« pove športnik, ki je aprila na državnem prvenstvu v Radovljici postal državni prvak na 10 kilometrov, prvo mesto pa je konec meseca osvojil tudi na mednarodni tekmi v Zagrebu.

Šola ni težava, največji izziv so poškodbe

Čeprav trenira od šestkrat do sedemkrat na teden in se pogosto udeležuje tekmovanj, s kombiniranjem šole in treningov nima težav. Letos zaključuje četrti letnik programa tehnik mehatronike, ki ga bo, tako kot prejšnja leta, zaključil z odličnim uspehom. »Mislim, da nimam problemov v šoli tudi zaradi discipline, ki mi jo je dal šport,« pove Jaka, ki mu največji izziv na njegovi športni poti predstavljajo poškodbe. »Zadnjo večjo poškodbo sem imel v

Čez zelene trate

Naj bomo stari ali mladi, vsi imamo hribe radi. Še posebno zdaj, v tem prelepem maju, ko vse cveti in dehti in ti duša zapoje ob pogledu na vso to lepoto.

Lepo je bilo spremljati mlade planince na Paški Kozjak. Polni energije poskakujejo po planinski poti, komaj jih krotiš, da niso prehitri. Kajti veliko je stvari ob poti, ki jih je treba videti in se o njih pogovoriti. Najprej so se čudili razsežnosti kamnoloma, ki je kot velika rana vrezan v hrib, na katerega se vzpenjamo. Začudeno so opazovali kamnite terase in vse te tovornjake, ki so odvažali pesek. Potem se je pred nami odprl pogled na Špik, kjer se je dvigal k višku mogočen mlaj. Pa ne, da moramo tja gor? O, kako je to daleč … Pa ni bilo tako hudo. Pot po gozdu se je vila v ključih, med potjo je bilo polno šmarnic, ki so prijetno dišale, paziti je bilo treba na polžke, da jih nismo pohodili, pa srnica se je pasla ob robu gozda in plašno zastrigla z ušesi, ko nas je opazila … Pri koči so posedli po klopcah in se potem smejali, ko so imeli čisto rumene ritke od cvetnega prahu. Veseli so bili, da je vsaj še stara razmajana gugalnica ostala, če je že

koča zaprta. Hitro so pojedli, kar so jim pripravile skrbne mamice, in že so bezljali naokoli. A smo jih hitro zbrali, da smo krenili dalje, po strmi planinski poti do cerkve sv. Jošta in levo proti Špiku. In glej, res se je tu vzpenjal v nebo mlaj, ki se nam je zdel iz doline tako daleč,

drugi polovici decembra in prvi polovici januarja. Skoraj en mesec nisem smel trenirati. Gre za borbo s samim sabo, da res počivaš in saniraš poškodbo do konca, kar mi gre bolje v teoriji kot v praksi, čeprav vem, da to ni najboljše.«

Tek ali hitra hoja?

»Raje hodim kot tečem, predvsem, ker dosegam boljše in vidnejše rezultate,« iskreno pove Jaka, ki kakšno tekmo ali polmaraton še vedno tudi odteče. Ob tem pa izpostavi, da mu je tekmovalna hoja pri srcu tudi zato, ker ima svoje specifike, ki jo delajo posebno. Zahteva namreč visoko raven kondicije in izjemno dober nadzor nad načinom izvajanja gibov in tehniko, ki je ključna za dober rezultat, tekmovalec pa se mora ob vsem tem držati pravil, ki jih med tekmo nadzorujejo sodniki.

»Ena noga mora biti na tleh, torej je treba biti konstantno v stiku s podlago, hkrati pa mora biti sprednja noga v določenem trenutku giba iztegnjena v kolenu. Za uspešno kombiniranje teh pravil s čim višjo hitrostjo pa je treba imeti pravo tehniko in slog ter biti dovolj mehek v bokih in spro-

Po hribih

ščen v ramenih,« razloži hitrohodec, ki ima pri svojih osemnajst letih za sabo že precej prehojenih kilometrov, letos pa se podaja na doslej svojo najdaljšo razdaljo. »Ležijo mi dolge proge. Najbolj pri srcu sta mi 5- in 10-kilometrski razdalji, sicer pa hodim od treh kilometrov naprej. Letos sem naredil že tri 10-kilometrske tekme, tako da sem se razdalje že navadil in imam v načrtu, da grem kmalu tudi na 20-kilometrsko razdaljo.«

Pozabljena disciplina v vzponu

Čeprav je hitra hoja že več desetletij olimpijska disciplina in ponekod dosega izredno visok športni ugled, je pri nas še vedno nekoliko v ozadju, pred časom je namreč skoraj povsem usahnila. »Pred okoli 40 leti je bila hitra hoja pri nas bolj razvita, zato so tudi nekateri državni rekordi, ki jih zdaj podiramo, iz tistega obdobja. Vmes pa ni bilo dovolj ljudi, disciplina je malo zamrla, in tako je bilo treba vse začeti nekako na novo,« pove Jaka Grabner, ki tudi sam s svojimi dosežki in rekordi – trenutno jih v različnih kategorijah drži deset – skrbi, da se pozabljena disciplina zopet prebuja tudi v našem okolju.

Tea Rednak

Ribiči – invalidi tekmovali

da preveč sladkarij škodi zdravju. Ob povratku smo se ustavili še pri spomeniku XIV. divizije na Visokem. In spet so deževala vprašanja: kdo so partizani, kaj pomeni divizija, zakaj štirinajsta, zakaj so partizani padli, saj tudi sami kdaj padejo, pa zaradi tega ne umrejo … Potem so z zanimanjem prisluhnili Kajuhovi pesmi in se zadovoljili z odgovorom, da so bili partizani borci za svobodo in da so nekateri med vojno tudi umrli, ker so jih ustrelili vojaki okupatorjeve vojske.

Tako je to z mladimi. Polni so vprašanj in ne razumejo še čisto vsega, pa kaj bi to, saj tudi odrasli ne razumemo več čisto vsega, kar nam je bilo nekoč jasno kot beli dan.

našli na Oslovski gori. Klečal je pod smreko, na kateri je bil križ, ki ga je kasneje kmet Savinek postavil na goro in še vedno privablja številne romarje, da obiščejo Sveti Križ. Pa stopnice, po katerih moraš po kolenih in se ti potem izpolni želja ali pa ozdraviš.

Tudi razgled s Svetega Križa je čudovit, pa še jegliči cvetijo po skalah in jih je lepo videti.

Dan je bil kar vroč, mi pa smo hodili po prijetni senci po Logarjevi poti, ki se vije okoli Svetega Križa in ni preveč naporna in je ravno prav dolga za pohodnike, ki nosijo že sedmi križ, nekateri celo že osmega.

Velenje, 21. maja - Na Škalskem jezeru je potekalo tekmovanje ribičev – invalidov na Območnem tekmovanju v lovu s plovcem v organizaciji Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje, vzorno pa ga je izpeljala ekipa Ribiške družine Velenje.

Tekmovanja so se udeležili tekmovalka in tekmovalci iz Slovenj Gradca, Slovenskih Konjic, Raven na Koroškem, Dravograda, Radelj ob Dravi, Mute, Žalca in doma-

čega društva MDI Šaleške doline. Ribiči – vseh je bilo 25 – so tekmovali na vnaprej izžrebanih sektorjih, po koncu tekme pa so bili nekateri bolj, drugi manj zadovoljni, saj uvrstitve na območnem tekmovanju odločajo o udeležbi na državnem tekmovanju, ki ga v začetku julija tudi gosti Velenje. Od domačih tekmovalcev se je na državno tekmovanje uvrstil Pavel Sešel

�� Drago Kolar

pa sploh ni bil tako daleč, saj smo bili en, dva, tri gor in se je splačalo priti, kajti z vrha je čudovit razgled na Mozirske planine, Raduho, Peco, Uršljo goro in Savinjske Alpe. Iz nahrbtnikov so priromali bonboni, čokolade, piškoti … Te sladke pregrehe so vendar najlepši del pohoda in so na pohodih dovoljene, doma pa si jih lahko privoščiš le na skrivaj, če hočeš imeti mir pred »sitnimi« mamami, ki vedo,

Mladost je pač norost, čez potok skače, kjer je most.

