14 2022

Naš čas, 7. 4. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (8/15 °C) in soboto (2/11 °C) bodo plohe, v nedeljo (0/12 °C) pa delno oblačno.

Četrtek, 7. aprila 2022

številka 14 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,20 €

TAKO mislim

Drobna sprememba v svetu je še vedno sprememba!

Lara Oprešnik Pred nami so težko pričakovani velikonočni prazniki, konec tedna namreč praznujemo že cvetno nedeljo. Zdi se mi, da vedno bolj verjamem modrim ljudem, ki pravijo, da ti leta hitreje minevajo, ko si starejši. Kar naenkrat smo namreč že v aprilu, komaj nekaj dni pa nas loči od velike noči.

Fotografija je simbolična.

V tej državi samo nekateri živijo bolje Franci, 70 let: »Pravijo, da smo upokojenci nostalgiki in da še vedno živimo v socializmu.

To ne drži. Država pravi, da živimo bolje. To drži, vendar to velja samo za nekatere. Živimo v državi, kjer so podrti moralni standardi.

Zamenjala sta jih pohlep in korupcija. Upokojenci, ki komaj preživijo mesec ali pa tudi ne, v takšni državi ne vidijo prihodnosti. Marsikaj je treba spremeniti za malega človeka.« Nizke pokojnine, visoka stopnja tveganja revščine, dolge čakalne vrste za zdravstvene

preglede in posege, premalo prostora v domovih za starejše, premalo razvite socialne storitve in storitve dolgotrajne oskrbe na domu, socialna izključenost – vse to in kopica osebnih težav, ki izvirajo in so posledica vsega tega, tare starejšo populacijo.

Najbolj pa starejše prizadenejo starizmi, odvzem dostojanstva in nespoštovanje. Različne oblike socialne pomoči, pomoči v obliki denarja, hrane, paketov, ki jih nudijo različna društva in organizacije, so dobrodošli, a

neuspešno gasijo ogenj in ljudi ponižujejo.

Ljudje, ki so 40 in več let trdo delali, si želijo in zaslužijo primerno pokojnino, s katero bodo lahko dostojno, samostojno živeli.

Hkrati pa so starejši generacija, ki najbolj zvesto hodi na volitve, saj so v tem duhu vzgojeni in večni optimisti – da bodo z volitvami na oblast prišli ljudje, ki bodo za starejše tudi kaj naredili, ne le obljubljali.

Nadaljevanje na strani 2.

Stanje na terenu je težje, kot je bilo v času izbruha epidemije Tako visokega števila opravljenih ur niso zabeležili od začetka izvajanja pomoči na domu, od leta 1992 dalje – Težave imajo s pridobivanjem kadra za tako fizično in psihično težko delo Jasmina Škarja V zgodbah s terena izvajalke pomoči na domu opažajo, kako so stari ljudje nemočni in ranljivi. Živimo namreč v času, ki je zelo težek, kar uporabniki še toliko bolj občutijo, saj so omejeni samo na svoje najožje okolje.

Kaj pa če bi si za svoj post določili nekaj nenavadnih sprememb, s katerimi bi ostali zvesti sebi? Kaj če bi si za svoj post določili neko osebno stvar, ki si jo želite spremeniti, pa še vedno niste zbrali poguma, da bi kaj naredili v tej smeri? Kreirajte torej svoj post po svoje.

Vsak lep vikend boste na primer odšli na Goro Oljko, ker tako uživate na sprehodu, pa si ne vzamete časa zase. To bo del vašega posta! Ali pa – če veste, da ste oseba, ki želi vsem pomagati in vsem ustreči, bo vaš post vseboval osebne premike – naučili se boste reči ‚ne‘ ljudem, ko ne boste imeli časa za njih.

Pa brez slabe vesti! Najprej je treba osrečiti sebe in poskrbeti zase, šele nato za druge.

Ali pa, če veste, da ste zelo vzkipljivi, boste v času posta izrazito pozorni, ko bo prišlo do napetosti v odnosih in boste raje trikrat vdihnili, preden se boste ponovno spustili v prepir. Pa morda ideja, da vsak dan preberete nekaj strani knjige, ki jo že tako dolgo želite dokončati, pa si ne vzamete časa.

Poskusite do velike noči in videli boste, koliko ljudem boste polepšali dan. Toliko drobnih stvari je, ki jih lahko naredimo za sočloveka ter mu s tem podarimo iskrico v dnevu. Naredite si svoj post, ki bo naredil majhno spremembo v svetu in v odnosih do ljudi. V trenutnem času to zelo močno potrebujemo.

Pa ni treba, da to velja samo do velike noči. Lahko postane stvar navade, ta pa postane doživljenjska. Po neki raziskavi ljudje potrebujemo 21 dni, da vzpostavimo novo navado.

ženske odvisne od moških v smislu pokojnine in skrbi zanje. Posledično jim je omogočene malo pomoči, samo enkrat dnevno za menjavo plenice. Izpostavila bi primer, ko je gospa ves dan v mokri plenici, soba in ostali prostori pa smrdijo po urinu.«

V marcu je bilo opravljenih 3.209,25 efektivnih ur pomoči na domu 140 uporabnikom, in sicer v Mestni občini Velenje 87 uporabnikom, v Šoštanju 42 in v Šmartnem ob Paki 11 uporabnikom. Kaj te številke povedo? »Da tako visokega števila opravljenih ur nismo zabeležili od začetka izvajanja pomoči na domu od leta 1992 dalje.

Stanje na terenu je težje, kot je bilo v času izbruha epidemije: poslabšalo se je zdravstveno stanje uporabnikov po prebolelem covidu, svojci so v službah, domovi so zasedeni, ravno tako je nemogoča takojšnja vključitev v storitev pomoči na domu. Vseskozi zaposlujemo nov kader, ampak ne zadošča.

Načeloma je post obdobje, v katerem jemo bolj zmerno, se vsaj ob petkih odpovemo uživanju mesa in mesnih jedi, predvsem pa poskrbimo, da z uživanjem bolj raznovrstne in polnovredne hrane nekoliko razbremenimo in razstrupimo svoj organizem. Če komu morda ta post ne diši, lahko morda poskusi malo drugačen post, prilagojen sebi.

Hm, morda pa si do velike noči zadamo izrazito iskrenost in prijaznost do ljudi. Se vam je kdaj že zgodilo, da vas je na cesti ustavila mimoidoča oseba in vas prijazno pozdravila z nasmehom na obrazu? Mar ni to tako lep občutek, obenem pa je, ne boste verjeli – popolnoma zastonj!

Pri mnogih svojcih in Uporabniki večinoma nepokretni, uporabnikih zaznavajo odpor in zavračanje pomoči stari nad 80 let Koordinatorka pomoči na domu Doma za varstvo odraslih Velenje Valerija Kidrič pripoveduje, da je zgodb s terena veliko. »Morda bi bolj kot težke razmere izpostavila težje zdravstveno stanje uporabnikov, neznanje in nemoč svojcev, kako skrbeti in ravnati z bolnim oziroma nepokretnim človekom v domači oskrbi. Opozorila bi tudi na zasedenost domov za starejše in storitve pomoč na domu. Število uporabnikov se povečuje, ravno tako število ur pri posameznem uporabniku. Uporabniki so večinoma nepokretni oziroma delno pokretni, starejši od 80 let.

V mnogih primerih tudi opažamo, da so

Res je, da velika noč predstavlja temelj krščanske vere, pa vendar poznam veliko ljudi, ki ta praznik praznujejo kljub temu, da niso ravno pristaši vere. Sicer sem mislila danes razglabljati o postnem času, ki poteka že od pepelnične srede.

Trajal naj bi 40 dni in vse do velike noči. Post, ki sicer traja 40 dni, je priprava na največji krščanski praznik – veliko noč.

Brž pot pod noge! Najprej poskrbite za svojo srečo ter nato za srečo drugih. 🔲

V marcu je bilo opravljenih 3.209,25 efektivnih ur pomoči na domu 140 uporabnikom, in sicer v Mestni občini Velenje 87 uporabnikom, v Šoštanju 42 in v Šmartnem ob Paki 11 uporabnikom.

Nadaljevanje na strani 2.

E-oskrba, varno bivanje v domačem okolju Pritisk na gumb lahko reši življenje – 600 ljudi na leto umre, ker ne dobijo pravočasno pomoči

7

Naš čas, 7. 4. 2022, barve: CMYK, stran 2

2

VOLITVE 2022

7. aprila 2022

Petina prebivalcev je starejših od 65 let

LOKALNE novice

Med občinskimi priznanji prvič ambasador občine Velenje – Komisija za priznanja, ki pobude za podelitev priznanj Mestne občine Velenje zbira do 17. maja, je letos razpisala naslednja priznanja: ambasador Mestne občine Velenje, grb Mestne občine Velenje in plaketa Mestne občine Velenje.

Pobude lahko pošljejo občani Mestne občine Velenje, združenja občanov, ki delujejo v njej, in pravne osebe s sedežem v Mestni občini Velenje. Vsak pobudnik lahko poda samo en predlog za podelitev priznanj, pobuda pa mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja ter utemeljitev in soglasje za obdelavo osebnih podatkov kandidata za podelitev priznanja.

Priznanje ambasador MO Velenje bo podeljeno prvič in po besedah župana Petra Dermola je ambasador lahko vsaka oseba, ki ne živi v velenjski občini, a je posredno ali neposredno povezana z njo in zanjo veliko naredi. 🔲

Župan sprejel veleposlanico Republike Severne Makedonije Velenje – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol s sodelavci je prejšnji teden sprejel veleposlanico Republike Severne Makedonije njeno eksc. Suzano Zelenkovsko. S sodelovanjem bodo iskali možnosti za skupne prijave na evropske projekte, predvsem take, ki bodo izboljšali kakovost bivanja v lokalni skupnosti, še posebej v luči prestrukturiranja iz premogovne regije.

Veleposlanica Republike Severne Makedonije je povedala, da letos obeležujemo 30 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Makedonijo. Izpostavila je odlično sodelovanje med državami na vseh nivojih; diplomatskih, izobraževalnih, gospodarskih ... Ponudila je tudi podporo pri povezovanju z makedonskimi partnerji pri prijavah na evropske razpise. 🔲

Dostop do storitev Zdravstvenega doma Velenje po epidemiji Velenje – MO Velenje je skupaj z Zdravstvenim domom Velenje pripravila letak, kjer so zapisane osnovne smernice o delovanju velenjskega zdravstvenega doma. V letaku so informacije o tem, kako priti do zdravnika, kako do laboratorija, kako delujejo posamezne ambulante ter kako je s testiranji in z različnimi cepljenji.

Z aprilom sta v Zdravstvenem domu Velenje zaposlena dva nova zdravnika s področja družinske medicine: Matjaž Planko, dr. med., spec. druž. med., bo deloval v Velenju, Anelija Gaceva, dr. med., spec. druž. med., pa v Šoštanju. V Šmartnem ob Paki je začela z rednim delom pediatrinja Barbara Rebernik, dr. med., spec. pediatrije. 🔲

Nadaljevanje s prve strani V letu 2021 je v Sloveniji živelo 2.108.708 prebivalcev, od tega jih je bilo starih 65 in več let 20,9 odstotka. Po projekcijah Eurostata bo ta delež čez deset let znašal 24,9 in čez dvajset let 28,1 odstotka. Prelomno za Slovenijo je bilo leto 2003, ko je število starejših od 65 let (to je uradna meja za prehod v skupino starejših) prvič preseglo število otrok, starih do 15 let.

Vlada Republike Slovenije je leta 2017 sprejela Strategijo dolgožive družbe. V njej so zapisani strateški cilji za uresničitev vizije, ki izhajajo iz stanja in sprememb v demografski strukturi prebivalstva: 1. Blaginja vseh generacij ter dostojno in varno bivanje v domačem okolju z upoštevanjem visoke ravni človekovih pravic.

2. Vključenost vseh generacij v ekonomsko, družbeno, socialno in kulturno življenje v skladu z njihovimi željami in potrebami ter medgeneracijsko sožitje.

3. Ohranjanje in izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ljudi vseh starosti.

Lepo zapisani cilji, a kdaj bomo dočakali izvajanje v praksi?

je to dolžnost vsakega polnoletnega Slovenca. S tem, ko lahko volimo, ostaja upanje, da se kaj spremeni, upava lahko na boljše vodenje države.« Viktor, 89 let: »Poskrbeti je treba za pravičnejšo delitev denarja. Zakaj dvigajo pokojnino tistim, ki že imamo visoko pokojnino, naj dajo tistim z nizko pokojnino več. Zato darujem v dobrodelne namene.« Dragica, 69: »Pokojnine so večna tema. Eni imajo prevelike, drugi premajhne. Takšno stanje ni od danes. Majhne so vedno premajhne, nikoli pa niso

zbiramo dobrodelne prispevke za operacije v tujini in organiziramo koncerte, kar je sicer hvale vredno. Na tak način omogočamo tudi letovanja otrok, kar dokazuje, da tudi v teh časih še obstajajo srčni ljudje.

Na volitve seveda grem. V upanju, da bomo kaj spremenili na bolje. Upanje namreč umre zadnje.« Marija, 72 let: »Zdi se mi, da se težave na socialnem in zdravstvenem področju večajo od osamosvojitve naprej. Z epidemijo in sedanjo vojno v Ukrajini so se le še poglobile. Nobena vla-

prevelike. Moja je mejna, ravno takšna, da mi kdaj kaj zmanjka za dodatek. Socialne razlike pa so žal vedno večje. Revež je bil in bo ostal revež, a ne bo jamral, ker ga je sram stanja, v katerega je zapadel. Razlike so prevelike. Tudi v zdravstvu je tako.

Kdor ima denar, ima dostop do zasebnih zdravstvenih storitev in operacij. Ostali pa v čakalne vrste, ki lahko trajajo tudi po nekaj let. Za uboge otroke pa

da ali stranka jih ne uspe rešiti, ker smo Slovenci znani po nevoščljivosti, zaverovanosti vase in svoj prav in koristoljubnosti.

Predvsem pa ne znamo prisluhniti drugim ter iskati kompromisov. Vprašam se tudi, zakaj potrebujemo toliko občin, zdaj tudi strank, ki zapravljajo denar za prazne obljube, ki jih zaradi nasprotovanja drugih ne bodo nikoli uresničili? Poskrbimo raje za duševno in telesno zdravje z obiskom kulturnih prireditev, športnih klubov, organizacij.

Vključujmo se v krožke, ki nam jih ponuja UNI3.

S svojim glasom na volitvah bom mogoče prispevala in pomagala k izvolitvi tiste stranke, ki bo nam, upokojencem, omogočala čim manj stresno preživljanje jeseni življenja in predvsem lažji dostop do zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev. Volitve so dolžnost vsakega posameznika. Upam, da bodo to začutili tudi mladi in vsi priseljenci s slovenskim državljanstvom.« Pavla, 85 let: »Redno se udeležujem volitev, vedno z upanjem, da bo po morebitnem prihodu drugih ljudi na oblast bolje. Doslej se ta moja želja še ni uresničila, saj smo kljub dvigu pokojnin v zadnjem času še daleč od tega: za pošteno delo pošteno plačilo. Kot nekdanja delavka za tekočim trakom »uživam« minimalno pokojnino, s katero si vse težje zagotavljam kolikor toliko dostojno življenje. Ob dvigu cen,

Upamo na boljše vodenje države

Irena, 66 let: »Hodim na koncerte, v gledališče in kino in velikokrat vidim prazne sedeže.

Pomislim na vse upokojence, ki si zaradi prenizke pokojnine ne morejo kupiti vstopnice za predstavo. Dajem pobudo, da enako kot za nezaposlene nekaj vstopnic dobijo na razpolago upokojenci z nizko pokojnino.

Na volitve hodim od nekdaj, še od takrat, ko so se moji starši hecali, da dobimo golaž. To je zdaj dolžnost mene in mojega moža, prav tako meniva, da

Uporabniki živijo v nemogočih razmerah Nadaljevanje s prve strani Težave imamo tudi s pridobivanjem kadra za tako izjemno fizično in psihično težko delo na terenu, ki zahteva ogromno mero empatije, sočutnosti in seveda nekoga, ki zmore fizično opravljati to delo,« razlaga koordinatorka, ki opozori tudi na

demenco, bolezen sodobnega sveta, ki je pretežno bolezen starostnikov, s katero se na terenu srečujejo socialne oskrbovalke. »Žal pri mnogih uporabnikih zaznavamo odpor in zavračanje pomoči. Tudi uporabniki si ne pustijo blizu, ne sprejemajo pomoči, posledično je

Socialna oskrbovalka izpostavi zgodbo gospoda, ki je ves dan moker. Prav tako njegova postelja. Gospa nima pripomočkov, ki bi njej in oskrbovalkam olajšale njegovo stanje. Nima nepremočljivih podlog, namesto njih ima na postelji nameščeni dve veliki vrečki za smeti. Rjuhe so strgane in stare. Nima plenic, ima le hlačne, ki nikakor ne zadostujejo za mokrenje in blato. Minimalno higieno vzdržujejo z vsakodnevnim tuširanjem gospoda.

Tudi drug primer je povezan s higieno, ki je praktično ni. Vsak dan je v enakih oblačilih, krpice za umivanje se ne perejo, brisače za brisanje se ne menjujejo redno. Gospa z njimi pobriše še fotelj, na katerem je vedro z vodo, ki je prav tako umazano.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

pomanjkljiva osebna higiena.

Na drugi strani pa imamo uporabnike, ki živijo v nemogočih razmerah: vse zanemarjeno, razmetano, sanitarije obupne.

Ne sprejemajo pomoči. Tudi ko jo, ko počistimo in uredimo bivalne prostore, je stanje zelo hitro na prvotni ravni. Pri izvajanju pomoči na domu opažamo

tudi, da se pri mnogih pojavljajo psihološke stiske, osamljenost, nerazumevanje s svojci, prisotno je prekomerno uživanje alkohola,« našteva koordinatorka pomoči na domu Valerija Kidrič, ki izpostavi tudi svetle primere. »Kar veliko je takih, ko svojci izjemno zgledno in skrbno skrbijo 🔲 za svoje domače.«

Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc: »Kot so povedale, so naše oskrbovalke vsak dan pred tako izjemno težkimi kot lepimi preizkušnjami. To je realnost terenskega dela. A pomirja me dejstvo, da v MO Velenje termin dolgotrajna oskrba ni le termin. S socialno oskrbo na domu skušamo zagotoviti našim uporabnikom čim dlje ostati v domačem okolju in velikega pomena je, da občina naša prizadevanja podpira. To je finančno prav gotovo velik zalogaj za vse tri občine, ki na podlagi dohodkovne lestvice sofinancirajo znatno več in s tem omogočajo dostopnost storitve domala vsem prosilcem ne glede na njihov osebni dohodek.«

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Tatjana Podgoršek, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Tea Rednak. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

ki smo jim priča po covid epidemiji in zdaj še v času vojne v Ukrajini, ne vem, kako bomo prejemniki nizkih pokojnin še zmogli. Seveda smo veseli občasnih pomoči, a bi si želeli, da bi višina redne pokojnine zadoščala za naše potrebe, ki so – vsaj zase lahko trdim – skromne.

Kriza covid epidemije je opozorila na številne vrzeli, zame najbolj skrb vzbujajoče so na področju zdravstva. Če je dostop do osebnega zdravnika še mogoč, so za specialistične preglede vrste nemogoče dolge tudi za nujne preglede. S pokojnino si samoplačniških storitev ne morem privoščiti. Pri ostalih opravilih, ki jih potrebujeva z možem, mi stoji ob strani hči, ki stanuje v bližini. Kakšna naj bodo ob slabih izkušnjah moja pričakovanja od bližajočih se volitev? Se jih bom udeležila, ker še vedno upam, da bom nekatere nujne spremembe dočakala.« Stane, 64 let: »Vsaka štiri leta grem na volišče z upanjem, da bodo tisti, ki bodo na oblasti, uresničili predvolilne obljube in poskrbeli za lepše življenje tudi tistih, ki ne sodimo med peščico premožnejših. Doslej tega še nisem dočakal, a bom kljub temu šel volit, pri čemer me bo vodilo že prej omenjeno upanje. Če bi to storili tudi tisti, ki se volitev ne udeležujejo, bi morda lahko dočakali spremembe. Te so nujno potrebne na marsikaterem področju.

Kaj pričakujem od nove oblasti? Kaj si kot invalidski upokojenec z nizko pokojnino poleg zdravja še lahko želim drugega kot to, da bi bil moj mesečni prejemek od SPIZ-a višji in bi sledil cenam hrane, energentov in še česa, ki letijo v nebo. Pričakujem umiritev razmer, več konstruktivnega dialoga med politiki, več razumevanja in sodelovanja.« Jožica, 68 let: »Za vse starejše bi morali priskrbeti ustrezno oskrbo, storitve, da bi lahko čim dlje ostali v domačem okolju.« Tone, 83 let: »Čakalne vrste v zdravstvu so najbolj problematične. Star sem 83 let in čakati leto dni in več na en sam specialistični pregled je nesprejemljivo. Glede pokojnine se sam ne morem pritoževati, z ženo shajava. Živiva sama. Zelo prav bi nama prišla kakšna pomoč na domu v smislu čiščenja, česar midva ne zmoreva več. Ljudje to potrebujemo, za dostojno življenje, za dostojno starost. Plačala bi, a kaj ko ni nikogar, ki bi ga to zanimalo. Če se pa že znajde kdo, pa zahteva vrtoglave zneske, tudi po 50 evrov na uro.

Prav tako me žalosti, da morajo delovno aktivni hoditi v službo, pa s svojim delom zaslužijo tako malo, da jim mora država doplačati do minimalne plače.

To je treba spremeniti.« 🔲

Dj, jš, mo

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 7. 4. 2022 barve: CMYK, stran 3

3. razvojna os in financiranje

Gospodarski minister o poroštvu za cesto ter zapiranju PV in TEŠ

Bodo zagotovljena finančna sredstva za gradnjo hitre ceste Velenje jug–Šentrupert?

Poroštvo za cesto bo sprejela še ta vlada – Letnica zapiranja Premogovnika Velenje čez 10 let ima varovalki – Dokler ne bo drugega bloka NEK, bo delal TEŠ Diana Janežič Na Šaleškem forumu v organizaciji časnika Finance, kjer so 29. marca govorili o prestrukturiranju Šaleške regije, so gospodarstveniki med drugim optimistično izpostavili, da v prvi vrsti potrebujemo cesto in železnico, za vse drugo bomo poskrbeli sami. Ministra za gospodarstvo Zdravka Počivavška, ki se je 31. marca v Velenju udeležil odprtja nove pisarne stranke Konkretno, smo zato vprašali, kdaj lahko pričakujemo poroštvo za gradnjo ceste na tretji razvojni osi.

Uporabiti potencial regije

Kot je dejal, bo poroštvo za cesto sprejeto v kratkem, še pred volitvami, ker je na dnevnem redu zasedanja državnega zbora. Ob tem pa je še nadaljeval, da SAŠA regija potrebuje dve zadevi: infrastrukturo in prestrukturiranje gospodarstva.

Zdravko Počivavšek: »Treba je Koroško s cesto povezati prek Velenja na avtoceste, na drugi strani pa je treba gledati nekaj let naprej in pomagati gospodarstvu, da se prestrukturira, da bo

potencial delovne sile, znanja in vsega drugega po zaprtju Premogovnika namenjen še boljšemu gospodarskemu stanju v regiji.

Imamo dve odlični osnovi, na eni strani je kondicija države takšna, da smo lahko optimisti, na drugi strani pa je posebej za to namenjen sklad za pravični prehod, iz katerega bosta šli dve tretjini sredstev za SAŠA regijo, tretjina pa za Zasavje. Sredstva se bodo porabljala v usklajenih aktivnostih z ministrstvom za gospodarstvo, lokalno skupnostjo in lokalnim gospodarstvom.«

Letnica 2033 je prehitra

Na gospodarskega ministra Zdravka Počivavška smo

Parlameter za spremljanje dela državnega zbora Na inštitutu Danes je nov dan so pred aprilskimi volitvami posodobili svoje spletno orodje Parlameter, ki omogoča uporabniku prijazno spremljanje dela državnega zbora ter posameznih poslank in poslancev. Javnost lahko na njem pregleduje analize glasovanj in transkriptov sej ter na iztekajoči se mandat pogleda s številnih vidikov, zbrani podatki pa predstavljajo tudi odlično izhodišče za nadaljnje vsebinske raziskave.

Parlameter omogoča ogled osnovnih informacij o vseh poslancih in poslankah ter njihovem delu v obdobju tega sklica državnega zbora. Tako so v orodju med drugim predstavljeni njihovi govori in rezultati glasovanj, prisotnost na sejah, število podanih vprašanj oziroma pobud, delovanje v sklopu različnih delovnih teles ter odstopanje od glasovanj drugih poslancev.

Podobne podatke je mogoče pregledati tudi z vidika poslanskih skupin, s čimer lahko uporabniki in uporabnice preprosto analizirajo razlike v delovanju koalicije in opozicije – na primer, kdo je večkrat prisoten, bolj aktiven ali bolj enoten. Preprosto si je mogoče ogledati tudi

3

AKTUALNO

7. aprila 2022

naslovili tudi vprašanje, katera letnica zaprtja Premogovnika Velenje se mu zdi realna. »Zaprtje Premogovnika je vezano na TEŠ. V strategiji je zapisana letnica 2033, a zanjo verjamem, da je prehitra. Temu sem nasprotoval pri sprejemanju strategije in smo v dokument vnesli dve sidri. To pomeni, da bomo dvakrat kontrolirali aktualno stanje, kje smo in kako lahko ta problem rešimo. Če pogledamo aktualno situacijo na področju energije v Evropi in pri nas, ne moremo nadomestiti zaprtja TEŠ z energijo iz obnovljivih virov, še posebej ne v tako kratkem času. Energetska situacija je rešljiva edino in samo z drugim blokom Jedrske centrale v Krškem. Na tem področju se stvari odvijajo optimistično, saj je na nivoju evropske komisije že večina članic, razen naše severne sosede (Avstrije, op.p.), za to, da se jedrski energiji prizna vmesno obdobje za brezogljični prehod,« je pojasnil Počivavšek. 🔲

vse sprejete in zavrnjene zakone oziroma akte, hkrati pa tudi tiste, ki so še vedno v obravnavi.

Poleg tega Parlameter omogoča tudi iskanje po ključnih besedah, s tem pa spremljanje le tistih tematik, ki so volivkam in volivcem najpomembnejše.

Na inštitutu Danes je nov dan želijo tako zagotoviti dodaten nadzor nad poslanci in poslankami ter povečati transparentnost delovanja državnega zbora, s tem pa spodbuditi tudi politično udejstvovanje in aktivno državljanstvo. Orodje je tako poleg splošne javnosti namenjeno tudi novinarkam in novinarjem, drugim nevladnim organizacijam ter raziskovalkam in raziskovalcem.

Analize in vizualizacije na Parlametru so primerne za takojšnje deljenje oziroma objavo na spletnih mestih ter družbenih omrežjih. Ker pa orodje omogoča tudi izvoz podatkov, predstavlja odlično izhodišče za nadaljnje vsebinske analize dela oziroma sprejetih odločitev v slovenskem parlamentu ter na podlagi teh izvedbo zagovorniških kampanj, ki lahko volivkam in volivcem še olajšajo izbiro na državnozborskih volitvah. 🔲

Na 72. nujni seji je Odbor za finance s 14 glasovi za in 0 proti podprl predlog Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe DARS, d. d., iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje avtocestnih projektov v višini do 392,44 mio evrov (ZPKFAP). Zakon bo omogočil zagotovitev sredstev za gradnjo odseka Velenje jug–Šentrupert in še nekaj večjih cestnih projektov v Republiki Sloveniji.

Sicer je sprejetje zakona ministrstvo za infrastrukturo napovedalo že v decembru lani, vendar je Vlada zakon potrdila šele konec marca in bo obravnavan najverjetneje na zadnji izredni seji državnega zbora v tem mandatu.

V predlogu zakona je določeno poroštvo države do petdeset odstotkov, kar pomeni, da bo drugo polovico sredstev zagotovila družba DARS. S tem se poroštvo ne bo prištelo v državni dolg in vplivalo na javne finance.

Zakon daje poroštvo za več projektov

Zakon daje poroštvo za štiri večje cestne projekte, in sicer za odsek 3. razvojne osi Velenje jug–Šentrupert, za južni del 3. razvojne osi Osredek–Maline, za širitev avtocestnega odseka Koseze–Kozarje v šest-pasovno avtocesto ter za dve držav-

nasprotovali poteku trase mimo Braslovč, za katero zdaj država daje poroštvo.

Za severni del 3. razvojne osi je bil poroštveni zakon sprejet že v letu 2019

Tudi za odsek hitre ceste Slovenj Gradec–Velenje, ki je trenutno v gradnji, je država sprejela podoben zakon, ki je bil sprejet že leta 2019. Takrat za odsek Velenje jug–Šentrupert še ni bila izdelana podrobna investicijska dokumentacija, zato takratni minister za finance Andrej Bertoncelj ni želel podpisati »bi-

Kaj pomeni državno poroštvo?

Poroštvo, ki ga z zakonom daje država, v resnici pomeni, da država jamči, da bo v primeru nezmožnosti plačevanja kreditov, ki jih za investicijo najame Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS), ta dolg pokrila iz svojega proračuna. Do sedaj se še ni zgodilo, da DARS ne bi mogel poplačati svojih obveznosti, saj je družba stabilna in finančno močna. S takšno obliko poroštva so se zgradili vsi odseki avtocest in hitrih cest v državi.

Z jamstvom oziroma poroštvom države se DARS lažje in ugodneje zadolži pri bankah za investicije, kot je gradnja 3. razvojne osi. Država se je tudi zavezala, da se z namenom stabilnega poslovanja in likvidnosti družbe DARS odpoveduje dobičku oziroma izplačilom dividend družbe, ki ji kot lastniku pripadajo.

ni cesti Gorišnica–Ormož in Markovci–Gorišnica.

Glasovanje na Odboru za finance kaže, da bo zakon v državnem zboru z lahkoto potrjen, saj so ga podprle tako opozicijske kot koalicijske stranke. Koalicijske stranke zakon podpirajo predvsem iz naslova zagotovitve več projektov, ki so v teku in čakajo na izvedbo, opozicijske stranke pa sprejetje zakona vidijo kot nadaljevanje projektov, ki so jih pričeli v času preteklih vlad. Zanimivo bo tudi glasovanje nekaterih koalicijskih poslancev, ki so še v opozicijskih vrstah glasno

ance menice«, kot se je izrazil, saj bi s tem država jamčila za plačilo vsote, ki ni bila določena. Na odseku Velenje jug–Šentrupert je dodatno zavlačevanje povzročila tudi pritožba na Ustavno sodišče, ki sta jo vložili občini Braslovče in Polzela. Nekaj poslancev na Odboru za finance je izpostavilo in izrazilo upanje, da se preneha nagajanje pri postopkih v nadaljnjih fazah, pri projektih, ki so v že v teku.

Zakon o poroštvu bodo poslanci po zadnjih informacijah iz državnega zbora potrjevali v sredo, 6. aprila. 🔲

Andrej Grobelnik

POROČNI POROČNI SEJEM Vila Bianca, 9. april 2022, od 10. do 19. ure Prost vstop.

