Latnik april

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Center za razgradnjo vozil

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 25. april 2014, številka 150, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

latnik

Protokolarno vino je Stegovčeva barbera

Špela Štokelj je listino odličnosti izročila tudi očetu Damjanu za pinelo, torej vino, ki si ga je tudi sama izbrala za kraljičino vino. Gre torej še za en korak k prepoznavnosti te znamenite vipavske sorte, k čemer se že sedem let trudijo prav na Planini. Na velikonočni ponedeljek so namreč pripravili že 9. druženje s pinelo, kjer so obiskovalci ob pestrem programu in seveda nagovoru vinske kraljice izkusili različne plati

O

bčina Ajdovščina se želi svoji tradicionalni kmetijski panogi - vinogradništvu in vinarstvu -pokloniti tudi z izborom protokolarnega vina, ki ga natočijo (ali podarijo) gostom ob pomembnejših dogodkih.

Zato vsako leto objavi natečaj, na katerega povabi vinarje iz občine. Letos je 15 vinarjev poslalo v oceno 46 vzorcev vin. V Faldurju v Palah jih je 16. aprila je na brbončice dajala strokovna komisija v sestavi Tamara Rusjan (predsednica), Andreja Škvarč, Mojca Mavrič Štrukelj, Ivan Žežlina in Matjaž Lemut. Pri belih sortah so prišla v poštev vina zadnjih dveh letnikov, pri rdečih pa od letnika 2009 naprej, pri čemer so jih razvrstili v več kategorij. Po mnenju komisije je bil nabor vin kakovosten in dokaz, da se v občini dobro kletari. Ne nazadnje

je komisija kar osmim vzorcem podelila listine odličnosti. Prejeli so jih Damjan Štokelj s Planine za pinelo lanskega letnika in Planto belo letnika 2011, Posestvo Ferjančič, prav tako s Planine, za zelen lanskega letnika in merlot 2011, Kmetija Kobal (Benedikt Kobal) iz Budanj za laški rizling (letnik 2013), Štefan Kobal s Planine za chardonnay tudi lanskega letnika, Darko Poljšak iz Šmarij za cabernet sauvignon letnika 2011 ter Vina Sveti Martin Brje za barbero istega letnika. Stegovčevi barberi je komisija namenila tudi največ točk (18,65) in s tem naslov protokolarnega vina. Zmagovalca je dva dni po ocenjevanju razkrila slovenska vinska kraljica Špela Štokelj na sprejemu za tiste občane, ki so dosegli vrhunske uspehe na različnih področjih svojega delovanja.

Špela Štokelj in Peter Stegovec

iste zgodbe – namreč vzorcev pinele z različnih vinogradniških leg, obdelane skozi lastno filozofijo vinarjev. rl, foto Aleksander Marc - Pertinit

Majska Ko popki se odpirajo, kadar je maj, ko vdove se ozirajo, ko prostitutke hirajo, kadar je maj, ko ženske noge vnemajo v fantičih zmedene želje, ko punčke v snu prižemajo se k pernicam in, vznak leže, drgetajoče stokajo, ko mačke zadke k tlom tišče in za devištvom jokajo, kadar je maj, takrat na svetu so ljudje, ki vse noči prekrokajo in sami ne vedo zakaj.

Janez Menart

17. velikonočni pohod na Malo goro Leto je naokrog in prizadevni organizatorji planinske sekcije Kamnje so letos že 17. organizirali velikonočni pohod na Malo goro.Kljub slabi vremenski napovedi so nedeljski številni pogledi v nebo za nekaj trenutkov pregnali dež in privabili pohodnike, predvsem tiste, ki se slabega vremena ne bojijo, in tiste, ki se že od vsega začetka tega pohoda udeležujejo.

N

a ta velikonočni ponedeljek, 21. aprila, se nas je zbralo približno 500. Domačini, ki vsak po svoji moči pomagamo tudi pri organizaciji. Pohodniki od vsepovsod. Naši stari prijatelji iz Benečije in iz Krašnje.

Vedno več imamo prijateljev, saj kdor na ta pohod enkrat pride, prihaja vsako leto.

V prostorih KS v Kamnjah je bila odprta razstava Mala gora nekoč in danes, kjer so si obiskovalci pred

vzponom lahko ogledali, kako je Mala gora izgledala nekoč in katere pripomočke so kosci takrat uporabljali pri svojem delu.

Na planoti so pohodnike pri vpisu s prijazno besedo in nasmehom pričakale Metka, Neva in Marcela. Kot vedno so obiskovalcem, ki so se pohoda udeležili petič, podarili ročno izdelano leseno medaljo, tisti, ki so bili desetič, pa so dobili zbornik o Mali gori.

Ob 11-ih je bil na Mali gori

pozdrav pohodnikom. Program je povezovala Meta. Pohodnike je najprej pozdravil predsednik planinske sekcije Kamnje Joško Vodopivec. Nekaj besed so pohodnikom namenili tudi predsednik Planinskega društva Ajdovščina, naš vsakoletni gost, ajdovski župan Marjan Poljšak, prijatelji iz Benečije.

Marjan Štrukelj, predsednik planinskega društva iz Krašnje, je prijateljem iz Kamenj namenil nekaj besed v pozdrav, našemu predsedniku pa izročil darilo.

Tako kot vsako leto smo podelili priznanja. Priznanje Planinske sekcije Kamnje je dobila GRS Tolmin, skupina Ajdovščina.

Najstarejši in najmlajši pohodnik sta dobila kolač, delo pridnih kamenjskih gospodinj. Najstarejši pohodnik je bil Anton Kreševec, ki pa se je kot domačin kolaču prijazno odpovedal in ga podaril najstarejši udeleženki, ki je prišla iz

Domžal. Najmlajša udeleženka pa je bila komaj nekaj mesečna Zarja Cigoj iz Skrilj.

Pohodniki so se na Mali gori lahko okrepčali s tradicionalno jedjo še iz časov košnje, polento s košenino in kislim mlekom.

Naši izvrstni kuharji so jo odlično pripravili.

Nekateri obiskovalci so se mimogrede povzpeli še na Čaven in Kucelj, večina pa je zaradi dežja pohitela domov.

Vsem, ki so se bali dežja in se pohoda niso udeležili - naslednje leto se na Mali gori spet srečamo na 18. pohodu.

M. Č.

VRTNI CENTER KALIA

2

Latnik 150, 25. april 2014

Ugodni nakupi za člane kluba Kalia!

Informacije o članstvu so na voljo na vseh prodajnih mestih Kalia ali na www.kalia.si

Ajdovščina

Ponudba velja od 8.5. do 31.5. 2014

Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06

Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku Kvalitetne zelenjavne sadike slovenskih proizvajalcev

Opornik bambus 1,8m 18/20, 10/1 pak.

Art:88565

Redna cena: 6,80 Cena klub Kalia:

4,49

Škropilnica ročna K-6L/SM Art:19379

Mreža za oporo rastlinam 1,7x20m

Redna cena: 27,90 Cena klub Kalia:

19,90

Lonec pvc obešanka, 22 cm TC

Art:194528

Redna cena: 4,95 Cena klub Kalia:

Art:17557

Redna cena: 2,69 Cena klub Kalia:

2,99

1,49

Begonije ali tagetes

Velika izbira enoletnic

Art: 36564, 36563

Redna cena: 3,24 Cena klub Kalia:

Vodenka nova gvineja, lonček fi. 10cm Art: 36511

Redna cena: 1,55 Cena klub Kalia:

0,99

cena za 6 sadik v zabojčku

Clematis, srobot v loncu 2 l Art:1201

VULKANIZERSTVO ROVŠČEK, Goriška 58 in VRTNI CENTER KALIA, Goriška 64 v obrtni coni Gmajna, objavljata skupno prodajno akcijo do konca leta 2014 !

Vsak kupec Vrtnega centra KALIA lahko z računom iz trgovine, ki je višji od 40,00 €,

uveljavi enkraten, 25 % popust pri storitvah Vulkanizerstva Rovšček. (montaža in premontaža pnevmatik, centriranje koles, krpanje zračnic ipd.

Izkoristite priložnost !

Postanite član Kluba Kalia!

Z brezplačnim članstvom boste pridobili kartico ugodnih nakupov Kalia, prejemali boste letak Kalia in v njem našli ekskluzivne popuste samo za člane Kluba.

Popust lahko koristite že pri prvem nakupu.

Redna cena:7,90 Cena klub Kalia:

Specialno gnojilo za jagode Cvetal, 1 kg Art:40024

Redna cena: 6,90 Cena klub Kalia:

5,29

Briketi za pse Bonami 20 kg - piščanec

Lavandula angustifolia sivka v lončku fi 12 cm Art: 38525

Redna cena: 3,79 Cena klub Kalia

2,99

Art:67006

Redna cena:23,59 Cena klub Kalia:

15,99

Art:185245

Redna cena:17,99 Cena klub Kalia:

13,99

Sivka "Little Lady" moder cvet, intenziven vonj "Royal Blue" in "Felice" ozki sivo zeleni listi, vijolično modri cvetovi, intentziven vonj Lavandula angustifolia 6/1 v posodi (les ali cink) Art: 185246

Redna cena 10,90 Cena klub Kalia

8,49

10 % popust za upokojence v vrtnih centrih in prodajalnah Kalia. Vsak četrtek, celo leto.

Popust ne velja za izdelke iz Kluba Kalia. Popusti se ne seštevajo.

5,90

Clematis , srobot na opori v loncu 3 l

Za cvetoče gredice, okrasne čebulnice Valentin!

6 rastlin nizkih, prezimnih sivk, za gredice in posode

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 8.5. do 31. 5. 2014 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si

VRTNI CENTER KALIA

Latnik 150, 25, april 2014

3

Od 25.4., posebna ponudba čudovitih vzpenjalk SAMO V VRTNEM CENTRU KALIA V AJDOVŠČINI

Program brezplačnih svetovanj strokovnjakov in dogodki v Vrtnem centru Kalia v Ajdovščini:

Clematis (Srobot). Klematis ali srobot je ena izmed najlepših vzpenjavk. Mix čudovitih visokih vzpenjalk.

-20% na vse navedene sadike plezalk in hortenzije Hedera (Bršljan) - čudoviti mix raznovrstnih bršljanov za prekrivanje in kombinacije z ostalim okrasnim cvetjem.

Hydrangea (Hortenzije) – Mavrica čudovitih barv (bela, modra , rdeča, lila, vijola…)

Campsis (Jasminova troblja) Podobno kot Vajčeva trta omogoča hitro kritje za ograje, brajde, stene ali druge strukture v krajini. Prav tako se lahko goji po tleh za prikrivanje skalnih in betonskih elementov ali starih drevesnih štorov. Dobra trta za sajenje na vročih in suhih mestih. Potrebuje veliko prostora. Odlična za ptičje vrtove.

Parthenocissus (Vajčeva trta) - Ena najprimernejših rastlin vzpenjalk za opečne ali kamnite zidove zgradb, velike brajde, kot prekrivna rastlina za ograje ali prek betonskih drogov in velikih dreves. Lahko se uporablja kot krinko za kritje tal kamnitih grmad ali za obvladovanje erozije na pobočjih.

Še v aprilu: Sobota, 26.4 .2014, med 9.00 in 12.00 uro bo na vprašanja o varstvu vinske trte, rastlin v vrtnarski in zelenjadarski pridelavi ter sadjarstvu, odgovarjal strokovnjak podjetja Bayer d.o.o. Akcijska prodaja nekaterih izdelkov za varstvo in zaščito rastlin iz ponudbe.

V maju: Sobota, 10.5.2014, med 9.00 in 12.00 uro: Napake pri vzgoji lončnic, bolezni lončnic in pravilna vzgoja. Odgovarjajo strokovnjaki Kalie Četrtek, 15.5.2014, med 9.00 in 12.00 uro: Boj s škodljivci in zatiranje bolezni rastlin – Strokovnjak podjetja Silk d.o.o. vam bo predstavil osnove, ki jih je dobro vedeti in odgovarjal na vaša vprašanja?

Sobota, 31.5.2014, med 9.00 in 12.00 uro: Prodajna razstava češenj v sodelovanju z Bogdanom Slokarjem, domačinom iz Lokavca in pridelovalcem raznovrstnih sort češenj. Uvod v junijski Festival češenj v Lokavcu.

Kako do nas ...

DOGODKI

4

V Šmarjah bo ves mesec slavnostno

V Šmarjah na Vipavskem bomo ta konec tedna namenu slavnostno predali dolgo želeno turističnoinformativno točko s pestrim dogajanjem in obiskom slovenske vinske kraljice Špele Štokelj, v maju pa tradicionalno pripravljamo praznik Med šmarenskimi griči, ki bo tudi letos postregel s turnirjem v briškoli, razstavo 4. Ekstempora med šmarenskimi griči, vinsko degustacijo, pohodom Čez Školj in Tibot in kmečkimi igrami.

P

estro dogajanje se bo v Šmarjah začelo že to nedeljo, 27. aprila, ko ob 16. uri pripravljamo odprtje turistično-informativne točke ob glavni cesti skozi vas.

Zanjo smo si prizadevali že vse od ustanovitve Turističnega društva Vinoreja Šmarje leta 2009, zato smo ponosni, da je s pomočjo sredstev programa LEADER LAS občin Ajdovščina, Vipava in Komen nastal kotiček, namenjen popotnikom in ljubiteljem vipavskih gričev. Odslej sta nasproti vaške šole na voljo dve leseni mizi s klopmi, ob katerih smo s pomočjo občine Ajdovščina izdelali dve informativni tabli z zemljevidom in seznamom turističnih ponudnikov v celotni KS Šmarje ter opisom zgodovinskih zapisov in zanimivosti iz naših krajev. Na dan otvoritve bosta tabli dobili družbo šestih prav posebnih trt, imenovanih ‘vrtovka’, ki jih bomo posadili v svečani družbi slovenske vinske kraljice Špele Štokelj in domačega

vinarja ter viteza vina Branka Furlana. Svečan dogodek z blagoslovom nove pridobitve bo obiskovalcem približal tudi modrosti našega velikega rojaka Matije Vertovca (1784 - 1851), čigar leto letos praznujemo, obenem pa bomo razglasili tudi najboljša vina v KS Šmarje, izbrana na strokovnem vinskem ocenjevanju. Dogodek pa bo seveda obenem edinstvena priložnost za preizkušanje pisane ponudbe vina, sira, meda, sadja, zelenjave in sadnih izdelkov, ki jih ponujajo na kmetijah v treh vaseh krajevne skupnosti Šmarje in obenem priložnost za veselo druženje, čakajo pa vas še številne zanimivosti.

V naše kraje ste nato ponovno vabljeni že v soboto, 10. maja, ko TD Vrtovče na Vrtovčah ob 16. uri pripravlja napet turnir v briškoli, osrednje dogajanje pa sledi 24. in 25. maja v Šmarjah. Na soboto, 24. maja, ob 19. uri v strnjenem delu vasi Šmarje pripravljamo odprtje edinstvene

umetniške razstave sredi vaških gas 4. Ekstempore med šmarenskimi griči - ob zvokih Tamburaškega orkestra Danica, nato pa še vinsko degustacijo nagrajenih domačih vin. Naslednjega dne, 25. maja, pa se bo ob 8. uri zjutraj pri gasilskem domu v Šmarjah začel že 5. pohod Čez Školj in Tibot, ki bo pohodnike letos popeljal po nekoliko spremenjeni trasi. Tokrat bodo obiskovalci osličku Sivku lahko sledili med šmarenskimi tolmuni čez lesen most po stari poti za zaselek Hrastje, nato pa mimo zaselkov Jakulini in Potok do Tibota, kjer bo ob 11. uri maša na prostem na ostankih cerkvice sv.

Teobalda. Sledil bo spust do Vrtovč in nato vzpon na najvišji vrh pohoda - Školj, ki s 418-imi metri nadmorske višine nudi prečudovit razgled na Vipavsko dolino in čez Kras vse do morja. Od tam se bodo pohodniki skozi spomeniško zaščiteno jedro vasi Šmarje vrnili na izhodišče pohoda.

Popoldne ob 16. uri pripravljamo zabavne 2. kmečke igre, na katerih se bodo pomerile skupine iz vasi, povezanih z življenjem in delom Matije Vertovca. Za popestritev bomo poskrbeli še s priložnostno razstavo čipke, za prijetno vzdušje pa se ni bati. Dotlej pa v Šmarjah držimo pesti, da nam bo vreme vsaj letos naklonjeno, v primeru dežja bomo namreč dogajanje, načrtovano za 24. in 25. maj prenesli v bolj ‘sončne čase’.

Več o dogajanju lahko spremljate na naši spletni strani http:// vinoreja-smarje.nvoplanota.si ali na naši facebook strani https://sl-si.facebook.com/ TuristicnoDrustvoVinorejaSmarje MP

NAJBOLJŠA PONUDBA VSEH ČASOV. € 9 7 9 .

10

909 €

13.

• 6 zračnih blazin • Klimatska naprava • 5 varnostnih zvezdic Euro NCAP

olet che vr x a r t

olet che vr sw cruze

• 6 zračnih blazin • Klimatska naprava • CD MP3 radio

Povprečna poraba goriva: 3,9 - 7,2 l/100 km. Emisije CO2: 104 - 170 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na pooblaščenem prodajnem mestu in na spletni strani www.chevrolet.si. Ponudba velja izključno za vozila iz zaloge, pod posebnimi pogoji nakupa, pri trgovcih, ki sodelujejo v akciji. Navedene priporočene maloprodajne cene že vključujejo akcijski popust. Prodajne informacije so bile točne v času priprave tiska. Kovinska barva je za doplačilo. Ne izključujemo možnosti tiskarskih napak. Slike lahko prikazujejo opremo, ki ni serijska. Za več informacij se obrnite na pooblaščene trgovce z vozili Chevrolet. Naročnik: Chevrolet CEE L.L.C., Budaors, Madžarska.

Sawal | Industrijska cesta 5 | 5000 Nova Gorica Tel: 05 330 45 10 | GSM: 051 681 525 | www.sawal.si

Latnik 150, 25. april 2014

FAMA

Radijsko reklamo oblikovali sami V Trgovskem podjetju FAMA iz Vipave se zavedajo, da so zaposleni bistven element uspešnega poslovanja in preživetja na zahtevnem slovenskem trgu. Ne smemo namreč pozabiti, da je Slovenija na prvem mestu v Evropi po površini trgovin na prebivalca.

P

rav zato na vsakem koraku zaposlene vključujejo v vse aktivnosti pri oblikovanju poslovnega procesa in pospeševanja prodaje. Pred kratkim so tako vse zaposlene zaprosili, da oblikujejo in predlagajo tekst reklamnega radijskega oglasa. Odziv je bil presenetljiv, saj je iz marketov od Trente pa do Pobegov pri Kopru prišlo kar 162 predlogov. Izbor je bil zato zahteven, odločitev pa težka. Na koncu se je komisija odločila in tudi nagradila za uvodni slogan Barbaro Bogataj iz marketa Žgavec iz Spodnje Idrije in za zaključni slogan Petro Ferjančič iz supermarketa Fama Vipava.

Petra se je zmage tako razveselila, da je za sodelavce in upravo spekla zelo okusno torto. Radijski oglas pa se že vrti na Radio 1.