Smo pa imeli v maju še en pohod, samo s to razliko, da so bili pohodniki vsaj 60 let starejši. Podali smo se na Sveti Križ nad Belimi Vodami. Pa ne misliti, da v teh letih človek ni več radoveden. Z zanimanjem smo prisluhnili Lojzki, ki nam je povedala anekdoto o kamniti deklici, pa tisto o pastirjih, ki so izgubili vola in so ga potem

Pravijo: naj bo star ali mlad, vsak ima planine rad. Res je tako. Vsem sta skupni ljubezen do narave in svoboda, ki jo začutiš, ko hodiš po planinskih poteh in opazuješ vso to lepoto. Sprejemaš jo z vsemi čuti in srce ti bije v posebnem ritmu, počutiš se lahkotno in sproščeno. In nabereš si novih moči in energije, ki jo vsi še kako potrebujemo za premagovanje tistih vsakdanjih skrbi, ki jih ne nosimo s sabo v planine, temveč jih pustimo doma.

�� Anka Pugelj

Matkov kot je alpska ledeniška dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah, od koder je izhodiščna točka za Matkov škaf na višini 1.480 m. Vsako leto na pomlad narava v Matkovem kotu poskrbi za nekaj posebnega in edinstvenega. V sneg, ki ga je v tem predelu ogromno, izdolbe vdolbino v obliki škafa. Snežni plazovi, ki padajo s pobočja Mrzle gore, ustvarijo debelo plast snega. Ko se sneg na vrhu skal tali, pada slap vode v snežno odejo spodaj in dolbe luknjo v sneg, kjer se izoblikuje kotanja in nastane škaf, ki kmalu ostane brez dna. Globina je odvisna od količine snega. Letos je bilo padavin veliko manj kot lani, zato je škaf manjši po obsegu in globini. V teh dneh meri dobrih 13 metrov v globino – lani

Matkov škaf v maju

je toliko meril v drugi polovici junija, maja pa 26 metrov.

Pot, ki popelje do vznožja Mrzle gore, kjer je narava ustvarila čudovito jamo – škaf, je na začetku lahkotna po produ, kasneje zavije v gozd, kjer se začne rahlo vzpenjati, potem preide v prodno-skalnati del, nato pa v sneg. Od tu naprej hodimo primerno planinsko opremljeni z derezami, da lažje premagujemo vzpon proti Matkovemu škafu. Na vrhu, v snegu, v objemu skal, pršenju vodnih kapljic z Mrzle gore so občutki posebni in prijetni. Tokrat čudovitega pogleda v dolino in na prehojeno pot zaradi megle ni bilo. �� bm

Velenje, 19. maja – Kar štiri predpostavke, da je prišlo zaradi množičnega dogodka (npr. koncerta) do številnih nesreč na območju prireditvenega prostora Vista, so organizatorji – Mestna občina Velenje, Zdravstveni dom Velenje in Policijska postaja Velenje – postavili gasilcem in reševalnim ekipam: eksplozija in požar, padec osebe v jezero, obiskovalec obvisi na ograji razgledne ploščadi ter poškodovani obiskovalci v paniki med občinstvom.

Po sproženih alarmih in sklicu gasilcev so ti hiteli na pomoč iz vseh gasilskih društev. Prvi so bili na prizorišču najbližji –PGD Pesje, ki pa so takoj naleteli na dve oviri. Prva – jekleni stebrički pri čolnarni, ki sicer zapirajo dostop osebnim avtomobilom na ploščad Viste. Gasilci so izgubljali čas z odklepanjem, pojavila pa se je že druga ovira – vozilo so ustavili trakovi, ki so ponazarjali množico obiskovalcev, saj v resničnem primeru verjetno vozila ne bi mogla do koncertnega objekta. Vse je bilo, seveda, pripravljeno za namen vaje.

Gasilci so nato ugotovili, da je prišlo do požara v glavnem objektu na Visti, prav tako so takoj pristopili k reševanju osebe, ki se je preveč nagnila čez ograjo in na veliki višini obvisela na transparentu. Reševali so jo z vrvno tehniko.

Hkrati so se nekaj deset metrov od obale v jezeru slišali klici na pomoč dveh oseb. Na pomoč je od čolnarne prihitel reševalni čoln in oba uspešno rešil.

Medtem ko so reševalci pomagali rešenemu z višine, so se na drugi strani prireditvenega prostora slišali klici na pomoč več otrok. “V gneči” se je nanje podrla varovalna ograja in več se jih je poškodovalo. Nekaj je bilo zgolj odrgnin, enega so morali imobilizirati, ugotovili pa so

Poškodoval vrata

Velenje, 19. maja – Občan z Goriške ceste je policiste obvestil, da mu je neznanec poškodoval vhodna vrata stanovanja, v katerem sicer ne živi. Opravili so ogled in zbrali obvestila od sosedov. Materialna škoda na vratih znaša okoli 50 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Niso ji dostavili oken

Velenje, 19. maja -– Na velenjsko policijsko postajo je prišla občanka in naznanila kaznivo dejanje goljufije. Pri podjetju iz Krškega je naročila in plačala okna, vendar ji vseh niso dostavili. S tem so jo oškodovali za 4.800 evrov.

Grožnje pri prodaji vozila

Velenje, 19. maja – Na policijski postaji sta se oglasila oškodovanec in priča kaznivega dejanja grožnje. Do groženj osumljenca naj bi prišlo zaradi prodaje vozila, ki naj ne bi bilo brezhibno. Osumljeni je oškodovancu izrekel resne grožnje, zaradi česar ga bodo kazensko ovadili.

GASILCI, KRONIKA

Na Visti požar, nesreča, poškodovani otroci

V občinski gasilski vaji VISTA 2022 sodelovalo 52 gasilcev iz vseh društev – Z vajo preverili operativno usposobljenost, pripravljenost ter skupno vodenje in delovanje različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob kompleksni nesreči

prireditvah z večjim številom udeležencev doslej ni bilo.” V zadnjih letih so območje velenjske občine prizadele različne nesreče, ki so se zgodile zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave, žled, vetrolom, in so zahtevale aktiviranje večjega števila gasilskih enot in drugih društev ali služb, vključenih v sistem zaščite in reševanja velenjske občine. Prav tako so imeli številne požare in ostale tehnične nesreče, kot so avtomobilske, delovne nesreče, nesreče v gozdu. “Več let gasilci opažamo, da imamo le okoli tretjino intervencij v požarih, zelo veliko je odpiranj stanovanj, če se stanovalec ne javi ali je obnemogel, veliko imamo reševanj iz dvigal,” je še povedal Brcar.

Vaja je bila uspešno opravljena

tudi, da se je eden od fantov iz te skupine izgubil in ga je bilo treba najti.

V servisnem objektu Viste je prišlo do eksplozije elektro omarice in do požara, iz zadimljenega in zaplinjenega objekta so rešili eno osebo.

Prvi cilj: spoznavanje objekta

Dela za prve posredovalce, reševalce in gasilce na vaji torej ni manjkalo, nekoliko so jih nehote ovirali tudi številni gledalci, kar je vaji dodalo še kanček realne situacije. Koliko se je

POLICIJSKA kronika

Kolesarka padla po

vozišču

Velenje, 19. maja – Kolesarka je pri vožnji po Koroški cesti izgubila oblast nad kolesom in padla po vozišču. Utrpela je lažje telesne poškodbe.

Prekratka varnostna razdalja

Velenje, 20. maja – Na Selu v bližini Interspara je zaradi prekratke varnostne razdalje prišlo do trčenja vozil. Ena oseba je pri tem utrpela lažje telesne poškodbe. Povzročitelju so policisti izdali plačilni nalog zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo.