Naš ­čas, 7. 4. 2022, barve: CMYK, stran 4

4

AKTUALNO

7. aprila 2022

Naši izzivi so zemljišča za podjetja, kadri, nova stanovanja Šaleška dolina ostaja energetska lokacija – Konec odkopavanja premoga ne pomeni konca Šaleške doline – Od energetskih nebes do pekla Diana Janežič Predstavitev trenutno najbolj aktualne teme v Šaleški dolini, to je prestrukturiranje gospodarstva, in razprava o njej, se je v četrtek, 31. marca, odvila tudi v Šoštanju. Na okrogli mizi v Kulturnem domu, ki jo je vodila Janja Rednjak, so sodelovali Peter Dermol, župan MO Velenje, dr. Franc Žerdin, nekdanji direktor Premogovnika Velenje, Gregor Goričar, predsednik strokovnega sveta SD za energetiko, in Simon Lamot, predsednik sindikata SPESS v Premogovniku Velenje (na fotografiji).

Izpostavili so ključne izzive in priložnosti za regijo, ki jih pred njo postavlja ukinjanje odkopavanja premoga. A kot je poudaril župan Peter Dermol, energetska lokacija ostaja v Šoštanju, kjer bodo preučili možnosti za nove energetske vire. Poudaril je, da v Velenju še vedno vztrajamo, da je treba do izstopa iz premoga, torej do leta 2033, zagotoviti 5000 novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo: »Ta delovna mesta potrebujemo za mlade, za otroke družin, ki so zdaj zaposleni v Premogovniku Velenje, Termoelektrarni Šoštanj in ostalih družbah, ki so posredno del tega sistema, da bodo mladi po študiju ostali v dolini, si tukaj ustvarili družino in kvalitetno živeli. Naši izzivi

so zemljišča, kadri, nova stanovanja, in o tem se moramo odkrito pogovarjati.« Gregor Goričar je govoril o transformaciji daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. »V Sloveniji deluje 35 sistemov, v tej dolini je drugi največji. Prizadevamo si, da bi za njegovo transformacijo prejeli sredstva iz podnebnega sklada,

nastopili enotno in tako nastopali tudi v dialogu z državo. »Danes imamo podobno situacijo. Če se ne bomo poenotili, kaj se bo v regiji dogajalo v gospodarstvu po letu 2033, obstaja realna možnost, da si bodo večino denarja iz skladov razdelile energetske družbe,« je bil kritičen. Je pa optimist, kot je do-

z električno energijo. »Pa kljub temu nismo doživeli energetskega mrka že desetletja. To so bila energetska “nebesa” zato, ker smo imeli zelo dobro definirne energetske vire: termoenergijo, jedrsko energijo in obnovljive vire skupaj s hidroelektrarnami. Vsak vir je dal približno tretjino energije. Slovenija je

saj je zaradi ugodnega vpliva na okolje in kvaliteto zraka to tudi prioriteta Evropske unije,« je dejal.

dal, saj zanj konec odkopavanja premoga ne pomeni konca sveta in Šaleške doline, saj premogovnik zapušča lepo urejena zemljišča, jezera, kar lahko pomeni priložnost za razvoj številnih novih delovnih mest na področjih ustvarjanja poslovnih con, turizma, šolstva, kmetijstva, raziskav.

Dr. Franc Žerdin je spomnil tudi, da od leta 2005 Slovenija nima razvojnega dokumenta, ki bi dokazoval, kako se bo država dolgoročno oskrbovala

bila praktično stoodstotno samooskrbna po zelo solidni ceni.

Danes se je vlada odločila, da bo čez nekaj let zaprla premogovnik, ukinila eno tretjino energije, ni pa povedala, kaj jo bo nadomestilo. Zdaj govorim, da nas čaka energetski “pekel”, saj nas po letu 2030 čaka velika negotovost – ne poznamo ne virov, ne cen. Bojim se, da bodo cene zelo visoke, ker bomo energijo kupovali na borzah.«

Iz energetskih nebes v pekel

Dr. Franc Žerdin je spomnil na nekatere prelomne dogodke iz preteklosti premogovništva v Šaleški dolini in pri tem poudaril, da so rudarji izbojevali zmage v boju z državo predvsem zato, ker je prevladal razum, ker so skupaj z lokalno skupnostjo, TEŠ in drugimi

Trudijo se biti prijazna občina Udeležba na sedmem podjetniškem zajtrku občine Šmartno ob Paki boljša kot leta 2020 – Priložnosti za sodelovanje v občinskih projektih kar nekaj, Kmetijska zadruga Šaleška dolina za potrebe podjetnikov in obrtnikov ponuja 24 tisoč kvadratnih metrov veliko zazidljivo zemljišče Tatjana Podgoršek Po enoletnem premoru zaradi covid krize je občina Šmartno ob Paki minulo sredo v tamkajšnji dvorani Marof pripravila sedmi podjetniški zajtrk. Nanj je povabila obrtnike in podjetnike v lokalni skupnosti. Na 207 vabil se je odzvalo več kot 25 nosilcev dejavnosti, kar je – po mnenju šmarškega župana Janka Kopušarja – bolje kot leta 2020. »Z udeležbo sem zadovoljen, saj verjamem, da imajo tisti, ki se vabilu na podjetniški zajtrk niso odzvali, veliko dela. Tisti, ki pa so prišli, so pokazali, da so druženja dobrodošla, da so pogrešali izmenjavo mnenj o aktualnih vprašanjih s področja gospodarstva in da jih zanima, kaj se v lokalni skupnosti dogaja in načrtuje.«

Priložnosti za sodelovanje v projektih

Teh je, po besedah Kopušarja, kar nekaj, s tem pa tudi priložnosti domačih gospodarstvenikov za sodelovanje pri izvedbi občinskih projektov ter projektov tamkajšnjih javnih zavodov.

V tem trenutku je v polnem teku gradnja prizidka k javnemu

vrtcu, sledi energetska sanacija obstoječega vrtca (v skupni vrednosti 2,5 milijona evrov), nadaljujejo z obnovo in gradnjo javnega kanalizacijskega omrežja v Rečici ob Paki.

pred nami. Namreč podjetniki, obrtniki ste tisti, ki v krizi najdete rešitve. V lokalni skupnosti se zavedamo vašega pomena in prispevka pri razvoju našega okolja in se trudimo biti prija-

podjetnikom pri premagovanje covid krize prejeli le tri vloge, uresničili pa so lahko le eno.

Nadejajo se, da bo na razpis za spodbujanje malega gospodarstva v občini prispela še kakšna

Skupaj z občino Braslovče so se prijavili na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev kanalizacije desnega brega Rečice ob Paki. Vrednost projekta je blizu 3 milijone evrov. Skupaj z državo snujejo večja vlaganja na področju cestne infrastrukture. Občina »vstopa« tudi na zemljevid kolesarskih poti. »Iz covid epidemije s(m)o eni bolj, drugi malo manj izšli kot zmagovalci, verjamem, da bomo tako tudi z izzivi, ki so

zna občina. Prepričan sem, da lahko skupaj dosežemo še boljše rezultate,« jih je nagovoril Kopušar.

Dotaknil se je še drugih oblik pomoči gospodarstvu v okolju.

Povedal je, da si pod okriljem Saša inkubatorja prizadevajo za ustanovitev njegove podružnice v Šmartnem ob Paki, pripravljajo občinski prostorski načrt, kjer poskušajo slediti potrebam in željam obrtnikov, podjetnikov.

Izrazil je razočaranje, ker so na razpis za pomoč obrtnikom in

vloga več od običajnih 7 oziroma 8. Za ta namen je sicer v letošnjem občinskem proračunu na voljo 10 tisoč evrov, kar res ni veliko, »vendar se moramo tako kot pri večjih vrednostih naročil tudi tu držati predpisov. Ne glede na znesek verjamemo, da je subvencija 1500 evrov za manjše zgodbe – za frizerja, šiviljo, gostinca začetnika ali za druge aktivnosti na področju storitvenih dejavnosti – dobrodošla.« Kopušar se je zahvalil zbranim za izkazano družbeno odgovornost

Kako dobiti in prekvalificirati zaposlene

Pomembna tema razprave o prestrukturiranju so kadri. V PV si bodo morali poiskati kadre, ki bodo delali do zapiranja in v fazi zapiralnih del, kajti s pričetkom govora o zapiranju PV je usahnilo tudi zanimanje za šolanje za rudarske poklice. Na drugi strani pa bo treba poskrbeti za nova delovna mesta zdaj zaposlenih.

O tem je na okrogli mizi govoril Simon Lamot. »Sindikat je za razreševanje te problematike v zadnjih letih dal nekaj pobud; od tega, da se pripravi za nekatere poklice program nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za rudarja, dali smo idejo, da se tistim, ki so izpolnili pogoj za upokojitev, ponudi ob ustrezni stimulaciji nadaljevanje dela. Težko pa bo pridobiti rudarski kader.« Simon Lamot je bil ob koncu zelo kritičen do odnosa državnih uradnikov do razreševanja problematike, ki ga je dodobra izkusil kot član delovne skupine za pripravo strategije. »Upam, da ne delujejo nižji uradniki na vseh ministrstvih na podoben način, ko iz trme ali lastnega prepričanja pozabljajo, da odločajo o usodi nekaj tisoč ljudi, pa tudi, da to niso zgodbe, ki so samo njihove, ampak od nas vseh. Gre za varno, zanesljivo, cenovno ugodno preskrbo z električno energijo cele države in vseh prebivalcev,« je poudaril Lamot. 🔲

in jih pozval, da po svojih zmožnostih pomagajo številnim društvom v občini tudi v prihodnje.

Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije, je ob tej priložnosti spregovorila o aktivnostih pri prestrukturiranju premogovnih regij, Maša Ipavic in Dejan Vodovnik z Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje pa sta seznanila zbrane z nekaterimi najaktualnejšimi informacijami.

Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, je ob koncu uradnega dela zajtrka dopolnil Kopušarjevo informacijo, da je v občini na voljo

še nekaj poslovnih prostorov in zemljišč, z informacijo: »V tukajšnjem okolju je zadruga lastnica 24 tisoč evrov velikega zemljišča za potrebe obrtnikov in podjetnikov. Zemljišče je zazidljivo od leta 2004. Zanj smo že imeli interesente, vendar jih želimo ponuditi kraju in domačim obrtnikom ter podjetnikom za kakovostna in čista delovna mesta.« 🔲

Svetelšek na čelu Splošne bolnišnice Celje Celje, 4. aprila – Aleksander Svetelšek, nekdanji prvi mož Engrotuša in Petrola, je novi poslovni direktor Splošne bolnišnice Celje. Na ponedeljkovi seji sveta zavoda je zanj glasovalo pet od osmih prisotnih članov.

Izkušenj v zdravstvu nima, imata pa jih njegova protikandidata Irena Nunčič in Gregor Pejić.

Predstavnik zdravstvene zavarovalnice v svetu zavoda Samo Fakin ni glasoval za nobenega od kandidatov, saj je ocenil, da nimata dovolj znanja za hiter prevzem bolnišnice in da gre za politično odločitev.

Svetelšek je po seji dejal, da bosta zanj ključna izziva finančna situacija in odnosi. Bolnišnico prevzema v slabi kondiciji, saj je ta lansko poslovno leto sklenila s slabimi 4 milijoni evrov izgube. Poleg sanacije poslovanja jo čaka še veliko drugih izzivov, za katere bo treba pripraviti ustrezne ukrepe.

Svetelšek velja za Počivalškov kader, kar je veljalo tudi za prejšnjo direktorico Margareto Guček Zakošek, ki je nepričakovano odstopila. Štiriletni direktorski mandat bo Aleksander Svetelšek nastopil potem, ko bo k njegovemu imenovanju dala soglasje še Vlada RS. 🔲

tp

Naš čas, 7. 4. 2022 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

7. aprila 2022

Posledice vojne v Ukrajini bodo za manjše podjetnike in obrtnike vidne na dolgi rok Cilj zbornice je, da se ne izvzema malega gospodarstva in bodo razpisi pripravljeni tako, da bodo dostopni vsem – Imamo veliko malih obrtnikov, ki predstavljajo velik delež aktivnega delovnega prebivalstva Jasmina Škarja Panogi gostinstva in turizma sta med najbolj prizadetimi panogami zaradi epidemije covida-19, s težavami pa so se spopadali tudi kozmetiki. Omejitve v salonih so namreč frizerjem in kozmetikom onemogočale poslovanje v polnem obsegu, zato so se storitve izvajale na črno, po domovih.

Podjetja, ki so ostala na trgu, so se lažje prilagodila razmeram

Maša Ipavic z Območno obrtno-podjetniške zbornice Velenje, ki v lokalnem okolju opravlja pomembno nalogo zastopanja malega gospodarstva, znova izpostavi, da so se na začetku podjetja s težavo soočala z delovanjem v kriznih razmerah, kasneje pa

so se začela prilagajati na nove razmere. Predvsem so imeli težave zaradi omejenega delovanja in obsega zaradi uveljavljenih vladnih odlokov. »K sreči lahko zdaj večino dejavnosti podjetniki opravljajo brez večjih omejitev in se bolje soočajo s situacijo.

Vidi pa se, da so se podjetja, ki so ostala na trgu, lažje prilagodila razmeram. Nekatera so preselila del poslovanje na splet in prilagodila način poslovanja.« Kako pogosto so se obračali na vas in iskali ustrezne rešitve? »Predvsem bi izpostavila gostinsko dejavnost, saj gostinci niso smeli streči gostom ali pa so to lahko počeli v zelo omejenem obsegu. Težko je bilo tudi frizerjem in kozmetičarjem, sploh, ker smo opažali porast dela na črno.

V veljavo stopajo novi gradbeni zakon in spremembe zakonodaje na področju gradbeništva. Vsi tisti, ki so že vpisani v imenik vodij del, se bodo izenačili z vodjo gradnje. Najkasneje do 31. maja se lahko vsi, ki opravljajo regulirano obrtno dejavnost v gradbeništvu in imajo obrtno dovoljenje, vpišejo v imenik vodij del pri OZS in prejeli bodo naziv vodja gradnje.

Ta dejavnost se je namreč opravljala v zaprtih prostorih, kjer je toliko težje preverjati in dokazovati delo na črno, kar pa je slabo

vplivalo na tiste, ki so delali po predpisih, saj je tisti, ki je delal v tem obdobju, morebiti celo pridobil stranko, kar se dolgoročno pozna pri upadu obiska v salonih.

Nekatere stranke so se namreč navadile na drug način opravljanja obveznosti. V tem času pa potarnajo nad težavami pri dobavi materiala iz tujine – bodisi prihaja do zamika pri dobavi, zaradi česar imajo ponekod težave pri poslovanju, bodisi so cene materiala zrasle, zaradi česar prihaja do upada prihodkov,« pojasni sekretarMaša Ipavic: »Nekateri podjetniki se v tem ka Maša Ipavic, ki času soočajo s težavami pri dobavi materiala, težko reče, zaradi zaradi česar imajo težave pri poslovanju, cene česa prihaja do tamateriala so zrasle, zaradi česar prihaja do kšne situacije. Lahupada prihodkov. Lahko je kriva epidemija, ko je kriva epidemivojna v Ukrajini ali gibanja v gospodarstvu. ja, vojna v Ukrajini Žal bodo posledice vojne za manjše ali gibanja v gospopodjetnike in obrtnike vidne na dolgi rok.« darstvu. »K sreči v manjših podjetjih

ČISTILNA AKCIJA

ČIŠČENJE VPADNIC V MESTU Tradicionalna spomladanska čistilna akcija, ki se je udeležijo zaposleni v občinski upravi in drugi prostovoljci.

teh težav ni veliko, večji problem se pojavlja v večjih. Žal pa bodo posledice vojne za manjše podjetnike in obrtnike vidne na dolgi rok.« Kdaj se obrtniki najpogosteje obračajo na vas? »Ves čas poslovanja se naši člani (številka se giblje okrog tristo) obračajo na nas. Tudi glede razpisov. Kritični smo do tega, kako so napisani. Pogosto izgleda, da so napisani za manjša podjetja, kasneje pa razpisni pogoji kažejo, da ne ustrezajo. Naš cilj je, da se ne izvzema malega gospodarstva in bodo razpisi pripravljeni tako, da bodo dostopni vsem.

Zavedati se moramo, da posameznik ni močen, skupina pa že ima moč. Imamo veliko malih obrtnikov, ki predstavljajo velik delež aktivnega delovnega prebivalstva.« Ali pripravljate kaj posebnega v tem času, bi na kaj posebej opozorili? »Trudimo se, da podjetnike sproti obveščamo o vseh

aktivnostih in spremembah.

Opozorila bi na novi gradbeni zakon in spremembo zakonodaje na področju gradbeništva.

Vsi tisti, ki so že vpisani v imenik vodij del, se bodo izenačili z vodjo gradnje. Najkasneje do 31. maja se lahko vsi, ki opravljajo regulirano obrtno dejavnost v gradbeništvu in imajo obrtno dovoljenje, vpišejo v imenik vodij del pri OZS in prejeli bodo naziv vodja gradnje. Tako bodo lahko sklepali pogodbe za izvedbo na novogradnjah direktno z investitorjem. Za spremembo zakonodaje je zakonodajalec določil, da mora imeti vsako gradbeno podjetje vpisanega odgovornega vodjo del v imenik, tistega, ki skrbi za odgovornost del na gradbišču in mora biti ustrezno usposobljen. Vsem gradbincem, ki še ne vedo, da morajo imeti vpisanega zaposlenega v imenik vodij del, priporočam, da se obrnejo na nas, da jim razložimo, kakšni so pogoji.

Poudarila bi še, da nismo edini nosilci imenika, tudi Inženirska 🔲 zbornica Slovenije je.«

Poslovalnica Carglass v Velenju Velenje – 4. aprila je vrata svoje nove poslovalnice odprlo podjetje Carglass®, vodilni slovenski in svetovni specialist za popravila, menjave in kalibracije vseh vrst avtomobilskih, kombiniranih, tovornih in avtobusnih stekel. Lokacija je na Žarovi 27 v Velenju, opravljali pa bodo storitve po najvišjih standardih kakovosti in varnosti koncerna Belron®, to je popravilo stekla v 30 minutah, menjava stekla v 90 minutah, kalibracija sistemov ADAS in menjava brisalcev Bosch Aero Twin. Stranke lahko rezervirajo termin 🔲 na 082 804 852 ali www.carglass.si.

OČISTIMO VELENJE PASJIH KAKCEV IN POKAŽIMO, DA NAM JE MAR!

PETEK, 8. APRIL 2022, OD 9. DO 13. URE

SOBOTA, 9. APRIL 2022, OD 9. DO 12. URE

ZBIRNO MESTO OB 9. URI: – ZA UPRAVNO STAVBO MO VELENJE

DVE ZBIRNI MESTI OB 9. URI: – ZA UPRAVNO STAVBO MO VELENJE – PRI SONČNI URI V SONČNEM PARKU Mestna občina Velenje bo na obeh zbirnih mestih poskrbela za razdelitev ›drečk‹ (vrečk za pasje kakce).

Naš čas, 7. 4. 2022, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

7. aprila 2022

Razvoj servisa gradijo na viziji družinskega podjetja

Žabja perspektiva

Zdaj, natančno zdaj

Ford servis Krbavac iz Šmartna ob Paki Ford servis leta 2021 v Sloveniji – Stranke so zahtevne, še bolj servis in popravilo vozil – Električni železni konjički na pohodu Tatjana Podgoršek Ford Slovenije je doslej izbiral med »svojimi« prodajalca leta, za leto 2021 pa so prvič izbirali še najboljšega prodajalca med serviserji in naj serviserja leta.

Slednjih je v Sloveniji devet, na nedavni prireditvi v Ljubljani pa je prejel laskavi naziv Ford servis leta 2021 Ford servis Krbavac iz Šmartna ob Paki.

Merili: zadovoljstvo strank in uvoznika

Direktor servisa Matevž Urleb je ob tem povedal, da so naziva zelo veseli, saj je rezultat dolgoletne tradicije družinskega podjetja, vloženega truda, odrekanj, vlaganj, izobraževanja zaposlenih, predvsem pa prilagajanja zahtevam ter potrebam strank. »Uspešnost se namreč v naši dejavnosti ne meri samo po poslovnih rezultatih, ampak sta pomembnejši merili zadovoljstvo uvoznika, predvsem pa strank. Tehnologija danes namreč omogoča, da po vsakem opravljenem servisu pristojne službe v Ford Slovenija preverjajo pri slednjih kakovost opravljene storitve z ocenami od 1 do 10.« Na vprašanje, kaj jim naziv pomeni, je sogovornik odgovoril: »V vse zahtevnejših razmerah vedno ne veš, ali to, kar počneš, počneš prav. Naziv je gotovo potrditev, da stranke naša prizadevanja razumejo, jih nagradijo in da smo na pravi poti. Zavedamo se, da je priznanje predvsem obveza. Vsak teden po prejemu naziva občutimo njegovo 'težo', še večjo odgovornost do vseh, vpletenih v poslu.«

Kaj pritiče kakovostnemu avtomobilskem servisu, se je zavedal že začetnik podjetja – tast Ferdinand Krbavac, ki je leta 1989 odprl obrtno avtomehanično delavnico, je pojasnil Urleb.

Ta je leta 1993 prerasla v pooblaščeni servis za vozila Ford.

Danes v njem opravlja storitve tudi za druge vrste avtomobilskih znamk tretja generacija družinskih članov, ki z ekipo zaposlenih stremi k nadaljevanju in nadgradnji začrtane poti. Moč zaupanja gradijo s kakovostnim delom, ki ga opravljajo strokov-

radi počnejo.« Ob omenjenem ne gre prezreti – še dodaja – njihove družbene odgovornosti do društev in okolja, v katerem delujejo. Stremijo k razvijanju novih oblik sodelovanja, ki spodbujajo povezovanje in krepitev dobrih odnosov z občino, občani ter uporabniki storitev njihovega servisa.

Covid kriza prinesla velike spremembe

Covid kriza tako kot celotnemu gospodarstvu tudi storitveni dejavnosti ni prizanesla. Najprej

svojega prostega časa. Po njegovih besedah so stranke, razumljivo, zahtevne in občutljive, še bolj zahtevna in občutljiva pa so zaradi hitro razvijajoče se tehnologije popravila in servisi vozil.

Pripravljeni na električna vozila

O načrtih družinskega podjetja pravi: »Osrednji cilj ostaja v čim večji možni meri zadovoljiti potrebe in zahteve strank. Verjamemo, da se da kdaj kaj storiti bolje in zato se bomo trudili biti

Težko bi zapisal, da v Sloveniji ni demokracije, seveda je, imamo politične stranke, imamo volitve, svobodo govora, mišljenja. A volitve same po sebi demokracije ne zagotavljajo, še posebej to velja takrat, ko niso poštene. Del odgovornosti na poti do boljše demokracije, boljše možnosti izbire, nosijo volivci, vsak izmed nas. Letos se je zelo dobro organizirala civilna družba, mladi, ki po slovenskih krajih pozivajo ljudi, naj obiščejo volišča. Ustavili so se tudi v Velenju. Užaljeni oblastniki so jim za nagrado za državljanski pogum zažugali z inšpekcijo. Že videno, bi lahko zapisali, oblast se boji ljudstva, pa četudi množica njihovih obrazov, smejočih se s plakatnih mest, obljublja boljše življenje in Jure Trampuš svetlejšo prihodnost.

V Šaleški dolini v velenjskih volilnih okrajih stranka SDS ponuja Simona Dobaja in Franca Rosca, SD Andrejo Katič in Janjo Rednjak, Gibanje Svoboda poskuša z Milanom Žvanom in Tatjano Zafošnik Kanduti, Levica z Jankom Belinom in Doroteo Pospihalj, NSi z Veroniko Juvan in Mitjo Ločičnikom – veliko je teh imen, v Sloveniji kandidira 1446 ljudi, najmlajši je star 18 let, najstarejši 82. Kako se torej odločiti med njimi?

Velenje je že imelo nekaj poslancev, ministrov, prihajali so tudi iz Šoštanja. Nekoč je krožila šala, bilo je res daleč nazaj, o tem, da v neki ljubljanski sobi sedijo štirje K-ji iz Šaleške doline, le eden izmed njih pa dela. To naj bi bili Kopušar, Kavtičnik, Kontič, delala pa naj bi klima, ki so jo sestavili v velenjskem Gorenju. Vsi trije K-ji so bili nekoč poslanci v državnem zboru, poskušali so denimo z ustanovitvijo Savinjsko-Šaleške regije, a kaj, ko do ustanovitve pokrajin niti pred petnajstimi leti niti danes še ni prišlo.

S prireditve ob podelitvi naziva: Matevž Urleb (drugi z desne) in Ferdinand Krbavac (na sredini) no usposobljeni zaposleni, in z izkušnjami. V urejeni delavnici so na voljo najsodobnejši stroji za izvajanje širokega nabora storitev in ne le za servis ali popravilo vozil (mednje sodi med drugim 24-urna asistenca za zavarovalnici Generali in Triglav). »Cene storitev so dogovorjene s proizvajalci in časovnimi normativi zastopanih blagovnih znamk. Naš servis se s storitvami splošnih mojstrov res ne more primerjati, kar pa nekateri

zaprtje obratovalnic, nato delno odprtje, številne druge omejitve. »Po dveh letih drugačnih razmer, kot smo jih bili vajeni, vsak dan bolj ugotavljamo, kako zelo so se spremenile stvari tako glede rokov nabave materiala (marsikdaj ga ni mogoče dobiti ali ga je težko uvoziti) kot cen.

Je kar zanimivo in očitno bo še bolj,« ugotavlja Urleb. Glede na to da so družinsko podjetje, se spremembam in potrebam prilagajajo predvsem na račun

še boljši tam, kjer bo to mogoče. Razvoj servisa gradimo na viziji družinskega podjetja ter sledenju novostim. Smernice gredo v smeri električnih vozil.

Na to se pripravljamo. V obratovalnici so že vsa potrebna orodja, naprave, se tudi strokovno usposabljamo. Opažamo pa, da bomo še kar veliko in najbrž dalj časa popravljali stare avtomobile. Novih namreč praktično ni,« je sklenil Matevž Urleb. 🔲

Naj bom konkreten: osnovna, res najpomembnejša naloga tistih Šalečanov, ki jih bo, če jih res bo, volilni izračun postavil v parlamentarne klopi, je podpora dolini, ki zapira premogovnik. Nobena tretja razvojna os, nobena Vista ob jezeru, nobeno prijazno kolesarsko omrežje ne bo pomagalo, če ljudje v tem okolju ne bodo imeli možnosti dobre zaposlitve. Vrtci, šole, rekreativne površine, kulturna produkcija, zdravo okolje – vse to je zelo pomembno, a mesto brez perspektive in brez ljudi preneha obstajati.

Lunos je najboljši zaposlovalec med malimi podjetji Lunos je podjetje, specializirano za prezračevanje. Že pred več kot desetletjem so slovenskemu trgu predstavili inovativne, učinkovite in preverjene prezračevalne sisteme lastne blagovne znamke, ki zagotavljajo varno, ekonomično in zdravo bivalno okolje ter so hkrati trajna rešitev za vse težave z odvečno vlago in plesnijo.

V izboru najuglednejših in najuspešnejših slovenskih zaposlovalcev Zlata nit, ki ga že petnajst let organizira družba Dnevnik, je podjetje Lunos postalo najboljši zaposlovalec med malimi podjetji. »Vesel in ponosen sem, da smo v Lunosu postali najboljši zaposlovalci lanskega leta v kategoriji malih podjetij. Zdravi in kakovostni odnosi so pri nas na prvem mestu, saj se zavedamo, da le zadovoljni zaposleni, ki na delovnem mestu uresničujejo svoje talente, delajo dobro in tako tudi prispevajo k uspehu in ugledu podjetja. To bo naše vodilo tudi v prihodnje, hkrati pa upam, da se nam bo na tej poti pridružilo še več malih podjetij. Zavedati se je namreč treba, da je zdrav odnos na delovnem mestu

Kaj naj torej danes počno predstavniki šaleškega ljudstva v državnem zboru? Najprej je treba razjasniti neko nejasnost: tisti, ki bodo po aprilu sedeli v parlamentu, so predstavniki vseh ljudi, vseh volivcev, ne pa zgolj zagovorniki lokalnih interesov. A to hkrati ne pomeni, da lahko pozabijo na okolje in na volivce, ki so jih izvolili, pa četudi morda ne živijo v njem. Šaleška dolina danes stoji pred veliko prelomnico, opušča se izkopavanje premoga, zgoditi se bo moral tehnološki preobrat. Če tega kopernikanskega preobrata, miselne revolucije ne bo, bo sledila gospodarska in socialna kriza, ljudje bodo začeli zapuščati to okolje, mesto prihodnosti bo postalo mesto preteklosti. Evropska unija danes pomaga premogovnim regijam, za našo so rezervirani milijoni evrov, ki bi lahko spodbudili razvojni preboj. A ta ne pride sam od sebe, rodi se v glavah ljudi, odločevalci, pisci zakonskega okvirja in državni uslužbenci pa so tisti, ki vzpostavijo sistem, ki spodbuja inovacije, divje misli prihodnosti, ideje, možnosti razvoja.

Nad politiko se lahko zgražamo, lahko jo zavračamo, lahko pišemo o tem, da so vsi isti, na koncu pa bo ravno politika tista, ki bo določila prihodnost te doline. Ta politika niso le poslanci, ministri in državni uradniki, to politiko določa vsak izmed nas, vsak dan, z vsakodnevnimi odločitvami. Če nam je vseeno, kdo nas vodi, nam je tudi vseeno, kakšna bo naša prihodnost.

temelj prihodnosti zdrave družbe,« je prejem uglednega naziva komentiral Milan Kuster, direktor podjetja Lunos. »Če sem jaz bogat, morajo biti vsi bogati.

Moj največji uspeh je, da je kolega pri 23 letih po končani fakulteti prišel v podjetje kot začetnik in nas pet let kasneje povabil na odprtje hiše z bazenom, ki si jo je postavil brez kredita – s tem, kar je zaslužil v našem podjetju,« je še dodal direktor Lunosa.

Ekipa 20 zaposlenih z 38 zunanjimi sodelavci, predvsem monterji, tvori uigrano ekipo. Ponosni so na lasten razvoj in

kakovosten proizvod, ki ga vsako leto še izboljšajo. Razvoj podjetja gradijo okoli zdravega jedra. Posvečajo se skrbnemu in strokovnemu izboru in vključevanju sodelavcev, kompatibilnih z organizacijsko kulturo Lunosa. Zaposleni kakovost odnosov ocenjujejo z nadpovprečnimi ocenami, fluktuacija kadrov je nizka. Dobra klima v podjetju se prenaša tudi na zadovoljne stranke, saj Lunosove prezračevalne sisteme, ki jih odlikujejo kakovost, trajnost in vrhunski dizajn, uporablja več kot 100.000 Slovencev. 🔲

dj

Aprilske volitve bodo odločale o marsičem, odločale bodo tudi o tem, kaj se bo zgodilo s Slovenijo. Stvari so resne, Slovenija se spreminja v avtokracijo, ljudje, ki jih osebno poznam, obupavajo, hodijo na bolniške, bežijo pred brezsramnimi pritiski politično nastavljenih kadrov. Res je hudo, iz dneva v dan. Volitve so prav tako pomembne za Šaleško dolino, zdaj, natančno zdaj ječijo mlinski kamni in pokajo nebesni svodi, res ni vseeno, kdo nam bo vladal.