Fama je poslovno leto 2013 zaključila s pozitivnim rezultatom in rastjo prodaje. Vodstvo podjetja

pa se je odločilo, da za ta uspeh poslovodje vseh marketov nagradi z dvodnevnim izobraževanjem. Potekalo je v prijetnem okolju Vipavskega hrama, izvedlo pa ga je uveljavljeno mednarodno podjetje Business Success. Kreativna delavnica na temo: Poslovodja – vodja in spodbujevalec, je potrdila dejstvo, da znanja ni nikoli dovolj.

Famina poslovodska ekipa pa je po oceni predavateljev, nadpovprečna.

Ob tej oceni je direktor podjetja Aleksander Lemut dodal: »V bilanco podjetja je potrebno vključiti na tisoče pomembnih in nepomembnih podatkov. V bilanci pa manjka prav najpomembnejši podatek, saj ga slovenski računovodski standardi ne predvidevajo. To so naši zaposleni, ki so največji kapital in vrednost našega podjetja.« rl

DOGODKI

Latnik 150, 25, april 2014

5

Ljudska univerza Ajdovščina kot Tekmovanje šolskih zgledovalna organizacija in učna ekip prve pomoči točka za študente

S

odelovanje je raznoliko, s Filozofsko fakulteto je pred leti organizirala pomladno šolo za študente andragogike, kar nekaj diplomskih in seminarskih del je nastalo z raziskovanjem prakse v različnih programih, s študenti so izdali dva zbornika: Izobraževanje – most med generacijami in Neformalno izobraževanje za trajnostni razvoj, kar je zelo spodbudno za študijsko delo mladih in verjetno tudi za premislek prakse. Študentje andragogike sodelujejo z ljudsko univerzo tudi v mednarodnih programih o medgeneracijskem učenju in zelenem izobraževanju, in tako vstopajo v samo središče evropskih projektov.

Zadnji študijski obisk je bil v marcu 2014. Namenjen je bil spoznavanju izobraževanja v študijskih krožkih in v okviru programa PUM. Slednji ponuja projektno delo kot način učenja za mlajše odrasle. Študijski krožki so posebno dragocena možnost za skupno iskanje novega znanja. Obiskali so študijski krožek Sivka, ki ga vodi Nataša Mohorčič.

Ugotavljali so, kako se v življenju kaže novo zanimanje za uporabo zelišč, starih receptur za pripravo kozmetike in v živo spoznali, kako poteka sodelovalno učenje. Ljudje se ponovno sprašujejo o tradicionalnem znanju, ki bi ga bilo dobro ohraniti in združiti s sodobnimi naravoslovnimi spoznanji.

Pogovarjali smo se o študijskem krožku Ustavimo korak, ki je s svojim delovanjem v sodelovanju s krajevno skupnostjo Budanje leta 2013 obnovil spomenik. V Lokavcu prav tako poteka v sodelovanju s KS študijski krožek Obudimo kulturno življenje na vasi. Tudi študijski krožek Kulturna dediščina – vir za trajnostni razvoj, ki ga vodi dr.

Jasna Fakin Bajec, združuje modrost starih jedi s potrebami sodobnega načina življenja, tako da zbira tradicionalne načine priprave lokalnih jedi in drugo dediščino lokalnega okolja. Ohranjanje kulturne dediščine ni samo sebi namen, nasprotno, znanje nadgradijo in poskušajo poiskati možnosti, kako bi s prepletom tradicije in sodobnosti prispevali h kakovosti življenja v lokalnem okolju.

Ljudska univerza omogoča študentom neposredno doživetje izobraževalnih programov, kar je za mlade zelo dragoceno. Učenje se zelo redko dogaja v izolaciji od ostalega sveta, v resnici je učenje tesno povezano z dogajanjem, zato je povezovanje med akademskim raziskovalnim prostorom in prakso vedno prispevek k dobremu študiju.

Prof.dr. Nives Ličen

Predstavniki Zavoda Pristan na ekskurziji v Novem Sadu S spodbujanjem mreženja ustreznih javnih, zasebnih in prostovoljskih interesnih skupin, se omogočata večja inovativnost in razvoj pri nudenju socialne oskrbe starejšim. Prav zato so se predstavniki Zavoda za socialno oskrbo Pristan (Martin Kopatin, Sonja Turk in Ivana Bratož), vključili v mednarodni projekt NET - Age in se v sodelovanju z Občino Kanal ob Soči, (ki je eden od projektnih partnerjev), od 7. do 11. aprila udeležili strokovnega posveta in ekskurzije v Novem Sadu.

Ivana Bratož, Martin Kopatin in Sonja Turk v Novem Sadu

N

amen obiska v Srbiji je bil v izmenjavi dobrih praks in iskanju novih idej na področju skrbi za starejše. Eden od osrednjih ciljev projekta NET – Age je v povečevanju razvojnih možnosti

jadranske regije in uveljavljanju inovativnih načinov socialne oskrbe, ki bi omogočala aktivno staranje in predvsem kakovostno življenje starejših. V projektu sodeluje večje število organizacij in regij iz Srbije,

Italije, Slovenije, Albanije, Hrvaške in Črne gore. V začetku marca so se člani projekta srečali v Sloveniji in si kot primer dobre prakse na področju institucionalnega varstva starejših ogledali Center starejših Pristan v Vipavi.

Na aprilski strokovni ekskurziji v Novem Sadu so predstavniki Pristana pridobili širši vpogled v organizacijo socialno varstvenih storitev za starejše na področju Vojvodine.

Ogledali so si različne zasebne in javne domove za starejše, dnevni center ter t.i. klube za starejše, v katerih so organizirane različne interesne aktivnosti za aktivno tretje življenjsko obdobje. Spoznali so tudi organizacijo storitve pomoč družini na domu v Srbiji, ki je sicer ena od pomembnih dejavnosti Zavoda Pristan in jo trenutno izvaja v kar devetih slovenskih občinah.

IB

E

kipe so pomanjšana različica odraslih ekip, ki so usposobljene, opremljene in pripravljene, da se odzovejo ter nudijo pomoč v primeru večje naravne ali druge nesreče. Tako kot odrasli se tudi osnovnošolci učijo nuditi temeljne postopke oživljanja, uporabljati AED, zaustaviti hudo krvavitev, imobilizirati zlomljen ud itd., le da je snov zanje nekoliko prilagojena in se jim jo trudimo podati na čimbolj razumljiv način.

in pripravljenostjo pomagati. Žal sta se v nadaljnje tekmovanje lahko uvrstili le ekipi iz OŠ Draga Bajca in OŠ Danila Lokarja.

Regijsko preverjanje je potekalo 11. aprila na Osnovni šoli Danila Lokarja, kjer se je pomerilo osem osnovnošolskih ekip prve pomoči iz primorsko-notranjskega območja.

Sodelovale so ekipe iz Tolmina, Izole, Ilirske Bistrice, Rakeka, Ajdovščine in Vipave. Najprej so se preizkusile v teoretičnem znanju

V tem šolskem letu so se v prvi pomoči usposabljale po ena ekipa na Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina in Osnovni šoli Šturje Ajdovščina ter dve ekipi na Osnovni šoli Draga Bajca Vipava. Ker sta se samo dve lahko uvrstili na regijsko preverjanje, smo organizirali lokalno tekmovanje, ki je potekalo na OŠ Šturje. Ekipe so se preizkusile v teoretičnem znanju iz prve pomoči in gibanja RK ter v praktičnem znanju. Pripravili smo jim tri delovišča z različnimi nezgodami, na katerih sta bila najmanj dva poškodovanca. Ekipe so imele 10 minut časa, da so kar najbolje oskrbele vse poškodovane na delovnem mestu. Otroci so navdušili z znanjem, zagnanostjo

iz prve pomoči in gibanja RK, nato pa še v praktičnem znanju. Oskrbeti so morale poškodovance na treh deloviščih, in sicer dva na delovnem mestu, kjer je scenarij predvideval, da je prišlo do pretepa na zabavi, dva na delovišču, kjer sta skupaj trčila dva rolkarja, ter tri poškodovane v požaru, ki je zagorel v kuhinji. Učenci so bili več kot uspešni in so pokazali veliko mero znanja. V prihodnje bomo držali pesti za ekipo iz Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, ki je zmagala na regijskem preverjanju in se je uvrstila na 8. državno preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči, ki bo potekalo 10. maja na Debelem rtiču.

Irena Žgavc

Novo v Ajdovščini TOVARNIŠKI OUTLET KERAMIČNIH PLOŠČIC

RAZPRODAJA KERAMIČNIH PLOŠČIC KERAMIČARJI Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI vam keramiko hitro in kvalitetno tudi položijo Keramika Fikus se nahaja na koncu Ajdovščine (pred krožiščem za Vipavo) Urnik: od 8. do 16. ure ali po naročilu 041/537 950, Klavdija

Keramika Fikus s.p.

V sodobnosti se vedno bolj razvija metoda zgledovanja (benchmarking), ki jo uporabljamo zato, da bi se naučili novih načinov razmišljanja in praks pri tistih skupinah ljudi, ki so inovativne v svojem okolju. Ljudska univerza Ajdovščina je v strokovnih krogih znana kot kakovostna izobraževalna institucija, ki stalno razvija znanje na področju formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih, zato pogosto sodeluje tudi s fakultetami kot ‘učna baza’ za študente.

Rdeči križ Ajdovščina je letos izvedel najprej lokalno in nato tudi regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči.

Ekipe sestavljajo učenci zadnje triade, ki skozi celo šolsko leto izpopolnjujejo svoje znanje v nudenju prve pomoči.

DOGODKI

6

V Lokavcu ponovno na ogled umetelni izdelki ročnih del

Od petka, 4. aprila, ko so članice ročnih del iz Lokavca odprle razstavo, do konca naslednjega tedna, je Dvorana Edmunda Čibeja privabila mnoge ljubitelje s šivanko, kvačko, pletilkami ali kleklji ustvarjenih izdelkov. Odprtje razstave so tudi tokrat popestrili članice in člani Dramsko pevske skupine Zarja, ki deluje v okviru DU Ajdovščina.

Latnik 150, 25. april 2014

Dom starejših občanov Ajdovščina

Pozdrav pomladi V torek, 8. aprila 2014 , je pogledala pomlad tudi med stanovalce v Domu starejših občanov v Ajdovščini. Obiskali so jih učenci in učitelji Glasbene delavnice J&N iz Ajdovščine.

odvrniti od naših večerov druženja in ustvarjanja. Ta druženja bogatijo medsebojne odnose, pokramljamo o tegobah, se poveselimo ob lepih trenutkih, izmenjamo ideje in nasvete. Tako nastajajo čudoviti izdelki,

K

o pomlad zakoraka v našo dolino, lokavške žene, članice krožka ročnih del, v Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu že tradicionalno postavijo na ogled svoje izdelke. Skozi zimo so se tudi tokrat družile vsako sredo zvečer, rezultat tega druženja pa je pomladno barvita razstava, tudi z mnogimi idejami, kako si lahko

polepšamo prihajajoče velikonočne praznike. In ker je v Lokavcu vse več posameznikov, ki prostega časa ne enačijo s poležavanjem na kavču, smo letos na razstavi ročnih del poleg izvezenih, kvačkanih, pletenih in klekljanih umetnin občudovali tudi lesene in kovinske miniaturne izdelke Viktorja Slokarja ter drobcene okraske Vide Posega.

Občutke članic krožka ob nastajanju izdelkov in tudi ob razstavi najbolje izrišejo besede, ki so jih ob odprtju same namenile obiskovalcem: »Vesele smo, da nam uspeva vsako leto izdelati in na ogled postaviti naše delo. Čas, ki nam ni naklonjen in brezglavo drvi, pa nas ne more

ki bi jih bilo škoda zapreti v skrinje.

Pred nami pa je velikonočni čas, ko vsaka gospodinja še posebej skrbno polepša svoj dom. Vedno bolj cenjen je ročno izvezen ali kvačkan prt, pa s čipko obogaten prtiček na košari polni dobrot, in zavese, kvačkane ali s čipko, ki v dom prinesejo domačnost in toplino /.../« Vsak razstavljeni eksponat je svet zase, je trenutek, ujet za zmeraj ali vsaj za dobršen del našega bivanja.

In zares smo lahko veseli, da so razstavljavke skupaj s svojimi gosti pripravljene ta ‘ujeti trenutek večnosti’ vedno znova deliti z nami.

Bojana P. Kompara

P

ripravili so zanimiv glasbeni program in pokazali, koliko so se naučili v delavnici. Nekateri izmed njih jo obiskujejo že več let, nekateri so začetniki. Oboji so se zelo potrudili in pričarali občinstvu vedrino, veselje in toplino.

Zvenele so kitare v različnih skladbah in v različnih skupinah. Učenci so se predstavili posamezno in v skupinah. Učenci so tudi iz klaviatur izvajali tople melodije, ki so pobožale dušo in srce ter priklicale v spomin marsikateri dogodek iz mladosti. Glasovi harmonik, v spremljavi kitar, pa so privzdignili tudi

I NAJBOLJ VARNTU! PO CELEM SVE žina 4-članska druar zavarovana k R U do 400.000 E

tiste, ki so priklenjeni na vozičke.

Vsi so pritegnili melodiji, zaploskali iz srca mladim glasbenikom in njihovim učiteljicam. Učenci so razve-

selili tudi starše, ki so jih spremljali na prireditev.

Prireditev se je zaključila z veliko hvaležnostjo stanovalcev. Bili so veseli mladosti in pomladi, ki se je ustavila pri njih. Povezala in prepletla se je z jesenjo; glasovi kitar, klaviatur in harmonik so povezali ta šopek, ki naj pogosto diši.

Irena Šinkovec

B 25 % POPUST OGOSKLENITVI DOLLSKEGA ROČNEGA, ŠO , NEZGODNEGA ZAVAROVANJA DO 1. 6. 2014

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V TUJINI Z ASISTENCO Celoletno zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco CORIS za večkratna potovanja v tujino, kjer posamezno potovanje ni daljše od 90 dni, vam zagotavlja, da boste celo leto brez skrbi.

NOVO: Omogočamo vam sklenitev zavarovanja z visoko zavarovalno vsoto 100.000 EUR. Do višine celotne zavarovalne vsote je krit tudi prevoz.

www.as.si 080 11 10

Latnik 150, 25, april 2014

Državna izpitna komisija potrdila 7 novih zeliščarjev/ zeliščark

DOGODKI

7

Obisk parlamentov v Bruslju in Luksemburgu Na povabilo pisarne evropskega poslanca NSi Lojzeta Peterleta in njegovega asistenta Andreja Černigoja iz Vipavskega Križa smo ‘z vseh vetrov zbrani’, od dijakov do upokojencev, 31. marca 2014 obiskali parlament v Bruslju in prevajalsko središče v Luksemburgu.

V preteklem tednu je na Ljudski univerzi Ajdovščina 7 udeležencev usposabljanja za zeliščarje pridobilo certifikat, nacionalno poklicno kvalifikacijo zeliščar/zeliščarka. Ob zaključku usposabljanja, ki je potekalo od jeseni 2013, smo ponosni na to, da so vsi udeleženci, ki so pristopili k preverjanju in potrjevanju znanja, tudi pridobili javnoveljavno listino - certifikat NPK ZELIŠČAR/ZELIŠČARKA. Zahvala gre vsem, ki so vložili precej truda, najprej udeležencem samim, seveda pa tudi učiteljem in ostalim sodelavcem. Vsem iskreno čestitamo.

K L

judska univerza Ajdovščina je ena izmed le štirih izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) zeliščar/ zeliščarka v Sloveniji. Ugotavljanje, preverjanje in potrjevanje znanja za pridobitev NPK opravljajo komisije za posamezno poklicno kvalifikacijo, ki jo oblikuje in imenuje Državni izpitni center. Pomembno je, da posameznik dokaže svoje znanje, ki ga je pridobil na različne načine. V osebni mapi se zabeležijo rezultati učenja skozi vse življenje, usposobljenost za delo pa je enakovredno spretnostim in znanju, pridobljenem v šolskem sistemu. Za posameznika pomeni možnost dokazovanja skritega znanja in spretnosti, pridobljene z delom, samoizobraževanjem, tečaji, znanja s prejšnjih delovnih mest.

Usposabljanje za NPK Zeliščar/ zeliščarka je potekalo skladno s poklicnim standardom in katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti. Obsegalo je praktično in teoretično delo iz področja pridelave, nabiranja zelišč, predelave v tradicionalne izdelke, izmenjave izkušenj s praktiki, pa še

ljub zelo dolgi poti do Belgije smo udeleženci obiska središč Evropske unije z veliko energije in radovednosti pričakali srečanje z gospodom Peterletom in njegovimi asistenti. Seznanil nas je z aktualnim delom, odgovarjal na naša vprašanja, se poveselil ob harmoniki in tudi sam zaigral kaj … Doslej je nacionalno poklicno kvalifikacijo na Ljudski univerzi Ajdovščina pridobilo skupaj 19 zeliščarjev/zeliščark, ki imajo zanimive želje in načrte glede pridelave različnih vrst zelišč na domačih poljih in predelave v tradicionalne izdelke. Možnosti so široke, saj po besedah članov komisije Slovenija večino zelišč še vedno uvaža. Namen usposabljanja in nacionalne poklicne kvalifikacije je prav to, da bo posameznikom nudila nove možnosti širjenja dejavnosti. Med usposabljanjem so se med udeleženci stkale nove vezi in verjamemo, da bo povezovanje obrodilo koristne sadove na področju pridelave in predelave zelišč v našem okolju.

Ljudska univerza Ajdovščina v sodelovanju z Republiškim izpitnim centrom izvaja postopke za pridobitev javno veljavne listine NPK tudi na različnih drugih poklicnih področjih (npr. socialni oskrbovalec/oskrbovalka na domu). Vabimo vas, da si ponudbo ogledate na http://www.lu-ajdovscina.si/ npk/.

Helena Furlan

slovensko Peterle je mentarne kategoriji

himno na svoje orglice. letošnji dobitnik parlanagrade MEP Award v zdravje, saj si zavzeto

Q_oglasLatnik210x148o.indd 1

prizadeva za reševanje problemov s področij okolja, javnega zdravja in varnosti hrane. Poleg tega je ugleden član odbora za zunanje zadeve in politiko EU ter vodja nekaterih opazovalnih misij.

parlamenta v družbi šestih kolegov prevajalcev, ki so v enournem izvajanju predstavili svoje delo. Slovenski prevajalski oddelek šteje 29 članov, razdeljenih v tematske skupine, z odličnim poznavanjem

Zvečer pa nas je na sedežu prevajalcev v Luksemburgu pričakal gospod Valter Mavrič, doma iz Šlovrenca v Goriških brdih, ugleden prevajalec, tolmač in vodja vseh štiriindvajsetih prevajalskih skupin evropskega parlamenta. Skrbi za profesionalnost prevodov zakonodajnih dokumentov, resolucij, administrativnih zadev … za potrebe poslancev in držav članic. Pričakal nas je v zgodovinski dvorani prvega evropskega

materinščine in tujih jezikov. Gospod Mavrič je prisotne nagovoril, naj preko spleta spremljajo aktivnosti Slovencev v evropskih institucijah, saj so le-te namenjene državljanom v domovini.