Pošprical jo je

Velenje 20. maja – V petek zvečer se je na policijski postaji oglasil oče s hčerko, staro devet let, ki jo je v popoldanskem času eden izmed otrok na šolskem avtobusu na poti domov po očeh pošprical z neznano pekočo tekočino. Policisti so zbrali obvestila in ugotovili, kateri mladoletnik je to storil. Obvestili bodo tožilstvo in center za socialno delo.

V prevračanju vozila se je poškodoval

Andraž, 21. maja – V Andražu nad Polzelo je voznik tovornega vozila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal z vozišča, pri čemer se je vozilo prevrnilo. Voznik se je hudo poškodoval.

Vlamljal v avtomat s hrano

Velenje, 21. maja – Varnostnik podjetja Prosignal je pri redni kontroli okrog enih ponoči opazil osebo, ki je vlamljala v avtomat s hrano pri vili Rožle. Neznanec je s kraja pobegnil. Ob ogledu so našli sledi nasilnega vlamljanja. Storilca bodo skušali izslediti.

Žalil in napadel žensko

Velenje, 21. maja – Na Kersnikovi cesti je moški napadel žensko in jo po žaljenju še dvakrat udaril v predel ušes. Znanega storilca bodo policisti ovadili za kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe.

scenarij približal resničnemu možnemu dogodku, je ocenil Bojan Brcar, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Velenje: “Naš prvi cilj je bil, da se gasilci seznanimo z objektom ter da predpostavimo več možnih scenarijev, ki se lahko zgodijo na prireditvi z, na primer,

Sosed grozil sosedu

Velenje, 23. maja – Sosed je sosedu v sporu resno zagrozil, da bo z njim fizično obračunal. Osumljenega bodo ovadili za kaznivo dejanje groženj.

Nesreča zaradi izsiljevanja prednosti

Velenje, 23. maja – Na Tomšičevi cesti je prišlo do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti. V nesreči je ena oseba utrpela lažje telesne poškodbe. Zoper povzročitelja sledi prekrškovni postopek.

Pijan povzročil nesrečo

Velenje, 23. maja – V ponedeljek zvečer se je na Šaleški cesti zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega premika z vozilom. Povzročitelju je alkotest pokazal 0,74 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zanj so odredili pridržanje in podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nevarne vožnje.

10 tisoč obiskovalci. Letos je na Visti napovedanih nekaj večjih prireditev in na ukrepanje, posredovanje ob morebitnih nesrečah, ki upam, da jih ne bo, želimo biti pripravljeni. Podobna objekta, kjer se zbere veliko ljudi, sta mestni stadion in Rdeča dvorana. K sreči nesreče na

Oceno vaje je podal Aleksander Osetič, poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline: “Na vaji so sodelovala vsa prostovljna gasilska društva v velenjski občini in PIGD Premogovnik Velenje. Sodelovalo je 52 gasilcev z 12 vozili in vso potrebno opremo ter 9 ponesrečencev. Vaja je potekala v skladu z zamislijo načrtovalcev, se je pa videlo, da bi bilo v primeru polnega števila obiskovalcev na prireditvenem prostoru oteženo reševanje, ker gasilci in reševalci ne bi mogli z vozili priti povsem do objektov zaradi gneče ter predvidevanja, da se ljudje v gneči, paniki, različno obnašajo. K temu je treba še dodati možnost, da do nesreče oziroma posredovanja pride ponoči. Ne glede na vse povedano pa verjamem, da bomo glede na našo pripravljenost, usposobljenost in opremljenost znali vedno pravilno in uspešno pomagati.”

�� Diana Janežič

Pri pionirkah PGD Paška vas, pri pionirjih PGD Šoštanj

Šmartno ob Paki, 22. maja – Po dveh covidnih letih je Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Šmartno ob Paki znova organiziralo tekmovanje pionirskih desetin v spomin na Matica, Tino in Kristino. Gre za njihove najmlajše člane, ki so v prometni nesreči v Šempetru v Savinjski dolini leta 1999 izgubili življenja.

Na ploščadi za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki je tekmovalo 13 desetin, od tega jih je v pionirski kategoriji nastopilo šest, ostale v kategoriji pionirk. Spretnosti in veščine so preverjali v dveh gasilskih disciplinah: na vaji z vedrovko ter v štafeti s prenosom vode.

Pri pionirkah je zmagala ekipa PGD Paška vas pred Šentiljem II. in ekipo PGD Šmartno ob Paki, pri pionirjih pa so slavili predstavniki PGD Šoštanj, ekipa PGD Šentilj je bila druga, tretji pa so bili tekmovalci PGD Škale. Prve tri najboljše desetine so prejele medalje, zmagovalni ekipi pa še prehodni pokal. Tekmovanje so si ogledali tudi starši v nesreči umrlih mladih šmarških gasilcev.

KOVAČ, NIKA: Pisma tebi

Ml – mladina

M – Leposlovje od 13. leta dalje

Vir: https://www.dobreknjige.si/

Sociologinja in antropologinja Nika Kovač (1993) je vodja Inštituta 8. marec, ki se posveča družbeno angažiranemu delu in odpravljanju socialnih krivic, bila pa je tudi pobudnica kampanje #jaztudi v Sloveniji. Je avtorica knjige za otroke Pogumne punce in strokovnega besedila za odrasle Moja odločitev: pričevanja, pravica in predsodki o splavu. Knjiga Pisma tebi je primarno namenjena mladim, avtorica pa sama poudari, naj jo mladi dajo v branje tudi starejšim. Osebne izkušnje prepleta z družbenimi problemi in neposredno nagovarja bralca, naj razmišlja o sebi, drugih in družbi. Rdeča nit pisem je beseda NE in to, zakaj jo je tako pomembno izreči, ves čas pa poudarja tudi svojo ljubezen do branja. Obravnava veliko tematik, ki so mladim blizu, od prijateljstva in ljubezni do opravljanja, strahu pred napakami, družbenih pritiskov in tekmovalnosti. Polaga jim na srce, da ne smejo živeti v strahu pred tistimi, ki imajo oblast, moč in vpliv, temveč morajo zastavljati vprašanja in misliti s svojo glavo. Hkrati pa poudarja pomembnost povezovanja in skupnosti. Knjiga Pisma tebi mladim na zanimiv in nevsiljiv način približa družbene tematike, o katerih drugače mogoče ne bi razmišljali. Obenem pa se dotakne tudi vsakega bralca posebej, ga nagovori in ponudi upanje, da je svet lahko boljši, če se bomo zanj potrudili vsi.

KOZOROG, NINNA:

Le Vida: recepti življenja

Od – odrasli 641 – Priprava živil Vir: https://www.mladina.si/

Društvo Humanitarček je med najdejavnejšimi slovenskimi dobrodelnimi društvi, najbolj pa ga poznamo po projektu Vida. Širšo prepoznavnost je pridobil, ko je poskrbel, da so zgodbe zapuščenih starostnic in starostnikov, ki jih je poleg revščine pogosto prizadelo še nasilje, zakrožile po družabnih omrežjih. Rezultat projekta je tudi kuharska knjiga Le Vida, v kateri je predsednica društva Ninna Kozorog združila kuharske recepte starostnikov, s katerimi je bilo društvo v stiku pri projektu, njihove zgodbe in starodavne modrosti, ki jim lajšajo življenje. Številni recepti, vključeni v knjigo, so že skorajda pozabljeni, denimo »oženjena kaša« (stara prekmurska jed, pripravljena iz ajdove in prosene kaše) ali »prečmuh« (fižol z jabolki). Poleg tega, da so jedi preproste, pa so tudi cenovno ugodne, saj omogočajo pripravo obroka za dve do tri osebe za manj kot pet evrov. Z vsakim receptom spoznamo tudi osebno zgodbo starostnika ali starostnice, ki je recept prispevala. Izkupiček od prodaje knjig bo v celoti namenjen projektu Vida in njegovim oskrbovancem – cena ene knjige pokrije približno štiri tople obroke za starostnike. »Od začetka sem si želela, da bi bila naša knjiga drugačna. Da bi ujela vse tisto, kar sem in smo videli na terenu. Tako je nastala več kot le zbirka zgodb – nastala je kuharska knjiga, v katero so ujeti recepti starostnikov in starostnic, ki znajo iz polente in sladkorja narediti pojedino,« je o knjigi zapisala njena avtorica Ninna Kozorog. »Prepleteni so z nasveti, ki so jih delili z menoj v dotrajanih kuhinjah, s solzami, smehom, popitimi (in politimi) skodelicami kave. Poimenovala sem jo Le Vida – Recepti življenja. Ker je – samo to. Le to. Ni nekaj posebnega na evropski, svetovni ... ravni. Je pa vanjo ujeto Življenje v vseh odtenkih – ali vsaj v veliki večini.« �� Izbrala in uredila: Vesna Gaber Podhovnik