Kdor tega ne vidi, je ali tepec ali zaslepljeni ignorant. V vsakem primeru pa ni aktivni državljan. 🔲

lokalne novice

Naš čas, 7. 4. 2022 barve: CMYK, stran 7

E-oskrba, varno bivanje v domačem okolju Pritisk na gumb lahko reši življenje – Starejši v povprečju čakajo na pomoč 18 ur – 600 ljudi na leto umre, ker ne dobijo pravočasno pomoči Diana Janežič Domala vsi starejši ljudje, invalidi, si želijo čim dlje živeti v domačem okolju, sami skrbeti zase in ne biti v oskrbi domačih ali tujih ljudi, čeprav se ne počutijo varne in se zavedajo, da se doma dogajajo nesreče – padejo, se nenadoma slabo počutijo in potrebujejo nujno pomoč. Na drugi strani so otroci, še zaposleni in aktivni ali pa tudi že starejši in sami slabšega zdravja, ki so ločeni od svojih staršev in jih skrbi, kako ti živijo.

Predvsem pa jih skrbi, da jim ne bi mogli pravočasno pomagati, če bi se jim kaj zgodilo. Pri teh skrbeh prihaja naproti tako imenovana storitev e-oskrba oziroma projekt Varni in povezani na domu, ki ga skupaj izvajata

7

ZA ZDRAVJE

7. aprila 2022

Telekom Slovenije in Zveza društev upokojencev.

Projekt poteka po celotni državi, vključil pa bo 5000 starejših, invalidov in kroničnih bolnikov.

Zagotavlja jim 24-urno povezavo z asistenčnim centrom oz. zdravstvenim osebjem in organizacijo pomoči.

Upravičenci so starejši od 65 let, ki pretežni del dneva bivajo sami, ter tudi tisti, ki zaradi pridruženih kroničnih

nenalezljivih bolezni sodijo v ranljivo skupino v primeru okužbe z novim koronavirusom.

24-urna povezava z Med upravičenci so nadalje asistenčnim centrom tisti, ki jim je v skladu s predProjekt E-oskrbe je pomemben pisi s področja invalidskega in korak k postopnemu uveljavljapokojninskega zavarovanja prinju zakona o dolgotrajni oskrznana invalidnost, ki prejemajo bi, ki ga je državni zbor sprejel dodatek za pomoč in postrežbo proti koncu lanskega leta. Na oz. ki so stari vsaj 18 let in lahko podlagi sredstev iz Evropskega zaradi nevroloških oziroma nesocialnega sklada vromišičnih in virov React-EU Na e-oskrbo se lahko naročite na telefonski obolenj pabo projekt, v okviru dejo ali se jim številki 080 12 13 ali na elektronskem katerega bo e-oskrzaradi kogninaslovu eoskrba@telekom.si. ba za upravičence tivnega upada brezplačna, potekal do 30. septembra 2023. Ministrstvo za zdravje je za izvajalca Projektu so se že pridružile številne občine, ki subvencionistoritve izbralo Telekom Sloverajo socialni servis pomoči na daljavo, tako da je storitev za občane na voljo z majhnim doplačilom ali v celoti brezplačno. nije z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) kot konzorPredlog pravilnika o tem je pripravila tudi velenjske občine. cijsko partnerico.

❱

pri demenci pripeti neželen dogodek v okolju.

Preprosta uporaba naprav

Brezplačni bodo tudi tehnična pomoč, vzdrževanje in servis naprav, namestitev opreme na uporabnikovem domu pa je preprosta, brez vrtanja in posebnih napeljav.

Uporabnik lahko asistenčni center pokliče na pomoč s preprostim pritiskom na gumb varovalnega telefona, ki je nameščen v njegovem domu, ali s pritiskom na gumb za klic na pomoč na zapestnici, ki jo ima vedno pri sebi. Poleg zapestnice uporabnik prejme tudi mobilni detektor gibanja na obesku, ki

ima prav tako poseben gumb za proženje klica na pomoč, hkrati pa detektor tudi samodejno zazna padec in ob tem sproži klic v asistenčni center.

Kot je povedal Peter Pustatičnik, vodja e-oskrbe in e-zdravja na Telekomu Slovenije, je osnovni namen projekta zagotoviti starejšim, kronično bolnim in invalidom višjo kakovost življenja in čim daljše samostojno bivanje v domačem okolju,

❱

Starejši v povprečju čakajo na pomoč 18 ur.

razbremeniti družine v stalni skrbi za svojce, posledično pa tudi kronično prepolne in kadrovsko podhranjene institucionalno varstvene ustanove. »Žalostna statistika pravi, da v Sloveniji po nepotrebnem umre okoli 600 starejših oseb, ker niso dobile pravočasno ustrezne pomoči,« je poudaril. 🔲

Digitalna tehnologija je del našega Težak socialni položaj vsakdana invalidov Starejši se želijo naučiti uporabljati sodobne naprave – Projekt je namenjen Izvajajo osem psihosocialnih programov – tudi mentorjem, prostovoljcem – Potekal bo v desetih regijah po Sloveniji Pomagajo z delitvijo hrane in paketov ter z denarjem Diana Janežič

Digitalna tehnologija je spremenila naš svet in način življenja. Medtem ko so mlajši spretni pri njeni uporabi, pa se srednja, še bolj pa starejša generacija včasih sodobnih naprav in načinov urejanja različnih stvari na daljavo izogiba. Mnogim pomagajo otroci, vnuki, z novim znanjem se skušajo opremiti sami, mnogi pa teh možnosti nimajo.

Tem naproti prihaja projekt DiFit oz. digitalni fitnes.

Predstavitve projekta se je 31. marca v živo v dvorani Društva upokojencev in prek videokonferenčnega sistema skupno udeležilo več kot 50 zainteresiranih uporabnikov in organizacij, pripravile pa so jo tri sodelujoče organizacije, Društvo Novus kot prijavitelj ter konzorcijska partnerja Društvo upokojencev Velenje in Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje. Projekt se je začel januarja letos in se bo sklenil konec leta 2023, njegova vrednost pa je skoraj 200 tisoč evrov. Financira ga ministrstva za javno upravo iz Sklada

za razvoj nevladnih organizacij, za udeležence pa je brezplačen.

Začetek za uporabnike junija

Ana Kuntarič, vodja projekta iz Novusa, je povzela vsebino: »Pri digitalnem fitnesu se uporabniki naučijo osnovne rabe tehnologije, rokovanja s pametnim telefonom, računalnikom, uporabe različnih aplikacij, programov, e-uprave, e-zdravja. Namenjen je starejšim in vsem, ki delajo s starejšimi, torej tudi organizacijam, društvom,

❱

Od junija je predvidena izvedba več kot 80 usposabljanj na različnih področjih, povezanih z informacijsko komunikacijskimi tehnologijami. Vse aktivnosti v sklopu projekta bodo za uporabnike brezplačne.

mentorjem, prostovoljcem. To znanje se nam zdi ključno, kajti vse organizacije, ki delamo s starejšo populacijo, zaznavamo potrebe, želje in interes, da ljudje pridobijo ta znanja in spretnosti. S temi vsebinami sicer že tečejo posamezni tečaji, delavnice, starejši pa to znanje pridobivajo tudi od mlajših, otrok, vnukov.

Izvajalci smo vsi iz Velenja, a projekt ni omejen samo na Velenje, ampak bo tekel v desetih slovenskih regijah s pomočjo pridruženih partnerjev. Tako ob-

Akterji projekta iz Novusa, DU Velenje in UNI3 Velenje s podžupanjo Darinko Mravljak; levo Ana Kuntarič sežen projekt je zdaj prvič pred vrati.

Zdaj teče pripravljalna faza, pričeli smo s pripravo vsebin, dogovori in koordinacijo terminov, na terenu pa bomo začeli junija.« Vsi, ki prepoznavajo, da takšno znanje potrebujejo ali jih tematika zanima, se lahko o vključitvi v projekt pozanimajo in prijavijo pri enem od treh partnerjev v projektu. 🔲

Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Šaleške doline Velenje šteje 1620 rednih in podpornih članov. Društvo s svojo dejavnostjo pokriva občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer dobro delujejo odbori, svoj aktiv pa imajo tudi delovni invalidi v Premogovniku Velenje. 21. marca so izvedli občni zbor.

Kot je povedal predsednik MDI Drago Kolar, je tudi njihovo dejavnost v letu 2021 zaznamovala epidemija covida, saj se člani niso smeli družiti, zaradi svojega zdravstvenega stanja pa se marsikdo tudi ni hotel. »Vseeno pa smo tudi v letu 2021 izpeljali vseh osem psihosocialnih programov.

To so preprečevanje in blaženje socialnih in psihičnih posledic invalidnosti, zagotavljanje zagovorništva, informativna dejavnost, usposabljanje za aktivno življenje in delo, program za ohranjanje zdravja in drugi rehabilitacijski programi, rekreacija in šport, dnevni klubi in centri ter kulturna dejavnost.

Priljubljeni program članov so sodelovanje v različnih športih in tekmovanja, na katerih dosegajo dobre rezultate. Odbori so organizirali srečanja invalidov, jubilantov, udeležili smo se srečanja na Kopah, redno smo delili hrano iz projekta viški hrane in banke hrane, obiskovali smo invalide po domovih ob koncu leta ter jih obdarili.

Kolikor je bilo mogoče, smo pomagali socialno ogroženim,« je našteval Kolar.

Na občnem zboru so potrdili program dela za letos, ki bo večinoma podoben lanskemu. Izvajali bodo vse psihosocialne programe in v največji meri skušali pomagati članom. Da je socialna

situacija med invalidi res slaba, je pokazala tudi razprava o članarini za leto 2023. Z letošnjih 8 evrov so jo namreč želeli dvigniti za dva evra, na 10 evrov, a soglasja ni bilo. Predvsem iz odbora v Šmartnem ob Paki so poudarili, da sta lahko dva evra za marsikaterega njihovega člana preveč.

Izvor večine težav v prenizkih invalidskih pokojninah

Stane Majhen, predsednik odbora društva invalidov Šmartno ob Paki, je komentiral: Stane Majhen »Naš odbor šteje 175 članov, njihova povprečna starost je 70 let in več. Tretjina med njimi je starih več kot 80 let. Njihove težave so večplastne, večina med njimi pa ima svoj izvor v prenizkih invalidskih pokojninah. Te se gibljejo od 350 do največ 500 evrov in že doslej marsikomu niso zagotavljale človeka vredno življenje, kaj šele bo ob naraščajočih nujno potrebnih življenjskih stroških, čemur smo priča letos. Med njimi jih ni tako malo, ki bi jim dvig članarine iz 8 na 10 evrov povzročil težave.

O socialnem položaju naših članov priča tudi podatek, da jih vsak mesec prejema viške hrane od 16 do 22, prehrambene pakete, ki jih razdelimo ob koncu leta, pa dobrih 60. Pri tem nam priskočita na pomoč Medobčinsko društvo invalidov Velenje ter občina, nekaj zagotovimo iz lastnih sredstev.

Poleg tega socialno najšibkejši prejmejo še kakšen bon za nakup hrane. Težave povzroča tudi razvejanost terena in posledično težja dostopnost do zdravnika in do najrazličnejših ustanov.« 🔲

Dj, tp

Naš ­čas, 7. 4. 2022, barve: CMYK, stran 8

8

ZDRAVSTVO

7. aprila 2022

Koronarni klubi nudijo rehabilitacijo srčnim bolnikom Življenje po operaciji srca in žil ni več isto – Letno novih pet do deset tisoč bolnikov, a se v društva ne včlanijo Diana Janežič Hotel Paka v Velenju je v petek, 1. aprila, gostil letni občni zbor Zveze koronarnih društev Slovenije. Zbor je bil priložnost za pogovor s sedanjim predsednikom zveze prim. Janezom Polesom, dr. med., o delovanju zveze, posameznih društev, uvajanju novih metod in pridobivanju sredstev za njihovo delovanje.

se izvaja le v koronarnih društvih in klubih in poteka v 150 vadbenih skupinah in 84 krajih po vsej Sloveniji.

V klubih v občinah in regijah skrbijo za stalno izobraževanje in seznanjanje koronarnih bolnikov z najnovejšimi spoznanji kardiološke stroke, kar jim omogoča samostojne, odgovorne in

avtonomne odločitve, povezane s skrbjo za ohranjanje in krepitev zdravja.

Pomemben del delovanja so tudi različne oblike druženja, s katerimi pletejo socialno mrežo med posamezniki z istimi težavami in nudijo psihosocialno podporo za reševanje težav s pojavi anksioznosti in depresije.

Zakaj bolniki niso zajeti v vseživljenjsko rehabilitacijo?

Takšna je opredelitev zveze in lokalnih koronarnih društev, šepa pa vključevanje vseh koronarnih bolnikov vanje. «Vsako leto imamo v Sloveniji 5000 infarktov, okoli 1000 operacij, poleg tega pa med 5 in 10 tisoč

150 vadbenih skupin v 84 krajih

Zveza je reprezentativna organizacija okoli 127.800 koronarnih bolnikov v Sloveniji. To so kronični bolniki ali pa bolniki po akutnem dogodku, infarktu, operativnem zdravljenju zapletov ali po vstaviti balončkov v žile in žilne opornice. V lokalnih koronarnih klubih izvajajo tretjo fazo sodobne celostne rehabilitacije koronarnega bolnika, ki poteka po vrnitvi bolnika v domače okolje. Temelji na strokovno vodeni in varni telesni vadbi. Izvajajo jo posebej usposobljeni vaditelji z zdravstveno izobrazbo, nadzorujejo jo kardiologi, člani strokovnih svetov društev. Tovrstna vadba

Prim. Janez Poles, dr. med. s kolegicama v Zvezi koronarnih društev Slovenije - podpredsednico Alenko Babič (desno) in vodjo aktiva vaditeljev Lilijano Žerdoner.

Pogrešali so druženja, ki jih ni bilo mogoče izvajati v želenem obsegu Društvo Sožitje ima novo vodstvo – Sprejeli so načrt dela za naslednja tri leta – Osebe z motnjami v duševnem razvoju so bile v času epidemije večinoma v domačem okolju, obkrožene s strahovi in skrbmi Jasmina Škarja Društvo Sožitje Velenje je medobčinsko prostovoljno društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, posebno pozornost pa namenja njihovim družinam. Več kot pol stoletja delovanja je dolga doba, društvo pa se uspešno sooča z vsemi izzivi, ki jih prinaša današnji čas.

Njegovi člani se aktivno vključujejo tako v delovanje kot reševanje aktualnih potreb društva in sodelujejo v lokalnem okolju. Želijo si, da bi lahko živeli čimbolj zdravo in aktivno.

Društvo je do nedavnega devet let vodil Slobodan Petrović, ob podpori članov ter nepogrešljive podpredsednice Mire Grudnik in Edite Petrović, ki je skrbela za finančno plat društva, organizacijo letovanj in transparentnost vsega, kar se je odvijalo v društvu.

Letos so po dveh letih sklicali volilni zbor društva, ki se ga je udeležilo več kot devetdeset članov. Gre za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše oziroma skrbnike, sorojence in prostovoljce, ki želijo sodelovati v društvu. Prisotna je bila tudi podpredsednica Zveze Sožitje. Zbor je sprejel poročilo za

leto 2021 in plan dela za naslednja tri leta. Izvolili so tudi novo vodstvo in za predsednico izbrali Zdenko Berlot, ki je do zdaj opravljala funkcijo predsednice nadzornega odbora društva.

Zdenka Berlot: »Hvaležni smo, da so naši člani sprejeti v družbi.

Verjamemo tudi, da bo letošnje leto boljše za vse.«

Omejeno sodelovanje in druženje v času epidemije

»Zbor je potekal v resnično prijetnem vzdušju, saj so člani pogrešali druženja, ki jih seveda ni bilo moč izvajati v želenem obsegu. Nam je pa vseeno uspelo organizirati nekaj dogodkov. Vikend seminar za osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove starše v Moravskih Toplicah, hidroterapije v Laškem, plavanje – Delfinčki v okviru Plavalnega kluba Velenje, terapijo s konji, poletni izlet v živalski vrt v Ljubljani, srečanje družin v decembru v obliki posamičnih srečanj in obisk prazničnega Mozirskega gaja. Društvu je uspelo izvesti tudi obiske družin na domu članov, ki niso vključeni v nobeno obliko institucionalnega varstva in izobraževanja,« odgovori nova predsednica društva Zdenka Berlot in izpostavi težave, s

Društvo Sožitje Velenje je prostovoljno invalidsko interesno društvo s socialno-človekoljubnimi cilji. Gre za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, za vključevanje teh oseb v vsakdanje življenje po programih za izboljšanje življenja, razbremenjevanje družin, izobraževanje, rekreacijo, rehabilitacijo in druženje.

katerimi so se soočale osebe z motnjami v duševnem razvoju v času epidemije.

Optimizma jim nikoli ne manjka

Žal so bile osebe z motnjami v duševnem razvoju v času epidemije večinoma v domačem okolju, obkrožene s strahovi in skrbjo, ki so jo doživljali kljub vsemu optimizmu, ki ga tem osebam nikoli ne manjka. V društvu Sožitje zato računajo, da bodo v letu 2022 lahko organizirali več srečanj, kot so srečanja v klubu mladih in klubu staršev, ter izpeljali več sprostitvenih aktivnosti. Bowling, plavanje, terapije, izlet, piknik in ogled kulturnih predstav. Pripravljajo kaj posebnega? »Maja organiziramo vikend seminar v Ankaranu, na katerem se bomo družili pet dni, s predavanji za starše in rekreacijo za osebe z motnjami. Te osebe bodo spremljali štirje prostovoljci, ki so nepogrešljivi tudi v programih Zveze vseživljenjskega učenja oseb, letovanja in izobraževanja družin,« še doda Berlotova, ki si predvsem želi, da bi bilo letošnje leto boljše za vse. 🔲

Zveza združuje 17 koronarnih društev in klubov in ima trenutno 3836 članov. V Sloveniji delujejo v 84 krajih in vodijo delo 150 vadbenih skupin. Prvi koronarni klub je bil ustanovljen pred 40 leti, Zveza ima status društva, ki deluje v javnem interesu, od leta 2005 pa tudi status humanitarne organizacije.

vstavitev žilnih opornic. Po priporočilih evropskega združenja kardiologov bi morali biti vsi ti bolniki, pa še bolniki s srčnim popuščanjem in periferno žilno okvaro (arterosklerozo na nogah, zaradi česar težko hodijo), zajeti v vseživljenjsko rehabilitacijo. To pomeni, da bi se vsako leto moralo v koronarne klube včlaniti med 5 in 10 tisoč ljudi,” je povedal dr. Poles.

Zakaj ne? Dr. Poles pojasnjuje: “Problem je večplasten. Ljudje menijo, da so potem, ko jim rešijo žile, srce, zdravi, nadaljujejo s starim načinom življenja in zgodba se lahko hitro ponovi ali se zgodi nov dogodek, navadno hujši.

Sistem rehabilitacije se na drugi strani ne pelje tako, kot je sprejeto v dokumentih. Vsi bolniki bi morali iti v zgodnjo obliko ambulantne rehabilitacije, ki traja tri mesece, nato pa bi morali biti avtomatično vključeni v koronarni klub v okolju, v katerem živijo.

Vseh ne napotijo v ambulantno zdravljenje, v dveh letih kovida so bile ambulante celo zaprte. Norost je, da se je družba dve leti ukvarjala samo s kovidom, pri tem pa pozabila na kronične bolnike. Nekateri bolniki niso bili napoteni na posege, temveč so jih še naprej zdravili le z zdravili …

Z Združenjem kardiologov Slovenije se dogovarjamo, da bomo na vseh strokovnih srečanjih opozarjali zdravnike kardiologe, odpustne in osebne zdravnike,

da bodo tudi v tej smeri poskrbeli za bolnike.”

Šaleški koronarni klub deluje odlično

V Šaleški dolini deluje Šaleški koronarni klub in, kot je pohvalno ocenil dr. Poles, deluje odlično. Njegov strokovni sodelavec je prim. Apolon Marolt, dr. med. specialist kardiolog in specialist vaskularne medicine, klub vodi Erika Berlak, sodelujejo pa člani vaditelji. Šaleški koronarni klub združuje koronarne bolnike, bolnike po zastoju in infarktu srca, bolnike z angino pektoris, bolnike po premostitveni operaciji ali širitvi koronarnih arterij, bolnike z vstavljenimi umetnimi zaklopkami ali srčnim spodbujevalcem in bolnike s stabilnim srčnim popuščanjem. Vključujejo pa se lahko tudi zdravi posamezniki s povečanimi dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, povišane maščobe v krvi itd. Vabljeni so tudi svojci članov.

Naloga Šaleškega koronarnega kluba je, da svojim članom omogoči redno doživljenjsko rehabilitacijsko vadbo in druge aktivnosti, ki ohranjajo zdravje, vitalnost in kondicijo. Vsako leto organizirajo tudi obnovitveno rehabilitacijo v zdraviliščih, izlete, prednovoletno srečanje in strokovna predavanja. Sodelujejo tudi pri organizaciji in izvedbi različnih akcij ob Svetovnih dnevih zdravja. 🔲

7. april - svetovni dan zdravja Ob današnjem svetovnem dnevu zdravja bo od 10. do 13. ure v sejni dvorani Mestne občine Velenje potekal strokovni posvet Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta. Ob tej priložnosti bo župan Mestne občine Velenje Peter Dermol podpisal Mednarodno listino za hojo.

Hkrati bo Športna zveza Velenje na Titovem trgu pripravila prireditev Mesto zdravja, v okviru katere se bodo predstavile različne organizacije, ki delujejo na področju zdravja. Zainteresirani se bodo lahko preskusili v testu hoje in drugih športnih aktivnostih ter se seznanili z zdravim načinom življenja.

Posvet Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta je namenjen predstavnikom zdravstvene stroke in občinskih služb, ki delujejo na področju zdravja in načrtovanja razvoja v prostoru, pa tudi širši javnosti, zainteresirani za javno zdravje in urejanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja. Na posvetu bodo predstavniki različnih organizacij delili izkušnje s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga in z načrtovanjem hoji prijaznih mest. Prisotne bosta uvodoma pozdravila dr. Marjeta Recek z ministrstva za zdravje, ki sofinancira program Aktivno v šolo in zdravo mesto, in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki se bo s podpisom Mednarodne listine za hojo zavzel za popularizacijo hoje v lokalni skupnosti. 🔲

dj

lokalne novice

Naš čas, 7. 4. 2022 barve: CMYK, stran 9

9

MLADI

7. aprila 2022

Mladi glasbeniki izjemni na državnem tekmovanju Glasbeno tekmovanje TEMSIG je priložnost za mlade glasbenike – Velenje je glasbeno mesto, glasbena šola ima bogato preteklost, ljudje pa z njo dobre izkušnje in ji zaupajo Diana Janežič Zveza slovenskih glasbenih šol že od leta 1971 vsako leto v marcu organizira Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG), ki velja za naše največje glasbeno tekmovanje.

Zaradi visokega nivoja in mednarodne primerljivosti je to tekmovanje od leta 1991 član evropskega združenja EMCY (European Music Competition for Youth).

Na tekmovanju se vsako leto predstavijo najboljši mladi slovenski glasbeniki v starostnih kategorijah do 25 let. Tekmovanje je letos potekalo že enainpetdesetič, mladi glasbeniki so tekmovali v disciplinah pihala, klavir, petje, diatonična harmonika, v kategoriji komorne skupine s trobili in komorne skupine jazz. Na letošnjem državnem tekmovanju je nastopilo več kot 860 mladih glasbenikov.

Srebrne plakete so prejeli: Neža Aubreht, Tina Pruš, Kaja Marin, Doroteja Gams, Iza Uratnik (vse flavta), Hana Abbas, Matevž Klinc, Ana Jus (vsi klarinet), Žan Tretjak, Matej Ferlež, Tinkara Krt, Pija Lipnik, Maja Kedačič (vsi klavir), Katja Krepel, Medea Štakne (obe oboa), Sara Mori, Brina Mohor (obe petje), Tine Mohor, Svit Krumpačnik (oba sakso-

Miklič in Tina Kraljić (obe klarinet), Rok Teržan in Brina Dumančič (oba petje).

Najuspešnejši so prejeli še posebne nagrade – prvo nagrado v svoji kategoriji so dobili Enej Jezernik (fagot), Miha Cokan in Filip Runjak (oba klavir) ter trio TROVIR – Maj Mirst (klavir), Anže Plazl Smolnikar (bariton) in Gašper Poprijan (tuba). Drugo nagrado je prejel Anže Ram-

Marinšek, Boštjan Mesarec, Sanja Mlinar Marin, Tanja Petrej, Janez Pincolič, Tea Plazl, Janko Potočnik, Anja Rosec, Fia Selič, Aleksandar Serdar, Sara Slatinek, Mitja Škorjanc, Janez Šuligoj, Gorazd Topolovec, Monika Vehovec, Nina Verboten, Lovro Vrzelak in Špela Zamrnik.

Korepetitorji pa so bili: Sašo Vollmaier, Pascal Vehovec,

fon) ter komorna skupina s trobili: kvartet pozavn – Andraž Centrih, Teo Dobnik, Nina Lipnikar in Jure Lesjak.

Bronaste plakete so prejeli: Gaja Hrustel (flavta), Matjaž Felicijan, Eva Vodušek, Nejc Vodošek, Nej Ovčjak, Tija Kovač, Lan Pilih, Matic Kačičnik (vsi klarinet), Ajda Oštir, Nika Jelen, Zala Palir, Anže Golčman (vsi klavir) ter Vida Volk in Zala Gril (obe petje).

Priznanja za udeležbo so prejeli: Nika Kotnik (fagot), Mojca

šak (saksofon), tretjo pa Tjaša Vodušek (flavta) in Svit Krumpačnik (saksofon). Filip Runjak (klavir) je poleg tega prejel še posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja pa je prejela Daša Urlep (flavta).

Na tekmovanju so sodelovali mentorji: Neva Berke, Matjaž Emeršič, Alenka Goršič Ernst, Manja Gošnik Vovk, Jerneja Grebenšek, David Gregorc, Gordana Hleb, Jernej

Valentina Čas, Olga Ulokina, Nina Verboten, Anja Rosec, Sanja Mlinar Marin in Tea Plazl.

Glasba je v njihovi družini doma že več generacij in tako je, po maminih besedah, Filip pel, že preden je govoril, njegovi ljubezni pa sta v športu nogomet, v glasbi pa klavir in violina. Hodi v tretji razred klavirja. Zelo se je veselil tega tekmovanja, ki mu pomeni pohvalo za njegov trud pa tudi motivacijo za naprej.

13-letni Miha Cokan je začel igrati klavir v 2. razredu osnovne šole. Njegova vzornica je bila sestra, tudi pianistka. Glasba, predvsem klasična, mu veliko pomeni in se tudi v prihodnje vidi kot glasbenik. Pred tekmovanjem je imel malo treme, a je

Načrtuje študij na Akademiji za glasbo, ustvarjanje in zaposlitev pa v kakšnem orkestru.

hkrati srečen, da se ga je lahko udeležil in da je tako dober.

Enej Jezernik igra zanimiv in med pihali redek instrument – fagot. Inspiracijo za ukvarjanje z glasbo mu je dala sestrična, ki igra klavir, in ta inštrument ga je pritegnil najprej. Po pripravnici pa se je seznanil s fagotom, ki ga je prevzel. Fagot najlepše zveni ob spremljavi klavirja ter seveda v orkestrih. Tekmovanja sprejema kot dobrodošla za nabiranje izkušenj in motivacijo za naprej.

Na tekmovanju je nastopil solo, sicer pa igra v komornih orkestrih.

Konkurenca v igranju na ta inštrument je majhna in na tekmovanju je nastopilo le 15 fagotistov iz vse Slovenije. Pravi, da bo ostal glasbenik in da bo ostal fagotist.

Gašper Poprijan že osem let igra še redkejši inštrument z zelo nizkimi toni – tubo. Je nenavaden za solo igranje, zato Gašper igra v pihalnem orkestru šole, simfoničnem orkestru in v različnih zasedbah. Na tekmovanju je nastopil v triu Trovir z Majem Mirstom, klavir, in Anžetom Plazl Smolnikarjem, bariton.

V glasbo je vstopil z igranjem na pozavno pri prof. Šumečniku v Šoštanju, ta pa ga je usmeril k tubi. Za njim je že 16 tekmovanj in zdaj sebe že vidi kot tubista.

bi se potrudili in uspeli. Standardi se neprestano višajo in vsaka tri leta smo presenečeni, kako je zrasel kakovostni nivo, ki ga postavijo nekateri najboljši, in med njimi so tudi naši učenci.

Nekatere skladbe so včasih izvajali študenti, zdaj pa jih preigravajo že učenci do starosti 15 let. Vedno mlajši otroci zmorejo zaigrati vedno težje skladbe, srednješolci pa umetniško dozorevajo veliko prej, kot so včasih.

Kakšni so trendi? Zakladnica klasične glasbe je tako velika, da stalno odkrivamo stare skladbe,« je povedala.

Rok Volk, pomočnik ravnatelja, je ponosen, da so učenci vrhunski, prav tako tudi njihovi mentorji. »Ti strokovno rastejo na državnih, mednarodnih tekmovanjih, se stalno izobražujejo in spremljajo trende v glasbi.

Vesel sem, da kažejo željo po izpopolnjevanju in dosegajo takšne rezultate. Velenje je glasbeno mesto, glasbena šola ima dobro preteklost, ljudje pa z njo dobre izkušnje in ji zaupajo. V šoli je na razpolago za učenje veliko inštrumentov, učenci imajo priložnost igrati in nastopati v različnih glasbenih sestavih in na veliko nastopih in tekmova🔲 njih,« je poudaril.

Glasbene olimpijske igre

Mentorica in profesorica Jerneja Grebenšek je prepričana, da je velenjska glasbena šola med najbolj uspešnimi v Sloveniji, kar dokazuje tudi izkupiček nagrad na največjem glasbenem tekmovanju TEMSIG. »To tekmovanje se za vsako kategorijo pojavi vsaka tri leta, zato pomeni, podobno kot za športnike olimpijske igre, za učence toliko večjo motivacijo, pa tudi pritisk, da

Velenjski učenci izjemni

Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje je na tem tekmovanju sodelovala z 59 učenci oz. dijaki, ki so dosegli izjemne uspehe. Skupno so osvojili 15 zlatih plaket, 20 srebrnih, 14 bronastih in 5 priznanj.

Zlato plaketo je prejelo štirinajst instrumentalnih solistov in ena komorna skupina: Miša Časl, Tjaša Vodušek, Nika Šumečnik, Daša Urlep, Lara Govek (vse flavta), Filip Runjak, Nuša Mesarec, Mia Broz, Miha Cokan, Pia Landeker, Neža Avberšek (vse klavir), Anže Ramšak (saksofon), Elena Vučetić Djurić (oboa), Enej Jezernik (fagot) ter komorna skupina s trobili: trio TROVIR – Maj Mirst, Anže Plazl Smolnikar in Gašper Poprijan.