Nadja Pregeljc, organizatorka obiska parlamentov

22/4/14 10:10 AM

ŠOLSKA

8

Latnik 150, 25. april 2014

Lahkotnost gibanja v Srečanje za starše malo drugače vodi Vipava, 17. aprila 2014 – V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRUS) smo letos že devetič organizirali Dan plavanja in iger v vodi. Sodelovalo je pet ekip iz različnih zavodov, ki usposabljajo otroke s posebnimi potrebami. Aktivnosti v vodi so potekale v našem bazenu.

D

an je bil namenjen otrokom, ki med letom redno sodelujejo v programu učenja plavanja po konceptu Halliwick.

Ta vključuje tri pomembne komponente - kontrolo dihanja, učenje sprostitve v vodi in učinkovit trening ravnotežja. S pomočjo koncepta učimo otroke z različnimi sposobnostmi in različnih starosti, da postanejo v vodi čim bolj samostojni, sproščeni in zadovoljni. Osnovni cilj je, da otroci v vodi pridobijo občutek lahkotnosti gibanja, ki jim ga omogočajo fizikalne lastnosti vode.

Voda je namreč medij, ki podpira naše telo 800 krat močneje od zraka. Temperatura vode je 33 stopinj, kar dodatno poveča prekrvavitev,

V pripomore k zmanjšanju napetosti v mišicah in drugih obsklepnih strukturah. To omogoča večjo gibljivost in lahkotnost gibanja pri posamezniku. Preko skupinskega dela in individualne pomoči terapevta otrok pridobiva čutno gibalne izkušnje.

Prav tako pridobiva na samozavesti in boljši samopodobi.

Skozi igre, pesmice in različne športne dejavnosti preživijo otroci prijeten športni dopoldan, ki jim je v veliko zadovoljstvo in užitek.

Tovrstno druženje nam pomaga sklepati nova prijateljstva, se v vodi lepo imeti in s pomočjo igre kaj novega naučiti.

Barbara Lemut

Dan za spremembe v 4. razredu

N

a OŠ Draga Bajca Vipava smo se vključili v akcijo Hiše sadeži družbe iz Vipave. Pod vodstvom prostovoljke Željke Černjavski smo oblikovali origame ribic, naslikali pa smo jih tudi na papirnate krožnike. Naše rumene ribice so zaplavale toku nasproti in upamo, da prinašajo spremembe v naš vsakdan. Za konec smo si privoščili še skodelico domačega čaja z medom. Bili smo zelo ustvarjalni!

Damjana Černigoj in Mateja Klemše

V vrtcu na Ribniku smo se odločile, da pripravimo spomladansko srečanje za starše v malo drugačni obliki. Priprave na ta dogodek so se začele že zelo zgodaj, še preden je v naše kraje pokukala pomlad.

Sodelovalo je pet skupin – Zelene pike, Rdeče pike, Modre pike in Rumene pike ter skupina Rožice.

Srečanje se je odvijalo v Dvorani prve slovenske vlade.

saka skupina je pripravila po tri različne točke v različnih oblikah; petje, deklamacije in ples. Celoten program je povezovala pomočnica vzgojiteljice Nadja Leban, ki je bila zaslužena tudi za celotno scenografijo. Otroci so nastopali v posebnih majicah, po

katerih je bilo prepoznati, v katero skupino sodijo. Namreč, vsaka skupina si je potiskala majice s pikami v barvi svoje skupine.

S srečanjem smo želele vzgojiteljice poudariti pomen sodelovanja med vrtcem, otrokom in starši. Za konec smo jim pripravile posebno

sporočilo v obliki pesmi Vesolje, ki starše opominja, kako pomembno vlogo igrajo v otrokovem življenju.

Nastop je požel veliko navdušenja.

Starši so bili z našim delom in delom otrok izjemno zadovoljni in hkrati presenečeni nad zmožnostjo in sposobnostjo svojih malčkov.

Ker smo želele, da bi bili tega dogodka deležni tudi stari starši, smo v našem atriju na Ribniku pripravile ponovitev nastopa. Nad odzivom smo bile zelo presenečene, saj smo najprej napolnile dvorano in potem še celoten atrij našega trakta.

Skupinsko srečanje je bilo tudi za nas nekaj novega, saj smo se med seboj še bolj zbližale in spoznale močnejše plati vsake posameznice.

S takšnimi in podobnimi prireditvami veliko doprinesemo v svojo osebnostno rast in bogatimo svoje strokovno delo.

Mateja Stopar in Alenka Stopar, Suzana Krapež in Nadja Leban

OŠ Šturje Ajdovščina

Zlato na turistični tržnici V šolskem letu 2013/14 sta Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo razpisala 28. državni festival Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega festivala je bila Na zabavo v naravo.

Bu(r/j)ne poti. Na vrhu modela Gore sta se bohotila Otliško okno s hudičkom in Čaven.

Hvala vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k velikemu uspehu turistične naloge in njene predstavitve.

Martin Štinjek

T

uristično nalogo, katere glavni del je svojstven turistični program, so pripravile tudi učenke in učenci z OŠ Šturje Ajdovščina. Svoj zanimiv in inovativen turistični produkt so v torek, 15. aprila 2014, predstavili obiskovalcem in strokovni žiriji na turistični tržnici v Mercator centru v Kopru.

Deležni so bili velikega obiska in številnih pohval. Za izdelano turistično nalogo in njeno predstavitev so ponovno (že petič zapored) prejeli najvišje – zlato priznanje Turistične zveze Slovenije. Hkrati so se uvrstili na zaključno tržnico, ki je potekala v Mercator centru v Mariboru 22. aprila. 2014. Člani turističnega krožka OŠ Šturje Ajdovščina (Neja Gorup, Vancho Kostov, Nika Krašna, Jakob Remškar, Jure Štrancar, Nina Ukmar, Zala Červ in Anja Petrovčič) so pod vodstvom mentorjev Martina Štinjeka, Bojana Boleta in Petre Rodman predstavili turistično nalogo z naslovom PO BU(R/J)NI POTI (V družbi fosilov, hudiča in vode). Svoj turistični produkt so na tržnici promovirali z maketo Gore.

V predstavitvi so maskote iz njihove naloge obiskovalce vabile na pot z dna Vipavske doline do vrha Gore in nazaj. Ob razgibani poti je bilo razstavljenih 35 fotografij, posnetih na najbolj markantnih točkah njihove naravoslovno-rekreativno-zabavne

Tovarniška 2b, 5270 Ajdovščina (C3)

Za vaš računalnik vse na enem mestu.

PRODAJA - računalnikov - prenosnikov - tablic - servis - svetovanje - internet - telefonija - televizija MA-KO popravi napako vsako!

05 368 11 10

Latnik 150, 25, april 2014

'Dalmacija v Pigalu' Potem, ko smo v Gold clubu dobili prvo zmagovalko kuharsko televizijskega spektakla »Cooking star/Kuharske zvezde«, smo se lotili novih podvigov.

Z veliko dalmatinsko fešto/zabavo in mesecem dalmatinske kuhinje bomo v Pigalu uradno otvorili letni vrt in poletno sezono 2014.

Sara Popović, naša sodelavka, ena od finalistk za letošnji izbor »Kraljica vrtnic 2014«.

Dekleta, čakamo vaše prijave!

ŠOLSKA

9

GOLD CLUB VABI NA DOGODKE V MESECU MAJU 9. maj 2014

Dalmatinski večer v pivnici in pizzeriji, glasbena zabava s Klapo Dubrovnik; rezervacije na 031 60 20 75

10. maj 2014

Velika dalmatinska fešta in uradna otvoritev letnega vrta v Pigalu 15.-19.00 zabavne igre, brezplačni napitki in sladoled za vse otroke, DJ Julien 20.00 predizbor za »Kraljico vrtnic 2014« 21.30 dalje fešta s Klapo Dubrovnik, bogata ponudba hrane in pijače

Maj, junij in julij 2014

Zlati trojček; velika nagradna igra za goste igralnice Gold club; skupni nagradni sklad 6.450 €; žrebanja vsak petek in vsako tretjo soboto v mesecu

Za informacije, prijavo na predizbor za »Kraljico vrtnic 2014« in rezervacije pokličite na 031 60 20 75 ali pišite na info@hotelgoldclub.eu FB: Hotel Gold Club Ajdovščina

Marzia Argentini, zmagovalka Cooking star/Kuharske zvezde z našo zvezdo Matjažem Šinigojem in sotekmovalci

Tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovo priznanje Nova podoba našega letnega vrta; uradna otvoritev z veliko fešto/zabavo v soboto, 10. maja 2014.

V sredo, 2. aprila 2014, so po Sloveniji potekala področna tekmovanja iz znanja matematike. Pred področnim tekmovanjem so šole organizirale tudi šolsko tekmovanje. Področnega tekmovanja se je udeležilo po 5 odstotkov vseh učencev sedmega, osmega in devetega razreda na šoli. Organizator področnega tekmovanja za ajdovsko regijo je bila Osnovna šola Draga Bajca Vipava. tekmovali štirje učenci, trije so osvojili srebrno priznanje. Na državno tekmovanje sta se uvrstila dva učenca. Na državno tekmovanje se sicer uvrsti po en odstotek učencev iz teh razredov.

Državno tekmovanje bo 12. aprila v Novi Gorici. Vsem udeležencem državnega tekmovanja želim čim več sreče, zbranih misli in matematičnega znanja. Mojca Pev

Veliko novega o psih

U

čenci 4. razreda OŠ Draga Bajca Vipava smo imeli sredi marca na obisku prav posebno gostjo. Obiskala nas je psička Lora in njena lastnica Tina.

Skupaj z nami sta preživeli kar dve uri.

V tem času smo izvedeli in se naučili veliko novih stvari, tudi

P to, da sta psička in njena lastnica opravili izpit za gorski reševalki.

Učili smo se tudi o drugih poklicih psov ter se pogovorili o desetih zlatih pravilih za ravnanje s psom.

Vsi smo neizmerno uživali in komaj čakamo na še kakšen tak obisk.

Damjana Černigoj in Mateja Klemše

odročnega tekmovanja so se udeležili učenci iz OŠ Dobravlje, OŠ Danila Lokarja, OŠ Šturje, OŠ Otlica, OŠ Col in OŠ Draga Bajca – skupaj 22 učencev sedmih razredov, 18 učencev osmih in 15 učencev devetih razredov. Najboljši učenci so bili nagrajeni s srebrnim Vegovim priznanjem. Tekmovalci so bili na šoli lepo sprejeti. Ravnateljica Alenka Nussdorfer Bizjak je za tekmovalce in njihove mentorje pripravila matematično zelo zanimiv

govor, nekaj učencev šole pa je pripravili lep kulturni program.

Tekmovalci OŠ Draga Bajca so dosegli zelo dobre rezultate. Od osmih sedmošolcev, ki so tekmovali, jih je kar sedem osvojilo srebrno Vegovo priznanje. Dva tekmovalca sta se uvrstila tudi na državno tekmovanje. V osmem razredu so tekmovali trije učenci, dva sta osvojila srebrno Vegovo priznanje. Na državno tekmovanje se je uvrstila ena učenka. V devetem razredu so

10

ŠOLSKA

Več kot 60 prireditev v Tednu vseživljenjskega učenja

Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je največja promocijska kampanja vseživljenjskega učenja v Sloveniji. To dokazuje prek 1200 izvajalcev, ki so s skoraj 5000 raznovrstnimi prireditvami in dogodki v lanskem letu pritegnili kar 160.000 udeležencev.

F

estival učenja zajema paleto raznovrstnih prireditev, ki so namenjene odraslim, starejšim, brezposelnim, dijakom, učencem in staršem ter invalidom. Ljudska univerza Ajdovščina je tudi letos prevzela vlogo območnega koordinatorja prireditev TVU in skupaj z več kot dvajsetimi partnerji poskrbela za pestro dogajanje v maju in juniju. Skupaj pripravljamo več kot 60 brezplačnih dogodkov in prireditev z različnimi vsebinami, za različne ciljne skupine.

Zagotovo se bo za vsakogar našlo kaj zanimivega. Najmlajši bodo v Waldorfskem vrtcu Zlata Ptica najprej ustvarjali, potem pa prisluhnili Siromašnemu mlinarčku in mucki. Dogajanje v vrtcu Gnezdo bo medgeneracijsko obarvano. Svoja vrata bodo odprli v Varstveno delovnem centru Ajdovščina -Vipava (enota Vipava),

kinološko društvo Ajdovščina vabi k prikazu šolanja psa v disciplinah agility in klasični poslušnosti ter višje šolanih psov pri izvajanju različnih disciplin.

Krog prijateljev Bruna Gröninga pripravlja uvodno predavanje o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti. V Društvu upokojencev Ajdovščina bo potekala ustvarjalna delavnica s Tašo Turk. Duh časa, društvo za trajnostni razvoj sodeluje z računalniškimi delavnicami in delavnicami na temo trajnostnega razvoja. O možnostih kreativnih spletnih komunikacij bo kjer pripravljajo likovno delavnico. spregovoril Matjaž Jazbar. Predstavili Pevce Kulturnega društva Komorni se bodo še nekateri drugi podjetniki. zbor Ipavska boste lahko spremljali Tina Avbar (TIPO) načrtuje vodene na vajah. Na dnevu odprtih vrat Voja- pilates vadbe, Daša Hrovatin bo vodišnice Vipava se bosta predstavila Med- la delavnico ličenja, v salonu TIA vas generacijsko prostovoljno društvo bo Nataša Benka Brecelj seznanila z MORS in društvo Most s skupino osnovnimi pojmi in pravili v aromateAjda. TRG Vipava se v TVU vključuje rapiji ter izdelavo mazila za suho kožo s 3. festivalom vina zelen in vodenimi in balzama za ustnice. Nena Dautanac ogledi Vipave. Mladinski center in iz Šole odličnosti prireja delavnico in hotel Ajdovščina Hiša mladih prireja predavanje o moči misli in ciljev.

Navedli smo le nekaj dogodkov, ki v maju Teden mode 2014 – trendolojih s partnerji načrtujemo v sklopu gija, ki bo poln najrazličnejših aktivnoprireditev Tedna vseživljenjskega sti s področja mode in v letošnjem letu učenja.

Celoten program prireditev malce osvežen ter tako še privlačnejši vseh sodelujočih partnerjev je objavza obisk. V Galeriji Hiša mladih bodo ljen v Koledarju prireditev TVU 2014 predstavili več ustvarjalcev. Pripravljana www.lu-ajdovscina.si.

Vabimo jo tudi Umetniški projekt BIT&BEAT v galeriji v Vipavskem Križu, kjer vas, da izberete nekaj zase in se nam bodo gostili mlade umetnike različnih pridružite v Tednu vseživljenjskega umetniških smeri. V TVU se predsta- učenja 2014.

Eva Mermolja vljajo tudi številna društva. Športno

Latnik 150, 25. april 2014

Ljudska univerza Ajdovščina

Konferenca Andragoškega centra Slovenije Konec meseca marca je v Ljubljani potekala zaključna konferenca projekta Razvoj pismenosti ter ugotavljanje in priznavanje neformalnega učenja od 2011 do 2014. Na konferenci je bilo predstavljeno triletno raziskovalno delo strokovnih delavcev Andragoškega centra Slovenije in manjše skupine praktikov iz izbranih institucij izobraževanja odraslih v Sloveniji.

Od leve proti desni: Alenka Magajne in Simon Vidmar na konferenci predstavljata film Učenje učenja, ki je bil posnet na Ljudski univerzi Ajdovščina. Foto: Andragoški center Slovenije

L

judsko univerzo Ajdovščina je v vlogi praktika zastopala Alenka Magajne. V okviru raziskovalnega dela je skupina izobraževalcev odraslih prenavljala izobraževalne programe za dvig ravni pismenosti odraslih. Najprej so identificirali pomanjkljivosti vsebin obstoječih programov, nato oblikovali prenovljene vsebine programov in opredelili nivo znanja, ki ga morajo udeleženci doseči po končanem programu. Prenovljene vsebine so nato preverili v praksi in jih strnili v lično izdelane priročnike, ki so lahko pripomoček tako mentorjem programov dvigovanja ravni pismenosti, kakor tudi udeležencem programov. Obenem pa so lahko tudi v pomoč svetovalcem, ki usmerjajo udeležence v omenjene programe.

Na konferenci je bila predstavljena tudi serija izobraževalnih filmov in učnih gradiv za odrasle in strokovne delavce, nastalih v okviru projekta. Posneli so štiri filme, namenjene predstavitvi ključnih kompetenc - Sporazumevanje v maternem jeziku, Samoiniciativnost in podjetnost, Matematična kompetenca in kompetenca v znanosti in tehnologiji ter Učenje učenja. Pri

slednjem filmu je bil glavna filmska zvezda Ajdovec Simon Vidmar.

V filmu zelo samozavestno in vzpodbudno prikaže svojo učno pot.

Po stečaju Lipe je ostal brezposeln.

Na Ljudski univerzi Ajdovščina smo mu svetovali, naj se vključi v izobraževalni program Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe. Zelo hitro se je učil in vse ga je zanimalo. V filmu je Simon predstavil, kako se je ponovno vrnil k učenju po 20-letnem premoru. Zelo samozavestno je predstavil svojo zgodbo, kako se je začel učiti in kaj ga je k temu spodbudilo.

Njegovo navdušenje za učenje je nalezljivo in je spodbuda tudi za ostale. Izobraževanje odraslih namreč poteka v sproščenem in kreativnem delovnem okolju. Marsikdo pridobi poleg novih znanj tudi socialne spretnosti, nove stike, pa tudi samozavest za vključitev na nova delovna področja.

Film o našem Simonu si lahko ogledate na spletni strani http:// mm.acs.si/pismenost/2012/, ostale tri filme pa na http://mm.acs.si/pismenost/2013/. Vabljeni k ogledu.

Eva Mermolja

RAZNO

Latnik 150, 25, april 2014

11

Sodelovanje s prostovoljci v Centru starejših Pristan

Priimki pod Čavnom (2)

Podarjajo jim dragoceni čas in jih osrečujejo

Vidmar

Poleg različnih delavnic, prireditev in prostočasnih aktivnosti, ki so jih stanovalci centra starejših Pristan deležni vsakodnevno, se zaposleni trudimo, da bi dneve obogatili še drugače. Pri tem nam zelo veliko pomagajo prostovoljci in prostovoljke iz različnih skupin in društev.

E

nkrat tedensko obiščejo gospe z društva upokojencev Vipava in stanovalcem pripravijo štravbe (flancate), zadnje čase pa se pridružijo tudi pri zajtrkih stanovalcev. Pripravljajo jim jajčka po njihovi želji; bodisi na oko ali umešana, z ocvirki ali brez, na maslu ali olju …

Prav te gospe dobro vedo, da je poleg dobre hrane pri stanovalcih zelo dobrodošel pogovor in petje. Zato v sobah obiščejo tiste stanovalce, ki ne zmorejo iz postelje. Odpravijo se tudi na varovani oddelek in s stanovalci, ki zaradi bolezni demence potrebujejo več nadzora in pozornosti, pojejo ljudske pesmi.

Prav tako številne prostovoljke iz okolice Vipave darujejo svoj čas ob nedeljah in poskrbijo za to, da se stanovalci centra lahko udeležijo svete maše. Največje zasluge gre-

izvajata različne kreativne aktivnosti, od izdelovanja rož iz krep papirja, do izdelovanja lepljenke, spomladanskih venčkov ter slikanja z vodenimi barvicami. Ko govorimo o prostovoljski dejavnosti v Centru starejših Pristan, je posebej potrebno omeniti sodelovanje s Škofijsko gimnazijo Vipava in SGLŠ – zdravstveno šolo Postojna. Kar 32 dijakov tedensko obiskuje stanovalce Pristana ter jim nameni uro svojega časa.

