se večjo gospodarsko rast, poslovno uspešnost in zaposlenost. A brez ustreznih davčnih ali drugih spodbud niti podjetja niti zaposleni ne bodo navdušeni nad uvajanjem finančne participacije zaposlenih, saj s tem načinom nagrajevanja zaposleni del svojih prejemkov vežejo na poslovno uspešnost podjetij, s čimer prevzamejo nase tudi del poslovnega tveganja podjetij. To bodo tako zaposleni kot tudi podjetja pripravljeni storiti, če jim bodo prevzeta tveganja omogočila ustvarjanje dodatnih ekonomskih koristi v prihodnosti. Po drugi strani pa bo tako omogočena tudi večja preglednost delovanja gospodarskih družb in pa bistven prispevek k razvoju kapitalskega trga, saj se tako povečajo naložbe v lastniške vrednostne papirje.
Stališče upravnega odbora
Združenje Manager je poenoteno v prepričanju, da je finančna participacija pomembna za nadaljnji razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter posledično za blaginjo državljanov. O tej aktualni temi je Upravni odbor Združenja Manager razpravljal na decembrski seji. Upravni odbor podpira prizadevanja vlade, da se vprašanje udeležbe zaposlenih na dobičku podjetja uredi z zakonom o finančni
participaciji zaposlenih pri dobičku. Udeležba zaposlenih na dobičku se namreč že sedaj uporablja v številnih uspešnih slovenskih podjetjih, vendar pa širitev takega načina nagrajevanja zaposlenih zahteva ustrezne davčne spodbude za delodajalce in tak model, ki bo motivacijski tudi za zaposlene. Da bi se privlačnost predlaganega modela udeležbe zaposlenih na dobičku še povečala, je treba trenutni predlog (glej okvir na strani...) zakona spremeniti, in sicer tako, da se: • poveča davčna olajšava pri denarni in delniški shemi do višine najmanj 75 odstotkov osnove za obdavčitev, • v celoti odpravi odlog izplačila pri denarni shemi, pri delniški pa skrajša na največ dve leti. Ob tem Združenje Manager poudarja, da mora biti odločitev pri udeležbi zaposlenih na dobičku prostovoljna, kot to velja v večini evropskih držav.
* povzeto po: članku Priložnost, ki potrebuje davčne spodbude Aleksandre Gregorič in Žige Debeljaka (revija Manager +, 2005)
PREDLOG ZAKONA Mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, je 30. novembra predstavil osnutek Predloga zakona o finančni participaciji delavcev. Njegovi ključni poudarki so: • načelo prostovoljnosti, in sicer tako družb kot zaposlenih. To pomeni, da je udeležba pri dobičku prostovoljna tako za delavce kot za družbo. Predlog zakona zasleduje cilj, da se bodo družbe zaradi pozitivnih učinkov, ki jih udeležba delavcev pri dobičku prinaša, odločili zanjo. Izbira o pozitivnih učinkih je prepuščena družbam, ki v konkurenčnem okolju presojajo pomen višje produktivnosti, dodane vrednosti, razvoja in rasti gospodarskega subjekta; • predlog zakona se uporablja za vse kapitalske družbe (d. d., d. o. o., k. d. d. evropsko delniško družbo); • predvidena je možnost izbire med dvema vrstama shem udeležbe pri dobičku: med denarno in delniško shemo. Pri tem se lahko delniško shemo uporablja samo za javne delniške družbe. Denarna shema daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju, ki se tudi obrestuje. Delniška shema pa daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v obliki delnic; • družba lahko delavcem izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec lahko prejme ne sme preseči ene njegove povprečne mesečne bruto plače za obračunsko leto, v katerem se deli dobiček, prav tako ne sme biti višji od 5000 evrov; • predlog zakona določa tudi postopek sklepanja pogodbe o udeležbi pri dobičku, načine njenega prenehanja, opredeljuje register in predvideva pogoje za pridobitev davčnih olajšav, ki so
urejene v prehodnih določbah in bodo naknadno prenesene v ustrezno davčno zakonodajo; • davčne olajšave so določene za delodajalce in za delavce, in sicer tako pri davku od dohodkov pravnih oseb, dohodnini in prispevkih za socialno varnost. Delavci in delodajalci pridobijo pravico do davčnih olajšav po preteku triletnega obdobja. 1. Olajšave pri davku od dohodkov pravnih oseb: - olajšava v obliki zmanjšanja davčne osnove, in sicer v višini 50 odstotkov dobička, ki se ga lahko izplača delavcem; 2. Olajšave pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost so določene ločeno za denarno in za delniško shemo. Pri denarni shemi: - udeležba na dobičku se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja; - delavcu se všteje v davčno osnovo 50 odstotkov izplačanega dohodka; - delodajalec in delavec plačata prispevke za socialno varnost, ki se obračunajo od 50 odstotkov izplačanega dohodka; - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so jih zavezani plačati delavci in delodajalci, se v primeru, če so delavci vključeni v pokojninski načrt individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vplačajo na osebne račune teh delavcev za vplačila premij individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja; Pri delniški shemi: - obdavčitev se odloži do odprodaje delnic in se takrat obdavči po pravilih, ki veljajo za dobiček iz kapitala; - za nabavno vrednost delnice se šteje 50 odstotkov cene delnice ob njeni pridobitvi; - velja oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost.
27