Trema je bila, a tudi dobra izkušnja

Vsi tekmovalci, njihovi mentorji in korepetitorji si zaslužijo čestitke, nekatere najuspešnejše pa smo povprašali za njihove občutke ob nastopu na tako velikem tekmovanju!

10-letnega Filipa Runjaka je ob njegovi odsotnosti predstavila mama Jerneja Grebenšek.

33 novih občanov Po dveh letih premora zaradi covid krize je občina Šmartno ob Paki v marcu, ko praznujejo ženske dva praznika, znova pripravila tradicionalni sprejem za »svoje« novorojenčke, rojene v letu 2021. Rodilo se jih je 33, od tega 18 fantov.

Janko Kopušar, šmarški župan, je mladim staršem na srečanju v šmarški dvorani Marof čestital za njihov naraščaj. Dejal

je, da se v lokalni skupnosti zavedajo pomena novega življenja, zato namenjajo razmeram za zdrav in kakovosten razvoj otrok na področju predšolske in šolske vzgoje precej pozornosti.

Najaktualnejši dokaz za to sta gradnja prizidka in načrtovana energetska sanacija obstoječega javnega vrtca Sonček.

Prav tako je minuli petek začela delovati za poln delovni čas

v tamkajšnji zdravstveni postaji pediatrinja, za kar so si prizadevali dalj časa. Pozval je starše, da koristijo njene storitve takrat, ko jih njihovi malčki potrebujejo, sicer se lahko zgodi, da jo bodo zaradi manjše podpore izgubili. Starše, ki še niso vložili vloge za 150 evrov pomoči občine ob rojstvu otroka, je tudi spomnil, da to izkoristijo.

V spomin na srečanje je

Kopušar mamicam izročil vrtnico, malčki pa so prejeli otroške dežnike. Na sedežu občinske uprave pa imajo za vsakega malčka pripravljeno tudi sadiko medovite rastline – gorskega javorja.

Za prisrčnost na dogodku so poskrbeli malčki pod vodstvom vzgojiteljic vrtca Sonček. 🔲

tp

Nino Krajnc prvi poliglot

Vabilu na sprejem se je odzvala večina staršev z novimi družinskimi člani.

Na ŠC Celje se je 2. aprila v znanju angleščine na 13. državnem tekmovanju iz angleškega jezika Poliglot 3 pomerilo 78 dijakov z vseh slovenskih šol. Nino Krajnc, dijak 2. letnika programa Gastronomske in hotelske storitve Šole za storitvene dejavnosti ŠCV, je pometel s konkurenco in osvojil 1. mesto in zlato priznanje. Z zmago si je prislužil 3-dnevno potovanje v London, ki ga je prispevala agencija TWIN iz Ljubljane. 🔲

Naš ­čas, 7. 4. 2022, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

7. aprila 2022

»Nikoli ne podcenjujemo otroškega gledalca« Lutkovno gledališče Velenje je stopilo v svojo 20. sezono – Glavni cilj v vseh teh letih ostaja isti – širiti obzorja in razveseljevati otroke

PARALELNICE*

Tea Rednak Pogovarjali smo se z Alice Čop, vodjo Lutkovnega gledališča Velenje, gledališko režiserko, scenaristko in pedagoginjo, ki že več kot 25 let piše in ustvarja za otroke. Njena ljubezen do lutk sega že v otroštvo, v shrambo na Češkem, kjer so na policah »zraven vloženih kumar in marmelad visele lutke«. Te so bile last njenih starih staršev, ki sta želela otrokom med vojno prinesti tudi nekaj veselja. »Med drugo svetovno vojno sta imela svoje amatersko lutkovno gledališče, da sta razvedrila otroke v tem času in jim poskušala polepšati dneve. Igrala sta za otroke z ulice, ki so si prinesli svoje stolčke in blazine,« pripoveduje Alice. Po vojni se k lutkarstvu nista vrnila, lutke pa so tako končale v shrambi, kjer so jih med počitnicami na skrivaj občudovali njuni vnuki, med njimi tudi Alice, ki je lutke, skupaj s scenariji, ki jih je njen dedek pretipkal na pisalnem stroju, predvsem pa z naklonjenostjo do lutkarstva, podedovala.

Ko sta z možem Kajetanom Čopom prišla v Slovenijo, je s seboj prinesla tudi omenjene lutke. Ker je študirala klasično gledališče, režijo, dramaturgijo, magisterij pa je opravila na katedri avtorskega gledališča, je želela svojo pot v tej smeri tudi nadaljevati. S Kajetanom, ki je doštudiral scenografijo na katedri lutkovnega in alternativnega gledališča ter avtorski pristop h gledališču, sta z idejo o lutkovnem gledališču stopila do takratnega župana Srečka Meha, ki je bil nad predlogom navdušen. »Tudi Vlado Vrbič, ki je takrat vodil Kulturni center Ivan Napotnik, je imel podobno idejo. Nekoč je namreč v Velenju lutkovno gledališče že delovalo in obstajala je želja po ponovni vzpostavitvi nečesa podobnega.« Tako so leta 2003, ko je Lutkovno gledališče Velenje začelo pisati svojo zgodbo, lutke ponovno oživele tudi v naši dolini. Od leta 2008 delujejo pod okriljem Festivala Velenje, ki ga vodi Barbara Pokorny.

Vstop v jubilejno sezono

»Vstopili smo že v 20. sezono, v vsem tem času pa smo ustvarili 36 predstav – zdaj vadimo že sedemintrideseto – odigrali več kot 650 ponovitev in izšolali 30 igralcev. Nekateri izmed teh, ki so trenutno aktivni v našem gledališču, so z nami že od samega začetka,« pove Alice Čop, vodja ustvarjalne skupine, režiserka in scenaristka vseh predstav. Za scenografijo že od samega začetka skrbi Kajetan Čop, ki je tudi sorežiser mnogih predstav. Za uglasbitev večine predstav je odgovoren kitarist Gorazd Planko, lutke na odru pa največkrat oživijo v

Bojan Pavšek

Alice Čop (v sredini spredaj) z ekipo: »Nekateri izmed teh, ki so trenutno aktivni v našem gledališču, so z nami že od samega začetka.« (Foto: Ksenija Mikor)

❱

Otrokom želimo prikazati, da obstajajo drugačne kulture in svetovi, onkraj tega, kar že poznamo.

❱

Nekoč je v Velenju lutkovno gledališče že delovalo in obstajala je želja po ponovni vzpostavitvi nečesa podobnega.

Pomembno je, da otroci vedo, da za mejami naše države obstaja še nekaj drugega in da ljudje drugje mogoče razmišljajo in delujejo na drugačen način. Tako so pred nekaj leti naredili tudi predstavo Indijanska pravljica, ki otroke popelje v svet indijanskih legend. rokah Noemi Čop, Boruta Ringa, Tajde Podvratnik, Vanje Ive Kretič in Mitje Švenerja.

Skoraj vse lutke, ki že 20. leto razveseljujejo otroke, so izdelali sami. »V vseh teh letih smo jih izdelali kar 374. Imamo vse od naprstnih do ročnih lutk, marionet, lutk, kot so muppetki, javajk, lutk manekenov, ki imajo skrita vodila, da se ustvari res tista skoraj popolna iluzija, da se lutka premika sama … In ker jih izdelujemo sami, mi prav vsaka izmed njih veliko pomeni,« pove Alice Čop.

Z vsako predstavo širijo obzorja in vzgajajo otroke

Na gledališkem repertoarju Lutkovnega gledališča Velenje so bodisi avtorske predstave bodisi avtorske adaptacije – priredbe znanih zgodb, predstavljenih iz drugega zornega kota. Čeprav gre večinoma za predstave, ki so namenjene otrokom, ne posegajo po poneumljajočem humorju na prvo žogo, temveč odpirajo različne tematike in se vseskozi trudijo, da z vsako predstavo širijo obzorja in poskrbijo tudi

za kulturno-umetnostno vzgojo najmlajših. »Nikoli ne podcenjujemo otroškega gledalca,« poudari Alice Čop. »Želimo jim prikazati, da obstajajo drugačne kulture in svetovi, onkraj tega, kar že poznamo. S predstavo O ljudeh, živalih in kamnih, ki sem jo napisala po sedmih legendah iz 'črne' Afrike in imajo paralelo tudi v Svetem pismu, smo pripovedovali na primer o nastanku sveta, o tem, zakaj je afriški bog ustvaril ljudi in različne živali.

Zgodbe ponujajo nekakšno vzporednico z našim svetom, a so drugačne od tega, česar smo vajeni, in zato ponudijo tudi malce drugačen pogled. Tudi po reakcijah otrok in staršev vidimo, da se naučijo nekaj novega. Pomembno je, da vedo, da za mejami naše države obstaja še nekaj drugega in da ljudje drugje mogoče razmišljajo in delujejo na drugačen način. Tako smo pred nekaj leti naredili tudi predstavo Indijanska pravljica, ki otroke popelje v svet indijanskih legend.

V predstavi Bikec Ferdinand predstavljamo špansko kulturo, španske plese in melodije, v Svinjskem pastirju se vrnemo v barok, v Hrestaču in mišjem kralju pa otroci slišijo tudi melodije Čajkovskega in tako naprej. Vedno se torej trudimo, da gre za predstave, ki obogatijo njihovo znanje in njihovo dušo.« Trenutno vadijo novo predstavo, adaptacijo pravljic o Petru Nosu. »Sploh v teh časih, ko se v Evropi in drugod po svetu dogajajo takšne in drugačne grozote, se še bolj zavedamo, kako pomembno je, da imajo otroci brezskrbno in mirno otroštvo.

Peter Nos pa je nekakšen prikaz, opomin na to, kako naj bi takšno otroštvo izgledalo. Otroci plezajo po drevesih, se igrajo, tu in tam kaj ušpičijo – imajo torej brezskrbno otroštvo, ki ga, žal, ne poznajo vsi,« sklene Alice Čop. 🔲

Vedno bolj se mi dozdeva, da teorije o vzporednih realnostih še kako držijo vodo. Pa pojdimo po vrsti. Aktualno stanje duha, ki zapolnjuje ozračje naše modrozelene frnikole, je vse prej kot spodbudno. Že tako načet civilizacijski razum vse pogosteje spodkopava široka paleta globalnih pretresov.

Svetovni vojni, ki sta na nepredstavljivo destruktiven način zaznamovali prvo polovico prejšnjega stoletja, dobita v njegovem drugem polčasu dostojno nasledstvo. Hladna vojskovanja velesil in pogubne orožarske intervencije predvsem v deželah tretjega sveta. Konec tisočletja se razviti svet na horuk prelevi v navidezno blagostanje. Zaslepljene od pretiranega hlastanja za materialnimi dobrinami nas je brez kančka slabe vesti zapustila skrb za zdravje Edine Zemlje. Nič kaj dobra iztočnica za skok v novo tisočletje, kaj?

Mediji so okoljevarstvene skepse sprva uvrščali predvsem med rubrike teatralno apokaliptičnih vsebin in paničnih teorij zarote. Šele drastične spremembe ozračja, temperaturne eskalacije, redukcije letnih časov, konzumiranje mikroplastike, siromašenje habitatov … so postajali jasni pokazatelji rušenja planetnega ravnovesja. Skoraj neozdravljiva popotnica, ki nam nikakor ne more biti več v ponos.

Na žalost se tega sramu zavedajo predvsem tisti, ki spremljajo dogajanje z nemočne perspektive malega človeka. Ja, tista 'raja', ki ne obvladuje gospodarskih, političnih in spet vse bolj izpostavljenih vojaških trajektorijev. Prav v tem konceptu dobi teorija vzporednih realnosti še bolj trdno osnovo. Želje večine Zemljanov se namreč prekleto razlikujejo od potreb elit, ki skozi osladno komunikacijsko retoriko ljubkovalno marionetirajo z nami.

Vse bolj medijsko izpostavljeno je tudi načrtovanje vizije v poslednjem slovenskem premogovniškem rajonu. Šaleški kadunji. Dinamika komunikacije tako na državnem in regionalnem kot nenazadnje tudi dolinskem nivoju se stopnjuje.

Projekti, ideje, koncepti, predlogi, strategije se iz odborov, komisij, koordinacij počasi selijo v javni eter. Deležni smo bili že odrskih soočenj akterjev s področij energetike in lokalne uprave. Retorika le-teh je bila mestoma spodbudna, nemalokrat pa očitajoče usmerjena proti državni oblasti, ki je v formuli za pravični prehod pustila prenekatero neznanko. To je demonstracija ene realnosti.

Vzporedno z njo se jih riše še kar nekaj. In ker tečejo paralelno, so stičišča med njimi postavljena nekam daleč v bodočnost.

V želji postati postojanka, uglašena na družinske popotnike, je turizem “šaltal” v drugo prestavo. Izpostaviti velja prizadevanja, da se jezerski ambienti vrišejo na kredibilen zemljevid atraktivnih destinacij. Tovrstni apetiti so in bodo zagotovo generatorji turistične vizije, ki se zaradi neizbrisljivega objema degradiranega okolja pri promociji praviloma izogiba industrijskim vedutam in utrinkom destruktivne zapuščine.

Razumljivo, a z občasnim priokusom nepristnosti.

Ne manjka niti kulturna paralela, ki se lahko pohvali z bogato tradicijo raznoraznih festivalov. Najsi gre za pikino, jazzovsko, kamšibajsko, kunigundino, dmkjevsko, lirikonsko in še kakšno sceno, ki hrani telo in duha obiskovalcev. Bežen pogled na stran zazna še športno, pa izobraževalno in arhitekturno, tudi okoljevarstveno in še kakšno paralelo. Vsaka izmed njih šiba malo po svoje. Logično. Različni koordinatorji, različne vsebine, različni interesi, različna upanja.

A kotlina, ki jo bodo napolnile vizije, ostaja ista. Ista! Zato me toliko bolj preseneča enoznačni futurizem, ki se namesto implementacije v širši kontekst raje razvija v internih krogih. Nisem čisto prepričan, da so v recepturi za okusno prihodnost trenutne sestavine uravnotežene. Pogrešam variabilnost. Minglanja programskih vsebin. Multidisciplinarno fuzijo profesij. Odprta vrata zaprtih sistemov. Vključevanje strokovne javnosti. Rekrutiranje angažiranih občanov. Eksperimentalne ustvarjalnice. Kreativno analitiko lokalnih potencialov. Navdih in motivacija slehernika bosta namreč ključna detonatorja vizij s težo! Brez njiju se bo svet prav tako spreminjal, a spotoma izgubljal dodano vrednost, merjeno v usihanju energije prebivalcev.

Kljub sivini tokratnega razmišljanja je čas, da prekrižamo paralele, še vedno na voljo. Potrebno bo le razumevanje celotne slike skozi kolektivno zavest. *Paralelnice – preplet paralel in vzporednic, op. a. 🔲

Naš čas, 7. 4. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

7. aprila 2022

11

Radijski in časopisni MOZAIK

ČESTITKE in POZDRAVI na RADIU VELENJE!

ČETRTEK, 7. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

»Kratko moje je voščilo, samo, da bi se izpolnilo. Brez težave, brez trpljenja; dnevi tvojega življenja naj potekajo lepo, tudi zate sreča bo!«

PETEK, 8. aprila Prazniki, slavja, praznovanja, poroke, dnevi takšni in drugačni, ko se nam življenja spremenijo in ki si jih predvsem želimo zapomniti. Priložnosti, ko naši znanci, prijatelji in sorodniki praznujejo, se veselijo in proslavljajo, se nizajo dan za dnem. Zato na radiu Velenje vsako nedeljo pripravljamo posebno oddajo, v kateri lahko čestitate svojim najdražjim.

Kaj je lepšega, kot ob prazniku presenetiti slavljenca na prav poseben način? Danes je možnosti veliko. A le čestitka

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

na radiu je unikatno in edinstveno darilo. Vsako nedeljo ob 13.20 so na vrsti praznična voščila. Izberete lahko med številnimi prazničnimi skladbami, tako popularnimi kot tudi narodno-zabavnimi. Pri pisanju voščila vam bomo z veseljem pomagali.

Naročila za praznična voščila sprejemamo do četrtka do 12. ure. Na telefonsko številko 03/898 17 50. 🔲

mo

SOBOTA, 9. aprila

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

Naročila: 03 898 17 50

GLASBENE novice

Mešano na žaru s Slovenskim Expressom Pogovarjali smo se z Janijem Kortnikom, članom in ustanoviteljem skupine Slovenski Express – V glasbo so vpeti od jutra do večera – Kmalu se vračajo tudi na odre Znani ste po pestrem repertoarju. Kaj vse lahko sliši publika na vaših nastopih?

Kalili smo se v različnih zasedbah in zato dejansko obvladamo različne stile glasbe, tako da pridejo na račun vsi tisti, ki prisegajo tako na narodnozabavno glasbo kot tudi tisti, ki prisegajo na pop, rock, dalmatinsko glasbo, skratka – mešano na žaru. Igramo velik nabor različnih skladb, ogromno znanih priredb.

Predvsem pa se trudimo, da zabavamo ljudi, da je prisotna dobra energija in dobre glasbene vibracije. Sicer pravim, da igramo vse od Slaka do AC/DC. Imamo pa tudi spremljevalni program, razne skeče, animacije.

Vse je prežeto s pozitivno energijo, ogromno humorja – pozitivnega, zdravega, nevsiljivega in nežaljivega, zato je na naših nastopih res eksplozija dobre volje.

Koliko avtorskih skladb je že za vami?

Pripravljate kaj novega?

Preko dvajset, kar nekaj pa jih je v pripravi. Glasba se vseskozi piše, vseskozi pripravlja. Pravim, da imamo stvari v »pacu«. Mora pa vsaka stvar dozoreti in zazveneti, da smo tudi mi sami zadovoljni. Zelo v kratkem lahko pričakujete

nekaj novega. Pripravljamo ena navijaško skladbo, ki bo potrkala na navijaška čustva Slovencev, skratka zelo energična in udarna skladba.

Od kod črpate navdih za besedila?

Povsem različno. Zgodbe skladb, katerih avtor sem sam, sem tudi doživel. Gre sicer za vsakdanje stvari, ampak imajo tudi globlji pomen in gre

pravzaprav za stvari, ki jih nosim s sabo in sem jih v določenih obdobjih življenja nekako živel. Seveda pa se vse te stvari, tudi miselnost ljudi, sčasoma spreminjajo. Je pa recimo ponovno aktualna skladba Ljubezni vlak, ki nagovarja to tematiko, s katero se srečujemo zdaj. Nekako gre za pozivanje k miru, ljubezni, drugačni poti.

Kje so se vaši člani kalili pred skupino Slovenski Express?

NEDELJA, 10. aprila

Rok Sitar je bil svoj čas član skupine Šestica, Matej Dolar še vedno prepeva v skupini Erosi, sodeloval pa je tudi v nekaj drugih zasedbah. Slavko Bojnec je nekdanji član skupine Zmaj, sodeloval je tudi pri projektu Zoran Zorko Multi harmo show in v skupini Chateau. Vsi imamo že precej kilometrine za sabo in smo igrali v kar nekaj zasedbah.

Ukrepi so se končno sprostili, mnogi glasbeniki so se že vrnili na odre.

Kdaj se na odre vrača tudi Slovenski Express?

Mi v marcu še nismo imeli nastopov, začnemo konec aprila.

Pred sabo imamo zelo pestro poletje, vse tja do sredine oktobra smo večinoma zasedeni. Mogoče se najde kakšen termin vmes, ampak na srečo zelo redko. Sicer imamo večinoma nastope zaprtega tipa – na porokah, zasebnih zabavah, piknikih. Bo pa tudi nekaj javnih terminov.

S čim bi se ukvarjali sicer – če ne bi bili del skupine?

V vsakem primeru bi se ukvarjal z glasbo, ker tudi živim od glasbe, se z njo ukvarjam poklicno.

Je naš hobi, naša služba in naše zadovoljstvo. Imam tudi svojo zasebno glasbeno šolo, kjer učim kitaro. To velja tudi za druge člane. Rok Sitar recimo poučuje na glasbeni šoli v Hrastniku, Matej prepeva, tako, da smo vsi vpeti v glasbo vse od jutra do večera. 🔲

TR

6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 11. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 12. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 13. aprila

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Naš ­čas, 7. 4. 2022, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

7. aprila 2022

Vija vaja ven Kdo je ambasador?

⏫

Tam pod Peco za mizo spi kralj Matjaž s svojimi vojaki. In ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli mize, se bo slovenski kralj prebudil in prišel odrešit svoje, pod tujci zatirano ljudstvo … Tako pravi legenda, Čvek pa je v Črni na Koroškem marca ugledal slavnega kralja, kako se je smukal okoli – deklet. Svojo sivo brado je naslonil na gladko lice in konkretno stisnil Velenjčanko Mojco Križ, vodjo Veselih Savinjčanov, ki so obujali starosvetno smučanje pod Peco. Mojca je sicer aktualna svetovna prvakinja v slalomu, 4. v smuku in 2. v kombinaciji v konkurenci 16 držav. Takšni rezultati pa si že zaslužijo, da ji čestita tudi kralj Matjaž!

Velenjska občina bo izbirala svojega ambasadorja. Po slovarju Fran je ambasador tisti, ki s svojim ugledom, položajem v družbi skrbi, da se kaj uveljavlja, razvija.

Menda ga ne bo treba iskati z lupo …

⏫

Še eno pravljično stiskanje je ujel Čvek, tokrat na obnovljenem otroškem igrišču Pozoj ob parku Vista. Gusar in Pika Nogavička sta medse ujela župana Petra Dermola in se ga trudila prepričati, da bi se spustil po toboganu. Pa je privolil le v skupinsko smejanje, po toboganih pa se bo spuščal septembra, ko bo lento za en teden predal Piki, sam pa bo imel “pučitnice”.

Od nebes do pekla Od pekla do raja … se ve, kdo poje. Od nebes do pekla pa gre slovenska energetika, prosto po nekdanjem direktorju Premogovnika Velenje.

Dobro bi bilo, da bi se pri padanju znali ustaviti vsaj v vicah.

7. april Svetovni dan zdravja ima letos slogan »Naš planet, naše zdravje«. Med drugim bodo pri Svetovni zdravstveni organizaciji z akcijo ozaveščanja o ohranjanju zdravega prebivalstva in okolja spodbujali tudi gibanje za ustvarjanje družb oziroma skupnosti, osredotočenih na dobro počutje prebivalstva.

V Sloveniji na slednje upamo po 24. aprilu.

⏩

Gasilci vedno pritegnejo pozornost, sploh ko so v akciji. V marcu so gasili avtomobil v Šparovi garaži, nato razpravljali o ustanovitvi javnega zavoda o gasilski službi, ki med nekaterimi vžiga težke razprave in ugibanja. Pravijo, da je vsaka reklama dobra, samo da se o tebi govori. Čvek le upa, da bodo vsi požari pravočasno pogašeni.

ZANIMIVOSTI

Zakaj se vedno več ljudi odloča za veganstvo?

Najprej opredelimo pojem veganstvo. Veganstvo je praksa, ko se vegani vzdržijo uporabe živalskih proizvodov, zlasti v prehrani, in s tem povezana filozofija, ki zavrača blagovni status živali. Sledilec prehrane ali filozofije je znan kot vegan.

Razlikovati je mogoče med več kategorijami veganstva. Prehranski vegani (ali strogi vegetarijanci) se vzdržijo uživanja živalskih proizvodov, ne samo mesa, ampak tudi jajc, mlečnih izdelkov in drugih snovi, pridobljenih iz živali. Izraz etični vegan se pogosto uporablja za tiste, ki ne sledijo samo veganski prehrani, temveč tudi podaljšajo filozofijo na druga področja svojega življenja in nasprotujejo uporabi živali za kakršen koli namen. Drug izraz je okoljsko veganstvo, ki se nanaša na izogibanje živalskim proizvodom ob predpostavki, da je industrijsko gojenje živali okoljsko škodljivo in nevzdržno.

Zakaj pa se sicer predvsem zaradi zdravja vedno več odloča za rastlinsko prehranjevanje oz. veganstvo? Z vegansko prehrano lahko izboljšaš svoje zdravje in zmanjšaš tveganje za številne kronične bolezni. Poglejmo najprej nekaj napačnih mitov o veganstvu: brez mesa ne moreš biti močan/na in imeti mišic,

veganska prehrana je pomanjkljiva in neprimerna za človeka, soja povzroča raka in dviga hormon estrogen, meso vsebuje kup hranil, ki jih z vegansko hrano ni mogoče nadomestiti.

Gre za napačne mite, ki so posledica pomanjkanja informacij.

Kaj je torej pozitivnega oz. prepričljivega v veganski prehrani, da se vedno več ljudi odloča za takšen način prehranjevanja?

Veganska prehrana dokazano zmanjšuje možnost za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni, debelost, rak …).

Veganska prehrana je prav tako primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih (dojenčki, otroci, mladostniki, odrasli, starejši ljudje) in, ja, tudi za nosečnice in športnike. Veganstvo je poleg tega tudi dosti bolj zdravo

kot tradicionalna »vsejeda« prehrana, saj ne vsebuje holesterola, trans maščob, živalskih beljakovin, hemskega železa, ...

Prav tako veganska prehrana vsebuje veliko manj nasičenih maščob kot vsejeda prehrana.

Vse zgoraj naštete snovi dokazano promovirajo nastanek številnih kroničnih bolezni: sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni, debelost, rak ...

Poleg mita o pomanjkanju beljakovin pri veganski prehrani pa je zadnje čase še bolj popularen mit o nepopolnosti rastlinskih beljakovin. Rastline naj namreč ne bi vsebovale vseh esencialnih aminokislin. Razni samooklicani strokovnjaki in večina ostalih, ki za njimi slepo ponavljajo napačne sklepe, trdijo, da rastlinske beljakovine ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin. Pa poglejmo, če to drži.

Esencialnih aminokislin je 9 in jih je v telo nujno treba vnesti s hrano. Popolnoma vseeno je, kakšne beljakovine zaužijemo, saj telo po zaužitju vsako beljakovino razstavi na osnovne gradnike – aminokisline. Pomembno je le, da v telo dobimo vseh devet esencialnih aminokislin. Tudi vrhunski športniki se lahko brez dvomov odločijo za veganstvo.

Kot primer, eden najboljših tenisačev na svetu – Novak Djoković je vegan. Seveda pa je odločitev, kaj bo kdo vnesel v svoje telo, odločitev vsakega posameznika in mora biti popolnoma svobodna izbira.

Zakaj je Ljubljana zmajevo mesto?

Zmaj je simbol Ljubljane, ki ponosno kraljuje v mestnem grbu in na Zmajskem mostu. Zakaj je torej Ljubljana zmajevo mesto? Legenda pravi, da naj bi Ljubljano ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši Argonavti na ladji Argo pobegnil prek Črnega morja po Donavi in Savi vse do Ljubljanice. Tam so Argonavti razstavili ladjo, jo prenesli do Jadranskega morja, kjer so jo spet sestavili in se vrnili v Grčijo. Na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru in barju, kjer je živel zmaj. Jazon se je spoprijel z zmajem, ga premagal in ubil. Simbolika zmaja je torej prisotna v Ljubljani vse od davnih časov. V srednjeveškem mestnem grbu je bil prisoten kot okras nad grbom, nekoliko kasneje pa je zavzel osrednje mesto. Simbolika zmaja se je postopoma prelevila iz pošasti v zaščitnika mesta, ki pooseblja moč, pogum in modrost.

Simbolika 1. aprila Ste 1. aprila koga potegnili za nos? Govorim o dnevu, ko je vse dovoljeno. Ste se kdaj vprašali, zakaj pravzaprav praznujemo tradicionalni 1. april? Zakaj je ravno ta dan tisti dan, ko lahko koga prinesete okoli in posledično ni treba imeti slabe vesti. 1. april imenujemo tudi dan norcev. Prvi april je neuradni praznik, a čeprav na papirju nima posebne veljave, mu mnogi posvečajo čedalje več pozornosti.

Sicer neuradni praznik je leta

1713 razglasil francoski sončni kralj Ludvik XIV. Na ta dan naj bi si dvorni norček privoščil šalo na njegov račun, zaradi česar bi bil kralj skoraj ob krono. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da začetki 1. aprila segajo še dlje v zgodovino, in sicer v 16. stoletje, ko naj bi do tega prišlo po zamenjavi julijanskega koledarja z gregorijanskim in praznovanjem novega leta 1. januarja.

Pred tem so namreč praznovali novo leto od 25. marca pa vse do 2. aprila. Praznovanje so za nekaj mesecev prestavili, 1. aprila pa so se zato šalili na račun tistih, ki spremembe niso poznali.

Za nos so jih potegnili tako, da so jim delili lažna darila. Spet drugi menijo, da gre pri praznovanju 1. aprila za ostanek običajev, ki so jih ljudje praznovali ob pomladanskem enakonočju.

V 18. stoletju se je norčavost razširila na vso Evropo, na Škotskem in v Veliki Britaniji pa so potegavščine izvajali kar dva dni. Na 1. april nam je dovoljeno nekoga spraviti v zadrego. A previdno, v nekaterih državah si lahko prvoaprilske potegavščine privoščijo le do poldneva, nato pa se morajo zresniti. Potegavščine po 12. uri naj bi namreč prinašale nesrečo. Šale se razlikujejo od države do države. Vsekakor je praznik kot tak izredno zanimiv in zabaven, upam, da ste ga preživeli v obilici smeha. 🔲

Lara Oprešnik

Naš ­čas, 7. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

Kaj »Strašni Jože« počne danes?

Jože Krajnc predstavlja polovico vsem dobro znanih Strašnih Jožetov – Kadar ni »Strašni Jože«, se ukvarja s katerim od svojih brezštevilnih talentov Danes upokojeni novinar, ki je z novinarskim delom začel kot štipendist pri časopisu, ki ga držite v rokah, je bil tudi športni direktor, predsednik nogometnega kluba, urednik, režiser, igralec, tekstopisec, glasbenik …

Preverili smo, kaj mož iz Šmartna ob Paki počne danes.

Svojo bogato novinarko pot ste začeli prav pri tedniku Naš čas. Kako to?

Naš čas in Radio Velenje sta bila moja prva služba pred Večerom in nacionalno televizijo.

Lepi spomini. Bil sem štipendist Našega časa. Predvsem sem pokrival dogajanja v občini Šoštanj in moji občini Šmartno ob Paki. Pa tudi Zgornjo Savinjsko dolino in vse ostalo po potrebi.

Po dobrih dveh letih pa so me zvabili na Večer.

Kdo je Jože Krajnc v enem stavku?

Potujoči duh v potujočem telesu, ki počasi prepušča dele svojih poti mlajšim in lepšim.

Kljub celi paleti talentov, ki jih premorete, so si vas ljudje najbolj zapomnili po vlogi »Strašnega Jožeta«.

Kako sta nastala »Strašna Jožeta«?

13

POGOVOR

7. aprila 2022

Bila sva člana nekoč in še danes zelo znanega Gledališča pod kozolcem iz Šmartna ob Paki.