Mladostno razigrani dijaki s stanovalci igrajo družabne igre, si izmenjujejo mnenja in izkušnje ali pa skupaj odidejo na sprehod.

Nesebična pripravljenost pomagati drugim za lastno zadovoljstvo je v današnjem svetu redka vrednota, ki pa jo v Pristanu cenimo in ji dajemo velik pomen. Vsaka beseda, vsako dejanje, pa čeprav samo nasmeh,

N

a vprašanje, kako je nastal priimek Vidmar, imamo samo en odgovor. VIDEM pomeni v slovenščini župnijsko ali farno posest. Gre za srednjevisokonemško besedo VIDEME v pomenu cerkvena posest. V začetku je to bila nadarbina (zapuščina) posest, ki jo je pokojnik zapustil Cerkvi, torej škofiji, samostanu ali župniji. Zato še danes najdemo veliko krajev, ki se imenujejo Videm ali Viden, na Nemškem pa Widem.

Oskrbnik takega posestva je bil WIDEMEIER, kar se je poslovenilo v VIDMAJER ali VIDMAR. Ko so nastajali priimki, na Vipavskem nekje v 13. In 14. stoletju, je tako oskrbnik nekega cerkvenega posestva dobil priimek Vidmar. Priimek so za njim dedovali vsi moški potomci, pa čeprav so se morebi-

V tej rubriki predstavljamo nekaj značilnih priimkov, ki jih nosijo ljudje pod Čavnom. Rubriko pripravlja profesor zgodovine Tino Mamić, ki izdeluje tudi družinska drevesa po naročilu (www.tinomamic.eu).

Raziskovanje pa je zelo težko zaradi mnogih Vidmarjev z istim imenom.

Kot kaže se je prvi Vidmar naselil na Gori že kmalu po poselitvi leta 1596, saj bi sicer stoletje kasneje verjetno ne imeli tako veliko Vidmarjev. Možno pa je tudi, da se na Goro ni naselila samo ena družina Vidmar, ampak jih je bilo več. Torej ni gotovo, da so si vsi gorjanski Vidmarji sploh v sorodu. Možno je, da so prišli s severa, iz okolice Godoviča in Idrije ali celo z Gorenjske.

Med najstarejšimi omembami pri-

Vpis krsta Blaža Vidmarja, sina Jurija in Barbare, 23. januarja 1750

ti odselili in niso več bili oskrbniki cerkvene posesti.

V Sloveniji je priimek nastal na različnih krajih, kar pomeni, da si niso vsi Vidmarji v sorodu. V Sloveniji živi 3900 ljudi s priimkom Vidmar: na Goriškem 18 %, največ pa v Ljubljani z okolico - 32%. V Sloveniji je samo 10 bolj pogostih priimkov od Vidmarja. Na Goriškem pa je Vidmar peti najbolj pogost priimek.

do Martini Naglost, ki približno 50 žensk zbere skupaj in jim razdeli naloge (od prevoza stanovalcev do branja beril), da nedeljsko bogoslužje poteka, tako kot je treba. V okviru prostovoljnega dela društva prijateljev mladine iz Ajdovščine nas enkrat tedensko obiščeta Taša in Mojca. S stanovalci

imka Vidmar najdemo prav kmete iz Poljanske doline v urbarju iz leta 1501. Priimek je nato v tistih krajev izginil.

In ker smo že pri Kovku, naj omenimo še pomen tega imena. Ime izvira iz keltske besede KUK, ki označuje mnoge vrhove po vsej Evropi.

Velikokrat je beseda povezan z železarstvom. Rimljani so železovo rudo dobivali v okolici Sinjega vrha in jo

prinašajo srečo drugim ljudem.

Zato smo vsem prostovoljcem, ki obiskujejo starejše in jim podarjajo svoj čas, izjemno hvaležni. Želimo si, da bi tudi v bodoče radi zahajali k našim stanovalcem in jim lepšali dneve.

Mateja Hlača

POŽARNI SEKTOR d.o.o.

Goriška cesta 25b, 5270 Ajdovščina telefon: 030 277081(Matej) / 030 277082 (Simon) splet: www.pozarni-sektor.si e-pošta: info@pozarni-sektor.si

POŽARNI SEKTOR d.o.o. je specializirano podjetje za opravljanje storitev na področju VARSTVA PRED POŽAROM in VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU. VARSTVO PRED POŽAROM: projektiranje požarne varnosti (izdelava študij in zasnov požarne varnosti), izdelava požarnih redov, usposabljanje zaposlenih s področja varstva pred požarom, opravljanje nalog odgovorne osebe za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, pogodbeno izvajanje vseh vrst storitev s področja varstva pred požarom.

ŕ ŕ ŕ ŕ ŕ

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU: izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja, izdelava varnostnih načrtov, izvajanje koordinacije za varnost in zdravje pri delu na gradbiščih, svetovanje s področja varnosti in zdravja pri delu, usposabljanje zaposlenih za varno delo, opravljanje nalog strokovnega delavca varnosti in zdravja pri delu, pogodbeno izvajanje vseh vrst storitev s področja varnosti in zdravja pri delu.

ŕ ŕ ŕ ŕ ŕ ŕ ŕ

Kataster za Kovk izpred dveh stoletij

V zadnjih letih število Vidmarjev rahlo upada.

Na Vipavskem je največje gnezdo priimka Vidmar na Kovku. Mnogi Vidmarji na Gori in v dolini so potomci Jurija Vidmarja, ki se je rodil na Kovku okoli leta 1720. Poročil se je z Barbaro, katere priimka ne vemo. Prvi zanesljivi datum v rodovniku je 23. januar 1750, ko sta zakonca dobila sina Blaža.

Dolgotrajno raziskovanje vseh rojstev v župnijah Ajdovščina in Šturje bo gotovo dalo še kakšen nov podatek o prednikih s priimkom Vidmar.

v koših spuščali v dolino do Fužin.

Raziskovalec Gore Edmund Čibej trdi, da je tudi ime Guk, ki je slabšalno ime za Gorjana, nastalo zaradi Kuka oziroma Kovka. V zgornji Vipavski dolini so doslej našli tri kraje, kjer so živeli Kelti, keltskih najdb pa je še precej več.

Tino Mamić

KOLUMNE

12 Aleksander Lemut

Latnik 150, 25. april 2014

Marijan Božič

Ali nas multinacionalke res 'ropajo'? Naš Tito

Z

aspano in deževno popoldne velikonočnega ponedeljka je naravnost idealen čas za razmišljanje o 'velikih' besedah. Velikih idealih! Svoboda, demokracija, tržno gospodarstvo … Na prelomu devetdesetih je večina Slovencev verjela vanje. Jih sanjala, se zanje borila! Po dvajsetih letih je večina mnenje seveda spremenila. Zahodni 'svobodni' svet ima namreč prednosti in slabosti, tako kot jih je imel tudi samoupravni socializem. Plusi in minusi ter seveda zorni kot ocenjevalca. Kdo resnično obvladuje Evropsko unijo in Slovenijo ter koliko imamo res svobode, demokracije in tržnega gospodarstva.

Svoboda? Seveda, le če ne bi bilo 'velikega brata', ki vse vidi in vse ve! Demokracija? Seveda, le če si politična elita ne bi prisvojila absolutne oblasti in jo zaklenila z volilnim sistemom.

Tržno gospodarstvo? Seveda, le če ne bi bilo monopolov, bančnih kartelov in multinacionalk. Končno tudi najvišji vrhovi EU ugotavljajo, da vsi trije predstavljajo resno nevarnost celo za sam obstoj evropskega 'kraljestva'.

Nesporno gre za brezobzirne, brezvestne parazite, ki imajo en sam cilj, kako zagotoviti čim večje dobičke. Cilj opravičuje sredstva in na tej poti jih ne more zaustaviti prav nič! Ali pač? Le kako se bo končalo 'mesarsko klanje' med EU in monopolom ponudnikov mednarodnih plačilnih in kreditnih kartic? Vrsto let nas neusmiljeno 'ropajo' z astronomskimi provizijami.

V prvem branju jih je evropski parlament zmanjšal za kar desetkrat na 0,20 % oziroma na 0,30 %. Toda prava bitka jeseni je še pred vrati!

Kaj pa miniaturna, globalno nepomembna Slovenija? Multinacionalke so prišle in tudi že odšle! Vzele so pot pod noge in svoje centrale preselile večinoma v Zagreb, pa tudi v Budimpešto in na Dunaj. Enostavno, smo premajhno tržišče za njih. Za njimi pa so ostale 'lokalne' pisarne in seveda distribucija, ki je sedaj že večinoma v hrvaških rokah. Pa še nekaj, kar je za Slovenijo naravnost sramotno in nedopustno. V prvi vrsti gre za dejstvo, da spada Slovenija pod 'vzhodno' regijo, kjer se prodaja blago 'vzhodnoevropske' kvalitete. Le redki smo si že pred leti upali temu postaviti po robu.

Fama – Vipava je bila med prvimi, ki je blago multinacionalk kupovala v Italiji in Avstriji. Lahko se pohvalim, da sem bil med bolj 'osovraženimi' osebami in kot tak deležen številnih poskusov, da bi nas onemogočili.

Ne glede na našo majhnost, smo bili in smo še za njih zelo moteč element na slovenskem trgu. Očitno pa bo pravi vihar na našem trgu povzročil vstop Hrvaške v EU. Meja je padla in že lani se je začel rušiti monopol pri sladkorju, cene pa še kar padajo. Sedaj pa prihaja na dan še dejstvo o nepoštenem ravnanju multinacionalk pri cenovni politiki. Le zakaj so bile in so v tem trenutku še vedno, cene njihovih proizvodov daleč – daleč najvišje prav v Sloveniji? Ne govorimo o odstotku ali dveh, treh! Govorimo o tem, da so cene v Sloveniji praviloma višje za deset do trideset odstotkov. In to od zahodnih, severnih in tudi vzhodnih sosedov. To pa je nedopustno in nesprejemljivo. Majhnost trga seveda ne more biti izgovor! Teorija zarote?

Mogoče. Kot del scenarija, da se oslabi in naredi nekonkurenčne slovenske trgovce v primerjavi s tujimi diskontarji. To pa je že vprašanje za ustrezne državne institucije, ki morajo poskrbeti za naš pravi 'nacionalni interes'!

Le zakaj bi plačevali več kot sosedi?

In kot se je vprašal minister za kmetijstvo, zakaj bi morala biti Slovenija 'kanta za smeti'?

Dragica Čuk Novak

K

ateri prenašalci kamenja (Sizifi) so bili pa danes dežurni, se zgolj iz radovednosti sprašujem vsakokrat, ko se peljem skozi Novo Gorico? Bo danes pisalo na Sabotinu Tito, Fido, ali sploh nič?

Imajo pa ti naši, vaši ali sploh nikogaršnji junaki vsaj dve enaki kvaliteti, razmišljam - neverjetno zagnanost in pa zdrave hrbte. In to je dobro, kajti čakalne vrste pri ortopedu so menda neskončno dolge.

In na kateri strani sem jaz? Poskušam biti na strani zgodovine. V njej je vsak dogodek posledica prejšnjega in vzrok za naslednjega. Sabotin. Prek njegovega pobočja državna meja in na njemu vzhičen napis Tito. V simbolnem pomenu že od leta 1943. Prej je pisalo Mussolini. Ampak ne na Sabotinu temveč na Nanosu, Škofjeloškem hribu ter na Triglavu. To moramo Primorci dobro vedeti. In bi še danes pisalo, če ne bi bilo druge svetovne vojne. Vendar je bila. Bilo je napačnih odločitev brez števila – vendar, ali ni tudi vojna sama ena strahovita napaka?

Sabotin 1914 - 1918. Prekleti čas, ko mladi fantje niso praproti želi in ne k dekletom zahajali, temveč na tem kamnitem pobočju v mukah umirali. Prav tja v podnožje Svete gore, tja pred oči in ušesa matere Božje so jih gnali umirat gospodarji sveta, češ, kaj nam pa moreš? In se niso sramovali.

Sabotin 2014. Peljem se mimo in mi je pravzaprav vseeno, kaj piše na

njemu. Mislim, da človek, ko doseže neko osebnostno zrelost in notranjo moč za življenje, ne potrebuje nikakršnih zunanjih simbolnih opor, niti ga ne moti, če jih potrebujejo drugi.

Vsekakor pa je dobro, če se take sorte 'primorske zdrahe' ne sprevržejo v kaj hujšega.

Božanska komedija La Divina Commedia (Dante Alighieri) številnih imen in prevar kantika Inferna podaljšala kar za nekaj tercin.

Da je izdajalce našel v najglobljem delu pekla - devetem krogu - kjer kraljuje Lucifer, se res ni čuditi. Izdajstvo je bilo vedno nekaj grdega, od tistega najbolj znanega Iškarjotovega za trideset srebrnikov do vseh drugih, storjenih iz različnih razlogov: strahu, pod prisilo, zaradi starih sporov in zamer, sovraštva, prepričanja, iz koristi - za Judeževe srebrnike.

Upam, da bo zdravje gospodu Partljiču še dovolj dolgo služilo, da mu bo uspelo dodati še deseti krog pekla našega vsakdanjika, ker naš Inferno ni nekje tam daleč preko reke Had ampak tukaj in sedaj.

Pesnik Alighieri v svojih tercinah z Vergilom ne potuje samo po devetih krogih pekla, pot ju vodi naprej v Purgatorio, kjer sta možna pokora in očiščenje, ki vodita v Paradiso. Kar nekajkrat nam je vsem skupaj uspelo združiti moči in vse dobro v ljudeh in premakniti stvari na bolje tudi za vse nas male ljudi, na kar nas spominjajo tudi prazniki.

Raj in pekel imamo tu in sedaj, enega in drugega ustvarjamo sami, s svojim neodgovornim početjem in s svojim ne početjem in molkom, kar je še slabše od prvega.

Lepe praznike vam želim, praznujte jih tako, kot ti dnevi zaslužijo, vrnite jim njihov pomen in vrednost. Tudi sama se bom potrudila po vseh svojih močeh.

Darilni program za vse priložnosti Aranžiranje konfetov za Sv. krst, obhajilo, birmo in poroke, naprsni šopki.

Materiali za ustvarjanje: - satenasti trakovi od 0,10 € dalje, - umetno cvetje od 0.10 € dalje, - škatlice za konfete od 0,45 € dalje

VABLJENI!

Delavniki: 8:30-12:30, 14:30-18:00 Sob.: 8:30-12:30

Telefon: 05 366-15-09

Hilarija Čermelj s.p., Tovarniška 2A, 5270 Ajdovščina

K

o je pred sedemsto leti Dante Alighieri končal svoj ep v stotih spevih, ga je imenoval preprosto Commedia, kot je bilo za to literarno zvrst takrat v navadi. V božansko jo je spremenil nič manj znani Florentinec Giovani Boccaccio.

Danteja, ki v svojem delu potuje skozi pekel, vice in nebesa, najprej spremlja Vergil, rimski pesnik, avtor antičnega epa o Eneju, ki se mu uspe rešiti iz goreče Troje. Pravičnik Vergil je pogan, zato v nebesa ne sme, tja ga pospremi pesnikova muza Beatrice Portinari.

Na devet krogov vic in nebes La Divine kar pozabljamo, na prvih devet krogov Inferna nas tu in tam spomni kakšen avtor, kot je Solženicin s Prvim krogom, za svoje delo je prejel tudi Nobelovo nagrado ali film kot je bil Deveti krog z nepozabno Dušico Žegarac v glavni vlogi. Starejše generacije se ga verjetno zelo dobro spominjajo.

Da je gospod Tone Partljič pred

dnevi devetim krogom Dantejevega pekla dodal še desetega, se ni treba čuditi. Kar nekaj udeležencev dogodkov, ki polnijo tiskane in elektronske medije v deželi na sončni strani Alp, bi bilo zelo težko najti v samo enem krogu. Sigurno ne med poganskimi pravičniki v prvem krogu. Ker danes pohota ni vedno greh, bi jih v drugem krogu današnje sodobnike pesnikovih junakov težje našli. Brez velikih dilem bi našli kandidate za požeruhe v tretjem in pohlepneže v četrtem krogu. Upravičeno jeznih državljanov danes res ne manjka, a v petem krogu res nimajo kaj iskati, le kakšen lenuh bi se našel, pesnik bi danes verjetno v tem krogu našel le slednje. S heretiki so vedno težave, v šestem krogu, kjer sta jih je pred sedmimi stoletji srečala z Vergilom, bi jih danes zaman iskala.

Zagotovo pa je šesti krog sanjska rešitev za mnoge nezmotljive vodje, ki bi v njem najraje videli vse tiste, ki jim slepo ne sledijo in si upajo razmišljati s svojo glavo. Z sedmim krogom, v katerem sta našla nasilneže, bi se kar strinjala, nasilja vseh vrst je preveč, od tistega s palico, pestjo in še s čim, do vseh fizičnih in psihičnih oblik. Če bi začela naštevati vse vrste in oblike, bi bil seznam skoraj neskončen.

Samo ničelna toleranca do tovrstnega početja je prava izbira. Za stanovalce osmega kroga ne bi bilo težav, prevarantov vseh vrst in številnih prevar - od tistih najmanjših do nepredstavljivih - tudi danes ne manjka. Če bi avtor danes pisal ep, bi se mu od

13

Latnik 150, 25, april 2014

?

MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO

Kdo je najcenejši 49

0,

€

9

6 , 1

6,49 €/kg

€ 9

1 , 1

0,69 €

1,59 €

€

0,79 €

0,89 €

4,99 €

5,39 €/kg

1,99 €

0,47 €

10% POPUST ZA UPOKOJENCE V SREDO, 30. 04. 2014 ob nakupu nad 20 €

Ne velja za nakup cigaret in telefonskih kartic

V CENTRU FAMA VIPAVA tel.:368 52 10 MESNICA FAMA

VSE ZA DOBER PIKNIK

SADIKE VSEH VRST KOSILA - MALICE PICE IZ KRUŠNE PEČI V CENTRU FAMA VIPAVA

NA ZALOGI IMAMO: škropiva za varstvo vinske trte

* MANFIL 75 WG * KUMULUS DF * FOLPAN 80 * RIDOMIL GOLD COMBI * FORUM STAR * TOPAS * DOMARK * VIVANDO * BOOM EFEKT

KI ORS I T K TRA LČARJ MU

MINERALNA GNOJILA

V PONUDBI TUDI:

MALE TRAKTORSKE PRIKOLICE VINOGRADNIŠKE ŽICE

040 166 932

V MESECU MAJU

€ 5

SLADOLEDNI VRT

KOLUMNE

14 Dušan Krečič Prehranjevalna veriga

Preživijo samo najmočnejši!

Z marca zapisanim : »Taki s(m) o?!« se je lahko strinjati, če to beremo: »Taki so!«, težje pristanemo na: »Taki smo!«, če se le da pa ne bi, vsak sam zase, prebrali: »Tak sem!« Med milijoni enakih ali bolj ali manj podobnih.