KINO spored

MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI

Fantastic Beasts: The Secrets of Dumbledore, družinska pustolovščina, 142 min (ZDA). Režija: David Yates. Igrajo: Eddie Redmayne, Jude Law, Ezra Miller, Dan Fogler, Alison Sudol, Callum Turner, Jessica Williams, Katherine Waterston, Mads Mikkelsen Petek, 27. 5., ob 17. uri, velika dvor.

ATLAS PTIC

Atlas ptáků, drama, 93 min (Češka, Slovaška, Slovenija). Režija: Olmo Omerzu

Igrajo: Miroslav Donutil, Alena Mihulová, Martin Pechlát, Eliška Křenková, Vojtěch Kotek, Pavla Beretová Petek, 27. 5., ob 19. uri, mala dvor.

TOP GUN: MAVERICK

Top Gun: Maverick, akcijska drama, 131 min (ZDA). Režija: Joseph Kosinski

Igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman, Miles Teller Petek, 27. 5., ob 20. uri, velika dvor.

PES

Dog, komedija, 90 min (ZDA). Režiser: Reid Carolin, Channing Tatum

Igrajo: Channing Tatum, Q'orianka Kilcher Sobota, 28. 5., ob 17.00, velika dvor.

DEJ NO

C’mon C’mon, drama, 109 min (ZDA)

Režija: Mike Mills. Igrajo: Joaquin Phoenix, Gaby Hoffmann, Woody Norman, Scoot McNairy, Molly Webster, Jaboukie Young-White Sobota, 28. 5., ob 19. uri, mala dvor.

OPERACIJA

MINCEMEAT

Operation Mincemeat, zgodovinska drama, 128 min (ZDA). Režija: John Madden

Igrajo: Colin Firth, Matthew Mafadyen, Kelly Macdonald Sobota, 28. 5., ob 20. uri, velika dvorana

PETER ZAJEC: SKOK V PUSTOLOVŠČINO

Peter Rabbit 2: The Runaway, sinhronizirana družinska pustolovščina, 93 min (ZDA, Avstralija). Režiser: Will Gluck

Glasovi: Voranc Boh, Maja Kunšič, Matevž Mueller, Jan Bučar, Nina Kaludjerović, Saša Pavlin Stošić, Nika Rozman Nedelja, 29. 5., ob 16. uri, velika dvor.

VSE POVSOD

NAENKRAT

Everything Everywhere All at Once, akcijska pustolovska komedija, 132 min (ZDA)

Režija: Dan Kwan, Daniel Scheinert. Igrajo: Jamie Lee Curtis, Jenny Slate, Michelle Yeoh Nedelja, 29. 5., ob 18. uri, mala dvor.

BATMAN

The Batman, akcijski film, 175 min (ZDA)

Režija: Matt Reeves

Igrajo: Robert Pattinson, Zoe Kravitz, Paul Dano, Colin Farrell, Barry Keoghan, Peter Sarsgaard, Andy Serkis Nedelja, 29. 5., ob 19. uri, velika dvor.

SNEŽNI LEOPARD

La panthère des neiges, dokumentarni film, 92 min (Francija). Režiser: Marie Amiguet & Vincent Munier Ponedeljek, 30. 5., ob 18. uri, mala dvorana

ANTIGONA – KAKO SI UPAMO!

Antigone - How Dare We!, dokumentarno-igrani film, 86 min (Slovenija)

Režiser: Jani Sever. Igrajo: Anja Novak, Primož Bezjak, Žan Perko, Jure Henigman, Matija Vastl, Doroteja Nadrah, Matej Zemljič Ponedeljek, 30. 5., ob 19. uri, velika dvorana

VELENJE

Četrtek, 26. 5.

17.00 Galerija Velenje Inventura 22 in Klavdija Zupanc, razstava grafik, odprtje dveh razstav

18.00 Knjižnica Velenje (splet) Spletni bralni klub: Sončni žarek, pogovor o knjigi Drevo želja (Katherine Applegate)

18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana

Podelitev priznanj ŠC Velenje Petek, 27. 5.

13.00-18.00

Velenjska plaža

30. Dnevi mladih in kulture: Beach Day

17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Kdo je napravil Vidku srajčico?, premiera otroške predstave Gledališča Velenje 21.00 Vista

30. Dnevi mladih in kulture: Rock na Visti, koncert skupin Siddharta, Joker out, Take off in Babooni Sobota, 28. 5. 8.00-12.00

Knjižnica Velenje

Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 9.00 Zbor pred Gasilskim domom Šalek Tradicionalni pohod po poteh KS Šalek 10.00 Pred domom KS Konovo

Kmečka tržnica s kulturnim programom in glasbenimi gosti, Teden ljubiteljske kulture 19.00 Letni kino 30. Dnevi mladih in kulture: Stand up & finale Lige prvakov Torek, 31. 5. 17.00 Vila Rožle

Torkova peta: Sladki nakit, ustvarjalnica za otroke in starše

18.00 Glasbena šola Velenje Javna vaja Godbe veteranov UNI 3 Sreda, 1. 6. 9.00-12.00

AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Delavnica prostoročnega oblikovanja gline, ustvarjalna delavnica

10.00 Grilova domačija Zeliščarska delavnica

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic – pozdrav poletju in počitnicam

18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zdravilnost apiterapije, predavanje

ŠOŠTANJ

Četrtek, 26. 5.

17.00 Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom Mestna knjižnica Šoštanj

Muzej Velenje –psom dostopen muzej

Skupnost muzejev Slovenije je 18. maja, na svetovni muzejski dan, v slovenskih muzejih uvedla nova znaka Psom prijazen muzej in Psom dostopen muzej, s katerima bodo poslej muzeji obiskovalce seznanjali z možnostjo obiska v družbi pasjih prijateljev – kot psom dostopen muzej se je projektu Skupnosti muzejev Slovenije pridružil tudi Muzej Velenje Znak Psom prijazen muzej označuje muzej, v katerega psi nimajo vstopa oziroma je vstop dovoljen samo v določene prostore, je pa zanje pripravljeno mesto, kjer lahko svoje lastnike varno počakajo in se odžejajo.

Psom dostopen muzej pa pomeni, da gre za muzej, v katerem lahko psi lastnike spremljajo ob ogledu vseh razstavnih prostorov, zanje pa je pripravljen tudi prostor, kjer lahko lastnike počakajo in se odžejajo.