Za posebne priložnosti se je iz tega ansambla izluščil manjši del, iz tega pa še manjši. Midva z Jožetom Robido. Startna pištola pa je dokončno počila, ko sem bil urednik oddaje Nedeljskih 60, razvedrilnega programa TV Slovenija, Jože pa je v posebni rubriki te oddaje tekmoval kot pripovedovalec šal in na koncu tudi zmagal. Zavohal se je potencial in rodil se je dvojec Strašna Jožeta. Vse ostalo je zgodovina. Zelo vznemirljiva in zanimiva zgodovina.

Vaš zaščitni znak skozi kariero so bili brki. Čemu ste jih obrili? Še sam ne vem, zakaj. Kar tako. Za hec. Mogoče malo tudi zato, da bi videl, kako bodo reagirali ljudje, ki me poznajo.

Moram reči, da so bili odzivi sila zanimivi in raznovrstni.

Poskušal sem nekajkrat, pa se nikoli nisem dovolj opogumil.

Eno jutro na dopustu na morju pa sem le potegnil z britvico pod nosom.

Igrali ste tudi bobne in bas kitaro. Za instrumente še kaj poprimete? V zadnjem

Zaživela je mladinska gledališka skupina Kulturnega društva Šmartno ob Paki. Kako ste vključeni in kaj si lahko obetamo? Koliko je zanimanja za gledališče med mladimi?

Zelo me veseli, da se je skupina mladih deklet sama ogrela za delo v gledališču. Nagovorile so me za sodelovanje, našel sem primerno besedilo, ga adaptiral in zdaj režiram. Zelo so zavzete, pokazale bodo, da so nadarjene za igro, za glasbo in za ples.

Kakšen pa je Jože, ko pride domov?

Zadovoljen. Zame vse manj velja prirejen pregovor "povsod je lepo, doma pa nisem rad." Rad grem naokrog, doma pa sem tudi rad. Branje, računalnik, telefon,

času sodelujete s skupino Malibu. Se v teh po-koronskih časih lahko nadejamo prvih nastopov?

Instrumente sem odložil že dolgo nazaj, tu in tam pa še kaj zapojem, denimo s skupino Malibu. S šefom in pevcem skupine Marjanom Uljanom sva uspešno tekmovala v TV oddaji Zvezde pojejo in iz tega se je nato izcimilo še občasno sodelovanje bodisi z njim v duetu ali pa s celo skupino. Odlično se imamo, kadar smo skupaj, so imenitni muzikanti in zabavljači. Srčno upam, da se

Glede na to da ste aktivni na toliko področjih … Vas niso nikoli zvabili v politiko? Ali vas morda zanima tudi to?

So me vabili, pa se nisem odločil. Raje sem se z njo ukvarjal kot novinar. Pri Večeru sem veliko pisal o turbulentnih dogajanjih po Sloveniji, poročal sem največ iz Beograda in s Kosova pa tudi iz Črne gore in Makedonije. Zelo zanimiva izkušnja.

Smo v volilnem času. Je nujno, da gremo ljudje na volitve in izrazimo svojo voljo?

Vsekakor. Volitve so naša najpomembnejša demokratična in državljanska pravica in naša dolžnost. Najneposrednejša možnost vpliva na to, v kakšni domovini želimo živeti danes in jutri. So vselej najpomembnejši praznik in dogodek zrele demokracije. V teh turbulentnih časih doma in po svetu še toliko bolj. Zato je nujno iti na volišče in oddati svoj glas za vizijo, razvoj in programe, v katerih vidimo prihodnost po naši meri in željah in verjamemo vanjo.

Za konec pa ... Imate v rokavu kakšno resnično šalo za naše bralce?

razmere naposled le obračajo k normali. Predvsem to želim vsem glasbenikom in ljudem, željnim zabave. Morda pa se zgodi, da bom z Malibujevci še kdaj stal na odru. Pa z Jožetom tudi.

televizor, spremljanje aktualnih dogajanj, športa, razvedrila, režijske priprave na gledališke vaje, kontakti z otrocki pa kuhanje in hišna dela mi tudi gredo dobro in z veseljem od rok.

Tole se bojim, da bi postalo resnično. Da bi se preveč ljudi ukvarjalo z modernim trobojem: dvigovanje kreditov, preskakovanje obrokov in plavanje v dolgovih. 🔲

Maja Oderlap

Najboljša pomoč so sodelavci in prijatelji ter pogovor z njimi Že od mladih let je vpet v delo gasilcev – Ni vsaka intervencija psihično in fizično zahtevna, so pa med njimi tudi takšne, ki te spremljajo dlje časa Jasmina Škarja Med prejemniki nagrade ob dnevu Civilne zaščite je letos tudi poklicni gasilec Jože Švener, ki solidarno, humano in pogumno sodeluje pri različnih intervencijah od leta 1999, kot prostovoljni gasilec pa v gasilski enoti sodeluje od leta 1974.

Veseli smo, da v lokalni skupnosti živijo ljudje, ki so pripravljeni pomagati, videti in sodelovati, ko je to najbolj potrebno.

Pohvaljena čistilna akcija

Kdaj in kako se je začela vaša humanitarna pot?

Prejšnji teden nas je na Radio Velenje poklical občan Srečko Korošec in predlagal, da pohvalimo tiste delavce, ki so “zelo lepo počistili okolico Škalskega jezera, obrezali drevje in grmovje ter vse vejevje zložili”. Delo so opravili delavci PUP, Podjetje za urejanje okolja, zato pohvala velja njim.

Sicer bodo ta konec tedna potekale čistilne akcije v krajevnih skupnostih, nasploh pa v Šaleški dolini za čisto okolje in manj odpadkov skrbimo že dolgo. Kot pravijo v podjetju PUP Saubermacher, smo že leta 1992 pričeli s pilotnim sistemom BIOPAS (biološki odpadki, papir, steklo), in sicer v KS Gorica – levi del, hiše in bloki.

Od leta 1995/96 pa smo sistem uvedli na celotnem območju Mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. 🔲

»Moje delo v gasilstvu se je pričelo v mladih letih, sodelovati sem začel kot pionir pri PGD Velenje. Ker je bil oče hišnik v gasilskem domu, sem bil precej vpet v delo gasilcev in tako spoznaval delo in pomen organizacije, ki je postala tudi moja služba, za katero lahko rečem, da jo z veseljem opravljam.« Kako zahtevne so intervencije? »Ni vsaka intervencija psihično in fizično zahtevna, si pa vesel in ponosen na svoje delo, da lahko pomagaš sočloveku. Žal

»Ko narediš nekaj dobrega in pomagaš, te to navdaja z optimizmom, s srečo in z veseljem.« so med njimi tudi intervencije, ki jih ne pozabiš in se vtisnejo globoko v spomin. Z leti k sreči človek pridobi izkušnje, kako to predelati. Najboljša pomoč so sodelavci in prijatelji ter pogovor z njimi.« Ali ljudje znamo pomagati? »Pomoč sočloveku je način življenja, gre za zelo plemenito dejanje. Ko sprejmeš takšen

način življenja, te navdahne s ponosom in z veseljem.« Kaj vam priznanje, da so vaša prizadevanja prepoznana tudi na ravni države, pomeni? »Ta nagrada je spoznanje, da je delo gasilca opaženo in da naša pomoč sočloveku nekaj pomeni. Ponosen sem na svoje delo in to, da lahko pomagam

ustvarjati boljšo skupnost.« Še znamo biti solidarni, znamo v Šaleški dolini pomagati? »Velenje je bilo zgrajeno z udarniškim delom in pohvalno je, da je nekaj tega še ostalo v zavesti ljudi, tako da se za solidarnost, pomoč sosedov in prijateljev ni treba bati.« 🔲

Naš ­čas, 7. 4. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

7. aprila 2022

za modni nasvet

Pisana pomlad tudi v vaši omari!

Rastline so komaj čakale dež, mnoga dekleta in dame pa komaj čakajo še toplejše dneve, da bodo lahko pospravila težke plašče in bunde. Pomlad prinaša veliko cvetov in pisanih barv tudi v naše omare. Žive barve, ekstravagantne linije in drzni kroji so tisti, ki rišejo modo te pomladi. Čas je, da prevetrite omaro.

Udobje je najbolj pomembno!

ščamo zaprto življenje in se vračamo v družbo.

Platforme, cokle in športni sandali bodo zaznamovali to pomlad.

Med materiali bodo letos kraljevali usnje, nubuk, rafija in tekstil, vašo pozornost pa bodo zagotovo pritegnili mokasini s šnolami ter sandali in natikači, ki so okrašeni s kamenčki, verižicami, netki in pletenico, večno priljubljenim vzorcem “Bottega”.

Vrača se obutev, ki je zares enostavna za nošenje in kombiniranje, ki je udobna, tradicionalna in je nekatere modne vplivnice navdušila že lansko poletje. Pripravite se na eksplozijo bež, bele, zlate, srebrne, “rose gold”, modre, mint, “baby blue”, “baby pink”, mint, svetlo zelene in vojaško zelene obutve.

In ne, ne bo vam Glavna treba čakati na dekoracija poletje, da boste sezone so obuli svoje nove obeski za modne “šlape”. vrat.

Te barve čevljev vam bodo že v prvih pomladnih dneh pričarale sonce in energijo poletnih dni.

V središču pozornosti je udobje, tudi pri oblačilih, ki so to pomlad priljubljena v barvah vijolične, zelene in oranžne. Modni ostajajo tudi daljši blazerji s podloženimi rameni, oblečeni čez oprijete mini obleke ali tope. V primerjavi z lansko sezono bo moč videti še več gole kože, kroji pa bodo krajši in bolj odprti.

Pomlad v znamenju črt

Črte, črte in črte na tisoč in en način, z nami ostaja tudi gingham vzorec, pri katerem pa bodo hladne barve zamenjali pastelni in topli odtenki.

IN so tudi retro potiski, ki so se začeli pogosteje pojavljati minulo leto. Spomladanski trendi so to sezono resnično poskrbeli za vse generacije in najrazličnejše okuse. Ženske bodo lahko ponovno oblekle dolgo plisirano krilo, ki vsako sezono znova navduši mimoidoče, ali pa ga zamenjale z mini krilom in dodale blazer.

Katere barve so moderne?

Pomlad je tudi kar se oblačil tiče zelo pisana. Privoščite si žive NOVOST pa je letos t. i. konjak barve: zeleno, rumeno, mobež. Barva, ki jo boste dro, oranžno in roza. Modni oboževali, je elegantna poznavalci pravijo, da različin – kar je tudi zelo nih živih barv ne bomo kompomembno – je binirali le z modnimi dodatizjemno enostavna ki, ampak z našim celotnim za kombiniranje. videzom. Lahko smo drzni in združujemo nenavadne barvne kombinacije. Neonske barve lahko kombiniramo z neonskimi barvami, pastelne s pastelnimi in žive z odtenki, ki so letos na vrhu trendov. Tisti, ki niso navdušeni nad pretirano živimi odtenki in norimi kombinacijami, bodo lahko samozavestno korakali v pastelnih odtenkih lila in limetasto zelene barve. Še posebej veliko odtenkov pa bo vijoličaste barve, ki je bila razglašena za barvo leta. Razvajala nas bo v vseh mogočih odtenkih – včasih gre Med najbolj popularnimi trendi ostajajo takomalo bolj na modro, drugič na rdečo, vmes pa so vsi odtenki rožnate barve. Pomlad bo tako zelo imenovani grdi čevlji, ki se, kot kaže, nikakor še razigrana in močno ženstvena, polna elegantnih ne poslavljajo. Od čevljev s platformo do šporoblek in kostimov, ki bodo poudarjali in slavili tnih sandalov – trendi čevljev za pomlad 2022 žensko silhueto. bodo vsak stajling dvignili na povsem nov nivo in osvežili vašo garderobo. Ne glede na to, ali želite

Kaj pa obuvala?

Brez dobrih hlač in jeansa ne bo šlo

Hlače z visokim pasom ostajajo aktualne, vendar bodo imele ženske zdaj možnost izbirati tudi med spodnjimi deli z nizkim pasom. To pomlad se boste lahko torej brez zadržkov poigrale s kombiniranjem različnih barv, tekstur vzorcev in, navsezadnje, stilov. Nepogrešljiv kos pomladi ostajajo tudi dobre hlače iz džinsa s širokimi hlačnicami. Enostavne so za kombiniranje in popestrijo še tako dolgočasen stajling ter mu dodajo nekaj svežine iz preteklosti. Nič pa dekleta ne bodo zgrešila, če bodo oblekla kavbojke z ravnimi hlačnicami ali morda klasične modre kavbojke. Kavbojke so zelo IN tudi to pomlad.

Kar dekleta seveda v polni meri navdušuje. Saj ni nič bolj modnega in vsestranskega od jeansa, primernega za vse letne čase in za vsa naša razpoloženja. Kavbojke so torej pravi in večni hit.

Kavbojke so pomemben kos moške garderobe, pa naj bojo klasične ali modne, oboje se odlično kombinirajo na več načinov. Lahko modno elegantno s srajco ali preprosto športno z majčko.

Ne pozabite na jakne

svoji najljubši midi obleki dati športen pridih ali pa svojim najboljšim kavbojkam retro pridih, bodo ti trendi čevljev nadgradili vsak vaš videz. Jasno je, da udobje ostaja prednostna naloga obutve za novo sezono, vendar je lepo videti, da oblikovalci sprejemajo barve, detajle in nove oblike, ko počasi zapu-

Vsak ima v omari obešeno usnjeno jakno. Predvsem v prihodnjih mesecih bo osnovni del spet postal paša za oči.

Ne glede na to, ali gre za skrajšan model z bikerskim videzom ali daljši plašč s pasom: z usnjeno jakno ne morete zgrešiti. Še posebej priljubljeni so modeli v slogu 90-ih. Zelo moderna je tudi jakna z resicami v kavbojskem videzu. V kombinaciji s škornji in perforiranimi kavbojkami naš slog postavi sredi divjega zahoda. A tudi s krilom in z velikimi sončnimi očali daje jakna v videzu semiša z resicami tisto nekaj, kar ženske dela posebne. Tudi kariraste in odrezane jakne so še vedno aktualne.

Prihajajo rute in klobuki

NOVO V VELENJU na Cankarjevi ZASIJTE V MODNIH BARVAH POMLADI

BOUTIQUE BLACK JACK5

Modna oblačila za vse generacije v atraktivnih barvah Jakne, jopice, puloverji, majčke, jeans ...

Čevlji in torbice zmeraj kraljujejo, hkrati pa prihajajo tudi rute in klobuki. Modne dodatke se da med seboj igrivo kombinirati – morda lahko že ena pisana rutka, ki jo zavežete na svojo klasično torbico, poskrbi za pomladen in razigran videz. Lahko dodamo tudi pasove v različnih barvah ali celo več pasov. Barviti Vijoličasta je barva uhani ali veliki obeski v navleta. tičnem slogu bodo popolnoma dopolnili spektakularne podobe spomladansko-poletne sezone. Glavna dekoracija sezone so obeski za vrat. Ustvarjalci so v procesu ustvarjanja dali prosto pot domišljiji in presenetili modnice z obeski v obliki figur, eksotičnih živali, cvetov brez primere in asimetričnih oblik.

Letošnji spomladanski trendi bodo torej bolj drzni, kot smo bili vajeni zadnjih nekaj let. Privoščite si jih po svoji meri, predvsem pa ne pozabite, da je najlepši modni dodatek vaš iskren nasmeh.

Naš ­čas, 7. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

7. aprila 2022

za naš dom

Zavese so zopet IN

Znan je pregovor, da prav zavese domovanju dajo dodatno toplino. A zavesa ni vedno zgolj dekorativni element, ampak ima tudi uporabno vrednost kot senčilo in služi tudi kot zastor. Pri izboru je treba poznati in razumeti celostno podobo notranjosti, namen ter občutenja in navade oseb, ki bodo v tem prostoru bivale. Pomembna je medsebojna skladnost vseh elementov, upoštevati je treba tudi praktičnost.

Kakšne zavese ali notranja senčila so prava za nas?

V sodobni arhitekturi se srečujemo z velikimi enovitimi steklenimi površinami, ki podnevi nudijo odprtost in povezanost z zunanjo podobo. Prijetnost bivanja v tako odprtem prostoru je skozi dan lahko fantastična, ponoči pa je brez zaves ali senčil lahko v istem ambientu precej drugače.

Zamislimo si velika steklena okna, ki se ponoči spremenijo v temne in skrivnostne površine. Naenkrat se nam občutek zasebnosti in s tem povezan občutek varnosti bistveno zmanjša. Takrat postane zavesa oz. senčilo nepogrešljiv element. Zato je treba že pri načrtovanju prostorske ureditve predvideti različne pogoje in občutenja, ki jih imamo. Če si želimo odprtost in svetlost prostora, je smiselno razmišljati o zavesah ali senčilih, ki so čez dan odstrta in jih po potrebi zagrnemo, ko Zavese poskrbijo si to želimo. V ta namen so zelo primerne stranske za višji nivo zavese iz nekoliko gostejše tkanine, še bolj praktična prijetnosti pa je izvedba v obliki notranjih rolo senbivanja. čil, ki velja tudi za večje razpone. Zavesa vsekakor s pravilnim izborom izvedbe in tkanine daje višji nivo prijetnosti bivanja.

Pomembno je, da so zavese izbrane in načrtovane že v začetku načrtovanja opreme prostora in ne smemo izbiro le-teh prepustiti naključju, temveč strokovnjakom s področja notranje opreme.

Pri idejni zasnovi opreme interierja moramo poznati funkcijo prostora in namen, ki ga želimo doseči. Poleg klasičnih zaves se lahko odločamo tudi za različna notranja senčila.

Notranja senčila izberemo glede na potrebo po senčenju in zastiranju pogleda. Lahko se odločimo za:

ROLO senčila so zelo primerna tudi za večje širine in višine, kot so npr. terasna vrata. Tkanine so lahko prosojne, polprosojne ali zatemnitvene. Zelo zanimiva je SCREEN tkanina različne prosojnosti od 1 do 10 %, skozi to tkanino čez dan vidimo, hkrati pa podnevi onemogoči pogled od zunaj v prostor. Rolo senčilo se lahko upravlja ročno z verižico ali z daljinskim upravljalnikom v povezavi z elektro motorjem v cevi z integrirano baterijo, ki jo lahko polnite z USB polnilnikom in tako ne potrebujete električne napeljave do mesta pritrditve rolo senčila.

PLISE senčila z obojestranskim pomikom in pralno antistatično tkanino, ki je lahko prosojna, polprosojna ali zatemnitvena. Plise senčila so zelo nevtralna in jih lahko umestimo domala v vsak prostor. Poleg funkcije zastiranja pogledov in senčenja delujejo tudi dekorativno. Vzdrževanje plise senčil kupljenih v DEKORATIVI IN je zelo enostavno, plise senčilo snamemo z okenskega krila, ga stuširamo z mlačno vodo, stisnemo in namestimo nazaj na okensko krilo in pustimo v zloženem stanju dvanajst ur, nato pa zopet pričnemo z uporabo.

Prednost plise senčila pred ostalimi senčili je v pomiku tkanine v obe smeri, gor in dol, tako lahko poljubno nastavite pozicijo, v kateri želite imeti zastrt pogled ali senčenje. ŽALUZIJE z aluminijastimi lamelami 25 mm vam omogočajo usmerjanje svetlobe in sočasno zastiranje pogleda v prostor.

Zavese vplivajo na naše počutje in so odlična vizualna zaščita pred neljubimi pogledi.

Klasične žaluzije lahko upravljate s komandno palico in vrvico. Žaluzije ISO imajo v zgornjem delu tudi pokrivno masko in nudijo možnost večje zatemnitve. Upravljate jih z brezkončno verižico.

LAMELNE ZAVESE omogočajo usmerjanje svetlobe in pogledov pod kotom, ki ga poljubno nastavite. Najpogostejša širina trakov je 127 mm, redkeje 89 mm in 63 mm. Tkanine so lahko svetlobno prosojne ali zatemnitvene.

PANELNE ZAVESE so elegantne in praktične za uporabo in vzdrževanje. Širina panojev se prilagodi na skupno širino z upoštevanim prekrivanjem. Običajno je širina panoja cca. 70 cm. V zgornjem delu je na ravno tkanino prišit mehek del ježka, ki se sprime s trdim delom ježka, nameščenim na profilu, v spodnjem delu panoja je vstavljena utež. Karnise so od 2 do 5 tirne, pomik panojev je lahko z vrvico, palico za pomikanje ali elektro pogonom.

NAGUBANI PANO je ravna, nenabrana tkanina z možnostjo dvigovanja in spuščanja, deluje dekorativno in po potrebi zastira poglede. Vzdrževanje je zelo enostavno, v zgornjem delu je prišit mehek del ježka, ki se sprime s trdim delom ježka na karnisi. Nosilci vrvice so všiti pod mehkim delom ježka, zato ob snemanju in ponovni namestitvi nagubanega panoja ni potrebno ponovno napeljevanje vrvic, kar nam ob pranju bistveno olajša delo.

Tkanine za senčila in ostali dekorativni dodatki so na voljo v različnih kvalitetah, upoštevati je treba namen uporabe in barvno ter oblikovno skladnost. Pri vsem tem pa ne pozabite na praktičnost uporabe in enostavnost vzdrževanja, kajti le tako boste z izbranimi izdelki zadovoljni.

Tkanine s svojimi akustičnimi lastnostmi absorbirajo hrup in ostale moteče zvoke v prostoru. S pravilnim izborom tkanin lahko bistveno zmanjšamo hrup in moteče zvoke doma ali na delovnem mestu. Pri oblikovanju interierja moramo poleg oblikovnega in estetskega vidika upoštevati tudi dejavnike, kot so zunanji in notranji hrup, odboj zvoka od sten, oken in ostalih gladkih površin in posledično odmeva v prostoru.

Naš ­čas, 7. 4. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

ŠPORT

7. aprila 2022

Velenjčani med najboljših osem Poraz 35:30 je bil zaradi prednosti 7 golov zmaga - 26. aprila in 3. maja z Benfico

Knapi do novih točk V 23. krogu 2. slovenske nogometne lige so velenjski nogometaši na domačih tleh z 2 : 0 premagali ekipo Primorja.

Velenjčani so vodili praktično od uvodnih minut, ko je Brian Sousa Saramago kaznoval veliko napako ajdovske obrambe, zadel za vodstvo z 1 : 0 in postavil rezultat prvega polčasa.

Velenjčani so še naprej dobro zaustavljali poizkuse Ajdovcev, ki niso našli prave rešitve.

V izdihljajih tekme so Knapi vodstvo povišali, le minuto po prihodu na igrišče je po hitrem protinapadu za končni rezultat 2 : 0 zadel Nace Koprivnik.

Velenjčani so zabeležili nove

3 točke in ostajajo na 5. mestu lestvice, na lestvici najboljših strelcev pa se je s svojim skupno že petnajstim zadetkom na 2. mestu utrdil tudi najboljši strelec Rudarja Brian Sousa

Saramago. Velenjski nogometaši bodo v nedeljo gostovali pri ekipi iz Krškega, ki bo lovila svojo prvo zmago v drugem delu sezone. 🔲

tr, foto: vos

Z visoko zmago v četrtfinale Velenjski rokometaši so na torkovem povratnem obračunu Evropske lige proti francoskemu Nimesu doživeli sladek poraz. Na parket so stopili z zalogo sedmih golov (29:22), ki pa je med dvobojem nekajkrat nevarno kopnela.

Ko je že kazalo, da lahko domačini izničijo prednost s prve tekme, so gostje ohranili mirne živce (in skupno rezultatsko prednost) in si kljub porazu zagotovili vstopnico v četrtfinale.

Francozi so začeli odločno in jasno pokazali, da računajo na preobrat. V 6. minuti so povedli z dvema goloma prednosti, v 12. pa so vodili za tri (8:5), a Velenjčani so jih ujeli in izenačili na 10:10. Domačini so znova ušli in pet minut pred koncem prvega polčasa vodili s 17:13, na odmor pa so odšli s tremi zadetki prednosti (18:15). Tudi v drug polčas so vstopili z jasnim ciljem in v 34. minuti je izvrstni Mohammad Sanad zadel za novo najvišje vodstvo Nimesa (21:16). Varovanci Zorana Jovičića so ostali dovolj zbrani in se dobrih deset minut pred koncem Francozom približali na dva zadetka (29:27).

Vztrajni domačini so ponovno zvišali prednost in minuto pred koncem vodili za 6 zadetkov (35:29). Ose so v izdihljajih tek-

me z golom Miklavčiča postavile končni rezultat in obdržale rezultatsko prednost, ki jim je omogočila preboj med najboljših osem v Evropski ligi.

V četrtini finala se bodo rokometaši Gorenja Velenja pomerili s portugalsko Benfico.

Obračuna bosta na sporedu 26. aprila in 3. maja.

Zoran Jovičić, trener Gorenja Velenja: »Za nami je psihološko zelo zahtevna tekma. Nimes je bil favorit na obeh srečanjih. V Velenju smo odigrali fantastično tekmo z odliko in vse prese-

🔲

tr, foto: RK Gorenje

Nova zmaga v državnem prvenstvu Velenjčani nadaljujejo svoj niz zmag v državnem prvenstvu.

Tokrat so gostovali v Kopru in goste ugnali s 33:28. Primorci so dobro odprli tekmo in v prvih minutah držali vodstvo ali izenačenje. V 10. minuti pa so prvič povedli tudi gostje (5:4), ki so v 12. minuti vodili že za 3 gole prednosti. Domačini so se vrnili in vse do 23. minute so gledalci v Areni Bonifika spremljali izenačen dvoboj (11:11). Velenjčani so v zadnjih minutah prvega dela zagospodarili na igrišču in ob odmoru vodili že za 5 zadetkov. V drugem polčasu so ose držale prednost, a so v drugi polovici malce popustile in Koprčani so se manj kot 10 minut pred koncem približali na 27:29. Gostje so se ponovno dvignili in z dvema zaporednima zadetkoma zvišali prednost na štiri zadetke (31:27), nato pa se ob rezultatu 33:28 veselili osme zaporedne zmage v prvenstvu.

KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.

03 898 49 70 • www.kz-saleskadolina.si

PRIPRAVITE SE NA NOVO SEZONO RUSKE VILE, PREKOPALNIKI, VRTNE KOSILNICE, ROBOTSKE KOSILNICE

ZOPET NA VOLJO KARBID!

netili. Danes smo uspeli ohraniti razliko in zbrano zaključiti tekmo. Zasluženo se danes veselimo napredovanja v četrtfinale Lige Evropa.« David Miklavčič, kapetan Gorenja Velenja: »Velik uspeh naše mlade ekipe, ki je zdržala v Nimesu to težko tekmo proti dobremu nasprotniku. Ponosni smo lahko na to, kar smo naredili. Uvrstitev v osmino finala je velika, ta korak pa je še dodaten dokaz, da puščamo srce na igrišču.«

ZDRAVE IN MOČNE SADIKE, ZEMLJA IN ORGANSKO GNOJILO CVETAL, ZEMLJA ZA SAJENJE, KOPRENA (zimska, letna) Cvetal zemlja za sajenje 50l že za 3,99 € jagodičevje, solate, trsi vinske trte, začimbe

Rokometašice ŽRK Velenje so tudi na drugem kvalifikacijskem obračunu za modro skupino 1. ženske rokometne lige zabeležile zmago nad Koprčankami in se prebile v četrtfinale državnega prvenstva ter si zagotovile mesto v modri skupini tudi v naslednji sezoni. Pred povratno tekmo v Rdeči dvorani so imele gol zaloge pred zasedbo iz Kopra, saj so prvo tekmo dobile s 25 : 24.

V prvem polčasu so niti v rokah držale Primorke, ki so večji del prvega dela vodile, čeprav največ z dvema goloma prednosti. V 24. minuti je s sedmih metrov zadela Nastja Ferenc in izid poravnala na 12 : 12. Velenjčanke so se po izenačenju prebudile in na odmor odšle z zalogo dveh zadetkov (15 : 13).

Po vrnitvi na igrišče so zagospodarile in svojo prednost vztrajno povečevale. V 38. minuti so vodile za 5 zadetkov (20 : 15), v 51. minuti pa je Ana Jeras za-

Bridge Postali državni prvaki V nedeljo, 24. marca, so člani Šaleškega bridge kluba postali državni prvaki v kategoriji A Sloven-

dela že za 10 golov prednosti (27 : 17) in razblinila vse dvome o zmagovalkah kvalifikacij.

Svojo prednost so domačinke še povišale in postavile končni rezultat 32 : 21. V velenjski ekipi je bila z 11 zadetki strelsko najbolj razpoložena Ines Kaltak, z osmimi pa je bila učinkovita tudi Nastja Ferenc. V četrtfinalu se bodo izbranke Snežane Rodić pomerile s favoriziranimi

Krimovkami.

Ljiljana Simič, rokometašica Velenja: "Najprej hvala navijačem, ki so nas od prve do zadnje sekunde podpirali in bili naš veter v hrbet. S soigralkami smo pokazale borbo na igrišču, kar se nam je na koncu tudi obrestovalo. Našo pot zasluženo nadaljujemo med najboljšimi slovenskimi klubi."

ske lige. To je največje tekmovanje slovenskih klubov. Ekipo so sestavljali: Bojan Ambrož, Gregor in Hana Rus, Janko Mijoč, Miro Novak in Matija Šenk. V B Ligi pa so osvojili 2. mesto Jože Janežič, Irena Cijan, Lojze Vrenčur, Stane Breznik ter Mihela in Ka-

rel Štiglic. Vsem iskrene čestitke.

Vse, ki imate radi igre s kartami, vabimo, da nas obiščete v Hotelu Paka, kjer vsak ponedeljek in četrtek igramo klubske turnirje ob 18. uri. Radi vas bomo seznanili z eno najlepših iger.

🔲

tr, foto: J. Vodušek

🔲

Nuša Gošnik

Naš ­čas, 7. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

Na Hrvaškem je med 27. marcem in 2. aprilom potekalo 36. člansko, 27. mladinsko, 13. veteransko in 11. otroško evropsko prvenstvo v taekwondoju verzije ITF, ki sta ga v sodelovanju pripravila Hrvatski Taekwondo Savez in ITF Zveza za tradicionalni Taekwondo Slovenije.

Prvenstva, ki je bilo zaradi trenutnih razmer v Evropi nekoliko okrnjeno, so se udeležili tekmovalci iz dvajsetih evropskih držav, ki so se pomerili v posameznih in ekipnih borbah, formah, samoobrambi, testu moči in specialni tehniki.

Slovensko reprezentanco ITF zveze za tradicionalni Taekwondo je sestavljalo dvajset tekmovalcev. Pod vodstvom trenerjev Petra Landekerja, Ismeta Ičanovića, Simona Jana, Uroša Ruprehta, Boruta Sobote, Staše Lipnik, Muhameda Baltića, Tanje Verboten in Saše Sirše je ekipa prvenstvo zaključila s petimi zlatimi, štirimi srebrnimi in devetimi bronastimi medaljami, naslovom najboljše veteranke in pokalom za tretjo najuspešnejšo otroško reprezentanco prvenstva, v skupnem seštevku odličij prvenstva pa je slovenska izbrana vrsta osvojila četrto mesto.