Toda šele, ko se bomo lahko strinjali tudi s slednjim, bomo kot posamezniki in človeška družba s sposobnostjo zavedanja - MISLITI, poiskali vzroke za, skozi tisočletja 'razvoja in napredka', zavoženo in zastavili v za vse (planet Zemljo) bolj sprejemljivo 'pravičnejšo planetarno' ureditev!

Stiske množic, posledice: plenjenja, neenakosti, ponižanj, nemoči, ujetosti - stiske, ki jih poraja s sposobnostjo zavedanja nezdružljivo, postajajo nevzdržne, okvirji obstoječih ureditev, religij in idej, ki so si jih za 'lajšanje' stisk IZMISLILI so-ljudje, pa pokajo po šivih.

Se bomo kot MISLEČI posamezniki in družba prenehali zavedati - MISLITI? Si bomo (bodo), za lajšanje stiske planeta in večine človeštva, IZMISLILI nove vere, religije, ideologije in tehnologije ali nadaljevali s skozi zgodovino človeštva 'preizkušenimi' prijemi (genocidi, vojnami, revolucijami, krizami …) vsaj enkrat v stoletju stisko večine u-'blažili' s korakom 'naprej', bližje koncu ali nazaj na drevo.

V živalskem svetu so utečene 'prehranjevalne verige'. Mesojede živali najmočnejše vrste za preživetje in ohranjanje lastne vrste pobijajo in žrejo šibkejše druge vrste, preživele iz te zopet šibkejše stopnjo niže itd.

Bo 'zadnji' domet človeštva 'edinstveno' kopiranje živali?

Edinstveno, ker človek to že počne znotraj lastne - človeške vrste. Ne dobesedno, saj se (še ali več) ne žremo, kar pa še kako ne velja za pobijanje! In ne pobijamo se za golo

preživetje in ohranjanje vrste. Milijoni skozi zgodovino od človeka pobiti so umrli za ohranitev moči LASTNINE in preživetje idej, religij, ureditev, ki ji strežejo.

Za fiziološko preživetje in ohranitev lastne vrste smo 'udomačili' tudi najmočnejše živali ali si z močjo MISLI razvito tehnologijo 'podredili' naravo.

Za tisočletja 'razvoja in napredka' človeštva ni usodna smrt v tem spopadu poraženih. Še vedno usodna je MISEL – Ideja človeka - zmagovalca, da preživeli – poraženec, s sredstvi in prostorom , ki ga je obvladal, postane odvisen – LAST zmagovalca. Svoboda posameznika je zamenjala lastnika. Močnejši – zmagovalec si ni vzel življenja premaganega, vzel si je svobodo in sredstva za preživetje, poraženega. Svoboda šibkejšega je od takrat in še vedno last močnejšega.

Naš planet, telesa, glave, ude, misli, želja in potrebe smo z tem davnim 'pristankom' poraženca prepustili in prepuščamo na moči utemeljeni ideji LASTNINE, ki se je po tem skozi stoletja 'razvoja in napredka' z idejami močnejših (kapital, denar) le še nadgrajevala. Denar je razorožil le fizično močnejše, niti slučajno pa odpravil močnejših, ki še kar naprej pobijajo in 'pobijajo' šibkejše svoje vrste v korist lastne moči, lastnine, profita, kapitala ... Ne samo na bojiščih, povsod, kjer korist kapitala odtehta 'vrednost' človeškega življenja.

Je preživetje človeške vrste odvisno od preživetja lastnikov kapitala in temu cilju podrejenega pobijanja in 'pobijanja' šibkejših - sosedov iste vrste?

Odvisnost od zmagovalcev - lastnikov kapitala je ČLOVEŠKA MISEL- IDEJA ,zaradi katere se šibkejši že tisočletja in še vedno vdajamo, prodajamo in pobijamo znotraj lastne vrste!!!

Velika večina smo 'pristali' na mesto 'hrane in jedilnega pribora' v prehranjevalni verigi KAPITALA –'živali', močnejše od katerekoli živali v naravi.

Redki so, ki poleg lastnikov, pri tem uživajo. Le po naravi mazohisti in tisti, ki se jim udinjajo za orodje - jedilni pribor (uprava, vojska,

policija, nadzorniki, bankirji, menedžerji ….)!

Ideologije, religije, rasne in nacionalne pripadnosti in njih liderji (politiki, svečeniki … nacionalni voditelji) pa so že dolgo in vse bolj le 'mazilo' za lajšanje 'bolečin' v tem enostransko nasilnem in incestnem odnosu. Maloštevilnim uživačem za izgovor, ogromni večini v tolažbo in upanje.

Preživijo samo najmočnejši! Res? Že enako dolgo narava uči, da preživijo tudi tisti, ki sodelujejo! Spregledano ali ….?

P.s.: Zadnja novica! V Sobotni prilogi (Delo, 19. april 2014) je ekonomist Jože P. Damijan (jedilni pribor op. avt.) na strani, namenjeni kapitalu, objavil dramatični članek z naslovom: »Kaj se dogaja z ekonomijo?« Sporoča nam, da lastniki kapitala in najbolj 'svete krave' svetovne ekonomije (jedilni pribor, op. avt.) spoznavajo in že priznavajo, da je aktualna svetovna družbena, gospodarska, finančna … kriza, ki traja in traja, drugačna, da ni težava na strani ponudbe (običajno), pač pa na strani povpraševanja, da povpraševanje ne dohaja proizvodnje, »da je z represijo plač v zadnjih desetletjih na račun povečanja dobičkov prišlo do izpodjedanja osnove za stabilno povpraševanje«.

Predlaga: »Trenutno bi bilo najbolj primerno na najbolj ugledne ekonomske šole obesiti napise 'Zaradi prenove zaprto'.« Pismeno priznava: »To spoznanje pomeni, da so učbeniki ekonomije iz zadnjih 40 let, hm, precej zgrešeni, kajti posvečali so se izključno ponudbi in povsem zanemarili povpraševanje in vprašanje prerazdelitve.« Kakšno zadoščenje! Kljub samo 'hm' s strani avtorja! Kapitalu smo se zataknili! Ekonomisti, šolani za prodajo hladilnikov Eskimom, so odpovedali. Eskimov je zmanjkalo!

Bodo po prenovi ekonomiste učili drugačnega prerazporejanja ali: 'Kako okradenemu vsega, z dobičkom prodati ukradeno?'

Upanje je na infuziji! (se nadaljuje)

Latnik 150, 25. april 2014

Vse najboljše, Regina za stoti rojstni dan!

Drugega aprila je v ajdovskem Domu starejših občanov dopolnila 100 let Regina Ferjančič, doma iz Manč. V skupini Teloh smo se odločili, da ji izpolnimo edino željo, ki jo je večkrat izrekla na naših srečanjih ob četrtkih. Pa ni bilo enostavno. Regina si je namreč zaželela, da bi svoj stoti rojstni dan praznovala v družbi faranov iz Manč in ob naši asistenci.

Z

gospodom Ivanom Furlanom smo se hitro dogovorili za slavnostno mašo na Gočah in prostore v župnišču. Obljubil nam je polno pomoč in optimistično smo se hiteli dogovarjat v Dom, kjer so nam prijazno obljubili kombi in voznika Bojana. Mislili smo, da smo že skoraj vse uredili, pa se je šele začelo. V skupini Teloh so namreč težji bolniki na vozičku, od katerih so kar tri iz goške fare in nobena ne bi rada manjkala, saj nimajo pogosto možnosti obiskati svoje domače vasi.

Delovna terapevtka Mojca nam je zelo pomagala. Postoriti in pripraviti je bilo je bilo za cel kup podrobnosti. Aleksander je skupaj z Ano obljubil, da bo poskrbel za dobro vzdušje s harmoniko, picerija in slaščičarna Šturje pa podarila torto v obliki št. 100 , da smo se skupaj posladkali. Fotograf Mirko Šterman nas je poslikal in bilo je zelo lepo.

Vsem najlepša hvala.

dobri in premožni družini, kjer je že služila njena starejša sestra, se je začela njena kuharska pot. Učila se je iz kuharske knjige, ki ji jo kupila gospodarica. Korak za korakom je vse bolj vzljubila kuhanje, jedi pa so postajale vse boljše. Ko je mama onemogla, je pustila dobro službo in šla pomagat domov. Skrbela je za gospodinjstvo in kmetijo, ki ni bila majhna, saj so vedno imeli pri hiši delavce. Ker jim je dom pogorel, so živeli pri sorodnikih. Po mamini smrti sta se z očetom odločila, da na pogorišču stare hiše sezidata novo.

Ni bilo lahko. Zaradi pretekle vojne je bilo pomanjkanje materiala in oče je bil ostarel. Z veliko muko sta sezidala čedno hišo. Po hudi bolezni je oče kmalu umrl in ostala je sama.

Kot dober glas seže v deveto vas, se je širila tudi hvala o njenih kuharskih sposobnostih. Vabiti so jo začeli na mnoge poroke, nešteta birmanja in kosila novomašnikom, župnikom, saj so vsi občudovali nje-

Da je starost najlepša doba življenja, kot sem nekje brala, se ravno ne strinjam. Ima pa seveda tudi sama v sebi svojo vrednost. Če je mladost za človekovo življenje vrednota, je seveda tudi starost, je dopolnilo življenja ali doba, v kateri se vsi dosežki iz prejšnjih let zgrnejo v eno samo dopolnjeno celoto. Duh zmaga nad materijo, le telo peša.

Kot je pri slavnostni maši povedal gospod župnik, se je Regina rodila v kmečki družini kot četrta od desetih otrok. Zaključila je osnovno šolo, takrat še slovensko in zelo mlada šla službovat v Trst. V

no kuho in slaščice.

Po upokojitvi si je vzela čas zase.

Bila je osemkrat v Avstraliji, Rusiji, Lurdu in Medžugorju. Kar nekajkrat si je privoščila tudi toplice. Do leta 2011 je živela sama v Mančah, potem pa se je odločila, da gre v Dom starejših občanov.

Ko smo jo vprašali, kako je v stoletnem življenju preživela lepo, žalost in veselje, je odgovorila: »Vztrajnost, pogum, dobrosrčnost, iskrenost, dobre misli, delavnost in predvsem korajža velja!« Za skupino Teloh napisala Zvonka Kotnik, foto Vlasta Ferjančičt

HRANILNICA VIPAVA

VARNOST KONKURENČNOST 118 LETNA TRADICIJA

Latnik 150, 25, april 2014

15

GLASBA

16

Latnik 150, 25. april 2014

KAŠev skok v 50. leta Zlato za pomlajene Tamburjaše V ritmih jive-a, twista, boogie-a, boogie woogie-a in rock’n’ rolla se je v petek, 28. marca, na parketu Bara Hiše mladih plesalo kot že dolgo ne. Na KAŠevem tematskem večeru so na svoj račun prišli vsi ljubitelji rockabillya.

V soboto, 5. aprila 2014, je v Bohinjski Bistrici potekalo 34. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije. Srečanje je potekalo pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in je imelo tekmovalni značaj.

V

tekmovalnem delu je sodelovalo 10 orkestrov. Glasbeno društvo Tamburjaši, ki letos obeležuje že šesto obletnico delovanja, se je pod vodstvom mag.

Vlaste Lokar Lavrenčič, tekmovanja prvič udeležilo s svojo celotno

zasedbo. Orkestru se je tokrat pridružilo še deset mlajših članov. Na tekmovanju so bili tako skupina z najnižjo povprečno starostjo glasbenikov (16 let). Nizu svojih zavidljivih uspehov iz prejšnjih let so dodali še enega, saj so na tekmovanju

dosegli 92,7 točk in osvojili zlato priznanje.

Poleg zlatega priznanja jim je strokovna žirija podelila še posebno nagrado za izvedbo skladbe Burja, avtorja Vladimirja Horvata, napisane prav za Tamburjaše. Z izvedbo skladbe, ki spada v nabor sodobnih skladb za tamburaške orkestre, so mladi glasbeniki pokazali svojo zrelost, predanost glasbi in ustvarili celovit umetniški vtis.

Za večji del orkestra je bilo tekmovanje ognjeni krst, njihov uspeh pa odraz trdega dela in vere v njihove sposobnosti s strani umetniške vodje mag. Vlaste Lokar Lavrenčič. Željni novih izzivov, se konec aprila podajajo na turnejo po Franciji.

Eva Krapež

Notranji nadzor pitne vode

S

lovenska rock’n’roll zasedba EightBomb je razigrane obiskovalce popeljala v čase nazaj počesanih gel frizur, scefranih kodrov, usnjenih jaken in pisanih kril.

Vsi, ki so se pri izbiri svojih oblačil držali modnih smernic 50-ih let, so imeli zagotovljen prost vstop. Da pa rock’n’roll večer in ves trud za priprave nanj ne bo odšel v pozabo, je Klub ajdovskih študentov in dijakov pripravil ‘vintage photo booth’, kjer

se je vsak lahko fotografiral, fotografijo v slogu 50-ih pa odnesel tudi s seboj domov.

Po dobro obiskanem- poskočnem rock’n’roll večeru se že oziramo naprej. V maju zabave in plesa željno publiko čaka naslednji tematski večer. Pripravite škornje, srajce, kavbojke, pasove in klobuke. Vrteli se bomo v country ritmih!

Andreja Petrovčič, foto Jure Krapenc

Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina upravlja pet javnih vodovodnih sistemov - Hubelj, Vipava-skupni, Skuk, Sanabor in Podkraj-Strelice, iz katerih oskrbujemo preko 22.000 uporabnikov. Kot upravljavec javnih vodovodih sistemov, izvajamo notranji nadzor po HACCP sistemu, skladno s Pravilnikom o pitni vodi RS Slovenije. V letu 2013 smo znotraj notranjega nadzora na javnem vodovodnem omrežju izvedli 46 mikrobioloških analiz in 25 fizikalno kemijskih analiz pitne vode.

Poleg upravljanja javnih vodovodov, opravljamo tudi interni nadzor (HACCP) na enajstih vaških vodovodih: Kamnje, Lokavec-Gorenje, Lokavec-Čohi, Lokavec-Slokarji, Lokavec-Brod, Lokavec-Kompari, Stomaž-Brith, Vrtovin-Podgora, Podkraj-Zgornji, Podkraj-Spodnji in Višnje, iz katerih se oskrbuje 1.200 uporabnikov. Na vaških vodovodnih sistemih je bilo opravljenih 26 mikrobioloških in 11 fizikalno kemijskih analiz. Tako vzorčenje kot analize vzorcev je izvajal pooblaščeni izvajalec ZZV Nova Gorica.

Poleg notranjega nadzora pitne vode, Ministrstvo za zdravje izvaja tudi Državni monitoring pitne vode, s katerim zagotavlja dodaten nadzor nad kvaliteto pitne vode. V okviru Državnega monitoringa je bilo na javnem vodovodnem omrežju izvedenih 35 mikrobioloških in 35 fizikalno kemijskih analiz, na vaških vodovodih pa 22 mikrobioloških in 11 fizikalno kemijskih analiz.

Rezultati analiz in komentar

  

Vseh 46 mikrobioloških analiz izvedenih na javnem vodovodnem omrežju, v sklopu notranjega nadzora, je bilo skladnih.

Od 25 fizikalno kemijskih analiz je bila ena neskladna. Vzrok neskladnosti je bila povišana motnost vode zaradi okvare na filtracijskem sistemu. Napaka je bila takoj odpravljena.

Na vaških vodovodnih sistemih je bilo od 25 mikrobioloških analiz 12 neskladnih, kar predstavlja skoraj polovico odvzetih vzorcev. Vse fizikalno kemijske analize so bile skladne. Rezultati Državnega monitoringa so Notranji nadzor pitne vode na vodovodnih sistemih v upravljanju KSD Ajdovščina 2013 pokazali podobne rezultate kot notranji nadzor. Od 35 mikrobioloških vzorcev vzetih na javnem vodovodnem omrežju je bil 1 neskladen.

Vseh 35 fizikalno kemijskih analiz opravljenih na javnem vodovodu je bilo skladnih. Na vaških vodovodnih sistemij je bilo znotraj Državnega monitoringa od 22 mikrobioloških vzorcev 12 neskladnih. Vseh 11 fizikalno kemijskih je bilo skladih.

Da je vzorec neskladen, govorimo kadar je vsaj en parameter višji od mejne vrednosti, ki jo predpisuje Pravilnik o pitni vodi (UL RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Rezultati analiz nam kažejo konstanto mikrobiološko neskladnost pitne vode na vseh tistih vaških vodovodih kjer ni urejena priprava vode (Dezinfekcija). V 5 vzorcih vode iz vaških vodovodnih sistemov je bila dokazana E. Coli, v 6 vzorcih pa Enterokoki kar je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja. Vsi izviri na tem področju so površinskega tipa, zato vsako dolgotrajnejše deževje povzroči mikrobiološko neskladnost pitne vode. Tudi Hubelj kot največji izvir, je pred izgradnjo vodarne (Ultrafiltracija vode), pogosto imel mikrobiološko neskladno vodo. Od pričetka delovanja vodarne leta 2012 noben vzorec pitne vode ni bil neskladen. To pomeni, da je verjetno edina trajna rešitev za oskrbo prebivalstva z neoporečno pitno vodo, ustrezna priprava le te. Iz tega razloga, pospešeno rešujemo problem oskrbe prebivalstva z neoporečno vodo na vaških vodovodnih sistemih, kjer te še nimajo.

Aktivnosti za zagotavljanje oskrbe z neoporečno pitno vodo V letu 2014 se je začela gradnja novega črpališča pod izvirom Hublja. Ulrtrafiltrirano vodo se bo črpalo v nov vodohran nad zaselkom Lokavec-Gorenje. Vodohran bo preko novega javnega vodovoda oskrboval štiri zaselke Lokavca: Gorenje, Čohi, Slokarji in Brod. Poleg tega istočasno poteka gradnja objekta za pripravo vode v zaselku Lokavec-Kompari in v vasi Kamnje.

Informacije

Letna poročila in razširjene analize večjih vodovodnih sistemov si lahko ogledate na naši spletni strani www. ksda.si , pod dejavnostjo »Pitna voda«, »Kakovost vode«.

NARAVA

Latnik 150, 25, april 2014

Naš večer s Tomažem Bercetom

Razumeti naravo in živeti z njo Na Škofijsko gimnazijo Vipava smo aprila 2014 v okviru Naših večerov povabili Tomaža Berceta, terenskega biologa. Naši večeri, namenjeni predstavitvam dela in dosežkov naših nekdanjih dijakov in dijakinj, tečejo tretje leto in to je bil že dvanajsti dogodek. Pred tem smo gostili že prostovoljce, kulturnike, znanstvenike, glasbenike – torej pestro družbo mladih, zanimivih in uspešnih ljudi, na katere smo zelo ponosni.

T

omaž Berce prihaja iz Dornberka in je diplomirani biolog, nadaljuje pa s podiplomskim študijem bioznanosti.

Zaposlen je na zasebnem zavodu Lutra – Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine v Ljubljani. V uvodu nam je pripovedoval, kako se je že kot majhen otrok izredno zanimal in navduševal nad naravo, predvsem gozdnimi pticami in zvermi. Opisal je tudi svoje bližnje srečanje z radovednim medvedjim mladičem, ob čemer je globoko v sebi začutil strahospoštovanje do narave in živali, hkrati pa je v njem dozorela odločitev, da se bo z naravo in živalmi ukvarjal tudi poklicno. Bolj kot laboratorijska in zgolj teoretična biologija mu je bila že od nekdaj pri srcu terenska biologija, saj poleg bližnjega opazovanja živali v naravnem okolju vključuje še mnogo več

– skrb za naravo in njene prebivalce.