Psom so poslej dostopni Center Noordung, Belokranjski muzej Metlika, Loški muzej Škofja loka, Kulturni dom Franca Ber-

nika Domžale – Galerija Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale – Slamnikarski muzej, Kulturni dom Franca Bernika Domžale – Menačkova domačija, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej Velenje (Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem, Hiša mineralov, Kavčnikova domačija, Grilova domačija, Spominski center 1991), Pokrajinski muzej Kočevje, Pomurski muzej Murska Sobota, Slovenski gledališki inštitut, ZKMŠ Litija – enota Mestni muzej Litija, Tržiški muzej, Dolenjski muzej Novo mesto in Notranjski muzej Postojna. Za lastnike psov so pripravili tudi muzejski bonton, ki ga morajo upoštevati obiskovalci s psi, saj želijo, da je obisk muzeja ali galerije prijetna in varna izkušnja za vse obiskovalce, tudi tiste, ki si njihove ustanove ogledajo sami. �� tr

Sobota, 28. 5.

X Okolica Šoštanja Pohod po poteh XIV. divizije: Andrejev dom na Slemenu (1096 m) – Žlebnik (760 m) – Bele Vode (791 m) – Smrekovec (1577 m)

Sreda, 1. 6. 17.00 Muzej usnjarstva Strokovno vodstvo po Muzeju usnjarstva na Slovenskem

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 26. 5., 7.40 ŽP Paška vas 7.50 ŽP Šmartno ob Paki Izlet z vlakom na Ptuj 20.00 Kulturni dom Gorenje Večer Kajuhovih pesmi

Sobota, 28. 5.,

X zbirno mesto v Martinovi vasi Pohod po poteh XIV. divizije (lahka pot) 17.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Predstavitev zbornika ob 45-letnici pobratenega sodelovanja Šmartno ob Paki–Novo Selo

Torek, 31. 5., 16.00–19.00 Hiša mladih – družabni prostor Dnevni center za mlade

Lunine mene

maja, ob 13:30, prazna luna (mlaj) 30.

CITY CENTER Celje

• tekst

»Lepe punčke ne jočejo«

Kdor me pozna, res dobro pozna, bi vedel, da ob takšnih besedah zagotovo zavzamem obrambni položaj, izbuljim oči, se pripravim na besedni dvoboj. Kar naježim se, ko zaslišim te besede, ki jih izreče mimogrede, verjetno nič hudega sluteč, gospod moji najmlajši hčerki.

Seveda ne napadem, čeprav v meni vre. Najprej zato, ker nisem oseba, ki bi se spuščala v besedne dvoboje, in tudi zato, ker se zavedam, da oseba, ki to izreče, pravzaprav sploh ne ve, zakaj to reče, lahko ima manko zavedanja ali pa so to zgolj neke priučene besede, o katerih se pravzaprav nikoli ni kaj dosti spraševala.

In ob tem se vprašam, če se sploh zavedamo, kaj vse izrečemo, in predvsem, kakšno težo ima to, kar povemo.

Mnogo je besed, kot so, »fantki ne jočejo«, »bodi priden/ pridna«, »nihče te ni nič vprašal«, »ne smeš jokati, saj ti nič ni«, »kaj se spet dereš«, »iz tebe nič ne bo«, »kako si len-a«, »butast-a si« … in mnogo je še drugih, ki ne ostanejo kot samo površno izrečene besede, ampak imajo takšno moč, kot da bi s konico noža zarezali v telo in tam za vedno naredili brazgotino.

Sama imam neko »hibo«, zaradi katere sem, verjetno pogosto tudi pretirano, občutljiva na besede, ki jih izrečemo. Rada imam lepe besede, kulturno povedane, podane na prijazen in spoštljiv način. Ampak verjemi, pogosto me doleti spoznanje, da bi bilo treba kakšne stvari povedati na oster način. Mnogo krivic se dogaja vsak dan. Med odnosi vseh vrst. In ni prav.

In jaz, kot »navadna« državljanka, mnogokrat nimam moči, da bi nanje vplivala, nekako pa velja tudi ravnanje, da se ne »vtikamo« tja, kamor ni treba, čeprav se vsi na nek način dobro zavedamo, da smo dolžni ukrepati, kjer je to pomembno. Besede, izrečene v šolskih klopeh, delovnih razmerjih, imajo enako težo kot tiste, izrečene doma, med štirimi stenami, in pustijo enake brazgotine, ki ostanejo za vedno.

Ni vseeno, kaj poveš, in ni vseeno, kako poveš. Kadar nam spodleti, kadar v afektu izrečemo nekaj, česar sicer ne bi, l se ahko tudi zgodi, da se počutimo slabo in izgubimo kontrolo nad tem, kako se odzovemo. Veš, res je, da izrečenega ne moremo vzeti nazaj, lahko pa podamo pojasnilo in opravičilo.

Danes te prosim, da si pozoren/pozorna na to, kaj in kako poveš. Vsaka tvoja beseda ima moč, in nikar je ne izrabljajmo v slabo. Naj bo uporabljena za rast in dobro vseh ljudi.

�� Renata Podlinšek Knez

Skozi tančice ženskega pogleda

Je rimska boginja zmage, ki so jo izenačevali z grško boginjo Nike. Svetišče je imela na Palati nu in ga je postavil junak Palans. Največkrat je upodobljena z zmagovalnim vencem v rokah in nad glavo zmagovalca, boga Jupitra. Kult je nastal v 4. ali 3. stoletju pred našim štetjem in konzul Avgust ji je dal leta 29 pred našim štetjem postaviti oltar v senatu. Od Avgusta naprej sta bila simbola rimske oblasti nad tuji mi ozemlji ali zmag nad tujimi ljudstvi Viktorija Romana in Viktorija Avgusta.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Čeprav so dnevi vedno daljši, imate občutek, da vam kar polzijo med prsti. Zdi se vam, da ne boste uspeli slediti spremembam in se prilagoditi ritmu teh dni. Naj vas to ne obremenjuje preveč, saj bo teden kljub vsemu minil brez večjih pretresov. Pazite le, da se ne zapletete v finančne težave, saj ste v zadnjem času precej zapravljali. Na ljubezenskem področju se sprostite izpod oklepa in misli iz preteklosti, ki vas zgolj omejujejo v sedanjosti in vam onemogočajo, da bi se v popolnosti sprostili v medosebnih odnosih.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

V teh dneh boste precej radoživi. V sebi boste ponovno odkrivali otroško dušo in se znali veseliti tudi najmanjših stvari, kar bo znatno izboljšalo vaše splošno razpoloženje in počutje. Usoda se je v preteklih dneh malce poigrala z vami, a v naslednjem tednu vam bo naklonjena. Zato se ne bojte prisluhniti svojim željam in poiskati načinov, da jih uresničite. Polni boste zagona in energije, zato boste bolj aktivni kot sicer. Še bolj pa se odprite spoznanjem o sebi, o vašem načinu razmišljanja, saj boste na ta način lažje sprejeli odločitev, kam usmeriti svoje življenje.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Zadnje dni vas pogosto preganja misel, da bi morali v svojem vsakdanjiku marsikaj spremeniti. Dobro se zavedate, kje delate napake, a se vam zdi, da iz svoje kože nekako ne morete. Od sobote dalje boste čutili, da se v vas ponovno prebuja ustvarjalnost, ki jo lahko izkoristite, da se dokončno izvijete iz krča, v katerem ste se znašli. Pazljivo le, da se ne boste prehitro zaleteli v kakšen odnos, ki vam bo povzročal več tegob kot zadovoljstva. Raje si vzemite nekaj časa za razmislek in se stvari lotevajte počasi, po korakih.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Služba vam ne bo povzročala večjih težav, kljub temu pa si boste belili glavo z malenkostmi, s čimer si boste povsem po nepotrebnem povzročali dodaten stres. Na srečo boste končno prišli do nekaj več prostega časa, ki ga lahko izkoristite za sprostitev in razbremenitev. Če boste pomirjeni s sabo, vam bo dobro služilo tudi zdravje. V medosebnih odnosih vam bo vedno bolj jasno, kaj lahko pričakujete od določenih ljudi, zato naj vas besede drugih ne zbegajo preveč. Raje zaupajte svoji intuiciji in se ne zanašajte na tiste, ki v vaše življenje pogosto vnašajo nepotrebno dramo.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Velikokrat imate težave z upoštevanjem in zaupanjem v ljudi okoli sebe, zato večino stvari najraje postorite sami. A včasih je dobro, da zaupate vsaj najbližjim in jim kakšno stvar tudi prepustite, saj se boste s tem končno razbremenili. To vam bo pomagalo tudi pri vzpostavitvi bolj uravnoteženih in zaupanja vrednih odnosov. Tisti v razmerjih boste imeli v naslednjih dneh priložnost za določeno spremembo, ki lahko okrepi vaš odnos. Tudi samski boste romantično razpoloženi. Če se ne boste bali prepustiti dogajanju, ste lahko pozitivno presenečeni.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Najbolj boste uživali doma, na domačem kavču. Sicer je dobro, da nekaj svojega časa namenite počitku, vendar pazite, da se ne zapirate med štiri stene. To se bo namreč poznalo tudi na počutju, ki vam tudi sicer zadnje čase ni najbolj naklonjeno. Že nekaj dni niste v takšni kondiciji, kot ste vajeni, lotila pa se vas bo tudi nenadna utrujenost, ki jo lahko premagate le z aktivnostjo. Bolj se predajte življenju in se poskušajte sprostiti, da se bo v vas lahko ponovno prebudila pozitivna energija, ki bo poskrbela, da bodo izzvenele tudi nekatere zdravstvene skrbi.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