Na prvenstvu so sodelovali tudi master Emin Durakovič

Taekwondoista Lipnikova in Vukančič evropska članska prvaka Slovenski taekwondoisti so osvojili 18 medalj, od tega 5 zlatih, 4 srebrne in 9 bronastih, pokal za najboljšo veteranko in pokal za 3. mesto med otroškimi reprezentancami. kot zakladnik EITF in eden od vodij prvenstva, predsednik ITF Slovenija Matevž Žugelj, Domen Zabukovnik in Miha Kos kot sodnika ter slovenska ekipa osebja, ki je poskrbela, da je v športni dvorani vse potekalo nemoteno.

Med člani sta naslova evropskih prvakov osvojila Staša Lipnik in Dean Vukančič (oba Skala Velenje).

Staša je v borbah do 72 kg premagala dve Čehinji in dve Grkinji, Dean pa v kategoriji do 85 kg Grka, Bosanca, Hrvata in Čeha. Evropska podprvakinja v testu moči je postala Katarina Sandić (Škorpijon Ljubljana).

Po dve bronasti medalji sta si

Zanimivo je, da je takratno društvo ustanovilo 315 moških in 5 žensk.

Med najbolj aktivnimi in predvsem izjemno uspešnimi člani je slovenski strelec Franček Gorazd Tiršek, ki je na paraolimpijskih igrah v Tokiu osvojil srebrno in bronasto medaljo. Ponosni so tudi na svoj podmladek, ki obeta kar nekaj dobrih strelcev.

Na prvi pogled ni streljanje prav nič dinamičen in aktiven šport, vendar za vsem, kar vidimo in se nam zdi mogoče celo dolgočasno, tičijo garanje, disciplina in koncentracija, koncentracija in še enkrat koncentracija. Vrhunski strelci trenirajo vsaj enkrat na dan in trening ni sestavljen zgolj iz streljanja, ampak predvsem iz vzdržljivostnega in koordinacijskega treninga.

Ljubitelji tega športa so v Velenju združeni v Strelsko društvo Mrož, ki ima za seboj že več kot šest desetletij delovanja. Njegov aktiven član, organizator treningov in ostalih aktivnosti, je tudi Renato Šterman: »Ravno lani, v času epidemije, smo praznovali 60 let delovanja, a obletnice žal nismo mogli obeležiti, kot bi si želeli. Kljub temu nam korona ni prišla čisto do živega, kajti strelski šport spada med individualne športe, kjer strelci niso neposredno v stiku drug z drugim in smo lahko ves ta čas skorajda nemoteno trenirali.« Da bi postali uspešen športni strelec, nista potrebni le mirna roka in popolna zbranost, ampak tudi dobra telesna pripravljenost in predvsem odlična

TAKO so igrali 2. SNL, 23. krog

Rudar Velenje - Primorje 2:0 (1:0)

17

ŠPORT

7. aprila 2022

Strelci: 1:0 Brian Sousa Saramago (8. minuta), 2:0 Nace Koprivnik (78.)

Rudar: Sekulić, Kryeziu (od 89. Verbič), Borden, Tubić, Kosić (od 86. Koprivnik), Saramago, Kočar, Pejović, Jovan, Jovanović (od 82. Vošnjak), Bošković; trener: Željko Mitraković.

Drugi rezultati: Triglav Kranj – Drava Ptuj 6:0, Krka – Krško 2:1, Gorica – Rogaška 2:1, Brežice 1919

priborila Saša Sirše (Škorpijon Ljubljana) in Simon Zajec (Sun Šempeter). Saša je tretje mesto osvojila v formah črni pas IV. dan in v borbah do 77 kg, kjer je

kjer je bil uspešnejši kot predstavniki Španije, Češke in Grčije.

Bronasto medaljo je osvojil tudi novinec na največjih tekmovanjih David Georgijevski (Tiger Ljubljana), ki je v borbah do 92 kg premagal Grka.

Drugo mesto je med starejšimi mladinkami osvojila Pia Zoja Glavnik (Skala Velenje) v borbah do 52 kg. Premagala je Italijanko, Bolgarko in Grkinjo. Bronasti Dean Vukančič in Staša Lipnik s trenerjem medalji pa sta si med Petrom Landekerjem (na sredini) mlajšimi mladinkami v borbah do 50 kg pripremagala dve Grkinji. Simon borili Ana Jan (Sun Šempeter) Zajec pa je osvojil bronasto in Tina Sušec (Skala Velenje). medaljo v formah črni pas III. Ana je premagala Grkinjo in dan, kjer je premagal Latvijca Valežanko, Tina pa Bolgarko in in Bolgara, in v borbah do 78 kg, Estonko.

Bistvo dobrega strelca je v psihični pripravljenosti Pisal se je 13. maj davnega leta 1961, ko se je kar nekaj strelskih zanesenjakov udeležilo ustanovnega zbora strelske družine Rudar, predhodnice Strelskega društva Mrož.

Regijske prvakinje v streljanju z zračno puško (starejše deklice) v postavi: Zala Meh, Katja Grudnik in Ajda Verdel

Franček Gorazd Tiršek, parašportnik leta 2021

kondicija. »Streljanje spada v skupino kompleksnih športov. Po mnenju strokovnjakov, psihologov, je tudi najtežji šport na svetu. Zato niti slučajno ne poteka v smislu: vzameš rekvizit, pociljaš in ustreliš. Ko se začneš ukvarjati z merjenjem, proženjem, dihanjem, postavljanjem, zadrževanjem orožja na merilni točki … hitro ugotoviš, da

ni tako enostavno,« še doda Šterman.

Terme Čatež – Nafta 1903 1:1, Fužinar Vzajemci – Jadran Dekani 1:1, Vitanest Bilje – Roltek Dob 2:0.

Vrstni red: 1. Gorica (56 točk), 2. Triglav Kranj (50), 3. Nafta (41), 4. Rogaška (38), 5. Rudar Velenje (37) 6. Krka (34), 7.Fužinar Vzajemci (33), 8. Primorje (32), 9. Roltek Dob (29), 10. Vitanest Bilje (29), 11. Beltinci Klima Tratnjek (28), 12. Jadran Dekani (23), 13. Ilirija 1911 (23), 14. Krško (19), 15. Drava Ptuj (16), Brežice (14).

ljić 1, Tajnik 2, Pajt 9, Starc, Miklavčič 3, Drobež 1, Sokolič 7, Verdinek 3, Šiško 1, Grmšek 2, Jovičić 2, Mlivić, Predović 2, Ravnikar trener: Zoran Jovičić Drugi rezultati: RK Maribor Branik – RK Sviš Ivančna Gorica 27:23, RD Urbanscape Loka – RK Celje Pivovarna Laško 30:35, RK Jeruzalem Ormor – RK Trimo Trebnje 27:26, RD Riko Ribnica – MRK Ljubljana 34:34, RD LL Grosist Slovan – RK Slovenj Gradec 24:29, RD Herz Šmartno – RK Dobova 29:29.

Lestvica: 1. RK Celje pivovarna Laško (39 točk), 2. RK Trimo Trebnje (31), 3. RK Gorenje (29), 4. RD Riko Ribnica (26), 5. RD Urbanscape Loka (22), 6.

RK Slovenj Gradec 2011 (21), 7. RK Maribor Branik (19), 8. RD Koper (19), 9. RK Dobova (16), 10. RK

1. NLB liga, 20. krog

RD Koper – RK Velenje Gorenje 28:33 (13:18)

Gorenje: Panjtar (13 obramb), Taletović, Hase-

Kakšne lastnosti naj bi imel dober strelec?

Kot pravi Renato, moraš biti psihično izjemno dobro pripravljen. »Dokler gre za piknik zadeve ali se za streljanje ljudje dobivajo v nekem domačem krogu, je to zgolj zabava. Če se želimo

s tem športom bolj resno ukvarjati in tekmovati, pa postane vse skupaj popolnoma druga zgodba – tako v biomehanskem kot psihološkem smislu.

V poštev pridejo progresivna mišična relaksacija, avtogeni trening, vizualizacija in tako dalje. Če hočeš vsa ta področja obvladati, pa je veliko, veliko dela.«

Jeruzalem Ormož (16), 11. RD LL Grosist Slovan (15), 12. RK Sviš Ivančna Gorica (8), 13. MRK Ljubljana (6), 14. RD Herz Šmartno (5).

Evropska liga, osmina finala

USAM Nimes Gard – RK Gorenje Velenje 35:30 (18:15) Skupni rezultat: 57:59

Gorenje: Panjtar, Taletović, Haseljić 5, Tajnik 7, Pajt 4, Starc, Miklavčič 1, Drobež 1, Sokolič 1, Verdinek 6, Šiško 1, Grmšek 1, Jovičić 1, Predović 2; trener: Zoran Jovičić Drugi rezultati: Orlen Wisla Plock – TBV Lemgo Lippe 28:28, HC Eurofarm Pelister – RK Nexe 21:22, IK Sävehof – Kadetten Schaffhausen 34:28; SC

V kategoriji dečkov in deklic sta naslova evropskih prvakov osvojila Lina Halilović (Skala Velenje) in Žan Kovačič (Sun Šempeter). Lina je v borbah do 55 kg premagala Bosanko in dve Bolgarki, Žan pa v borbah do 50 kg Estonca in dva Bolgara. Srebrni medalji sta osvojila Žan Kovačič in Dominik Jerovšek. Dominik je v borbah do 55 kg premagal Bolgara, Žan pa je srebrno medaljo osvojil v formah črni pas I. dan. Na tretje mesto v formah rdeči pas se je povzpela Tadeja Sušec (Skala Velenje), ki je premagala Bolgarko. Otroška reprezentanca Slovenije je osvojila tudi pokal za tretjo najuspešnejšo državo prvenstva.

Med veterankami od 40 do 49 let je postala evropska prvakinja v formah črni pas III. dan Tanja Verboten (Skala Velenje), ki je premagala predstavnico Finske. Tanja je osvojila tudi pokal za najuspešnejšo veteranko prvenstva. Tretje mesto si je med veterani od 40 do 49 kg priboril Matjaž Vidmar (Tiger Ljubljana).

Evropskega prvenstva sta se udeležila tudi predsednik svetovne ITF prof. Ri Yong Son in predsednik EITF GM Michael E. Prewett. 🔲

Streljanje – šport za (skoraj) vse generacije V Strelskem društvu Mrož združujejo obe obliki strelskega športa: zabavo in tekmovalno raven. Nad prvo so seveda najbolj navdušeni otroci, deklice in dečki, ki so trenutno tudi med najboljšimi strelci v državi. Na njihovem strelišču pa se skorajda vsakodnevno odvijajo tudi treningi za veterane in invalide. Ob tem je vredno opozoriti, da za otroke, mlajše od 10 let, ta šport ni primeren. »Lahko jih naučimo varnega rokovanja z orožjem, za tekme pa so sposobni pri 11, 12 letih, ko se začnejo razvijati njihove kognitivne sposobnosti,« še doda Šterman in ponosno pove: »Verjetno smo najbolj poznani po našem paraolimpijskem strelcu Frančku Gorazdu Tiršku, ki je pred kratkim v mozaik svojih dosežkov vpisal še enega: Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paraolimpijski komite ga je razglasila za Športnika leta 2021.«

Razmere za trening so odlične

V Velenju so sicer za streljanje odlične razmere, ki pa so jih pred kratkim še izboljšali. Strelišče so posodobili z elektronskimi napravami in tarčami.

Tako lahko njihove treninge in tekme gledajo po vsem svetu preko priljubljenih spletnih portalov. Naj bo roka mirna, oko pa čisto – in naj se velenjskim strelcem čim večkrat nasmehne sreča. 🔲

Vesna Glinšek

Magdeburg – Sporting CP 36:35, Füchse Berlin – HBC Nantes 30:33, SL Benfica – Fenix Toulouse Handball 36:30, GOG – Bidasoa Irun 33:31. Četrtfinalni pari: Kadetten Schaffhausen - Orlen Wisla Plock, RK Nexe - GOG, SL Benfica - RK Gorenje Velenje, HBC Nantes - SC Magdeburg

1. ŽRL, kvalifikacije modra sk. ŽRK Velenje – Ž.U.R.D Koper 32:21 (15:13)

ŽRK Velenje: Simič, Hadžič, Meža, Priteržnik 1, Tomič 1, Brglez, Jeras 3, Ferenc 8, Žekič 1, Kaltak 11, Černivec 3, Oder 2, Tabakovič 1, Pikl 1; trenerka: Snežana Rodić

Naš ­čas, 7. 4. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

ŠPORT

7. aprila 2022

Rogla zabeležila 30 % več obiska V letošnji zimski sezoni kar 214.869 smučarjev oziroma več kot 1700 na dan V nedeljo, 3. aprila, se je po 122 smučarskih dneh zaključila zimska sezona 2021/22 na Rogli. Od začetka smučarske sezone, 3. decembra 2021, je Rogla naštela 214.869 smučarjev, kar je skoraj 30 odstotkov več kot v sezoni 2019/2020, ko so žičniške naprave zaradi protikoronskih ukrepov ugasnile 15. marca. V povprečju je na Rogli smučalo 1761 smučarjev na dan.

Glede na to da so bili namestitvene kapacitete in gostinski obrati na Rogli (z izjemo smučanja, “to go“ ponudbe ter športnih tekmovanj in priprav)

v enakem obdobju 2021 z odlokom Vlade Republike Slovenije zaprti, lansko in letošnjo sezono težko primerjajo, so pa v času smučarske sezone na Rogli in v Termah Zreče skupaj zabeležili dobrih 91 tisoč nočitev. Od tega so 30 % nočitev ustvarili tuji gostje, največ Hrvati in Madžari.

Pred začetkom zimske sezone je bila zaključena prenova smučarskega bara Uniorček, katere prva in druga faza sta bili izvedeni v preteklih dveh sezonah. Tako je bila v celoti prenovljena kuhinjska tehnologija, vzpostavljen nov način

naročanja in strežbe ter razširjena pokrita površina na terasi.

Smučarjem in obiskovalcem je bila na voljo tudi osvežena in predvsem družinam z majhnimi otroki prilagojena gastronomska ponudba. Goste Hotela Planja je pričakalo trideset delno prenovljenih sob.

V naslednjih tednih načrtujejo intenzivne priprave na poletno sezono, v kateri bodo še naprej posebno pozornost namenjali vsebini in kakovosti ponudbe s poudarkom na doživljajski ponudbi za družine, razvoju programov, ki so povezani z aktivnostmi, predvsem pohodništvom in kolesarjenjem, v naravi, na svežem zraku, ter ustvarjanju novih kulinaričnih zgodb. 🔲

Želijo biti pravi športniki!

Sabina in Gašper poleg osebnih rekordov priplavala tudi tri medalje – V Velenju po številčnosti članov najmočnejši – Dejavnosti v lokalnem okolju bi radi razširili Paraplavanje je zelo priljubljen paralimpijski šport, v katerega se lahko vključijo vse specifike invalidnosti. Program plavanja za osebe s posebnimi potrebam omogoča tudi Plavalni klub Velenje, ki v vadbo, programe športa in rekreacije vključuje osebe s posebnimi potrebami. V teh dneh so se razveselili uspeha Sabine in Gašperja, ki sta na državnem paraplavalnem tekmovanju, ki sodi v mednarodni koledar in ima zaradi tega tudi večjo vrednost, ker so rezultati mednarodno priznani, v Splitu zastopala slovensko reprezentanco na Open Croatia. Poleg osebnih rekordov sta si priplavala tudi tri medalje.

Petanka Zmagovalci zimske lige Po dveletnem premoru je BŠD Zarja iz Ljubljane zopet organizirala v svoji dvorani Zimsko ligo v petanki. V ligi je sodelo-

Našteli so sto štirinajst obratovalnih dni, kar je več od povprečja iz preteklih let – Rezultati razpisa za žičniško infrastrukturo še niso znani Letošnja zimska sezona na Golteh je bila naporna, a uspešna, pojasni Suzana Srdić, direktorica družbe Golte. Vremensko ugodne razmere so jim omogočile hitro odprtje smučišča že v začetku decembra, in od takrat so obratovali vse dni, vse do konca marca. Našteli so sto štirinajst obratovalnih dni, kar je več od povprečja iz preteklih let. »Po dveh letih stiske se je poznalo, da so ljudje pogrešali druženje, še več gibanja na odprtem in navsezadnje privoščiti si kaj. Obiskalo nas je več kot šestdeset tisoč smučarjev, s čimer smo zadovoljni,« je dodala Srdićeva. Povedala je tudi, da rezultati razpisa za žičniško infrastrukturo še niso znani, zato v tem trenutku težko dajo več informacij o investicijah v zimski in letni turizem.

Tudi poletna sezona je namreč ozko povezana s predmetnim razpisom, zato bodo o novostih več povedali, ko bodo

Letošnja zimska sezona se je zaključila konec marca, našteli pa so sto štirinajst obratovalnih dni. vedeli, kako uspešni so bili na razpisu. »Še vedno pa bo poletna sezona temeljila na aktivnih počitnicah, preživetih v neokrnjeni naravi, selfnes paketih (kar pomeni skrb za lastno zdravje in dobro počutje), družinskih dogodivščinah,

Pozdrav pomladi na Čreti

Treningi potekajo vsak dan. Začetniki sicer trenirajo trikrat tedensko, poleg tega pa opravljajo tudi suhe treninge. trenerjev kot prostovoljcev, ki pomagajo pri delu.

Za uspehi se skriva Koledarski termini veliko truda in treningov precej zasedeni Katarina Praznik, trenerka plavanja, pove, da se njihovi člani redno udeležujejo tudi tekmovanj na mednarodni ravni. Veseli jih, da so uspešni, saj se za tem skriva veliko truda in treningov. »Pohvalimo se lahko, da smo v Velenju po številčnosti naših članov najmočnejši, kar 27 plavalcev imamo vključenih v svoje aktivnosti.

Gre za osebe z Downovim sindromom, paraplegijo, avtizmom, motnjami v duševnem razvoju in drugimi boleznimi,« našteva Praznikova, ponosna na celotno skupino otrok, saj se za rezultati skriva veliko dela v plavalnem klubu. Tako

Na Golteh smučalo več kot 60.000 smučarjev

V Velenju bodo konec aprila znova gostili državno prvenstvo, paraplavalno tekmovanje mlajših tekmovalcev, starih do 19 let. »Ta tekmovanja organiziramo večkrat, pri organizaciji smo uspešni. Se pa letos odpravljamo tudi v Zagreb, Zadar in Avstrijo. Naši koledarski termini so ves čas zasedeni. Kar se tiče večjih tekmovanj, upamo, da je pred Gašperjem, ki je naš 'paradni konj', ki zaenkrat zaradi mladosti ne more na vsa prvenstva, uspešna športna pot. Sabina se poleti odpravlja v Krakov na evropske igre mladih. Računamo, da bo uspešno zastopala tudi barve našega

valo devet ekip, med njimi tudi ekipa Društva petanke Velenje.

V rednem delu se je igralo po dvokrožnem sistemu. Naša ekipa je zasedla 2. mesto. V finalni del so napredovale najboljše štiri ekipe. V polfinalu smo premagali ekipo Zarje in se uvrstili v finale, kjer smo premagali

kluba,« vzpodbudno pove trenerka, ki pohvali še ostale mlade nadobudne plavalce, ki želijo tekmovati.

Sončna zadnja sobota v marcu je bila kot naročena za dolgo pričakovan planinski pohod mladih planincev Osnovne šole Gorica, pod okrilje katere spada tudi Podružnična osnovna šola v Vinski Gori. Željni sprostitve v naravi v družbi staršev, šolskih mentoric planinstva in vodnikov Planinskega društva Vinska Gora smo se odpeljali v bližnje predgorje Kamniško-Savinjskih Alp, kjer se med Zgornjo in Spo-

travnatih obrobjih ceste ne glede na njeno traso je bila v »poduk« fantom, kako se NE vozi!

Za voznikom smo jo peš ubrali tudi mi in na senčni strani ceste naleteli še na led, da nekaj previdnosti ni škodilo. Sčasoma smo prispeli do cerkve Matere božje, ki so jo lepšali cvetovi spomladanskega žafrana, ki so se nastavljali soncu. Od tu smo se podali v gozd in hodili po kraški pokrajini z zanjo zna-

dnevni gostje bodo lahko uživali v vožnji z najdaljšo nihalko v Sloveniji, uporabi plezalne stene, zip-lina in drugih dnevnih aktivnostih,« sklene Srdićeva. 🔲

jš

Po hribih kurirju, kasneje pa še padlima borcema, v obeh primerih iz časov 2. svet. vojne. Človeka nehote stisne pri srcu ob misli na sedanje dogodke v ne tako oddaljeni Ukrajini ...

Nazaj grede smo se spet ustavili pri isti cerkvi, kjer smo napravili skupinske fotografije, saj je treba s sabo odnesti tudi lepe tovrstne spomine. Spet nas je v svoje okrilje zajel gozd, katerega senca nam je že kar pri-

Vsem otrokom enake možnosti

»Seveda bi se otroci želeli vključevati v več različnih športov, ne samo v plavanje. Prepričana sem, da bi dejavnosti v lokalnem okolju lahko razširili.

Na temo vključevanja otrok v šport, ne samo v interesne dejavnosti, se bomo 9. aprila udeležili tudi predavanja na Centru za vzgojo za izobraževanje in usposabljanje Velenje. Moj večni cilj je, da bi imeli ti otroci enake možnosti vključevanja v šport, ne samo v interesne dejavnosti. Želijo si namreč biti pravi športniki!« 🔲

jš

ekipo Hribovci in tako postali zmagovalci Zimske lige 2021/22.

Za našo ekipo so igrali: Damjan Lukman, Jožica Praprotnik, Sonja Malovšek, Tatjana Šeruga, Jera Šeruga, Goran Prohart in Dušan Gorše. 🔲

D. L.

Vidno dobro razpoloženje udeležencev ob prvem spomladanskem izletu pove vse! (Foto: Mojca Povh) dnjo Savinjsko dolino razprostira Dobroveljska planota. Zaradi znanih ukrepov je to bil (šele) drugi pohod v tem šolskem letu.

Prvega smo doživeli v začetku oktobra lani na Golteh, ki je bil prav tako sončen in otroško razigran.

V bližini kmetije Paragojnik na Dobrovljah smo ravnokar izstopali iz avtobusov in kot »naročen« se je pojavil voznik močnejšega štirikolesnika, malo počakal, da smo se mu umaknili, nato pa pognal motor z največjo hitrostjo, čemur posledica je bil oblak prahu zaradi izsušene makadamske ceste. »Demonstracija« vožnje po

čilnim površjem. Ob izstopu iz gozda smo se podali na travnato pobočje, pod katerim nas je pričakoval lepo obnovljen planinski dom na Čreti, ki je bil naš cilj.

Prijazni oskrbnici sta nas pričakovali in okrepčilu iz nahrbtnika so se na sončni terasi pridružili še borovničevi zavitki in sveže pečene palačinke, ki se jim je bilo težko upreti. Po zadostitvi vseh želodčnih potreb so mladi nadobudneži ob slovesu iz rok gostiteljice bili deležni še sladkih lizik, da je bilo slovo še slajše. Pot v smeri prej omenjene cerkve je peljala mimo obeležja padlemu neznanemu

jala, saj je dan bil prav topel. Po izhodu iz njega nas je mestoma čakala strmina, pod nami pa se je pojavila podoba vedno lepšega gradu Žovnek, pod katerim se je raztezala modrina istoimenskega jezera. Užitek je bilo gledati druščino veselo razigranih otrok, ki so končno dočakali sprostitev v naravi, ki jo je pred kratkim obiskala pomlad.

Vsi pa smo bili veseli tudi naših prevoznih sredstev, ki so nas čakala na bližnjem parkirišču.

Izlet, ki je polepšal dan skoraj šestdesetim udeležencem! 🔲

Marija Lesjak

Naš ­čas, 7. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

PGD Topolšica podelil značko za 70 let službovanja V soboto, 19. marca, so gasilci PGD Topolšica pripravili občni zbor, ki so se ga udeležili le člani društva, župan občine Šoštanj, predsednica Krajevne skupnosti Topolšica ter predstavnik GZŠD. Podana so bila poročila za 2 leti, saj lani zbora niso imeli. Sprejeli so delovni in finančni plan in plan nabav za leto 2022 ter izvolili delegata, ki se bosta udeležila Skupščine GZŠD. Župan Občine Šoštanj Darko Menih je gasilcem čestital, da so kljub razmeram izpeljali načrtovane projekte, predvsem dobavo novega gasilskega vozila za prevoz moštva GVM-1. “Vsa leta vzorno sodelujemo. Lani je občina za nemoteno delovanje na terenu opremila enote prvih posredovalcev v vseh štirih gasilskih društvih v občini. Želja je seveda, da bi bilo čim manj posredovanj, če pa že so, naj

19

GASILCI, KRONIKA

7. aprila 2022

Prejemnica priznanja Marjana Araus s sinom Markom, vnukom Simonom, snaho Jožico, bratom Hermanom in sestro Vido. bodo uspešna.

Ponosni smo na vas in vas spoštujemo,” je poudaril župan.

Tudi predsednica KS Topolšica Petra Lipičnik je poudarila, da so gasilci tisti, ki prvi priteče-

jo na klic na pomoč, nesebično in prostovoljno delajo in pomagajo. Predstavnik GZŠD Simon Šumah jim je čestital za opravljeno delo, predstavil plan dela GZŠD za letos in dodal, da en

sam človek ni nič, vsi skupaj pa zmoremo vse.

Na koncu so podelili še priznanja in odlikovanja članom.

Med drugim so podelili značko za dolgoletno službovanje, in sicer za 70 let Marjani Araus, ki je tudi najstarejša članica v društvu in hkrati edina prejemnica značke za tako visoko službovanje. Marjana je v društvo vstopila leta 1952. Izpit za gasilko je opravila v letu 1960.

Vedno je sodelovala na vseh gasilskih prireditvah, udarniških akcijah in pri ostalih delih, kjer je poskrbela za hrano. V društvu je imela funkcijo referenta za veterane. V njeni družini so gasilci vsi – sin Marko, vnuk Simon in snaha Jožica. Gasilci so ponosni, da imajo v svojem društvu prejemnico za tako visoko službovanje – 70 let. 🔲

Tatjana Lihteneker

POLICIJSKA kronika Nenadzorovan pes skakal v občanki

tniški hišici. Lastnik je uspel požar, v katerem je nastala manjša materialna škoda, pogasiti sam.

Neprimerno vedenje na koncertu

Bevče, 31. marca – Okoli 12.30 je prišla na enoto občanka iz Bevč in povedala, da je bila v naselju Bevče na sprehodu s hčerko, ko je do njiju pritekel pes in pričel skakati v obe, česar sta se močno ustrašili. Uspelo jima ga je pregnati. Gre za psa, katerega lastnika pozna. Zoper lastnika psa bodo policisti podali odločbo o prekršku.

Dva mladoletnika pretepla drugega učenca

Velenje, 3. aprila – V jutranjih urah so policisti ukrepali pri Rdeči dvorani, kjer je potekal koncert. Tam se je občan nespodobno vedel do drugega občana in se tudi ob prihodu policistov ni pomiril. Odrejeno mu je bilo pridržanje in izdan plačilni nalog.

Žage v vrednosti 13.500 evrov še vedno ni prejel Velenje, 31. marca – V četrtek je na Policijsko enoto Velenje prišel občan in povedal, da je pri podjetju naročil večlistno krožno žago v vrednosti 13.500 evrov. Žago je po predračunu plačal, vendar je do tistega dne še ni prejel. Odgovorna oseba se oškodovancu izmika in se izogiba kontaktu.

Zoper osumljenega bodo policisti podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje goljufije.

Kraja v skladišču podjetja Dinos Velenje, 1. aprila – V petek zjutraj je velenjske policiste odgovorna oseba podjetja Dinos obvestila, da je neznanec preko noči vlomil v skladišče podjetja in iz notranjosti odtujil 135 kg električnih vodnikov v vrednosti 360 evrov. Za storilcem policisti poizvedujejo.

Terme Topolšica oškodovano za 34.700 evrov Topolšica, 1. aprila – V popoldanskih urah so policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije, v katerem je bilo oškodovano podjetje Terme Topolšica. Prejeli so »spam pošto« za nakazilo denarja v vrednosti 34.700 evrov in znesek tudi nakazali. V času obravnave so sicer nakazilo blokirali, vendar še ni jasno, ali uspešno. Za neznanim storilcem policisti še poizvedujejo. Pri spletnih transakcijah velja pazljivost.

Zagorela je počitniška hišica Velenje, 1. aprila – V petek je v Velenju v dopoldanskih urah zaradi kratkega stika na električnem podaljšku zagorelo v poči-

Velenje, 1. aprila – V petek ob 12.50 so policisti na Osnovni šoli Livada obravnavali kaznivo dejanje nasilništva, ko sta se dva mladoletnika spravila na drugega učenca in ga pretepla. O dejanju so bili obveščeni zakoniti zastopniki otrok. Oškodovanec je bil pregledan v ZD Velenje, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel lažje telesne poškodbe. Zoper enega osumljenca bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilništva, zoper drugega pa obvestili tožilstvo s poročilom.

Trčil je v nepravilno parkirano vozilo Velenje, 2. aprila – V soboto zvečer so policisti obravnavali prometno nesrečo na bencinskem servisu Petrol 24ur. Voznik avtobusa je pri manevriranju trčil v parkirano vozilo. Voznik je s kraja odpeljal, vendar je kasneje nezgodo javil na Policijsko postajo. Oškodovanec je dobil plačilni nalog zaradi nepravilnega parkiranja.

Prometna nesreča na prehodu na Šaleški cesti Velenje, 2. aprila – Okoli 21.30 so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na Šaleški cesti pri Mercator centru. V prometni nesreči sta bila udeležena peška in neznani voznik sivega osebnega vozila, ki jo je zbil na prehodu za pešce. Po trčenju sta iz vozila izstopila moški in ženska ter ponudila pomoč peški, ki je pomoč zavrnila, zaradi lažjih poškodb pa je naknadno poiskala zdravniško pomoč. Zaradi razjasnitve okoliščin pozivamo voznika osebnega vozila, udeleženega v prometni nesreči, naj se oglasi na Policijsko postajo Velenje.

Pretepi v Maxu Velenje, 3. aprila – V nočnih urah so policisti v lokalu Max obravnavali kaznivo dejanje nasilništva. Tam je fizično obračunavalo več oseb, pri čemer je ena utrpela lažje telesne poškodbe. Zbrana so bila obvestila, sledi kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilništva zoper osumljenega.

Občanu so na koncertu v Rdeči dvorani ukradli telefon in denarnico Velenje, 3. aprila – V nedeljo popoldan je na Policijsko enoto Velenje prišel občan in povedal, da sta mu bila na koncertu v Rdeči dvorani odtujena mobilni telefon znamke Iphone in denarnica. Za storilcem poizvedujejo.

Kršenje javnega reda in miru v bloku Velenje, 4. aprila – V ponedeljek popoldan so velenjski policisti ukrepali na Cesti Simona Blatnika, kjer je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Občan je v stanovanju zaradi glasnosti v stanovanju nad njim večkrat udaril po ceveh radiatorjev, nato pa skozi okno v zgornje nadstropje izrekel nekaj kletvic. Izdan mu bo plačilni nalog.

Prepir med zakoncema na Jenkovi cesti Velenje, 4. aprila – V ponedeljek ob 23.30 so policisti posredovali na Jenkovi cesti, kjer je prišlo do prepira med zakoncema, pri čemer sta se nespodobno vedla drug do drugega. Mož je ženo prijel za vrat, ona pa ga je večkrat udarila. Obema bodo policisti izdali plačilni nalog.