Na vprašanje, kaj torej zanima biologa, nam je Tomaž ponudil kratek odgovor: »Vse živo.« Kaj počne terenski biolog? Ponoči bedi, zjutraj zgodaj vstaja, lahko samo pasivno posluša oglašanje živali in jih opazuje, lahko tudi aktivno sledi živalim – npr. zleze v volčji ali medvedji brlog in nabere čim več uporabnih materialov (npr. dlake); zna tudi sam oponašati oglašanje živali (npr. volkovi imajo tako prefinjen sluh, da se na zvočne posnetke ne odzivajo), zbira podatke o prehranjevalnih navadah živali, njihovem gibanju, starosti, zdravju, načinu življenja. Precejšen kos dela terenskega biologa je sicer tudi pisarniški – urejanje dobljenih podatkov, predvsem pa planiranje dela in iskanje finančnih virov.

A tisto, kar terenskega biologa najbolj nagrajuje, je druženje z ljudmi enakega prepričanja in predanosti ter sama narava, ki »vedno znova preseneča z raznolikostjo barv, zvokov in oblik.« Tomaž, član Društva Dinaricum in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, nas je v svoji predstavitvi opozoril na več tematik v zvezi s pticami in z zvermi: od problematike izginjanja naravnih gnezdišč in habitata čuka

do nevarnosti električnih vodov za ptice; predstavil nam je tudi svoj pogled na problematiko vetrnih elektrarn v Sloveniji in izpostavil vedno večjo omejenost prostora za gibanje medvedov.

Sodeloval je tudi v projektu SloWolf Biotehnične fakultete, katerega namen je bil prešteti vse volkove v Sloveniji (najbrž se še vsi spomnimo zgodbe volka Slavca in njegovega nekaj mesecev dolgega potovanja do Verone – na svoji poti je prečkal tudi center Vipave).

V zadnjem času se Tomaž – tudi v okviru doktorskega študija – največ ukvarja z določanjem habitata in navad šakalov. Šakal je zver, sorodnik psa, hitro pa ga lahko zamenjamo z manjšim volkom ali malce večjo lisico. Za šakale je Slovenija še zelo mlada domovina – prvi osamljeni primer šakala na Slovenskem je bil sicer opažen že leta 1953, v združbah pa se pri nas pojavljajo šele zadnjih 30 let; v zadnjem desetletju je to postala stalna vrsta, ki se tudi razmnožuje.

Z natančnim monitoringom so bila določena tudi nova območja pojavljanja in naseljevanja šakalov – Kras, cerkniško območje, Bovška kotlina, Ljubljansko barje, Prekmurje in še nekatera druga. Šakali so potencialno konfliktna vrsta, ki naj bi po prepričanju lovcev napadala srnjad

17 in drobnico. Biologi pa nanje gledajo predvsem kot na zelo zanimivo, prilagodljivo in karizmatično vrsto.

Službeno se Tomaž ukvarja predvsem z vodnimi ekosistemi ter navadami in zaščito vidre in bobra (ime inštituta, kjer je Tomaž zaposlen, izhaja iz latinskega poimenovanje za vidro). Pomemben projekt, ki ga z nekaterimi partnerji in ob pomoči sofinancerjev izvaja inštitut Lutra, je tudi AQUAVIVA, LIFE+ projekt komunikacijske narave. Namen projekta Aquaviva: Živa voda - od biodiverzitete do pipe je opozoriti

javnost na pomembnost ohranjanja celinskih voda in vodne biodiverzitete ter na neločljivo povezanost dobrega vodnega okolja z zdravo pitno vodo. Tomaž je svojo predstavitev zaključil z mislijo: »Kar počnemo pri izviru reke, se odraža na njenem izlivu.« Naši večeri se bodo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu z mnogimi zanimivimi gosti in njihovimi poklicno-življenjskimi zgodbami.

Vabljeni, da se nam pridružite.

Jana Grohar

Dobrodelni pirhi V soboto, 5. aprila, je bila v Lični hiši odprta 10. jubilejna razstava velikonočnih pirhov.

N

a povabilo organizatorjev KUID Lična hiša in Škofijske Karitas Koper so pirhe za letošnjo 10. jubilejno razstavo v dobrodelne namene prispevali različni likovni ustvarjalci, ki so v preteklih letih že razstavljali

svoja dela v galeriji Lična hiša. Skupaj je 36 unikatno umetniško izdelanih pirhov prispevalo 26 avtorjev v različnih likovnih tehnikah in s svojstvenim likovnim izrazom. Vse razstavljene pirhe si lahko ogledate na spletni strani www.licnahisa. com, v živo pa v galeriji Lična hiša v Ajdovščini, kamor ste lepo vabljeni vse do 26. aprila 2014. Izredno zanimiva in unikatna razstava je vredna ogleda.

Izkupiček od prodaje pirhov bo Škofijska Karitas Koper namenila družinam v stiski. Z nakupom pirha bomo prispevali kamenček v mozaik za potrebe družinam v stiski, hkrati pa bomo svoj dom polepšali z unikatnim umetniškim izdelkom.

Niko Ličen

Gradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema v polnem zamahu Z investicijo »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave – sklop 1« bo Občina Vipava uredila čiščenje odpadnih vod in izboljšala celotno stanje kanalizacijskega sistema ter do konca leta 2015 priključila vsaj 95 % PE v aglomeraciji Vipava na kanalizacijo in novo čistilno napravo.

GrAdNjA kANAlIzAcIjskeGA sIstemA Gradnja kanalizacijskega sistema poteka brez večjih posebnosti in težav, lokalni prebivalci jo spremljajo z velikim razumevanjem in potrpljenjem. Do sedaj je bilo realiziranih okoli 32 % pogodbene vrednosti projekta v okviru pogodbenega roka oz. terminskega plana. Deževne razmere v mesecu februarju so sicer povzročile manjše logistične težave, na katere se je izvajalec dobro pripravil in jih tudi uspešno odpravil.

NOVA ČIstIlNA NAPrAVA Da bi zagotovili dolgoročno stabilno čiščenje komunalnih odplak iz vseh predvidenih naselij, se je Občina Vipava odločila, da bo v sklopu zastavljene investicije zgradila novo čistilno napravo s kapaciteto 6.000 populacijskih enot (PE), ki bo namenjena samo komunalnim odpadnim vodam naselja Vipave in okoliških naselij. Lokacija nove čistilne naprave je predvidena ob obstoječi čistilni napravi, ki se bo ohranila za potrebe čiščenja industrijske odpadne vode bližnjih industrijskih obratov.

dela se trenutno izvajajo na naslednjih lokacijah v izvedbi petih ekip: • na kosovelovi 2, • dokončuje se Gregorčičeva in potekajo priprave za Bevkovo ulico, • kanal F7 v Gradišču ter • povezovalni kanal s v Podnanosu s črpališčem, • v veliki meri so zaključeni kanali s8, s8-1 in povezovalni kanal Podnanos–Vipava,

www.ocistimo-vipavo.si

• na kociančičevi in Gregorčičevi ulici sta se poleg fekalne kanalizacije istočasno gradila še meteorna kanalizacija in vodovod, • zaključujejo se kanali kosovelova 1, F5 in F6 kociančičeva ter F3 Gregorčičeva ulica.

Obisk ministra Židana na lokaciji gradnje kanalizacijskega sistema.

kAkO POtekA GrAdNjA ČIstIlNe NAPrAVe? Zimsko deževje, posledično visoke talne vode in razmočen teren so povzročili precej nevšečnosti pri izgradnji nove čistilne naprave v Vipavi. Trenutno izboljšanje vremena pa je omogočilo, da so aktivnosti glede gradnje čistilne naprave v polnem zamahu.

Dograjena sta že nova transformatorska postaja in Objekt 2 – zalogovnik blata. Obrtniška dela se izvajajo na Objektu 3 – dehidracija blata z nadstrešnico, medtem ko so gradbena dela na tem objektu že zaključena. Betonska dela se pospešeno izvajajo na največjem objektu – tehnoloških bazenih. Ko bodo le-ta zaključena, sledita še izgradnja upravno-servisnih prostorov in tehnoloških vodov ter ureditev okolice. V tem času se tudi začenja vgradnja hidromehanske opreme s celotnimi instalacijskimi deli, ki bodo postopno sledila gradbenim delom na objektih.

Gradbena dela na projektu so se pričela novembra 2013, predviden zaključek gradnje čistilne naprave je junija 2014, zaključek gradnje kanalizacije pa v juniju 2015.

Projekt bo zaključen junija 2015, ko bo zaključeno enoletno poskusno obratovanje čistilne naprave.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod.

OBČINA VIPAVA

ŠPORT

18

Nov državni naslov vipavskih košarkaric

V četrtek, 27. marca 2014, je v Vipavi potekal finalni košarkarski turnir za starejše deklice (igralke rojene leta 1999 in mlajše).

Ekipa OŠ Draga Bajca Vipava

L

ani se je tekmovanje preimenovalo iz Pionirskega festivala v Košarkarski superšolar.

Pionirski festival je potekal kar 46 let zapored in je najstarejše državno šolsko tekmovanje. Letos torej poteka že 48. leto zapored. Praktično vsi najboljši slovenski košarkarji in košarkarice so v osnovnošolskih letih tekmovali v tem tekmovanju,

Najboljša igralka finalnega turnirja: Eva Premrn

zdaj pa širom sveta v svojih klubih izjemno promovirajo slovensko košarko, vsako poletje pa nas znova in znova povezujejo pri skupnem navijanju za našo reprezentanco. Mlade košarkarice, ki so se predstavile na finalnem turnirju, še ne premorejo

toliko košarkarskega znanja, vsekakor pa premorejo enako mero borbenosti, srčnosti in pripadnosti svoji ekipi.

Pred dvema letoma so naslov državnih prvakinj kot mlajše deklice osvojile ravno igralke OŠ Draga Bajca Vipava, ki so v pravem finalnem trilerju premagale favorizirano OŠ Grm iz Novega mesta.

Na letošnjem finalnem turnirju so poleg domačink iz Vipave nastopile še igralke ekipe OŠ Cvetka Golarja iz Škofje Loke in OŠ Tabor I iz Maribora. Na prvi tekmi sta se pomerili OŠ Draga Bajca in OŠ Cvetka Golarja. Že pri prvem sodniškem metu je bilo videti, da so domače igralke polne samozavesti, popolnoma osredotočene na igro in odločene ubraniti naslov izpred dveh let. In tako je bilo tudi na koncu. Prednost je rasla vso tekmo, končni rezultat je bil 50 : 25. Škofjeločanke niso vodile niti enkrat in so morale priznati

premoč vipavski ekipi.

Na drugi tekmi sta igrali ekipi OŠ Cvetka Golarja in OŠ Tabor I. Tekma je bila ves čas izenačena, na koncu pa so slavile Škofjeločanke z rezultatom 46 : 42.

Sledila je še tekma med OŠ Draga Bajca in OŠ Tabor I, ki bi lahko ob mariborski zmagi vplivala na končni vrstni red. Toda Vipavke so takoj prešle v vodstvo in rutinirano dobile vse tretjine ter na koncu slavile z visokih 63 : 48. OŠ Draga Bajca Vipava je tako več kot zasluženo osvojila nov naslov državnih šolskih prvakinj, prvega v kategoriji starejših deklic.

V prvo peterko turnirja so bile izbrane Nikolina Sofrić in Valentina Peulić (obe OŠ Cvetka Golarja), Satja Škobalj (OŠ Tabor I), Nika Kodelja in Eva Premrn (obe OŠ Draga Bajca Vipava).

Najboljša strelka turnirja je bila s 36-imi točkami Satja Škobalj (OŠ Tabor I), najbolj borbena igralka turnirja pa je bila Eva Premrn (OŠ Draga Bajca Vipava).

OŠ Draga Bajca Vipava so zastopale: Eva Premrn (kapetanka ekipe), Maja Ipavec, Nicol Gec, Nina Drinič, Nika Kodelja, Meta Kočevar, Nika Mislej, Ana Pervanja, Terezija Krečič, Zala Ferjančič, Špela Fajdiga, Tjaša Kuzmin, Nastja Fajdiga in Teja Humar. Ekipo sta z odliko vodila trener Peter Ferjančič in pomočnica trenerja Andreja Likar Ivanov.

Ivan Ivanov

Rezultati finalnega turnirja: OŠ Draga Bajca : OŠ Cvetka Golarja

50 : 25

OŠ Cvetka Golarja : OŠ Tabor I

46 : 42

OŠ Draga Bajca : OŠ Tabor I

63 : 48

Vrstni red: 1. OŠ Draga Bajca Vipava – DRŽAVNE PRVAKINJE 2. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka 3. OŠ Tabor I Maribor

Latnik 150, 25. april 2014

Košarkarska izkušnja za osebnostni razvoj

Ajdovci na Dunaju Da je šport eno izmed najbolj vzgojnih sredstev, dobro vemo vsi, a le redko kdo se zaveda, koliko dejansko lahko pripomore k odraščanju otrok in najstnikov v osebnosti z ‘normalnim’ razmišljanjem, če je uporabljen kot vzgojno orodje.

S

e pa tega še kako zavedamo v Košarkarskem klubu Ajdovščina. Prav v ta namen za mlade košarkarje tekom sezon organiziramo veliko dejavnosti (poleg stalnih treningov seveda), s katerimi staršem igralcev pomagamo pri usmerjanju nadebudnežev k zdravemu odraščanju, saj smatramo, da lahko le dobro vzgojen otrok, kasneje mladostnik, zrase v dobrega košarkarja. Prav zato je v klubu vzgoja na prvem mestu.

Enega takih projektov, ki je imel predvsem vzgojni namen, smo izpeljali v tednu pred veliko nočjo. V ponedeljek, 14. aprila, so se tako na Dunaj odpravili fantje letnika 2002 in 2003, kjer so odigrali velikonočni turnir, ki nosi uradno ime Osterturnier Wien 2014. Košarkarski ‘izleti’ v tuje države so za naš košarkarski klub v zadnjih nekaj sezonah postali že stalnica, saj smo se dunajskega turnirja udeležili že tretje leto zapored.

Turnir je eden boljših in večjih turnirjev v Evropi, ki poteka že vrsto let in ima zelo bogato tradicijo. Turnirja se vsako leto udeleži več kot 500 ekip iz različnih držav (letos iz 23 držav – evropskih, pa tudi z ostalih celin). Samo tekmovanje je razdeljeno v starostne kategorije od najmlajših U12, pa vse do kategorije U22. Seveda je turnir namenjen tako ženskim kot moškim ekipam, med udeleženci turnirja pa lahko najdemo tudi podmladke zelo uglednih košarkarskih klubov. Letos so na primer na turnirju nastopale mlajše selekcije berlinske Albe, moskovskega CSKA in še marsikaterega kluba, ki s člansko ekipo nastopa v različnih evropskih tekmovanjih. Slovenijo sta zastopala ljubljanski klub KK Janče in Košarkarski klub Ajdovščina. Štirinajst ajdovskih košarkarjev, razdeljenih v dve ekipi, skupaj z dvema trenerjema, je v slabem tednu dni odigralo devet tekem proti kvalitetnim nasprotnikom. Ena izmed ekip se je uspela v zelo močni konkurenci

uvrstiti v osmino finala, dlje jim proti zelo dobrim nasprotnikom žal ni uspelo. Je pa prav vsaka tekma še kako pripomogla h košarkarskemu razvoju vseh udeležencev odprave. Peklenski ritem (tako fizično kot tudi psihično) je igralce dodobra zdelal, saj je za njimi verjetno eden izmed najbolj napornih tednov, ki so jih kdajkoli doživeli. Za marsikoga izmed mladih ajdovskih levov je bila to prva izkušnja daleč od domačega okolja, brez staršev, kar je bila za fante dobra šola za življenje.

Jan Zavrtanik, vodja mladinskega pogona KK Ajdovščina: »Dunajski turnir je zelo kvalitetno organiziran dogodek, ki vsako leto združi okrog 6000 otrok, mladostnikov in trenerjev pod isto streho. Konkurenca na turnirju je zelo močna. Temu smo bili priča tudi letos, ko se našim fantom žal ni uspelo uvrstiti dlje od 1/8 finala. To še dodatno priča o vrednosti rezultatov iz predlanske in lanske odprave, ko je ekipa letnika 2000 domov prinesla najprej drugo, nato pa celo prvo mesto. Je pa košarkarski del tisti manj pomemben del celotne zgodbe. Rezultati na takih turnirjih so, z našega vidika, povsem postranska stvar. Na prvem mestu je izkušnja, ki si jo igralci pridobijo s tem, ko se za teden dni odmaknejo iz svoje realnosti, stran iz varnega okolja, v (za njih) neznano. S tem so nekako prisiljeni odraščati, saj so v dneh, ko so odmaknjeni od staršev, odgovorni za svoja dejanja, pa čeprav pod stalnim nadzorom trenerjev. Verjamem, da je zaradi tega neverjetno aktivnega tedna prav vsak od udeležencev pridobil dragoceno izkušnjo, ki mu bo pomagala pri nadaljnjem osebnostnem in pa tudi košarkarskem razvoju. Za vedno pa bodo ostali spomini na druženje s soigralci. Zadovoljen sem s tem, kako se je naše gostovanje v Avstriji odvilo.

In prav zaradi tega bomo tudi v bodoče organizirali podobne dejavnosti.« KK Ajdovščina

ŠPORT

Latnik 150, 25, april 2014

19

Trije osvojeni pokali kot potrditev in vzpodbuda za naprej V soboto, 12. 4. se je v Trstu s podelitvijo pokalov najboljšim zaključilo tekmovanje ženskih članskih nogometnih ekip iz Slovenije in Italije, 10° Campionato di calcio a 7 femminile. V t. i. zimski tržaški ligi so letos sodelovale tudi nogometašice iz Lokavca. Čeprav je bil njihov končni izkupiček točk manjši od zastavljenega, so bile v različnih kategorijah nagrajene petkrat; od tega je kar tri priznanja prejela igralka ŽNK Lokavec, osemnajstletna Tina Krapež, doma iz Vrhpolja, in sicer za najboljšo igralko tekmovanja, najboljšo vezno igralko in drugo najboljšo strelko. Njen uspeh je bil lepa priložnost za nekaj vprašanj o razvoju ženskega nogometa na Ajdovskem.

Tina Krapež s pokali

Tina, najprej čestitke za osvojene pokale. Si že našla mesto zanje?

Hvala. Z iskanjem prostora za pokale sploh ni bilo problema, saj so mi vsi doma ponujali del police v njihovi sobi. Nazadnje pa so vsi ostali kar pri meni. Ob prazniku velike noči pa so imeli vlogo posode za ‘čokolatine’ in ostale sladkarije.

Dosežene lovorike so prav gotovo veliko priznanje tako zate kot tvojo ekipo. Kaj pomenijo tebi osebno?

Glede na to, da jih nisem pričakovala toliko, so mi na samem začetku pomenili zelo prijetno presenečenje. Zdaj pa mi predstavljajo neko potrditev in predvsem spodbudo za naprej.