22.11.2019 14:47:33

- 27. maja 1995 je bilo v velenjski Rdeči dvorani državno prvenstvo Slovenije v malem nogometu za slušno prizadete;

- 28. marca 1842 se je Sv. Petru pri Mariboru rodil pravnik in notar Franc Rapoc. Notar v Šoštanju je bil od 14. avgusta 1873 do smrti 28. maja 1882; - pred uspešno jugoslovansko ofenzivo na Koroškem, ki se je začela 28. maja 1919, je bilo v Šoštanju poveljstvo Koroškega odreda;

- 28. maja 1999 je bila ustanovna skupščina Šaleškega akademskega pevskega zbora; - 29. maja 1871 je na Dunaju umrl geograf, duhovnik in pedagog Blaž Kocen. Med oktobrom 1847 in septembrom 1849 je bil kaplan v župniji sv. Mihaela v Družmirju pri Šoštanju. Od leta 1850 do leta 1870 je poučeval na gimnazijah v Celju, Ljubljani, Gorici in Olomucu na Moravskem. Bil je eden najpomembnejših avtorjev didaktičnih učil za geografijo v 2. pol. 19. stoletja

v Avstriji. Za šole je pripravil atlase, stenske in ročne zemljevide, napisal pa je tudi več učbenikov; - 29. maja 1949 se je v Žižkih rodil rudarski strokovnjak, doktor znanosti, pedagog, funkcionar in politik Franc Žerdin. Po končani OŠ v Črenšovcih se je vpisal na Gradbeno tehnično šolo v Mariboru in se nato prepisal v drugi letnik RŠC Velenje, kjer je leta 1970 maturiral. Na FNT v Ljubljani je iz rudarstva leta 1976 diplomiral, leta 1987 magistriral in leta 1993 zagovarjal doktorat. Od leta 1975 do upokojitve leta 2003 je bil zaposlen v Premogovniku Velenje; 1988–92 je bil tehnični direktor RLV in vodja rudarske reševalne službe za Slovenijo in Hrvaško, 1992-2002 pa predsednik uprave PV. V letih 1989–2004 je kot docent na NTF v Ljubljani predaval predmete tehničnega rudarstva. V letih 2004–2012 je predaval na FKTT v Ljubljani, od leta 2012 predava na fakulteti za energetiko, UM in na Fakulteti za varstvo okolja, Velenje. Od leta 2006 je občinski svetnik v Svetu MOV, med letoma 2011 in 2015 pa je bil neprofesionalni župan MOV. Dr. Franc Žerdin je avtor in soavtor več kot 60 strokovnih in znanstvenih člankov s področja rudarstva;

- 29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volivci odločali o novi lokalni samoupravi. Občina Velenje se je razdelila na tri nove občine: Mestno občino Velenje, Občino Šoštanj in Občino Šmartno ob Paki; - leta 1917 je bila 30. maja v dunajskem državnem zboru Avstro-Ogrske sprejeta "majniška deklaracija". Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil kot član Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastankom te deklaracije, ki jo je takrat v državnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton Korošec. Deklaracija je zahtevala združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburške monarhije v samostojno državno telo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije. Deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov in izjav za deklaracijo in

deklaracijskimi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika deklaracijskega gibanja, se je razmahnilo septembra 1917. Zelo odmeven in pomemben je bil tabor v Družmirju na prvo obletnico majniške deklaracije 30. maja 1918; - 30. maja 1992 se je na Velenjskem gradu prvič »zgodil« Dan mladih in kulture; - 31. maja 1881 je bila rojena Anica Lušin, učiteljica v Plešivcu pri Velenju, velika Cankarjeva ljubezen, ki jo je opisal v številnih črticah in pesmih. Pokopana je na pokopališču v Plešivcu pri Velenju; - 1. junija 1952 je bil ustanovni občni zbor delavsko-prosvetnega društva Svoboda Velenje, v okviru katerega so delovali glasbena šola, kino, knjižnica in čitalnica, mešani pevski zbor, dramska skupina in Ljudska univerza. Prvi predsednik Svobode je postal takratni direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Žgank, podpredsednik Rudi Mavsar, tajnik pa Karel Vrečko; - v nedeljo, 2. junija 1957, ko so nadaljevali z udarniškim delom pri regulaciji Pake, so začeli Velenjčani kopati tudi jarke za vodovod v Velenju in Stari vasi ter urejati cesto skozi Velenje.

�� Damijan Kljajič

V naslednjih dneh vas bosta krasili sproščenost in pozitivna energija, ki bosta pritegnili tudi okolico. Morda se boste zato še toliko bolj strastno povezali s simpatijo ali partnerjem. Ljubezen vam bo naklonjena, a ne pustite, da vas to preobremeni. Sproščeno obdobje in dobro počutje izkoristite za nego duha. Začnite s tistimi dejavnostmi, ki pozitivno vplivajo na vaše počutje, saj ga boste na tak način ohranjali tudi v prihodnosti. Ostanite odprti za pogovore in dobre rešitve, s tem se bo namreč tudi na poslovnem področju vse postavilo na pravo mesto.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Končno boste v ospredje postavili svoje želje in cilje. Ob tem si boste zastavili dober načrt, a boste pri njem težje vztrajali, saj bo motivacija iz dneva v dan nihala. Ne odlašajte s skrbjo za počutje in opustite slabe navade. Dlje kot boste odlašali, slabše bo na dolgi rok, zato se čim prej ponovno vzemite v roke in okrepite svoje zdravje. Sestavite si plan aktivnosti in se ga držite. Na zasebnem področju boste vzdrževali dobre odnose, ki vam bodo v veliko oporo pri uresničevanju vaših načrtov.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

V službi se boste spopadali s pritiski in preobsežno količino dela. Čeprav ste navajeni na naporen delavnik, vas bo situacija tokrat veliko bolj izčrpala, stres pa bo pustil posledice tudi na vašem splošnem počutju. Vzemite si čas, da zbistrite svoje misli. Čeprav boste čutili utrujenost, izkoristite naslednje dni za sprehode v naravi, ki vas bodo napolnili z energijo in vam pomagali prebroditi trenutno situacijo. Tudi pri bližnjih boste naleteli na ogromno spodbude in podpore, ki vam bosta v pomoč, da nadaljujete z začetim.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