Neznanec mu je poškodoval oz. porisal vozilo Velenje, 4. aprila – V popoldanskih urah je na enoto prišel občan in naznanil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari.

Neznan storilec mu je porisal vozilo in ga oškodoval za okoli 1000 evrov. Za vandalom policisti še poizvedujejo.

Hitrost, nekoč in danes Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prebrali naslov te kolumne? Vaš odgovor je zagotovo bolj večplasten, kot bi bil odgovor večine ljudi pred štiridesetimi leti. Takrat bi po moje velika večina ljudi pomislila le na hitrost vožnje z avtomobilom ali motornim kolesom.

Na hitrost življenja je takrat malokdo pomislil, kajti življenje je potekalo povsem drugače. Daleč od tega, da se nam kam ni mudilo ali da nam kdaj pa kdaj ni zmanjAdil Huselja kovalo časa. A vendarle, takrat nismo bili izpostavljeni normativom in pričakovanjem kot v današnjem času. Ko smo odšli od doma ali iz službe, smo bili nedosegljivi, saj mobilnih telefonov še nismo imeli. Tudi računalniki so bili bolj redki, a tudi tisti, ki so jih imeli, niso prejemali emailov niti se niso mogli prijaviti na družabna omrežja, da bi objavljali svoje fotografije ali misli in potem preverjali odzive, komentarje … Skratka, hitrost oziroma minevanje življenja je bilo bolj poenostavljeno in bolj umirjeno. Ne morem, da ne zapišem. Ko smo se srečali s prijatelji, ne glede na to, ali je to bilo v domačem okolju, v kavarni ali na igrišču, smo se samo družili, brez gledanja v zaslon telefona in spremljanja dogajanja v virtualnem svetu.

varnostno ogledalo

Če se osredotočimo na cestni promet in avtomobilizem, tudi na tem področju opazimo veliko razliko. Ne samo zaradi sodobnega avtocestnega omrežja, ampak tudi zaradi povečanega števila registriranih motornih vozil ter prometnih tokov, ki potekajo po Sloveniji. Današnji avtomobili in vsa ostala motorna vozila so veliko hitrejša kot pred štiridesetimi leti. Avtomobilski trg je veliko bolj večplasten, ponudba avtomobilov je obsežna in naravnana tako, da lahko vsakdo najde avtomobil, ki mu ustreza. Izbira je tako poenostavljena, da ga lahko izberemo in naročimo po spletu kar od doma. Upočasnitev in zmanjšanje proizvodnje novih avtomobilov zaradi pomanjkanja polprevodnikov in računalniških čipov ustvarja zamude in čakalne vrste na naročene avtomobile. Tako kot pred desetletji, ko je bilo treba čakati na nov avtomobilov nekaj mesecev, na določene modele pa leto ali dve. Morda je to trenutno edina stvar, ki je skupna današnjemu obdobju in tistemu pred štirimi desetletji.

Takratni avtomobili so bili manjši, tako po zunanjih merah in prostornini potniške kabine kot moči motorja. Pospeški in končne hitrosti se razen redkih modelov sploh ne morejo primerjati z zmogljivostmi današnjih avtomobilov. Zato je promet neprimerno hitrejši, ne glede na to, ali mislimo na osebne avtomobile ali pa na transportna in tovorna vozila, motorna kolesa in druga motorna vozila, ki jih srečujemo na cestah in izven njih. Višja hitrost pa pomeni večje tveganje.

Zato policisti pri svojem delu namenjajo precej pozornosti problematiki prekoračene hitrosti. V preteklem tednu so izvedli maraton nadzora hitrosti, ki je potekal na več kot 600 lokacijah po vsej Sloveniji. Ugotovili so 856 kršitev, od tega 555 v naseljih, 175 na cestah izven naselij, na avtocestah in hitrih cestah pa 126 prekoračitev hitrosti. Pri tem so 325 voznikom izrekli opozorila, ostali kršitelji pa so že ali pa bodo še morali plačati globe.

Ugotovljenih kršitev je bilo kar precej, sploh če upoštevamo dejstvo, da so policisti izvedbo poostrenega nadzora oglaševali in obenem pozivali voznike, naj upoštevajo prometno signalizacijo in hitrost vožnje prilagodijo razmeram na cesti.

Seveda tako v času maratona nadzora hitrosti kot nasploh oziroma vselej, kadar so z motornim vozilom na cesti. Osnovni namen nadzora je bil namreč usmerjen v spreminjanje vozniških navad, kar je dolgotrajen proces, saj vsako leto prihajajo novi, mladi in neizkušeni vozniki.

Ne glede na dejstvo, da danes vozimo boljše avtomobile z več varovalne opreme, je prekomerna hitrost, tako kot nekoč, eden glavnih dejavnikov za prometne nesreče s težkimi posledicami. Nekaj sekund ali minut v primerjavi z življenjem je neprimerljivo. Vprašanje je le, ali se tega zavedamo.

🔲

Iz POLICISTOVE beležke Kradla je v trgovini Lidl

Vlom in kraja v hiši

Velenje, 1. aprila – V petek okoli 15. ure so bili policisti iz trgovine Lidl obveščeni o tatvini artiklov. Tam so namreč zalotili žensko z otrokom, ki je ukradla štiri hlače in nekaj prehrambih izdelkov v vrednosti okoli 44 evrov. Zoper osumljenko bodo policisti podali kazensko ovadbo.

Velenje, 3. aprila – V nedeljo malo po polnoči so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo na Konovem. Neznani storilec je skozi okno vlomil v notranjost hiše, jo razmetal in odtujil par tisoč evrov denarja in nekaj nakita. Za storilcem policisti še poizvedujejo.

Naš ­čas, 7. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Naravni parki Slovenije: Krakovski gozd, dok. odd.

10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma: Kranjska klobasa, kuharska odd.

11.10 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 11.55 Arena: Slovenija in Expo 2020 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Svilna pot z Joanno Lumley, britanska dok. ser., 3/4 14.20 TV-izložba 14.35 Slovenski utrinki 15.00 Težišče - Súlypont, pog. odd.

15.30 TV-izložba 15.50 Krompir, razv. odd. za mlade 16.35 Poročila, Šport, Vreme 17.00 Slovenija zdaj: Soočenje zunajparlamentarnih strank 18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.40 Osmi dan 23.10 Dediščina Evrope, brit. nad., 3/4 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01.40 Napovedujemo

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Au, boli!, odd. o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Šef doma: Lososov file z limoninim maslom, kuh. odd.

11.05 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 11.55 Otroci Sredozemlja: Španija 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Svilna pot z Joanno Lumley, brit. dok. ser., 4/4 14.20 TV-izložba 14.35 Prisluhnimo tišini, izob. odd.

14.50 TV-izložba 15.05 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.40 Tib in Tamtam, risanka 15.55 Mili in Moli, risanka 16.10 Slovar spolne vzgoje, odd. o spolnosti za mlade 16.20 Infodrom, tednik za mlade 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Ah, ta leta!, odd. za starejše 17.50 Družina Jazbečjak, risanka 18.05 Šef doma: Listnato testo, kuh. odd.

18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 V petek zvečer 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.55 Kinoteka: John Ford, mož, ki je iznašel Ameriko, fran. dok. film 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01.15 Napovedujemo

7. aprila

06.00 10.30 11.40 14.15 15.25 16.20 17.30 19.05 20.05 21.00 21.35 22.15 23.05 00.10

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 08.05 08.20 09.25 10.30 11.30 12.30 13.30 13.45 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.15 22.55 00.20 01.15 02.10 02.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.45 22.10 22.15 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Panoptikum Prideš z nočjo, dok. film Circom Regional, kopr. dok. odd.

V petek zvečer Skrivnosti spanca, am. dok. odd.

Otroški križarski pohod, nemška dok. ser., 2/2 Avtomobilnost Ambienti Nagrajenka Prešernovega sklada 2022. Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt Slovenska jazz scena: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 2. del Podaj mi roko, 2. sez., 31. del Zlata kletka, 1. sez., 154. del Zlata kletka, 1. sez., 155. del Usodno vino, 4. sez., 38. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez.

Gorski zdravnik, 6. sez., 3. del Zlata kletka, 1. sez., 156. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 157. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 43. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 2. sez., 7. del Črni seznam, 7. sez., 14. del Črni seznam, 7. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Popotniške razglednice: Kanada Aljaska Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Poldi, mojster za vse, gled. predstava za otroke Lahko noč, otroci! Steklena krogla Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Iz arhiva informativnega programa (33) Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

7. aprila 2022

Sobota,

8. aprila

06.00 11.10 12.20 15.00 15.40 16.20 17.35 19.10 20.05 22.10 23.50

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 08.00 08.15 09.20 10.25 11.25 12.30 13.30 13.45 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 22.25 22.55 23.00 00.45 02.35 03.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.50 10.55 11.20 11.50 12.40 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Pogled v prihodnost, dok. film V spomin Atiju Sossu, Big band RTV Slovenija z gosti Putinovo rožljanje z jedrskim orožjem, brit. dok. odd.

25 na uro, nemški film Brezmejno, slov.-nem. dok. film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 3. del Podaj mi roko, 2. sez., 32. del Zlata kletka, 1. sez., 156. del Zlata kletka, 1. sez., 157. del Usodno vino, 4. sez., 39. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez.

Gorski zdravnik, 6. sez., 4. del Zlata kletka, 1. sez., 158. del 24UR popoldne Zlata kletka, 1. sez., 159. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 44. del MasterChef Slovenija 24UR zvečer Eurojackpot Skrivni napadalec, ameriški film Marčeve ide, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Iz arhiva informativnega programa (33) Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Sudan Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Pop corn, zabavnoglasbena odd.

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

9. aprila

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.50 08.05 08.15 08.40 08.50 09.00 09.40 10.25 10.40 10.55 11.25 11.45 12.15 12.30 12.35 13.00 13.25 13.50 14.10 14.45 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 17.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.45 01.10 01.55 02.00

Odmevi Peter Svetina - Molitvice s stopnic Ava, Riko, Teo, risanka Trala trali, risanka Vrtne prigode, risanka Dinotačke, risanka Pujsa Pepa, risanka Bela in Sebastijan, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser.

Ribič Pepe: Lepo je bilo Čudogozd: V gledališču Čudogozd: V kuhinji Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice: OŠ Videm pri Ptuju, podružnica Leskovec in OŠ Simona Jenka Smlednik, kviz Infodrom, tednik za mlade Kapucar, belg. mlad. nad., 39/52 Osvežilna fronta: Zasebnost na spletu TV-izložba Ah, ta leta!, odd. za starejše Duhovni utrip: Philip Yancey Ozare Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Podjetno naprej: Gregor Slavec – Inovativni mladi kmet 2021 Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Ekipa Bled, slovenska nad., 7/18 Rojaki, odd. o zamejcih Ambienti Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Luka in Lučka: Zemljevid, risanka Sobotno popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Vigil, britanska nad., 4/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Ritem udarcev, angleški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 07.00 Najboljše jutro 09.00 Spomini: akad. prof. dr. Jože Pirjevec, 1. del 11.05 Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, dok. portret 12.10 20 let knap 'n' rolla, koncert skupine Orlek 14.30 Moja sijajna kariera, avstral. film 16.20 Avtomobilnost 17.15 Katar 2022, Fifina mag. odd.

17.50 Ob 330. obletnici rojstva Giuseppeja Tartinija: Vražji Tartini, TV film 19.00 Specialna enota Dunaj (XIV.), avstrijska nan., 2/16 19.55 Utrip 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Grizliji, kanadski film 22.20 Pesem Amerike, 3. del 00.15 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.05 09.15 09.20 09.30 09.35 10.00 10.30 11.30 14.00 14.15 16.00 16.15 17.15 17.50 18.50 18.55 20.00 21.10 23.15 01.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Viking Viki, ris.

Robojajčki, ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris.

Mini mojstri, ris. Živalice, 1. sez., 14. del Zdravnica Maruška, ruska oddaja Žuža, ruska oddaja Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 27. del Znan obraz ima svoj glas, ponovitev Vaše zdravje, naša skrb Skrivni napadalec, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska Ena na ena 24UR vreme 24UR Delovna akcija Na vrat na nos, ameriški film Obupana nemški film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, oddaja za otroke 09.40 Na obisku ... pri Alfiju Nipiču 10.40 Jutranji pogovori 1 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Poldi, mojster za vse, gledališka predstava za otroke 18.25 Lahko noč, otroci! Steklena krogla 18.35 Spoznajmo jih ...

18.40 Dotiki gora: Boč - velikonočnica 19.00 Vrtnarski kotiček 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2930. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Tori Tango, posnetek koncerta 21.55 Spoznajmo jih ...

22.00 Jutranji pogovori 3 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

10. aprila

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 08.00 08.05 08.15 08.20 08.40 08.55 09.05 09.15 09.30 09.40 09.55 10.05 10.10 10.20 10.30 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 15.15 17.00 17.20 17.30 19.00 20.00 21.25 22.15 22.40 23.45 23.55 00.30 01.20

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Sara in Raček, risanka Svetovalka Hana, risanka Tilka in prijatelji, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Simon, risanka Kalimero, risanka Čarli in Lola, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Niki Vrum, risanka Bela in Sebastijan, risanka Kuhar Štef, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jonuta, risanka Mulčki, risanka Nezmotljivi detektivi, avstralska nad., 8/40 TV-izložba Ozare Obzorja duha: Na poti v veliko noč Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme V petek zvečer TV-izložba In potem si prišla ti, am. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Bacek Jon, risanka Nedeljsko popoldne Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme V imenu ljudstva 2, sl. nad., 8/8 Intervju: Sonja Šmuc Poročila, Šport, Vreme Zapisano z ognjem, in. dok. odd.

Za lahko noč: Violinist Dan Zhu Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Ponedeljek, 11. aprila

06.20 06.35 07.00 10.05 10.40 10.55 11.10 11.45 12.00 13.00 13.25 14.25 14.40 15.10 15.45 16.10 16.20 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 19.55 20.00 21.55 22.00 22.40 23.15 00.15 00.40 01.30

06.00 Napovedujemo 07.00 Duhovni utrip: Philip Yancey 07.20 Ugriznimo znanost: Au, boli!, odd. o znanosti 07.50 V. Parma: Caričine amazonke, koncertna izvedba operete 10.00 Življenje na strehi sveta, potopis, 3/5 11.10 Rdeča raketa, mladinski film 13.15 Lucy Worsley, brit. dok. odd.

14.30 Ambienti 15.05 Pesem Amerike, 3. del 17.25 Rokomet - finale slovenskega pokala (Ž), prenos 18.55 Košarka - liga ABA, 26. kolo: Cedevita Olimpija - Cibona, prenos iz Ljubljane 21.00 Žrebanje Lota 21.15 Arena 22.05 V mreži kamore, nem. nad., 2/4 23.00 Nedeljsko popoldne 00.30 Kaj dogaja?

01.10 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 07.50 08.00 08.10 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 09.35 10.00 10.25 11.20 12.45 13.00 14.05 14.40 14.55 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 23.20 01.05 03.00

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.30 18.40 18.45 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Tika taka, ris.

Viking Viki, ris.

Robojajčki, ris.

Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Super krila, ris.

Tri mucke, ris. Čebelica Maja, ris.

Kravica Liska, ris.

Monsiji, ris.

Mini mojstri, ris. Živalice, 1. sez., 15. del Zdravnica Maruška, ruska oddaja Žuža, ruska oddaja Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 28. del, Gimnazija K-popa, 2. sez., 6. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena, ponovitev Kuhinja na kolesih: Gorenjska, ponovitev Vaše zdravje, naša skrb To so gadi, slovenski film Delovna akcija, ponovitev Mali šef Slovenije 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Mali šef Slovenije V hiši, ameriški film Vrnitev v plavo laguno, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2929. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2930. VTV magazin, reg. inf. odd. Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca Pokrajculja, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Nabrita Brigita Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Spomini na svetovno dediščino v Sloveniji, dokumentarni film Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

06.00 11.15 12.10 14.45 15.20 16.10 17.20 18.55 20.00 21.00 22.10 22.40 23.05 23.25 23.50

06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.30 07.45 08.00 09.05 10.10 11.10 12.05 13.05 13.20 14.55 16.00 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 22.00 22.40 00.05 01.00 01.55 02.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Sreda,

12. aprila

13. aprila

Zrcalo tedna Utrip Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: Na poti v veliko noč TV-izložba Šef doma: Listnato testo, kuh. odd.

Vem!, kviz TV-izložba Intervju: Sonja Šmuc Prvi dnevnik, Šport, Vreme Izumi, ki so spremenili svet, britanska dok. ser., 6/6 TV-izložba S-prehodi: Sava in Jolanda, prvi slovenski pomorščakinji Dober dan, Koroška Ribič Pepe: Lepo je bilo Čudogozd: V gledališču Čudogozd: V kuhinji TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej: Marovt – Podjetnik leta 2021 Kuhar Štef, risanka Šef doma, kuharska odd.

Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura Vreme Slovenija zdaj: Soočenje parlamentarnih strank Vreme Odmevi, Šport Pisave: Drago Jančar: Ob nastanku sveta Glasbeni večer: Letni časi - Mate Bekavac, god. orkester in gosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

06.25 Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Pisave: Drago Jančar: Ob nastanku sveta 10.35 TV-izložba 10.50 Šef doma, kuharska odd.

11.10 Vem!, kviz 11.40 TV-izložba 11.55 Ama Dablam, dok. film 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.25 Skriti Karibi z Joanno Lumley, britanska dok. ser., 1/2 14.20 TV-izložba 14.35 Duhovni utrip: Philip Yancey 14.50 TV-izložba 15.05 Potepanja - Barangolások 15.45 Ava, Riko, Teo, risanka 15.55 Tib in Tamtam, risanka 16.05 Nezmotljivi detektivi, avstralska nad., 8/40 16.20 Kapucar, belg. mlad. nad., 39/52 16.35 TV-izložba 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.20 Alpe-Donava-Jadran 17.50 Niki Vrum, risanka 18.05 Šef doma, kuharska odd.

18.25 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 20.00 Kukavici, češka nad., 13/13 21.00 Jugoslovanske tajne službe: 2. del, dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Šport 22.55 Spomini: akad. prof. dr. Jože Pirjevec, 2. del 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme 01.45 Napovedujemo

06.10 07.00 10.05 10.30 10.45 11.05 11.40 11.55

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Na lepše Ljudje in zemlja, izob. odd.

Sobotno popoldne Kampanja proti podnebju, danska dok. odd. Življenje na strehi sveta, potopis, 4/5 Dediščina Evrope, brit. nad., 4/4 Podjetno naprej: Marovt – Podjetnik leta 2021 Moderne kunst, kratki igrani f.

Jašek, kratki igrani film Angoraangora, kratki igrani film Videonoč

06.00 11.15 12.30 15.30 16.20 17.30 18.30 19.05 20.05 21.10 00.15 00.40

16.20 17.10 18.45 19.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 4. del Podaj mi roko, 2. sez., 33. del Zlata kletka, 1. sez., 158. del Zlata kletka, 1. sez., 159. del Usodno vino, 4. sez., 40. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 11. del Gorski zdravnik, 6. sez., 5. del Zlata kletka, 1. sez., 160. del 24UR popoldne Verjamem v naju 1. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Odločitev 2022 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 2. sez., 8. del Črni seznam, 7. sez., 16. del Črni seznam, 7. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2930. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Naravni in kulturni biseri doline Soče, 2. del Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Kultura onkraj spremenjene realnosti, pogovor z Andrejo Hribernik Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Mira Marko, dok. portret Joker, kviz Kaj dogaja?

Denarni roboti, avst. dok. odd.

Prihodnost dela, am. dok. odd.

Spartak, ameriški film Kaj govoriš? = So vakeres?

Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.35 07.50 08.05 09.15 10.20 11.40 12.35 13.35 13.50 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.15 21.45 22.45 23.15 23.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 5. del Podaj mi roko, 2. sez., 34. del Zlata kletka, 1. sez., 160. del Verjamem v naju 1. sez., 1. del Usodno vino, 4. sez., 41. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 12. del Gorski zdravnik, 6. sez., 6. del Verjamem v naju 1. sez., 2. del 24UR popoldne Verjamem v naju 1. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Preverjeno 24UR zvečer Eurojackpot Sence nad Balkanom, 2. sez., 9. del 00.45 Črni seznam, 7. sez., 18. del 01.40 24UR zvečer, ponovitev 02.10 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.30 20.50 22.15 22.20 22.25 23.15 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Doboro jutro, inf.-razv. oddaja Aktualno: Kultura onkraj spremenjene realnosti, pogovor z Andrejo Hribernik Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Franc Martinčič, taboriščnik št.

65812, dokumentarni film Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2931. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Boč - Limbarska gora Tori Tango, posnetek koncerta Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

13.00 13.25 14.15 14.50 15.15 15.50 16.35 17.00 17.20 17.50 18.05 18.25 19.00 20.00 21.30 21.55 22.00 22.40 23.40 00.15 00.40 01.30

06.00 10.10 11.20 14.15 15.00

21.30 21.40 22.40 23.40 00.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.35 08.00 08.15 08.30 09.35 10.40 11.40 12.35 13.35 13.50 15.25 16.25 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 22.05 22.45 00.15 01.10 02.05 02.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.35 12.00 12.30 13.20 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.25 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 22.15 22.20 22.25 22.30 23.20 23.35

Odmevi Dobro jutro, Poročila Alpe-Donava-Jadran TV-izložba Šef doma, kuharska odd.

Vem!, kviz TV-izložba Ecce homo - Ecce Oman, portret umetnika Valentina Omana Prvi dnevnik, Šport, Vreme Skriti Karibi z Joanno Lumley, britanska dok. ser., 2/2 Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Videm pri Ptuju, podružnica Leskovec in OŠ Simona Jenka Smlednik, kviz TV-izložba Poročila ob petih, Šport, Vreme Biotopi, izobraževalno-dok. film Bela in Sebastijan, risanka Šef doma, kuharska odd.

Vem!, kviz Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Film tedna: Sin, tunizijski film Mali princ, slovenski kratki film Vreme Odmevi, Šport Sveto in svet Biotopi, izobraževalno-dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Na lepše Koncert ob podelitvi Nobelove nagrade za mir 2021, posnetek Ambienti Nedeljsko popoldne Prihodnost dela, am. dok. odd.

Rokomet - kvalifikacije za SP (M), Slovenija - Srbija, prenos iz Celja Žrebanje Lota Josip Ipavec, slovenski Mozart, glasbeno-dok. film Neustrašna, britanska nad., 1/6 Doberdob - roman upornika, dokumentarni film, ponovitev Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Waybuloo, ris.

Robocar Poli, ris.

Robojajčki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 6. sez., 6. del Podaj mi roko, 2. sez., 35. del Verjamem v naju 1. sez., 2. del Verjamem v naju 1. sez., 3. del Usodno vino, 4. sez., 42. del TV prodaja Ljubezen na vasi, 1. sez., 13. del Gorski zdravnik, 6. sez., 7. del Verjamem v naju 1. sez., 4. del 24UR popoldne Verjamem v naju 1. sez., 5. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 45. del Vse punce mojga brata, 1. sez., 9. del Vse punce mojga brata, 1. sez., 10. del 24UR zvečer Sence nad Balkanom, 2. sez., 10. del Črni seznam, 7. sez., 19. del Dobri zdravnik, 1. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2931. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Naravni in kulturni biseri doline Soče, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Malinova babica, gledališka predstava za otroke Lahko noč, otroci! Modri kralj Spoznajmo jih ...

Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Studio Evropa, dialog mladih iz Slovenije s preds. Evropskega parlamenta Roberto Metsola POP CORN, zabavnoglasb. oddaja Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš ­čas, 7. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

BABNIK, GABRIELA: Tri smrti od – Odrasli 821-163.6 – Slovenski romani Vir: https://beletrina.si/

TIŠJI GLASOVI: izbrane pesmi nemških romantikov

VELENJE Četrtek, 7. 4.

od – Odrasli 821-1 – Pesništvo Vir: https://www.emka.si/ Dvojezična izdaja izbranih pesmi nemških romantikov (Hölderlin, Eichendorff, Rückert, …), »tišjih glasov«, ki stojijo v senci bolj znanih Goetheja in Heineja. Nekatere prevode je spodbudil še bolj vnanji glasbeni okvir, pesmi romantikov pa so v sodobni kulturni zavesti najmočneje žive prav kot besedila znamenitih samospevnih

Roman Tri smrti ima tridelno strukturo in se navezuje na knjigo Marie N‘Diaye Tri močne ženske. V prvem delu beremo glas Afričanke, Mame, katere brat se, ko jim umre mati, vrne iz Evrope. Drugi del pripoveduje o Idi, katere oče, nekdanji dopisnik za Afriko in Bližnji vzhod, je v Ouagadougouju v Burkina Fasu naredil samomor. Tretji del, ki je prepleten s prvima zgodbama, je fikcijska biografija Mariam Sankara, vdove po Thomasu Sankari, čigar truplo je bilo pred več kot tridesetimi leti vrženo na smetišče.

Vse tri zgodbe tematizirajo različne tipe migracij, torej vrnitev iz Evrope v Afriko. Skozi roman sledimo niti smrti in mrtvim v življenju tistih, ki so preživeli. V prvi zgodbi je tematiziran rasistični odnos do temnopoltega moškega v evropskem okolju, zaradi česar se ta odloči vrniti v svoje izvorno okolje, pri čemer s seboj odpelje otroka, v drugem kolaps slovenske medijske krajine od devetdesetih let dalje, v tretjem delu pa obravnava žensk v revolucionarnih časih ter rivalstvo med ljubeznijo in politiko.

9.00-14.00 Titov trg Svetovni dan zdravja, predstavitev društev, ki delujejo na področju preventive, športa in zdravja 14.00 Prostori Društva upokojencev Velenje Izdelava spomladanskih aranžmajev, rokodelska delavnica 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Velenjski plesni oder 2022, območno srečanje plesnih skupin Šaleške doline 19.00 Galerija Velenje Pogovor s Paolo Korošec in predstavitev kataloga Zazri se 19.19 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče Krajina. Včeraj. Danes? Jutri!, odprtje razstave 19.30 Glasbena šola, Orgelska dvorana Mladi ustvarjalci, tradicionalni nastop učencev Glasbene šole Velenje ter dijakov Umetniške gimnazije Velenje z lastnimi skladbami in koreografijami.

Petek, 8. 4.

ciklov. O zgodovinskem in kulturnem ozadju prepleta poezije in glasbe v nemškem samospevu nasploh, pa tudi o njuni globinski sorodnosti govori muzikolog Carlo de Incontrera v eseju »Na krilih pesmi«, ki je sugestiven, lirično obarvan uvod v neskončno poglavje glasbene zgodovine, imenovane Lied, samospev. Izdajo spremljata tudi spremni besedi dr. Braneta Senegačnika in dr. Dejana Kosa z biografskimi skicami avtorjev.

10.00-12.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center Jaz sem droben, droben list, branje pesmi Karla Destovnika Kajuha 10.30 Knjižnica Velenje Moč branja: bralni klub za odrasle, predstavitev pisateljice Gabriele Babnik 16.00 Krstnikov dom v Vinski Gori Kako se dela velikonočni snop?, delavnica 16.30 Gasilski dom Šalek Delavnica izdelava velikonočnih snopov 17.00 Gasilski dom Škale Velikonočne delavnice, izdelovanje

snopov in papirnatih rož, krašenje pirhov 17.00 Vila Bianca Pod mavrico dobrote, Projekt Junior, ambasador UNICEF-a, nastop dijakov Šolskega centra Velenje 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Erotikon z Ito Rino, projekcija filma Erotikon ob živi izvedbi nove glasbene partiture Andreja Goričarja 20.00 eMCe plac Universe presents: Dalton Trance Teleport - Mysteries

Sobota, 9. 4.

8.00-12.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00-12.00 Ploščad pred Centrom Nova Velenje Mestna tržnica s spremljevalnim programom: izdelava cvetnonedeljske butare 10.00-19.00 Vila Bianca Poročni sejem 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Tinko Polovinko, gledališkolutkovna predstava Kulturnega zavoda KULT, Maksi in Mega Pikin abonma ter izven 17.00 Rdeča dvorana Samo en cvet, dobrodelni koncert 21.30 eMCe plac Hardcore punk koncert: ODPISANI, Spy Abuse, koncert 22.00 Max klub Čaga boysi, koncert

Nedelja, 10. 4.

17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Micka se moži, komedija, Nedeljski gledališki abonma

Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline

Torek, 12. 4.

17.00 Galerija Velenje Risba v ogledalu, ustvarjalni delavnici za otroke in mladino 17.00-18.00 Vila Rožle Torkova peta: velikonočni pogrinjek, ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Športnik leta 2021 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kaja Avberšek: Knjiga z jajčki, predstavitev knjige in pogovor z avtorico

Sreda, 13. 4.

15.00-18.00 Društvo Novus Izdelovanje velikonočne dekoracije 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Muzikal Vesna

Četrtek, 7. 4.

17.00 Mestna Knjižnica Šoštanj Četrtkova peta 17.30 Kulturni dom – mala dvorana Pomladni ciklus vadbe-peta razsežnost čuječnost telesa, uma in duha

Petek, 8. 4.

Ponedeljek, 11. 4.

18.00

X

Kulturni dom Šoštanj Koncert MePZ DU Šoštanj Glavni trg 7 Razstava "V materinem objemu"

17.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zaključna 39. prireditev v gibanju

17.00 Kulturni dom – mala dvorana Romsko društvo Romano vozo

Sobota, 9. 4.

🔲

Naš čas naročiš, majico dobiš.

Clifford the Big Red Dog, sinhronizirana družinska pustolovščina, 96 min (ZDA, Kanada) Režiser: Walt Becker Petek, 8. 4., ob 17. uri, velika dvor.

MORBIUS Morbius, akcijska domišljijska drama, 108 min (ZDA) Režija: Daniel Espinosa Igrajo: Jared Leto, Adria Arjona, Jared Harris, J.K. Simmons, Matt Smith, Michael Keaton, Tyrese Gibson Petek, 8. 4., ob 19. uri, mala dvor.

REŠILEC Ambulance, srhljivka, 136 min (ZDA) Režija: Michael Bay Igrajo: Jake Gyllenhaal, Yahya Abdul-Mateen II, Eiza González Petek, 8. 4., ob 20. uri, velika dvor.

UNCHARTED Uncharted, pustolovščina, 116 min (ZDA) Režiser: Ruben Fleischer Igrajo: Tom Holland, Mark Wahlberg, Sophia Ali, Tati Gabriell, Antonio Banderas Sobota, 9. 4., ob 17. uri, velika dvor.

KRUELA Cruella, pustolovska družinska komedija, 134 min (ZDA) Režija: Craig Gillespie Igrajo: Emma Stone, Emma Thompson, Paul Walter Hauser, Emily Beecham, Joel Fry Sobota, 9. 4., ob 20. uri, velika dvor.

JEŽEK SONIC 2 Sonic the Hedgehog 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 110 min (ZDA) Režija: Jeff Fowler Nedelja, 10. 4., ob 16. uri, velika dvorana

IZGUBLJENO MESTO The Lost City, akcijska romantična komedija, 92 min (ZDA) Režija: Adam Nee, Aaron Nee Igrajo: Sandra Bullock, Channing Tatum, Daniel Radcliffe, Da'Vine Joy Randolph, Oscar Nunez, Patti Harrison, Bowen Yang Sobota, 9. 4., ob 19. uri, mala dvor.