V slovenskem prostoru in še posebej na našem koncu je ženski nogomet šele na začetku svoje poti. Si trenirala že kot otrok ali si se kot večina tvojih vrstnic s tem športom pričela ukvarjati šele v zadnjih letih? Že od malih nog sem se v prostem času raje zamotila z žogo kot z barbikami. Navdušenje nad žogo je preraslo v željo po igranju nogometa in zato sem se v tretjem razredu osnovne šole vpisala v NK Vipava, kjer sem (pod vodstvom trenerja Božidarja Kotnika) v ekipi s samimi

fanti začela spoznavati osnove nogometa. Največje zasluge gredo trenerju Mitji Lavrenčiču, saj sem po dveh letih in pol treniranja osvojila marsikatere osnove, ki mi koristijo še danes. V osnovni in srednji šoli sem nogomet igrala le v šolskem krožku, predlani decembra pa sem se odločila pridružiti ŽNK Lokavec, kjer treniram še zdaj. Lokavško ekipo sestavlja 14 igrivih nogometašic, starosti 18–30, in seveda naš trener

prevzel treniranje mlajše selekcije deklet, ki tekmujejo v prvi slovenski ligi (U17). Tako na treningih v Lokavcu kot tudi na samih tekmah je v ekipi sproščeno vzdušje, polno smeha, zaradi česar imamo še večje veselje do skupnega igranja in druženja.

Od začetkov ženskega nogometa v Lokavcu v okviru ŠD Slano blato minevata dve leti; v tem času ste se udeležile že kar nekaj turnirjev. Letos prvič tudi v Trstu. Kaj je pravzaprav tržaška liga?

To je liga, ki je razdeljena na dva dela (jesenski in spomladanski).

Tekme so potekale vsako soboto zvečer v predmestju Trsta. Sodelovalo je 8 ekip, dve iz Slovenije (ŽNK Lokavec in ŽNK Gorjansko), ostale iz Italije.

Letošnja zima sicer ni bila prav huda in tudi Trst je ob morju, pa vendar, ali se je bilo težko ob sobotah motivirati za večerne tekme na zunanjem igrišču?

Niti ne, tekme smo sicer imele v različnih vremenskih razmerah (mraz, nalivi dežja, burja …), kar je včasih po naporni delavni soboti za vse igralke zmanjšalo voljo in motivacijo za tekmo, vendar ko smo

Lokavška ekipa z Adrijanom Komparo

Adrijan Kompara. Adrijan je nadomestil našega prejšnjega trenerja Luko Komparo, ki je v Ajdovščini

E Č O G O M E J se! e E jt u S ar V . Zav

prišle na igrišče, smo pozabile na utrujenost in bolečine ter ne glede na vremenske razmere zavzeto

ket XXL pa N

MILIJ

redvidljivo Predvidite nep

iveli kar se da s v tujini prež boste prosti ča ani 24 ur na Da . str tu ob čr l na bo sta edo vselej po tnika, ki vam po enco v tujini. so ist ga as Počitnice ne gr ive ko slj ins izberite zane rovanje z medic va za no tve brezskrbno, si vs ra nje Tujina, zd dan – zavarova Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana.

Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.

O

bo na voljo Od 7. 4. 2014 i nudba z novim razširjena po nih cenah! paketi po ugod

PE NOVA GORICA Delpinova ulica 7a tel.: 05/ 338 31 00

080 20 60 www.m-vzajemna.si

• Ajdovščina, Goriška c. 23/b • Tolmin, Trg Maršala Tita 8

Jaz zate, ti zame.

Oglas Tujina A5_(24-03-2014).indd 1

24.3.2014 9:22:38

Tina v modrem dresu

igrale in se trudile po najboljših močeh.

Se ti zdi, da je tovrstnih tekmovanj za ekipe, kot je lokavška, v slovenskem prostoru dovolj?

Ne, mislim da jih ni dovolj, zato pa smo se udeležile turnirjev in lige tudi v Italiji. To je povsem razumljivo, saj je na našem področju ženski nogomet šele v času razvoja, se pa stanje izboljšuje.

Nogometašice imate res veliko manj možnosti nastopanja v različnih ligah, na Slovenskem je edina ženska liga sploh prva liga.

V letošnjem letu v prvi mladinski ligi že nastopajo dekleta U 17. Se vidiš v nogometu tudi v prihodnje? Bi te mikalo igrati v prvi članski ligi, če bi se zanjo osnovala ajdovska ekipa?

Seveda! V nogometu se vidim tudi v prihodnje. Sicer začnem letos s

študijem v Ljubljani, zaradi česar bo najbrž bistveno manj časa za treninge in tekme, vendar me nogomet veseli, zato se bom potrudila po najboljših močeh uskladiti prijetno s koristnim. Mika me tudi igranje v prvi članski ligi, vendar je poleg moje odločitve v ozadju še mnogo drugih dejavnikov, na katere nimam vpliva.

Letos obiskuješ 4. letnik gimnazije. Kam nameravaš po opravljeni maturi?

Po opravljeni maturi nameravam iti v Ljubljano na študij fizioterapije.

Zahvaljujem se ti za pogovor in ti seveda želim veliko uspehov na vseh področjih, tako študijskem kot športnem.

Pogovarjala se je Bojana P. Kompara

20

Tekačice ŠD Nanos državne prvakinje!

ŠPORT

Latnik 150, 25. april 2014

Uspešen 9. plezalni vikend Tura 2014 Vikend v aprilu, letos od 4. do 6. aprila, je pod Gradiško Turo že tradicionalno namenjen športnim navdušencem, zlasti plezalcem.

V

Socki blizu Dobrne je 6. aprila tamkajšnje športno društvo izpeljalo državno prvenstvo v gorskih štafetah. Tekačice ŠD Nanos iz Podnanosa v postavi Jerica Sardoč, Petra Tratnik in Jana Bratina so postale državne prvakinje! S skupnim časom 34:45:50 so za kar 25 sekund ugnale ekipo Šmarnogorske naveze. Člani ŠD Nanos v postavi Marko Tratnik,

Tomaž Ferjančič in Nejc Lokar pa so osvojili odlično tretje mesto. js

V

Uspeh ajdovskih modelarjev Maj Novaković in Teodor Ličer, člana modelarskega krožka, ki na osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini deluje pod vodstvom mentorja Vanje Pergerja, sta se s tekmovanja na Ptuju vrnila s kopico pokalov oziroma medalj.

Modelarski krožek

N

a letališču Moškanjci je potekalo tekmovanje prostoletečih modelov v kategoriji F1H. V posamični tekmi prvenstva osnovnih šol je Maj Novaković suvereno zmagal, njegov uspeh pa je dopolnil Teodor Ličer z bronastim odličjem. V ekipnem seštevku je to zadostovalo za drugo mesto, ker je zmagovalno moštvo nastopilo s tremi predstavniki.

Maj in Teodor sta sočasno zastopala tudi Aeroklub Josip Križaj iz

Ajdovščine in v tekmovanju klubov za pokal Slovenije osvojila drugo in tretje mesto. Konkurenca se je zgostila v tekmovanju za F1H Euro Challenge, kjer je nastopalo 22 modelarjev. Maj je s svojim seštevkom točk ostal na drugem mestu, medtem ko je Teodor zdrsnil na sedmo mesto.

Tako je torej Maj na zmagovalni oder stopil štirikrat, Teodor pa trikrat. rl

petek zvečer je z zanimivim predavanjem o svojih dosežkih navdušil Jernej Arčon (AO Nova Gorica), najbolj plezalsko vzdušje je v soboto dopoldne delno pokvarilo slabo vreme, vseeno pa je organizatorjem na umetni plezalni steni pod Turo uspelo izpeljati zanimivo tekmo za mlade plezalske navdušence iz cele Slovenije. V kategoriji najmlajših (letnik 2007 in mlajši) so prva mesta zasedli domačini: David Šček in Svit Šeliga, pri deklicah pa Anaja Golja in Maša Curk (vsi AO Vipava). V kategoriji 2001–2002 so bili najboljši Havijer Lešnik (DEŠ), Ruben Ferreira (AO Žiri), Špela Tonkli (DEŠ) in Meta Velikonja (AO Vipava).

Sobotno dogajanje se je zaključilo v baru Kampa Tura z večernim predavanjem vrhunske alpinistke Nastje Davidove in prijetnem klepetu s prijatelji plezalci in alpinisti.

Kot vsako leto je nedelja na plezalnem vikendu najbolj atraktiven dan, zanimiv tako za tekmovalce kot številne gledalce ob progi - t. i. advanture race. Tudi letos je organizatorjem uspelo pripraviti razgibano progo, ki se je začela z veslanjem po jezeru Vogršček. Tekmovalci so nato s kolesi pot nadaljevali mimo Sela proti Batujam, se povzpeli čez Preserje do sv. Martina, skozi Brje, Vrtovče, Šmarje in Gabrje do

Erzelja, kjer jih je čakalo streljanje z zračno puško. Po opravljeni vmesni nalogi so se spustili skozi vasi Goče in Manče ter mimo strelišča Mlake čez Gradišče prikolesarili na vipavski plac. Kolesarski del poti se je tu z metanjem na koš zaključil, pred 26 udeleženci pa je bil še tek po priljubljeni vipavski tekaški trasi – ob reki Vipavi do Dolenj, mimo smetišča

do Dolge Poljane in Budanj, kjer je sledilo streljanje z lokom. Tekaški del se je nadaljeval mimo cerkvice svetega Ahacija do plezališča Bela (spust ob vrvi in plezanje), na dnu soteske pa je tekmovalce čakala še zadnja prava avantura, spust po tirolski prečnici.

Cilj letošnje dirke je bil na vipavskem osrednjem trgu z zadnjo postajo, disciplino presenečenja – ko je bil leseni sodček poln vode, ki jo je bilo potrebno prenesti čez posebno gugalnico, sta bila zmagovalca znana. 18 ekip je opravilo približno 50 kilometrov dolgo pot z vmesnimi disciplinami, najhitreje (s časom 3:27,03) pa sta s progo opravila Klemen Udovič in Robert Pobežin (Vaitapu Intersport).

Drugouvrščena sta bila domačina Tadej Slokar in Matjaž Slejko (Slano blato Lokavec), v času pod štirimi urami pa sta na cilj prišla še člana ekipe ŠD Kettlebells Primož Verbič in Franci Sukolič.

S podelitvijo nagrad najboljšim, pogostitvijo in navdušenimi obrazi tako tekmovalcev kot obiskovalcev se je letošnji plezalni vikend pod Gradiško Turo končal. Brez zagnanih članov Planinskega društva Vipava in AO Vipava ter pomoči vseh iz ostalih pobratenih društev zagotovo ne bi uspel, zato iskrena hvala vsem prostovoljcem, ki so pri-

pomogli k uspešni izvedbi 9. plezalnega vikenda.

Nasvidenje torej prihodnje leto aprila, na takrat že jubilejnem desetem plezalnem vikendu pod Turo.

Polona Puc, PD Vipava

Raspor

MEHANIČNA DELAVNICA - AVTOVLEKA IN POMOČ NA CESTI 24 UR - PREVOZI DO 9 t

- NOTRANJA IN VHODNA VRATA - PVC IN LESENA OKNA

PRESELILI SMO SE NA NOVO LOKACIJO POLEG TEHNIČNIH PREGLEDOV AVTO KRKA

okna-vrata

PRIMOZ RASPOR s.p. Vrhpolje 1e, 5271 Vipava

gsm 041 868 138

Klavdij Samec s.p.

Ajdovščina Vipavska cesta 6e

tel.: 05 36 810 77 gsm 040 30 57 63 prevozi: 040 21 95 10 URNIK: ponedeljek - petek: 8 - 13 in 14 - 16.30 ure sobota: zaprto

LITERARNI KOTIČEK

Latnik 150, 25, april 2014 Iz narečnega govora

Sredi oktobra lani se je v Goriški knjižnici Franceta Bevka zaključil natečaj GOvoRIČKA, na katerem so na pobudo Goriškega literarnega kluba GOvoRICA sodelovali posamezniki s kratko humorno prozo v eni izmed krajevnih govoric z območja širše Goriške. Med 27 udeleženci natečaja je bila tudi gospa Magda Saksida, ki je v besedilu Nuotər zraščen riegrad predstavila govor zgornjega Vrtovina. Med štirimi udeleženkami se je gospa Magda ponovno predstavila 9. aprila letos v Medgeneracijskem središču v Novi Gorici z dvema anekdotama.

K. Vuga

Natečaj likovnih in literarnih del

Teden Rdečega križa

T

En mož z Vrtovina je pozimi neso pradat nuotr zraščen riegrad na Krәs.

Je mislo, da bo tam bulši kepčije ku u Leblani, sej sә u Leblano uozili tedi Ravәnci, Kamәnci jn Stomažani. Na Krasi pej ni blo nobenga prakepca jәn sә lәdjә rәdi kupli. Ma bi rәdi meli tәdi siәme uod taku dobrega riegrada.

Gospodine uod enә hiši na Krasi je prašela za siәmә. Možak ji je uobečeu jәn ji rәs drugi buot neso nomalo semna u škrtoci. Ma nekaj mu je muogla dat za plačilo. U drugi škrtoc mu je usula nomalo mletga kafe. Taku sta bla oba kontenta. Gospodine je drugo spumlad usjala riegrad, ma nanka adәn ni pršu uan. Tedi žena u Vrtovini je usa kontenta provala skuhat kafe. Je dela eno žlico, ni nakәr pofarbalo uadә, je dela š ano žlico, tedi ni blo duosti buljši. Nanka tretje žlica ni dala neč uod sebә.

Riegrad ni pәršo uan, kәr je frbacәn mož seme prej prәkuhau, da ne bi tudi Kraševci imeli takga rienuotr zraščen riegrad - siljen radič grada jәn da bi uan lahko prakepәc - prekupčevalec še pradejal. Ma tudi kafe nanka adn ni pršu uan – niti eden ni vzkalil je blo že dovej kolko buodovej kolko buotov - kdo ve kolikokrat tov prәkuhano.

radicionalni teden Rdečega križa Slovenije se vsako leto začne 8. maja, ob svetovnem dnevu Rdečega križa, ko se je rodil ustanovitelj gibanja in velik človekoljub Henry Dunant – tudi prvi dobitnik Nobelove nagrade za mir.

Teden obeležuje vseh 186 nacionalnih društev Rdečega križa, največje humanitarne organizacije na svetu. Rdeči križ Slovenije bo letošnji Teden RK posvetil obeležitvi 70. obletnice ustanovnega zbora, ki je potekal leta 1944 v Gradacu v Beli krajini.

V Rdečem križu Ajdovščina bomo v tem tednu izvedli različne dogodke. Že 5. maja bomo ob 17. uri odprli razstavo v Trgovskem centru Mercator v Ajdovščini, kjer bomo razstavili likovna dela učencev, ki so sodelovali na našem Likovnem in literarnem natečaju 'V nesreči

Misti, masti, tebi Jakob brada rasti

Prijatelja spoznaš v nesreči

Kepčija z rigradәm

Je bilo prav u tevi hiši te puolәk. So prtekli dol okuli uagla po lajšti francoski vojaki jәn je bla ž nimi ena ženska ku ena cupranca. Sә gledli po hiši da bi dobili kej za jәst. Tista cupranca je pravla srečo gospodarji jәn mu je diela an velik lonc na glavo.

Vojaki so tacejt šli gor na pod jәn odnesli

tevi - tej puolәk – zraven lajšt – strm, kamnit klanec pravla srečo – vedeževala tacejt-ta čas pod-soba v nadstropju buoh – slanina gejnela – nehala kambra- soba

usa buoh. Baba pej je zamotla tastarga. Mu je pravla: »Misti, masti, tebi Jakob brada rasti!« Uәn je bil prav pr miri pod tistim loncem.

Kar naenkrat je gejnela govort, gospodar je vzel lonc z glave jәn ni bilo nikiәr več nobenega. Je vido, da sә urata na pod odprtә. Je stopo gor po šteingah, ma kambra je bila prav prazna. Niti enega kuosa buoha niso pestili, vse sә odnesli.

21

spoznaš prijatelja'. Učenke in učence iz ajdovske in vipavske občine smo povabili, da nam v okviru natečaja skozi likovno ali literarno ustvarjanje predstavijo lastno izkušnjo, ko so morda sami pomagali bližnjemu v stiski ali bili deležni prijateljske pomoči.

Veseli smo bili odziva, saj smo prejeli 38 literarnih in 61 likovnih del, ki so bila vsa krasna in izpovedno zelo močna. Izbrana likovna dela bodo razstavljena v TC Mercator, v glasilu Latnik pa objavljamo tri najboljša literarna dela. Izbrala jih je strokovna komisija v sestavi Silvana Mislej in Ksenija Černigoj, učiteljici slovenščine na Osnovni šoli Šturje Ajdovščina, ter sekretarka RK Irena Žgavc. Po mnenju komisije nam je najboljši prispevek poslala Eva Podgornik, druga najboljša je bila Tia Marc in tretja Ana Fabčič. Komisija

Prijateljstvo je močna vez med dvema človekoma.Brez prijateljstva bi bilo življenje pusto in brez dogodivščin. Nikogar ne bi imeli, s katerim bi se igrali, se pogovarjali, komur bi povedali skrivnosti. A za ohranjanje prijateljstva je vedno potreben trud, saj drugače nisi pravi prijatelj.

Moja zgodba govori o res pravi prijateljici, ki je vedno prijazna in mi pomaga ob vsakem padcu, telesnem in duševnem.

Imeli smo športni dan, najprej smo pri cerkvi tekli na šestdeset, tristo in šeststo metrov. Potem smo pred šolo pojedli malico in metali vortex. Pri metanju sem padla in si močno opraskala komolec. Prva je prišla k meni Ana, mi pomagala do klopce in mi prinesla robčke, da sem si obrisala kri. Ko me je potolažila in sem bila zopet v redu, sem nadaljevala s skakanjem v daljino.

Vesela sem bila njene pomoči, saj je bila v trenutku, ko sem bila žalostna. S tem res izpolnjuje rek, da prijatelja spoznaš v nesreči. Mislim, da sva dobri prijateljici tudi zato, ker sem jaz bolj tiha, mirna, ona pa bolj glasna in pove vse, kar si misli.

Ja, prijateljstvo je res čudovito in prijetno. Menim,da je bolje imeti malo dobrih prijateljev, kot veliko slabih. Rada imam prijatelje, ki so iskreni in mi vse povedo v obraz. Ne maram pa tistih, ki me izkoriščajo ali se mi lažejo, saj to niso pravi prijatelji. Vsak človek si zasluži dobrega prijatelja.

Eva Podgornik,12 let, 6.b, OŠ Dobravlje, mentorica Ksenija Trebovc

Žalostna zgodba z veselim koncem

Imam prijateljico, ki ji je ime Tanja. Poznava se že od vrtca. Bili sva nerazdružljivi. Tanja je živahna in razgledana.

No, vsaj bila je.