V naslednjih dneh bodite previdni pri svojih odzivih, saj lahko hitro privedejo do resnih prepirov. Nervoza bo izhajala predvsem iz občutka, da morate pohiteti. To naj vas nikar ne zavede. Poskušajte se ponovno organizirati in razdeliti obveznosti ter naloge še med druge, saj boste tako bolj učinkoviti, hkrati pa vam bo ostalo tudi nekaj časa zase. Na ljubezenskem področju tokrat žal ne bo vse enostavno. Nedorečene stvari bodo prišle na plano in postavljeni boste v situacijo, ki je ne boste razumeli, kar vas bo dodatno zmedlo in v vas sprožilo precej novih dvomov.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Ne ozirajte in ne odzivajte se na ljudi, ki vas v hlastanju za pozornostjo spravljajo v nelagoden položaj in vam otežujejo vaše delo. Vzemite to kot znak, da ste na pravi poti in izkoristite priložnost, da se izkažete z zrelimi reakcijami in dejanji. Na srečo ste eni izmed tistih, ki vam tovrstne situacije ne jemljejo energije, temveč vam dajejo dodaten zagon in motivacijo. Če boste ostali pomirjeni in se ne boste obremenjevali z okolico, se boste z izzivi, ki so pred vami, spopadli brez večjih težav.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Spoznavate, da se počutite bolje, kadar se prepustite toku življenja in se ne obremenjujete z malenkostmi, na katere nimate vpliva. Razvijajte zaupanje vase in se ne predajajte negativnim mislim, ki vas zavirajo na poti do novih spoznanj. Postavite se zase in ne bojte se stopiti v ospredje.

Dobili boste priložnost, da se pokažete v pravi luči in dokažete, da ste sposobni veliko več kot od vas pričakujejo drugi. To vam bo dalo nov zagon, predvsem pa vam bo prineslo tudi spodbudo in potrditev, da ste na pravi poti.

DAS - otok in luka za tankerje v Perzijskem zalivu, OCAMPO, Victoria - argentinska pisateljica, RAO, Narasimha - indijski premier v letih od 1991 do 1996

Dr. Franc Žerdin (Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA

DVA MOŠKA, malo starejša, iščeta igralce ali igralke taroka za prijateljsko kartanje na domu. Gsm: 031 829 253.

NEPREMIČNINE

DVOSOBNO STANOVANJE, na Tomšičevi cesti v Velenju (nasproti Zdravstvenega doma),v izmeri 55 m2, 3. nadstropje, prodam. Vse in-

formacije na Gsm: 040 883 844.

VOZILA

RENO SENIK, letnik 2012, prvi lastnik, garažiran, prodam. Gsm: 041 686 143.

RAZNO

BUKOVA DRVA, prodam. Možen razrez in prevoz. Gsm: 041 786 154.

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

STROPNA LUČ, 2 kosa, PVC, viseča, okrogla, grlo E27, prodam. Gsm: O41 69 29 95

ŽIVALI

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031 653 250.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

Upravna enota

Velenje

POROKE

• Beliš Andrej, Velenje, Prelska 28 in Gorišek Anica, Velenje, Prelska 28

• Viher Branko, Velenje, Šercerjeva cesta 13, in Hudobreznik Nika, Velenje, Šercerjev cesta 13

• Blatnik Marjan, Šoštanj, Gaberke 35 in Obrovnik Blanka, Šoštanj, Gaberke 35

SMRTI

• Vončina Franc, roj. 1928, Velenje, Cesta I 24

• Pirc Franc, roj. 1948, Velenje, Šenbric 26

• Kotnik Franc, 1935, Velenje, Tomšičeva cesta 31

ONESNAŽENOST ZRAKA

16.

V tednu

niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2 /m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. maja (v mikro-g SO2 /m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2 /m3 zraka

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 16. do 22. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Premalo znamo ceniti slovenski med

Na Glavnem trgu v Šoštanju so ob svetovnem dnevu čebel pripravili dogodek En čebelarski grižljaj – Pomembno je, da čebele spozna čim več ljudi – Apiterapija je dobila nacionalno poklicno kvalifikacijo

Jasmina Škarja

Šoštanj, 20. maja – Čebele imajo v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti. Od 20. maja leta 2017 imajo tudi svoj dan, ki je namenjen opozarjanju in zavedanju o pomenu čebel in skrbi zanje. Le redkokje na svetu najdemo narod, ki je tako navezan na čebele kot Slovenci. Še posebej smo lahko ponosni na avtohtono kranjsko čebelo, ki jo odlikujejo delavnost, skromnost, mirnost in odlična orientacija.

Otroci oblikujejo pozitiven odnos do ohranjanja okolja in čebel

Da je lokalno čebelarstvo tudi v našem okolju zelo dobro razvito, smo se lahko prepričali 20. maja tudi na Glavnem trgu

v Šoštanju, kjer je ožja delovna skupina za oživitev Glavnega trga ob svetovnem dnevu čebel pripravila dogodek En čebelarski grižljaj. Za mimoidoče je Čebelarska družina Ravne – Šoštanj pripravila prikazni oziroma ogledni panj, kjer si je bilo možno čebele ogledati skozi steklo, na ogled pa so bile tudi panjske končnice.

»Ozaveščanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev je zelo pomembno,« je izpostavil župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki se je na Glavnem trgu družil z mladimi, ki so prihajali na ogled. Prepričan je, da otroci na takšen način oblikujejo pozitiven odnos do ohranjanja okolja in čebel. »Svetovni dan čebel smo obeležili tako, da smo skupaj z društvom, ki skrbi za oživitev trga, pripravili program, saj je za Slovence in naše

življenje svetovni dan čebel izrednega pomena. Vključena je bila tudi zelo aktivna in delovna Čebelarska družina Ravne –Šoštanj, na ogled so prišli otroci

❱Kot kaže, bo letošnja letina medu zelo dobra. Čebelje družine se dobro razvijajo, prvi spomladanski cvetlični med se že toči.

vrtca, ki so poskrbeli za živahen utrip. Umetnik Alimpije Košarkoski, ki izdeluje panjske končnice z zgodovinskimi motivi, je na ogled postavil svoje izdelke,« je dodal župan, ponosen tudi na čebelnjak čebelarske družine,

ki so ga postavili na streho občinske zgradbe, ter na poučevanje in ozaveščanje mladih o pomenu čebel za naša življenja. Čebele so izredno pomembne za opraševanje, vse ostalo je dodatek

Bojan Gavez, predsednik Čebelarske družine Ravne –Šoštanj, je poudaril, da začetki aktivnega čebelarjenja in združevanja čebelarjev v čebelarske družine segajo v leto 1906. »Čebele so izredno pomembne za opraševanje, kar je njihova osnovna in primarna funkcija, vse ostalo je dodatek. Prihodnost slovenske avtohtone čebele je zaščitena, za njo se ni bati. Probleme imamo z izrednim zajedavcem varojo, proti kateremu se borimo in

zaradi katerega je čebelarjenje zahtevnejše. Pomembno je, da naše čebele spozna čim več ljudi in da se zavedajo, kako pomembno je varovanje okolja za njihov obstoj,« je razložil Gavez in spregovoril tudi o potencialu čebelarskega turizma v lokalnem okolju.