18.00 Kulturni dom Šoštanj "Vigred je prišla", koncert Prifarskih muzikantov

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 7. 4.

16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke

Petek, 8. 4.

19.00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Potopisno predavanje: Turčija ali Erdogan tour 22

Sobota, 9. 4.

10.00 Kulturni dom Gorenje Izdelava butar, cvetja iz papirja, barvanje pirhov 19.00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Gledališka predstava SKINER – večni študent (KD Lepa Njiva)

Nedelja, 10. 4.

10.00 MC Šmartno ob Paki – prireditveni prostor Motozbor z blagoslovom

Ponedeljek, 11. 4.

10.00 Hiša mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 18.00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Obnovitvena delavnica temeljnih postopkov oživljanja

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Tržnica dobrot - Velikonočni sejem od 11. do 16. april • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

0 03 8s9s@8n1as7ca5s.si pre

Nedelja, 10. 4.

Sreda, 13. 4.

ŠOŠTANJ

KINO spored VELIKI RDEČI PES CLIFFORD

21

PRIREDITVE

7. aprila 2022

Velja za prvih v 20 naročniko in letnih naročn

Lunine mene

KRALJ RICHARD King Richard, sportna biografska drama, 138 min (ZDA) Režiser: Reinaldo Marcus Green Igrajo: Will Smith, Jon Bernthal, Tony Goldwyn Nedelja, 10. 4., ob 18.00, mala dvor.

9.

aprila, ob 8:47, prvi krajec

NITRAM Nitram, triler, 112 min (ZDA) Režija: Justin Kurzel Igrajo: Caleb Landry Jones, Essie Davis, Anthony LaPaglia Nedelja, 10. 4., ob 19. uri, velika dvorana

ZLATI FANT Zlatni dečko, drama, 98 min (Srbija) Režija: Ognjen Janković Igrajo: Denis Murić, Andrija Kuzmanović, Igor Benčina, Petar Strugar, Ljubomir Bulajić, Jovana Gavrilović, Alisa Radaković, Vladimir Kovačević, Tihomir Stanić, Strahinja Blažić Ponedeljek, 11. 4., ob 18. uri, mala dvorana

FRANCE France, komična drama, 133 min (Francija, Italija, Nemčija, Belgija) Režija: Bruno Dumont Igrajo: Léa Seydoux, Blanche Gardin, Benjamin Biolay, Emanuele Arioli, Juliane Köhler, Gaëtan Amiel, Jawad Zemmar, Marc Bettinelli Ponedeljek, 11. 4., ob 19. uri, velika dvorana

Skozi tančice ženskega pogleda

Zmoreš reči »ne zmorem«?

Ja, zmorem. In ali se mi ob tem poraja občutek krivde, slabe vesti, manjvrednosti? Vsekakor. Ampak, danes zmorem reči »ne zmorem« in ob tem pogosto ne čutim vseh teh manj prijetnih občutkov.

Pravijo, da so ti povezani z mankom ljubezni same do sebe. Mogoče imajo prav.

Morda gre za podzavestni vzorec, ki so nam ga v zibelko položile ženske pred nami. Morda gre za preplet pričakovanj okolice, drugih, da ženska ne more reči »ne zmorem«, da mora biti ves čas prisotna, ves čas aktivna, ves čas v akciji.

Pa pri vsem skupaj morda na koncu, ko gre za nas, ni tako pomembno, kaj je »krivo«, da čutimo, kot čutimo, bolj pomembno je, da smo pomirjene takrat, ko si dovolimo slišati sebe, slišati svoje telo in reči »ne zmorem«. Saj veste, kako vse počaka, če pride bolezen, nesreča. Vse zunaj nas zmore brez nas. Družina, otroci, služba. Ne zmoremo pa mi. A ne bi bilo žalostno, da ob hudi bolezni čutimo slabo vest, da nismo opravili dela v službi. Da ob tem, ko ležimo v bolnici, čutimo krivdo, da nismo s svojimi otroki. Kakšen primanjkljaj dajemo svetu, ker nismo prisotne. Pa je to res? Morda je bolj primerno vprašanje, kakšen primanjkljaj dajemo sebi, ker nismo prisotne in zavedne v svoji biti, v svoji duši, v občutjih do svojega telesa.

Zdaj pa se malo ustaviva, draga ženska.

Kaj praviš na tole misel, ki se mi je porodila: »Ko jaz ne zmorem, dam v bistvu drugemu prostor, da zmore in se lahko pokaže v vsej svoji moči, ljubezni, v tistem, kdor je. Če pomisliš na partnerja, otroke, svoje starše, sodelavce, prijatelje in jih opazuješ od daleč, v trenutkih, ko sama ne zmoreš, lahko vidiš, s kakšnim veseljem in radostjo ti pridejo naproti in izrazijo svojo ljubezen do tebe? In v takšnih trenutkih spoznaš, da zmoremo skupaj in zmoremo tudi takrat, ko nekdo od nas potrebuje počitek.« Razmisli.

Vse dobro ti želim. 🔲

Renata P. Knez

Naš ­čas, 7. 4. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

od 8. 4. do 14. 4.

- v boj za severno mejo leta 1919 je bila vključena tudi Šaleška dolina. V Šoštanju je bila ena od postojank slovenskih oziroma jugoslovanskih enot. V mestu je bila zasilna bolnišnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodišč za akcije na Koroškem. Zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroški fronti aprila 1919 je močno vplival tudi na dogajanja v Šaleški dolini, ki je v času protiofenzive avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaških operacij; - 8. aprila 1952 se je rodil veterinar dr. Zdravko Valenčak, doma iz Velenja. Je predavatelj predmeta bolezni in zdravstveno varstvo prašičev ter predstojnik Inštituta za zdravstveno varstvo prašičev; - 8. aprila 1957 je bil rojen fotograf Stane Jeršič iz Velenja. Njegove fotografije so predstavljene v številnih knjigah in revijah in so daNAGRADNA nes pomemben del javnih

2

KRIŽANKA

in zasebnih zbirk – mdr. v Bibliotheque Nationale de France in Stedeljik Museum Amsterdam; - 8. aprila 1990 so bile v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni.

21. maja so na zasedanju občinske skupščine novoizvoljeni delegati za predsednika izvolili Pankraca Semečnika; - 9. aprila 1935 se je rodil politik, pedagog in funkcionar Franjo Kljun. Bil je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. Do vpisa na fakulteto je igral nogomet pri Rudarju Trbovlje (tudi v slovenski mladinski nogometni reprezentanci). Med drugim je bil predsednik NK Rudar Velenje; - 10. aprila 1933 se je rodil znan šaleški zgodovinar Andrej Medič Bato. Umrl je leta 2016; - na veliki četrtek, 10. aprila 1941, popoldne, je v Šoštanj po cesti Črna na Koroškem– Šoštanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz. Naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju.

Nemškim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je težave povzročalo le slabo vreme;

7. aprila 2022

Pankrac Semečnik (avtor Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje) - 10. aprila 2012 je umrl Miha Krofl. Obiskoval je OŠ v Velenju, obrtno šolo v Slovenj Gradcu in Šoštanju ter 1943 opravil izpit za trgovca v Gradcu. 1947 se je zaposlil v velenjskem rudniku ter 1948 postal poslovodja Konzuma z več poslovalnicami. Leta 1951 je prevzel vodenje trgovske organizacije Era Velenje, ki jo je vodil 31 let. Rojen je bil 25. avgusta 1926; - 11. aprila 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po večletnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bližini sedanjega jaška Škale odkril debel sloj premoga. Ko so sloj prevrtali, so izmerili debelino 19 klafter, 4 čevlje in 5 col oziroma 37,42 metra. To odkritje pomeni tudi pravi začetek premogovništva v Šaleški dolini;

- leta 1995 je 13. aprila v Šoštanju izšla prva številka Šoštanjskega lista; - v času deklaracijskega gibanja je prišlo tudi do raznih incidentov. 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev. Po besednem spopadu so Nemci in nemčurji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta že odhajal s šoštanjskega kolodvora, ter razbili več šip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za novega predsednika skupščine izvolili Janeza Basleta, za predsednika izvršnega sveta pa Boža Lednika; - 14. aprila 1986 so na seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Draga Šuleka; - 14. aprila 1996 je umrl dolgoletni direktor Centra srednjih šol Velenje in družbenopolitični delavec Ivo Jamnikar; - 14. aprila 1999 je v bolnišnici Topolšica umrl nekdanji direktor REK -a Velenje Miroslav Bizjak.

DETEKTIVSKE SERIJE

🔲

Damijan Kljajič

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Tako močno si želite sprememb in rezultatov, da ste pripravljeni narediti korak v smeri, ki ni v skladu z vašimi občutki. Vzemite si čas in jim prisluhnite. Morda tisto, kar potrebujete, niso spremembe, temveč zgolj drugačen odnos do trenutne situacije. Ostanite potrpežljivi in zaupajte, da se bodo dogodki sčasoma odvili v pravo smer, četudi to ne bo prineslo takojšnjih rezultatov. Če se boste uspeli notranje pomiriti, vam bo to pomagalo do boljšega počutja in vam prineslo nov pogled na stvari.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Tokrat imate izredno priložnost, da se resnično posvetite ideji, ki kar čaka, da pride na plano. Vaša odločnost je tista, ki vas lahko pripelje do njene realizacije in uresničitve. Za delovne obveznosti bo volje in energije več kot dovolj, malce pa ju bo zmanjkalo v odnosu s partnerjem.

Na partnerskem področju so možna trenja, ki se lahko pojavijo zaradi pomanjkanja časa in prikritega ljubosumja. Poskusite priti zadevam do dna in jih razčistite, preden se manjše težave prelijejo v resne probleme, ki jih bo čez čas veliko težje rešiti.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Po čustveno razgibanih dneh se boste v naslednjem tednu končno umirili. Nesoglasja z najbližjimi bodo potihnila, zopet boste našli skupno energijo, ki vas bo združevala in zbliževala. To vam bo dalo precej novega zagona tudi na poslovnem področju, kjer se bo ponudilo nekaj novih priložnosti in izzivov. Ne pozabite, da je pri poslovnih odločitvah vedno najbolje, da zaupate sebi in se odločate na podlagi svojih občutkov. Mnenja sodelavcev so dobrodošla, a pazite, da ne bodo vplivala na vašo odločitev do te mere, da boste delovali povsem v nasprotju s tem, kar ste si sami želeli.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

V naslednjih dneh vas bosta spremljala nervoza in negotovost. Dogajalo se bo precej stvari naenkrat, kar vas bo dodatno obremenjevalo, saj ne boste vedeli, kje začeti in kako se organizirati. Prišlo bo tudi do nekaj kratkih stikov s sodelavci, ki bodo želeli delovati v drugačni smeri od tiste, ki ste si jo zastavili sami. Manjša trenja na delovnem mestu na srečo ne bodo prerasla v kaj večjega, če boste odreagirali mirno in z noto razumevanja. Pokažite, da ste pripravljeni sprejeti kompromise in jih poslušajte, kljub temu pa ne odstopajte preveč od tistega, kar mislite, da je prav.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Vaše misli bodo te dni bolj jasne in izražali jih boste zelo neposredno. Če želite predlagati nekaj novega, to storite zdaj. Okolica vam bo zaupala, saj boste delovali precej prepričljivo in iskreno. Izkoristite dobro energijo in jo vnesite tudi v partnerski odnos, ki lahko v teh dneh še posebno zacveti. Pri novih izzivih, ki jih prinaša nov teden, vam bo v veliko pomoč tudi vaš notranji občutek, zato mu sledite in nadaljujte zastavljeno pot. Ne pozabite krepiti svoje notranje moči, da obdržite dobro počutje in visok nivo pozitivne energije.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Nenadoma se vam lahko odprejo nove priložnosti, ki odpirajo tudi nove poti v neznano. Če ne boste vedeli, kaj izbrati in kako nadaljevati, prisluhnite svojim instinktom, saj vas bodo vodili v pravo smer. Ko boste umirili svoje misli, boste občutili pogum in pospešili svoj korak. Veliko lažje in hitreje boste prihajali do odgovorov in rešitev, kar vas bo navdalo z optimizmom.

Morda boste ob tem razrešili tudi nekatere dileme, ki se vam že dlje časa motajo po glavi in vam ne pustijo, da na polno zadihate in se sprostite.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

V teh dneh niste v najboljši fizični kondiciji. Predvsem zaradi stresa v povezavi z delom. Na srečo imate ob sebi osebe, na katere se lahko zanesete in so vam v stresnih trenutkih pripravljene nesebično priskočiti na pomoč. Dobri odnosi z najbližjimi vas bodo napolnili z energijo. Izkoristite jo za fizično aktivnost in ponovno okrepite svoja telo in duha. S tem se bo izboljšalo tudi vaše splošno počutje in lažje boste opravljali obveznosti in uresničevali zastavljene cilje, ki so se vam zadnje dni vedno bolj umikali.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Pred vami je ogromno dela, a pokazali boste veliko vztrajnosti in volje, kar lahko prinese tudi dobre rezultate. Nič vam ne bo pretežko, saj se boste tudi sami zavedali, da se bo čez čas vse obrestovalo. Pozitivna energija in optimizem, ki vas bosta krasila v naslednjih dneh, bosta vplivala tudi na dobro razpoloženje na področju ljubezni, kjer se bodo zadeve končno obrnile v pravo smer. Nekaj več skrbi vam bo povzročalo finančno stanje. Zastavite si nove, predvsem pa bolj realne finančne cilje in poskrbite, da ne prekoračite postavljene meje.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Ponovno premislite o vaših pričakovanjih, ki so na določenih področjih previsoka, kar vas vedno znova pahne v stanje razočaranosti, čeprav brez pravega razloga. Včasih je bolje, da se zadeve odvijajo korak za korakom, pri čemer ni nujno, da se odvijajo po točno določeni poti. Ni vam treba odstopiti od svojih stališč, a omilite svojo trmo in se prilagodite spremembam, saj boste le tako dosegli zastavljene cilje. Če boste bolj spontani in odprti, se bodo nove priložnosti ponudile tudi na ljubezenskem področju, kjer boste z novim pristopom navduševali partnerja ali simpatijo.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Avstrijsko-italijanska kriminalistična televizijska nanizanka govori o nemškem ovčarju, ki pomaga kriminalistom pri preiskovanju umorov in na katerega se človek lahko zanese. Po njegovi zaslugi vse primere uspešno zaključijo. Zato za nagrado vedno dobi kakšen priboljšek. Še najraje ima sendviče, ki jih velikokrat skrivaj izmakne svojim prijateljem policistom. Serijo so začeli snemati leta 1994, končali pa leta 2004. Po štiriletnem premoru so od leta 2008 do 2015 ponovno začeli snemati serijo, tokrat v Italiji v Rimu. V teh letih se je zamenjalo šest glavnih igralcev (Tobias Moretti kot Richard Moser, Gedeon Burkhard kot Alex Brandtner, Alexander Pschill kot Marc Hoffmann, Kaspar Capparoni kot Lorenzo Fabbri, Ettore Bassi kot Davide Rivera in Francesco Arca kot Marco Terzani) in pet psov.

JUNGMANN, Josef - češki pesnik in jezikoslovec, TRAUN - desni pritok Donave blizu Linza, NEAME, Ronald - britanski filmski režiser (Pozejdonova avantura)

SK_168_-_002_115.indd 2

Prepogosto iščete potrditev v okolici, namesto da bi se zazrli vase. Komplimenti drugih so resda prijetni in začasno dvignejo vašo samozavest, a na dolgi rok ne prinašajo pravega zaupanja v vaše lastne zmožnosti in sposobnosti. V teh dneh prihaja priložnost, da se končno dokažete predvsem samim sebi in okrepite svojo notranjo moč, posledično pa razrešite tudi težave v partnerskem razmerju, ki vas pestijo že nekaj časa. Končno pa se lotite tudi dejavnosti, ki vas resnično veselijo, ne da bi se ozirali na to, kaj si o tem misli okolica. Čas je, da na prvo mesto dokončno postavite sebe.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Morali se boste soočiti z dogodki iz preteklosti, a pri tem pazite, da jasno zrete tudi v prihodnost. Ko boste razrešili notranje spore, ki vas zavirajo, boste lažje zadihali. V ospredje postavite skrb za telo in počutje, da boste lažje shajali z obveznostmi, ki so pred vami. Teh ne bo malo, a boste polni navdiha in idej, ki vam bodo pomagale pri izpolnjevanju vsega, kar sledi. Postali boste veliko bolj dovzetni za delo, lažje pa se boste prilagajali tudi spremembam. Na ljubezenskem področju bo vladalo zatišje, kar pa ni nujno slabo, saj se lahko končno osredotočite nase.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

V naslednjih dneh bo napočil trenutek, ko se boste morali osvoboditi bremen iz preteklosti in za sabo pustiti vse, kar vas ovira pri napredku in rasti. Morda vam oklepanje preteklosti ponuja varno zatočišče, a na dolgi rok vam to ne prinaša nič dobrega. Iztrgajte se iz okov starih bremen in se jim ne predajajte več. Le tako se vam bodo odprle nove priložnosti v prihodnosti. Tudi počutje se bo izdatno izboljšalo, ko boste za sabo pustili odnose in navade iz preteklih dni. Novi začetki nikoli niso enostavni, a naj vas to tokrat ne ustavi.

27.11.2020 14:05:53

Naš ­čas, 7. 4. 2022, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

7. aprila 2022

mali OGLASI NUDIM

ŽIVALI

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo.

Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

BIKCA RJ in ČB, težka 170 kg, prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931.

BIKCA, sivorjavega, težkega 160 kg, prodam. Gsm: 031 640 369.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov, prodaja v Šaleku, v nedeljo 10. 4. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite.

Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot.

Tel. 02 582 14 01 ali Gsm: 031-653-250.

NESNICE, rjave, prodam. Zdrave, zaščitene proti osmim boleznim. Dostavim v Mislinjo, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno.

Kmetija Šraj, 031 751 675.

KOKOŠI MLADE JARKICE - rjave, črne, beli leghorn - prodajamo na kmetiji Dobravc vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure.

Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Prodajamo lastno visokokvalitetno perutninsko krmo. Zg. Roje, Šempeter. Tel.: 03 700 14 46.

NEPREMIČNINE PARCELO na sončni legi (2267 m2) s stanovanjskim objektom v 3. gr. fazi (113 m2), prodam. Objekt je priključen na elektriko in vodovod. Kabelska je ob parceli. Vse informacije na Gsm: 031 290 156.

NAJAMEM VRT v Topolšici ali okolici.

Gsm: 070 733 645.

VOZILA CITROEN C3 1,4 SX, l. 2003, 164.000 km, bencin, reg. do aprila 2023, redno servisiran, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 041 858 231 FORD FIESTA, l. 1997, 53.800 km, registriran, garažiran, prva lastnica, prodam.

Gsm: 040 248 765.

RAZNO ALU PLATIŠČA, 16 col, J7, 5 x 112, prodam.

Zelo lepo ohranjena. Gsm: 031 551 202.

PREDSETVENIK, širine 2 m z dvema ježema, prodam. Gsm: 031 587 884. ŠKROPILNICO na kolesih in več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

STIKI-POZNANSTVA IŠČEMO POMOČ pri opravljanju hišnih in vrtnih del. Gsm: 031 747 520.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

ZOBOZDRAVNIKI

Naročniki imate 50 % popust.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 28. marca do 3. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

V tednu od 28. marca do 3. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

1 A - DOM SERVIS d.o.o.

031/ 290 127

narocila@nascas.si

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

•

POROKE

•

Porok ni bilo za objavo.

KONCENTRACIJE PM10

Obnova stanovanj, kopalnic in hiš na ključ  Inštalacije (vodovod, odtočne cevi, ogrevanje)  Knauf stene in stropovi 

03 898 17 50

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

STANOVANJSKI SERVIS Velenje

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

LEKARNA VELENJE

V soboto, 9. 4. 2022, in nedeljo, 10. 4. 2022, je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 498 v zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8. in 9. uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

1A

mali OGLASI

DEŽURSTVA

•

SMRTI •

Pirečnik Rudi, roj. 1953, Metleče 33, Šoštanj Meh Vinko, roj. 1933, Šoštanj, Ravne 26 Mahne Anton, roj. 1942, Šoštanj, Gaberke 177

Petek Ivan, roj. 1934, Velenje, Žarova cesta 5

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 28. marca do 3. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. marca do 3. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

V SPOMIN

VINKO MEH

ZAHVALA

15. 2. 1933 – 26. 3. 2022

Zapustil nas je dragi mož, oče, stari ati, pradedek in brat

Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek.

A vsak človek je zase svet – čuden, svetal in lep. Kot zvezda na nebu ...

Ko vzame človek poslednje slovo, Neskončno praznino zadnje dni čutimo v srcu, ker smo se morali posloviti vase ga skrijeta od našega ljubljenega očeta, strica, prijatelja in soseda. zemlja, nebo.

Srce, trpeče od Ostajajo pa nam spomini, ki se zdijo vedno bolj živi, in ostaja upanje na bridke bolečine, trenutek, ko se spet srečamo na drugi strani mavrice. pa za zmeraj ohrani brezmejno Do takrat pa boš vedno v naših mislih. ljubezen ter nepozabne spomine.

Svojci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih

trenutkih. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, moškemu pevskemu zboru KUD Ravne, kvartetu Pihalnega orkestra Zarja, gospe govornici in gospodu župniku.

Hči Darinka in sin Vinko

STANISLAV PODVRATNIK 2. 6. 1939 – 30. 3. 2022 iz Skorna pri Šoštanju Bili smo čustveno bogati, dokler si bil z nami ti.

Zdaj živijo le spomini na te srečne dni.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustne, pisne izraze sočutja, pomoč in tolažeče besede. Hvala pogrebni službi Tišina, govorniku za besede slovesa, g. dekanu, pevcem, godbenikom, praporščakom, zdravstvenemu osebju.

Hvala vsem, ki ste z njim delili radost življenja, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranjali v lepem spominu. Vsa njegova toplina in ljubezen bosta vedno z nami.

Vsi njegovi najdražji

Naš ­čas, 7. 4. 2022, barve: ­CMYK, ­stran 24

Zemljišča v Šoštanju so za vrtnarjenje zelo iskana Kolesarska pot bo potekala ob železniški progi preko zemljišč, na katerih se nahajajo vrtički – Občina Šoštanj nima nobenega najemnika zemlje za vrtove Jasmina Škarja V času koronakrize smo ljudje večkrat ugotovili, kako pomembna in dobrodošla sta sadje in zelenjava z domačega vrta. Ljubiteljsko vrtnarjenje mnogim postaja pomemben vir pridelovanja hrane. Tudi v vrtnarijah vsako leto beležijo precejšen obisk že v zgodnje spomladanskih dneh, saj so ljudje vedno bolj prepričani, da sta lastna pridelava zelenjave in drugih vrtnin ter samooskrba vredni posebne pozornosti, vloženega časa in truda.

Na novo pridobljenih zemljiščih je precej vrtičkov, ki so nelegalni

Kako živo je vrtičkarstvo v Šoštanju, odgovarja Drago Koren, direktor občinske uprave Občine Šoštanj. »Občina doslej ni

imela primernih površin za vrtove, saj v mestu in na obrobju nimamo svojih zemljišč. Smo pa lani intenzivno pripravljali dokumentacijo za državno kolesarsko pot Velenje–Mozirje, ki bo potekala skozi mesto Šoštanj. Predvsem na odseku med igriščem na Cankarjevi cesti do Mestne kavarne, ob železniški progi, je bilo nekaj zemljišč, na katerih so ljudje vrtnarili. Zdaj bo tam potekala kolesarska pot ob železniški progi preko zemljišč, na katerih se nahajajo vrtički.

Večina lastnikov teh vrtičkov nima najemne pogodbe ali kakšnega drugega dovoljenja za

vrt od Slovenskih železnic. Lastnici teh zemljišč bosta postali Republika Slovenija in Občina Šoštanj. Investitor kolesarske povezave je Direkcija RS za infrastrukturo. Investicija se bo izvajala letos, izvajalec gradnje je znan, zdaj tudi v Šoštanju čakamo, da se prične gradnja,« je pojasnil Drago Koren in dodal, da se vrtički nahajajo tudi od Cankarjeve ceste proti Družmirskemu jezeru. »Ta zemljišča smo pridobili lani. Na novo pridobljenih zemljiščih je kar nekaj vrtičkov, za katere nas je dosedanji lastnik obvestil, da so nelegalni.

Odločili smo se, da dokler ne

Na Občini Šoštanj se zavedajo, da bi bilo dobrodošlo, če bi imeli možnost ureditve zemljišč, ki bi jih lahko ponudili občanom za vrtnarjenje in pridelavo domačih vrtnin.

bomo začeli z ureditvijo področja ob Družmirskem jezeru, ta zemljišča za vrtičkarstvo pustimo, ker načrtujemo, da letos na tem področju še ne bo prišlo do gradnje. Sicer pa Občina Šoštanj nima nobenega najemnika zemlje za vrtove. Bomo pa »črne vrtičkarje« obvestili o spremembah, preden bomo na tistem področju pričeli z gradnjo, da ne bi prihajalo do neljubih situacij in slabe volje,« razloži direktor občinske uprave.

Občina Šoštanj zemljišč za oddajo nima na voljo

Da je več zanimanja za obdelovanje zemlje, opažajo tudi v Šoštanju, vendar občina zemljišč za oddajo nima na voljo. »Za ureditev Družmirskega jezera bomo morali tudi sami odkupiti določena zemljišča od kmetov, če želimo urediti ta območja. V letošnjem letu projektiramo protipoplavne ukrepe na severnih pritokih reke Pake, za kar bodo potrebna določena

Revitalizacija Starega Velenja v polnem teku Dela v Starem Velenju potekajo po načrtu – Stanovalci in vodstvo Krajevne skupnosti Staro Velenje so modri coni naklonjeni Jasmina Škarja Projekt CTN Stari trg 11 je že v zaključni fazi, revitalizacija Starega Velenja pa v polnem teku.

Izvajalec podjetje Andrejc trenutno izvaja tudi dela na cesti v Staro Velenje. Prejšnji teden so asfaltirali parkirišče in cesto do Vile Bianca, položili robnike in uredili površine za pešce in kolesarje ter prenovili meteorno kanalizacijo. Spomnimo, vrednost investicije projekta CTN Stari trg 11, s katero so začeli v začetku leta 2020, znaša 1.559.397 evrov, od tega delež Mestne občine Velenje znaša 325.726,85 evra, 986.936,12 evra bo evropskih sredstev, 46.734,03 evra pa prispeva država. Nepovratna sredstva Me-

stna občina Velenje med izvajanjem projekta že uspešno črpa.

Pridobili osemnajst novih parkirišč Anton Brodnik z Mestne občine Velenje je pojasnil, da zaključna dela potekajo po načrtu. »Nekaj sreče smo imeli z vremenom januarja in febru-

❱

Računajo, da bi lahko cesto odprli v štirinajstih dneh.

arja, da je lahko izvajalec, s katerim smo podpisali pogodbo v višini 375.000 evrov, z deli v zaključni fazi. Predvideno je asfal-

Vsi na Pozojevo igrišče!

V sredo, 30. marca, so otroci uradno dobili na voljo posodobljeno otroško igrišče ob Visti, ki se imenuje Pozojevo igrišče. Na odprtju so zbrane zabavali Pika Nogavička, gusar ter Velika in Mala Lu z oblikovanjem balonov, igrišče pa je otrokom pomagal “odpreti” župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Igrišče je občina lani prevzela v upravljanje od Premogovnika Velenje. Obnovila ga je v okviru pilotne akcije mednarodnega projekta WONDER, program Interreg Adrion, s ciljem prispevati k izboljšanju celotne podobe območja prireditvenega prostora. V projekt je sicer vklju-

Dela v Starem Velenju potekajo po načrtu. tiranje parkirišča v dolžini sto dvajset metrov, uredili smo javno razsvetljavo, linijske rešetke za odvodnjavanje padavinskih voda, na novo uredili parkirišče in pridobili osemnajst novih parkirišč, uredili robnike z gra-

čenih 13 partnerjev iz 6 držav (Italije, Slovenije, Hrvaške, Črne gore, Albanije in Grčije), glavni cilj projektnega partnerstva pa je povečati zanimanje za destinacije iz jadransko-jonske regije in povečati njihovo konkurenčnost na račun pristopa, prijaznega otrokom. Vrednost prenove je bila 50 tisoč evrov.

“V Velenju imamo 15 javnih otroških igrišč, katerih upravljanje želimo izboljšati. Zato smo v okviru projekta izdelali analizo stanja javnih otroških igrišč v občini in pripravili priporočila za njihovo nadaljnje upravljanje. Izvedli smo tudi spletno anketo uporabnikov igrišč. Organizirali smo strokovni posvet, na katerem so strokovnjaki predstavili svoje izkušnje s področja načrtovanja in vzdrževanja javnih otroških igrišč, povezavo med prostorom za igro in psiho-fizičnim razvojem ter vlogo javnih otroških igrišč v turistični ponudbi 🔲 Šaleške doline,” je poudaril župan.

nitnimi kockami, saj je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije to zahteval. V drugi fazi smo uredili vodovod, hišne priključke in toplotni cevovod ter pripravili kanal fekalne kanalizacije, da bo nared pred

sanacijo Velenjskega gradu,« je pojasnil Brodnik, ki si je pred dnevi tudi ogledal prenovo Starega Velenja. Ob koncu del sledijo še tehnični in operativni pregledi. Računajo, da bi lahko cesto odprli v štirinajstih dneh.

zemljišča, ki jih bomo morali odkupiti. Se pa vsekakor zavedamo, da bi bilo lepo, če bi imeli možnost ureditve zemljišč, ki bi jih lahko ponudili občanom za vrtnarjenje in pridelavo domačih vrtnin. Vendar je občina Šoštanj še vedno močno degradirana zaradi izkopavanja premoga, veliko površine se bo še ugreznilo, zato je zemljišče v naši občini zelo iskano,« še zaključi Drago Koren. 🔲

Vzpostavili bodo tudi modro cono Z revitalizacijo starotrškega jedra bo vzpostavljena tudi modra cona. »Nagibamo se k temu, da bi postavili modro cono na treh občinskih parkiriščih. Od novembra po dogovoru z lastniki zemljišč omogočamo tudi kratkotrajno parkiranje v Starem Velenju. S tem ukrepom zagotavljamo parkiranje obiskovalcem, ki prihajajo v ta del mesta po opravkih. Čas parkiranja je omejen na 90 minut.

Modro cono bi lahko uvedli z junijem,« je še povedal Brodnik.

V prvi fazi bo potekalo testiranje. Stanovalci in vodstvo Krajevne skupnosti Staro Velenje so temu naklonjeni, saj se je modra cona v Velenju pokazala kot pozitivna rešitev. Zato tudi tukaj pričakujejo pozitivne učinke. Stanovalci, ki imajo več avtomobilov, bodo prejeli prvi in drugi abonma, vsi ostali pa bodo lahko kupili letne karte in parkirali tudi drugod, kjer je vzpostavljena modra cona, in v garažni hiši. 🔲