»Apiterapija je dobila nacionalno poklicno kvalifikacijo, kar pomeni, da se lahko apiterapevti izobražujejo in izvajajo apiterapevtske posege. Blagodejno vpliva in pomaga zdraviti številne zdravstvene nevšečnosti. Pomaga ljudem pri pikih, alergijah, vnetjih in je dodana vrednost čebelarstva. V našem društvu še nimamo člana, ki bi se z njo ukvarjal, v Čebelarski zvezi SAŠA, v Mozirju, pa se nekateri člani že izobražujejo in ljudje že lahko dobijo nasvete

in se udeležujejo apiterapije.« Kakšna bo letošnja letina medu? »Kot kaže, bo zelo dobra. Po prvih začetkih se je tudi vreme ustalilo, najbrž ne bomo rabili pomoči države, čebelje družine se dobro razvijajo, prvi spomladanski cvetlični med se že toči. V našem lokalnem okolju poznamo večinoma lipov, gozdni, kostanjev in smrekov med. Problem predstavljata nizka odkupna cena medu glede na visoke stroške ter tudi uvoz medu iz tretjih držav, ki se prodaja v diskontnih prodajalnah, kar predstavlja enega večjih problemov. Žal ga premalo cenimo, je prepoceni, tudi čebelarji ga ne znamo ceniti. Z njim je veliko dela, ljudje bi se morali tega zavedati,« je potarnal predsednik Bojan Gavez. ��

Velenje, 14. maja – Krajevna skupnost Stara vas ima dolgo zgodovino. Je eno starejših naselij, kjer so nekoč prebivalci živeli predvsem od kmetijstva. Nekaj je bilo tudi obrti in trgovskih dejavnosti. Lahko bi postala spalno naselje, pa ni, saj se v njem veliko dogaja in utripa v živahnem ritmu. Maj je krajevna skupnost izbrala za svoj praznični mesec, saj se je s 30. aprila na 1. maj leta 1944 zgodil napad Bračičeve brigade na Stari jašek in elektrarno, zato so 14. maja letos pripravili praznik krajevne skupnosti, pohod krajanov in proslavo.

Odprlinovo petankarsko igrišče in prostor pod nadstreškom doma Krajevni praznik je tudi dobra priložnost za pregled dogajanja v skupnosti. Letošnje srečanje so začinili Konovski štrajharji, zbrane je nagovorila predsednica krajevne skupnosti Mira Tepej, obiskal jih je tudi župan Peter Dermol. Župan in predsednica sta uradno odprla novo petankarsko igrišče in na novo urejen prostor pod nadstreškom doma, predstavniki borcev Branka Sovinek, Janko Petre in Iztok Ravljen pa so položili venec padlim borcem na Starem jašku. Predsednica meni, da gre za zelo aktivno krajevno skupnost, saj organizirajo veliko pohodov, prireditev, športnih aktivnosti in družabnih večerov.

»Pred kratkim smo se z vlakom odpravili v Koper, jeseni se odpravljamo na izlet v Slovenske Gorice, vsako prvo sredo v mesecu organiziramo pohode, igramo pikado, kegljamo, balinamo. Začeli smo s tekmovanji med pododbori. Lahko se pohvalim, da smo na zadnjem balinarskem tekmo-

Krajevni praznik je dobra priložnost za pregled dogajanja v skupnosti – V Staro vas spadajo tretja razvojna os, novo stanovanjsko naselje in poslovna cona

usodo. Tako je treba delovati tudi v prihodnje.«

Kaj pa težave s parkirnimi prostori? »Usmerjeni moramo biti v trajnostno mobilnost, ki je ključ do uspeha. Naloga lokalne skupnosti je, da širi mirujoči promet v obliki modrih con, da spodbuja lastnike in stanovalce, da pristopijo k projektu ter

❱Stara vas bi lahko bila spalno naselje, vendar je pred Starovaščani poseben izziv.

vanju zasedli prvo mesto, pred Vinsko Goro, Gorico in ekipo Škal,« razlaga Tepejeva, ki se ji zdi najpomembnejše druženje krajanov, saj so srečanja tista, ki razveseljujejo in povezujejo ljudi. »Pozna se, da so pogrešali druženja. Zato bomo 4. junija organizirali tudi golažijado, kjer gre za druženje in tekmovanje krajanov, 10. junija pa srečanje starejših krajanov. Tudi ob krajevnem prazniku so si krajani privoščili odličen golaž, ki so ga skuhali Henrika

V krajevni skupnosti se odvija več projektov

Predsednica poudari, da se bodo 16. junija v domu krajanov srečali s predstavniki Mestne občine Velenje. Že zdaj poziva krajane, da se jim pridružijo. V njihovi krajevni skupnosti se namreč odvija in se bo v bodoče odvijalo več projektov. »Gradnja tretje razvojne osi, odstranitev daljnovoda in

vrtnarije zaradi gradnje varovanih stanovanj in stanovanj za mlade družine. Zdi se mi čudovito tudi to, da bo v naši krajevni skupnosti zaživela poslovna cona, saj gre za nova delovna mesta, zaradi česar bodo mladi morebiti ostali v Šaleški dolini. Se pa zavedam, da je tudi nekaj preprek, ki jih moramo rešiti. Ozko grlo so npr. ceste in parkirna mesta. Poiskati je treba rešitve, ki bodo sprejemljive za vse. Se pa zavedamo, da bo potrebno tudi prilagajanje ljudi na določene spremembe.«

Starovaščani so pred posebnim izzivom

Župan Peter Dermol se rad odzove povabilom na tovrstna srečanja, saj na takšen način pokaže spoštovanje in hvaležnost. »Zavedam se, da krajevne skupnosti in mestne četrti delajo dobro, na tem področju smo lahko primer dobre prakse, kako je treba sodelovati.«

Kakšni izzivi čakajo KS Stara vas? »Stara vas bi lahko bila spalno naselje, vendar je pred Starovaščani poseben izziv. So namreč središče prestrukturiranja regije. V Staro vas spadajo tretja razvojna os, novo stanovanjsko naselje in poslovna cona. Ustvarjala se bodo nova delovna mesta, gradila stanovanja, razvojna os je temelj prihodnjega razvoja. Zelo pomembni so za Mestno občino Velenje, zato je do Starovaščanov treba imeti spoštljiv odnos. Vedno jim moramo prisluhniti ob pripombi in kritiki,« je še dodal, se pa zaveda, da vsak poseg v prostor največ težav povzroča ljudem, ki živijo v neposredni bližini. »V Stari vasi je veliko tega. Tudi zaradi dobrega sodelovanja, ker smo prisluhnili pripombam, smo lahko do zdaj marsikaj dobrega napravili. Tako v sklopu tretje razvojne osi kot odstranitve daljnovoda, ki je že desetletja krojil njihovo

poskušamo modre cone namenjati izključno stanovalcem. Naslednji ukrepi so vezani na to, da tovorni promet poteka izven mestnega središča. Pomembno je, da so parkirna mesta na voljo v naseljih predvsem za stanovalce, za ostale pa, da imajo kje parkirati in ne motijo stanovalk in stanovalcev.«

Veseli, da se znova nekaj dogaja

V KS Stara vas so aktivni gobarji, člani Rdečega križa, borci, pevke, pevci in pododbor Društva upokojencev Stara vas. Predsednik Dani Brzelak pove, da so srečanja tista, ki združujejo ljudi. »Aktivni smo povsod, gre za vzajemno delo. Udejstvujemo se na različnih področjih, od pikada do kegljanja. Delamo tudi v krajevni skupnosti, vzajemno si pomagamo. Bi si pa želeli več aktivnosti ostalih članov in večji odziv, čeprav je vzdušje kar pravo. Tudi nove člane sprejemamo in spodbujamo, da se nam pridružijo,« doda Brzelak. Njihov pododbor trenutno šteje sto članov.

�� Jasmina Škarja

Fišer Dani Brzelak ter Iztok in Breda Ravljen

Stara vas bo središče prestrukturiranja regije

Praznik krajevne skupnosti je minil v živahnem, razigranem in veselem vzdušju.

Čebelarstvo je panoga z dolgo tradicijo, ki se odraža tudi v ljudski umetnosti. Otroci iz Vrtca Šoštanj način in življenje čebelje družine že poznajo.

Janko Petre: »Vesel sem, da se znova nekaj dogaja. Z delom in aktivnostmi v krajevni skupnosti sem zadovoljen. V prejšnjem mandatu sem bil tudi član sveta KS. Športnih aktivnosti se zaradi starosti ne udeležujem, jih pa pridem včasih pogledat. Pomagam pa tako, da raznašam Starovaške novice.«

Ivan Grajžl: »Odlično se imamo, nič ne pogrešam, tudi dela imamo dovolj. Veliko se nam dogaja. Športamo, kosimo travo, tekmujemo in se družimo. Redno se udeležujem tudi pohodov in izletov.«