Bila je sobota, s Tanjo in njeno družino smo odšli gledat rokometno tekmo, ki je bila v domačem kraju. Po tekmi sva še nekaj malega poklepetali, nato pa sva se pozdravili in se odpravili domov. Doma sem se ulegla na posteljo in premlevala dogodke tistega dne. Skoraj bi že zakinkala, ko je pozvonilo. Še vedno vesela sem odprla vrata. Nasmeh mi je zbledel z obraza, pred mano so vsi sajasti stali Tanja, njen bratec Aleks in njena starša. Vsak si je nekaj predmetov prižemal na prsi. Ob zgodbi, ki sem jo slišala, sem onemela. Ko so se vračali domov, se je mimo njih pripeljalo kar nekaj gasilskih in policijskih avtomobilov. Nenadoma so zagledali, kako se s konca ulice vali dim. Njen oče je pospešil, njihov strah se je uresničil. Njihova hiša je bila v plamenih. Gasilci so že začeli z gašenjem. Družina se je pognala proti njihovi z zublji obdani hiši. Niti policisti jih niso mogli ustaviti. Hiša se je že podirala, zato so rešili le nekaj predmetov. Policisti so jim povedali, da je za požar najverjetneje kriva njihova peč. Ta jih je enkrat že opozorila, ampak takrat niso bili dovolj pazljivi, saj so jo le za silo popravili. Gasilci so jim zagotovili, da so imeli neznansko srečo, da jih takrat ni bilo doma, saj verjetno ne bi preživeli.

Moja najboljša prijateljica je ostala brez doma. Ker niso imeli kam (stari starši živijo na drugem koncu Slovenije), so nekaj dni (tednov) preživeli pri nas. Tanja ni bila več taka kot prej. Na začetku je bila velikokrat pretresena; ko je hotela seči po svojem zvezku, ga seveda ni bilo, ko je hotela najti svojo plišasto veverico, je ni našla. Med spanjem se je

je pri pregledu del predvsem presojala, kako poglobljeno avtorji razmišljajo o prijateljstvu ter ali je dogodek, o katerem pripovedujejo, verjeten.

Rdeči križ bo v maju pripravil tudi dan odprtih vrat, in sicer v petek, 9. maja, od 15. do 19. ure v skladišču pomoči v Regijskem skladišču civilne zaščite v Ajdovščini. Obenem bomo sprejemali podarjena rabljena oblačila ali druge dobrine. V maju bomo izvajali tudi brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi po krajevnih skupnostih. Potekale bodo v torek, 13. maja, od 14. do 16. ure v prostorih KS v Kamnjah, v soboto, 17. maja, v prostorih KS v Vrhpolju ter v nedeljo, 25. maja, v Šmarjah po zaključku pohoda 'Med šmarenskimi griči'.

Irena Žgavc

pogosto premetavala in bila vsa znojna. Nekega dne sem se zbudila bolj zgodaj kot običajno in sem se usedla pred računalnik. Poiskala sem spletno stran Rdečega križa in si prebrala, kako lahko pomagamo ljudem v stiski. Naslednji dan sva z mamo odšli po nakupih, kjer sva kupili zvezke, nekaj oblačil in paket šolskih potrebščin. Te stvari sva oddali v škatlo, kjer so bile še ostale potrebščine za pomoč ljudem v stiski. Doma sem Tanji izročila nekaj svojih (skoraj novih) oblačil in pa nekaj čisto novih. Obojih je bila vesela.

Tanja in njeni so bili še nekaj čsa pri nas, nato pa so se začasno preselili v stanovanje, nekaj kilometrov oddaljeno od njihovega nekdanjega doma. Čez nekaj let so si opomogli od nesreče in si kupili novo stanovanje.

No ... moji prijateljici hiša ni res zgorela, to zgodbo sem si k sreči izmislila. Ampak kljub temu je na nek način resnična, saj nihče od nas nima zagotovila za to, da se nikoli ne bo znašel v vlogi Tanje. Veliko jih je, ki se s takimi in podobnimi stiskami soočajo že danes. Žal pa mnogi nimajo take sreče kot prijateljica v tej zgodbi.

Tia Marc, 12 let,6. razred, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorica Petra Kodre

V nesreči spoznaš prijatelja

Bil je lep sončen dan, zato smo bili v podaljšanem bivanju zunaj na igrišču. S sošolkami smo se igrale med dvema ognjema in se zabavale. Sošolci so na drugi strani igrišča igrali nogomet. Vsi smo se imeli zelo lepo. S sošolkami smo se nehale igrati in smo se usedle na kamnite stopnice na igrišču. Pripovedovale smo si šale in grozljivke.

Sošolka Mihela je rekla, da se gotovo vsi na šoli bojijo Benjamina iz petega razreda. Vse sošolke smo prikimale. Katja, moja najboljša prijateljica, ki hodi h karateju, je rekla, da se ga ne boji. Jerneja, ki je zelo plaha, pa je pristavila, da se ga zelo boji. Zaslišale smo, da nekdo hodi proti nam. Lucija se je obrnila in otrpnila, ko je videla, da proti nam hodi Benjamin. Dregnila me je s komolcem in tudi jaz sem se obrnila. Preden sem se sploh zavedla, me je zgrabil za majico in me dvignil v zrak. Vse sošolke so se zelo bale. Katja, ki je prej trdila, da se ga ne boji, je prva zbežala. Razbežale so se tudi druge sošolke. Ostala je samo Jerneja, ki se ga je bala. Na majici so se mi začeli trgati šivi. Začel me je boleti vrat, ker me je toliko časa držal v zraku. Grozil mi je, naj mu dam ves denar, ki ga imam. Jerneja je bila nanj zelo jezna, ker sem začela jokati in prosila ga je, naj me spusti na tla. Z vso močjo ga je brcnilav trebuh. Spustil me je na tla in jezno gledal Jernejo. Ko sem si opomogla, sem stopila k Jerneji, čeprav sem imela raztrgane hlače na kolenih in mi je tekla kri. Na igrišče je stopila učiteljica in Benjamin je stekel proč.

Vse to sva povedali učiteljici in učiteljica ga je odvedla v pisarno k ravnateljici.

Kljub vsemu se je dobro končalo, ker sem ob sebi imela svojo prijateljico, ki je zdaj tudi moja najboljša prijateljica. Spoznala sem, da šele v nesreči spoznaš pravega prijatelja. Pravi prijatelj je največji in najdragocenejši zaklad v življenju.

Ana Fabčič, 4. razred , OŠ Draga Bajca Vipava, podružnica Podnanos, mentoricam Marija Nabergoj

KULTURA

22 Zakaj bi ne pel

Vzgojiteljice pojejo ...

Slovenci, zlasti Primorci, smo nedvomno pevski narod. To dokazuje tudi največja pevska revija pri nas ‘Primorska poje’, ki se je vsako leto udeleži nekaj sto pevskih sestavov. Pojemo tako rekoč od rojstva, saj se s prvimi pesmicami srečamo že kot dojenčki, ko nam starši prepevajo otroške pesmice, le malo kasneje pa tudi vzgojiteljice v vrtcu. In zakaj ne bi tudi vzgojiteljice imele svojega pevskega zbora?

Tako so se pred dvema letoma v Ženski pevski zbor Otroškega vrtca Ajdovščina zbrale vzgojiteljice iz ajdovskega vrtca. Z drugim letnim koncertom so se nam predstavile v četrtek, 10. aprila, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Pod vodstvom zborovodkinje, tudi vzgojiteljice Marjane Krapež, so pokazale, da veselje, nekaj dobre volje, predvsem pa delo gotovo pripeljejo do rezultatov, saj je bil letošnji koncert ogromen korak naprej.

Z zanimivim izborom skladb v treh sklopih so nam vzgojiteljice, ki jim za precejšen del dneva vsak dan zaupamo svoje otroke, pokazale vse, kar so se na vajah naučile in bilo jih je prav prijetno poslušati. Z dvema solističnima skladbama se je izkazala tudi zborovodkinja Marjana, kar so številni poslušalci znali nagraditi z prisrčnim aplavzom. Tudi glasbeni

gostje, ki so jih pevke povabile na koncert, so bili prava popestritev večera. Predstavila sta se nam harmonikar Erik Jež in pianistka Tatjana Rupnik, ki sta poleg solističnega nastopa tudi spremljala zborček pri nekaterih pesmih, s svojo, že velikokrat tudi s številnimi priznanji dokazano kvaliteto, pa so se nam predstavili Vipavski tamburaši pod vodstvom profesorice glasbe

V petek, 11. aprila 2014, je Osnovna šola Otlica v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini odprla pregledno razstavo likovnih del svojih učencev.

D

olgoletna učiteljica na OŠ Otlica je bila gospa Silva Copič, ki se je v letu 2013 upokojila. Na poklicni poti, ki jo je namenila učencem in likovni umetnosti, je s svojim izrednim

Plejade svetimo že 10 let Pred več kot desetimi leti se je rodila ideja, da bi se dekleta z veseljem do petja združila v pevski zbor. V oktobru 2003 je tako nastal Dekliški pevski zbor Plejade, ki je v začetnem sestavu združeval pevke, ki smo ljubezen do petja odkrile ob prepevanju v Mladinskem pevskem zboru Osnovne šole Ajdovščina pod vodstvom Marinke Šuštar.

Z

boru so se s časom pridružile nove članice, druge so zaradi študijskih in družinskih obveznosti zbor zapustile, v povprečju pa je zbor vedno združeval okrog 20 članic iz različnih krajev Vipavske doline. Čeprav smo mnoge članice v teh desetih letih iz deklet postale mamice, pa mladostna energija, ki jo izžarevamo, in mlajše članice, ki so se pridružile zboru, opravičujejo oznako ‘dekliški zbor’ v imenu.

Vodenje zbora je ob nastanku prevzela Metka Colja Petelin in ga uspešno vodila do sredine leta 2009.

Neže Žgur. Da je vse potekalo kot je treba, je poskrbela povezovalka programa Lucija Praček. Omeniti velja še domiselno okrašen oder, za katerega so s svojimi ročnimi spretnostmi poskrbele kar pevke same. Ob kozarčku, pecivu in sproščenem klepetu po koncertu pa smo si bili vsi edini, da naše otroke lahko brez skrbi zaupamo ‘našim’ vzgojiteljicam v vrtcu Ajdovščina.

Marjan Krpan, foto Matic Slemič

Pregledna razstava otliških učencev pedagoškim čutom navduševala generacije učencev z Gore. Pod njenim mentorstvom so sodelovali na številnih natečajih doma in v tujini in prejeli številna priznanja in nagrade. Šola je razstavljala na mnogih razstavah in se udeleževala številnih likovnih kolonij, največkrat v Makedoniji. Poleg dela v šoli pa je bila aktivna še na različnih področjih.

Za njeno predano delo sta se ji zahvalila ravnatelj Osnovne šole Otlica Aleksander Popit in predsednik Društva likovnih umetnikov severne Primorske Vladimir Bačič.

Razstava bo odprta do 9. maja 2014.

OŠ Otlica

Latnik 150, 25. april 2014

Leta 2004 se je zbor prvič predstavil na samostojnem letnem koncertu.

Od takrat so se zvrstili številni nastopi, samostojni koncerti, tekmovanja,

revije pa tudi sodelovanja z drugimi pevskimi sestavi. Vsako leto smo se predstavile na občinski reviji Naši zbori pojo, nekajkrat tudi na reviji Primorska poje. Leta 2006 smo se prvič udeležile tekmovanja primorskih pevskih zborov in malih skupin v Postojni ter dosegle zlato priznan-

je. Leta 2009 je vodenje zbora prevzela Karmen Ferjančič Žgavc, ki zbor vodi še danes. V letu 2009 smo se drugič udeležile tekmovanja primorskih pevskih zborov in skupin v Postojni in potrdile zlato priznanje.

V letu 2012 smo se udeležile mednarodnega zborovskega tekmovanja na Ohridu v Makedoniji in dosegle bronasto priznanje. Leta 2013 smo skupaj z Otroškim pevskim zborom

OŠ F. Bevka Tolmin, Dekliškim pevskim zborom Pueri Cantores Tolmin ter Godbo Domžale s solisti v okviru Sakralnega abonmaja v Ljubljani izvajale koncertno mašo Missa nuova Laudate Pueri Dominum, ki jo je skladatelj Patrick Quaggiato posvetil 20. jubileju neodvisne in samostojne Slovenije.

Naš repertoar obsega sakralne skladbe, umetne skladbe slovenskih in tujih avtorjev, priredbe slovenskih ljudskih pesmi, črnske duhovne in priredbe popevk. Nekatere skladbe so skladatelji posvetili prav našemu zboru in smo jih oz. jih bomo izvajale krstno.

Deseto obletnico bomo proslavile s samostojnim koncertom 10. maja 2014 ob 19. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Predstavile se bomo s sakralnih programom, umetnimi skladbami in priredbami ljudskih pesmi ter priredbami popevk. Vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe, še posebej

pa lepo vabljene nekdanje pevke, da skupaj podoživimo lepe trenutke in kakšno skupaj zapojemo. Na tem mestu se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nas spremljali in obiskovali naše koncerte skozi leta ter nam moralno in materialno pomagali.

Valentina Fegic Birsa

Nova Gorica Vojkova c. 61 Tel.: 05 336 49 47

TRGOVINA NORBIT V MESECU MAJU ZAPIRA POSLOVALNICO V AJDOVŠČINI IN SE SELI V NOVO GORICO NA VOJKOVO C. 61 Zahvaljujemo se vsem našim strankam za izkazano zaupanje in vse vabimo na ogled naše ponudbe v Novo Gorico.

KULTURA

Latnik 150, 25, april 2014

23

Ajdovski plesalci so si v Lignanu priborili zlato V italijanskem Lignanu je 22. marca potekalo že 32. mednarodno plesno tekmovanje World dance trophy, ki je s svojo dolgo zgodovino eno najbolj uveljavljenih in priznanih plesnih tekmovanj v Evropi. Letošnje leto pa so tekmovanje popolnoma osvojili plesalci Plesnega kluba ADC iz Ajdovščine, ki so se domov vrnili z zlatom in srebrom.

O

dličja so si priborili plesalci, ki plešejo že vrsto let.

Skozi vsa ta leta pa so jih plesne korake učili različni učitelji. Zadnja tri leta jim svoje plesno znanje predaja izkušen in priznan plesalec Aleš Trdin, ki pa poudarja, da so pomembnejša od končnega rezultata čustva, ki jih plesalec pusti na plesišču.

Največji pečat je zagotovo pustila članska skupina, ki je v zahtevni kategoriji Formation Youth Urban z izjemno močno in samozavestno točko ‘It’s about to go down’ prepričala sodnike in osvojila prvo mesto. Zmaga je bila zagotovo poplačilo in priznanje za vse ure napornih treningov, ki so potrebne za

nastop na takem tekmovanju. Plesalci so si bili enotni, da je neverjeten občutek plesati pred vso publiko, se prepustiti glasbi in pustiti srce na plesišču. Prav tako so hvaležni vsem staršem in navijačem, ki so bili s svojim glasnim bodrenjem velika podpora in zagon. »Ko slišiš navijanje in končni aplavz, popolnoma pozabiš na izmučenost. In ko se ob koncu nastopa prikloniš, si preprosto srečen. Zelo srečen,«‘ je povedala ena izmed plesalk. Člani pa so z zmago dokazali, da je trdo delo vedno poplačano, saj so po lanskem drugem mestu letos stopili še stopničko višje, vse do zlata.

Prav tako je navdušila mladinska skupina, ki je s točko ‘Who you

are’ zasedla 2.mesto. Izkazali pa so se tudi najmlajši pionirji, ki so

zasedli 5. mesto. A kot pravi njihova trenerka Kaja Besednjak, je največja

Ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne - Lotarinški.

Jeseni 1918 so Nemci spoznali, da zloma ni mogoče preprečiti in novembra 1918 so podpisali premirje.

Prva svetovna vojna je spremenila politični zemljevid tedanjega sveta, najhuje pa je seveda trpel mali človek, možje, žene, otroci, družine, ki so izgubile očete, vdove, ki so ostale same z otroki, otroci, ki so izgubili mladost. V Koledarju Goriške matice za leto 1921 so po krajih objavljeni vsi, ki so kot vojaki izgubili življenje na bojnem polju, bili v spopadih pogrešani ali so umrli za posledicami ran v bolnišnicah.

O

dkrivanje novih celin in ozemelj v 18. in 19. stoletju, pospešena gospodarska rast, razvoj industrije so vedno bolj poglabljali nasprotja med svetovnimi silami. Na eni strani so bile tiste, ki so si znale pridobiti ogromna kolonialna ozemlja in s tem vedno večjo moč in politični vpliv, na drugi pa Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija, ki niso imele takega kolonialnega bogastva. Taboru centralnih sil ali trozvezi Nemčije, Avstro - Ogrske in Italije so stale nasproti antantne sile: Francija, Velika Britanija in Rusija. V napeto ozračje na mednarodnem političnem prizorišču je 28. junija 1914 odjeknil uboj avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Že čez slab mesec, na god sv. Ane, 26. julija 1914, je Avstro - Ogrska objavila splošno mobilizacijo. V vojsko so bili vpoklicani vsi fantje in možje med 17. in 42. letom starosti.

In čez dva dni se je začel spopad svetovnih razsežnosti. Države so si napovedale vojno, razen Italije, ki se je razglasila za nevtralno in je v mrzlični diplomatski dejavnosti na eni in na drugi strani iskala, kje lahko največ pridobi. Želela je južno Tirolsko, Slovensko Primorje z zaledjem kar najdlje v notranjost, Istro, Dalmacijo in Albanijo. Vse to je s tajnim Londonskim sporazumom že leta 1915 tudi dobila. S tem zagotovilom je takoj po podpisu leta 1915 stopila v vojno na strani antante.

Vojaki in njihovi poveljniki so pričakovali, da bodo po kakšnem

manjšem spopadu do božiča že doma. Vendar so se med potekom vojaških operacij odprla velika bojišča, v vojno so vstopale nove države (Turčija, Bolgarija, Japonska, 1915 Italija, 1917 ZDA). Prva svetovna vojna je bila prva vojna, ki je, kot že ime pove, zajela skoraj ves svet: kar tri celine, spopadi vojnih mornaric so se odvijali na vseh treh oceanih, v vojni so bile kar tri četrtine človeštva, sodelovalo je 28 držav in je terjala skoraj deset milijonov življenj.

Vojaški spopadi so bili najobsežnejši v Evropi in Aziji. Zahodnoevropsko bojišče je segalo od Rokavskega preliva do Švicarske meje, najsrditejši boji so bili v Franciji.

Vzhodnoevropski bojišči sta bili kar dve, v vzhodni Prusiji na severu in v Galiciji na jugu, kjer se je bojevalo največ Slovencev. Balkansko bojišče je zajemalo Cersko hribovje in reko Kolubaro.

Ob vstopu Italije v vojno leta 1915 se je odprla avstrijsko-italijanska fronta, ki je segala od Švicarske meje do Tržaškega zaliva. Čez naše ozemlje je potekala Soška fronta.

Dolgotrajno vojskovanje je povzročilo strahovito pomanjkanje, v Rusiji je prišlo leta 1917 do revolucije, kar je pomenilo tudi izstop Rusije iz vojne. Marca 1918 so Nemci z Rusi podpisali mir v Brest - Litovsku. Spomladi 1917 so v vojno na strani antante vstopile tudi ZDA. Novembra 1916 je umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef, simbol cesarstva, ki ga je vodil kar 68 let. Nasledil ga je cesar Karel I. Habsburško

Prva svetovna vojna v zgornji Vipavski dolini

Čeprav v zaledju je tudi Ajdovščina s sosednjimi kraji že kar takoj občutila zaostrene vojne razmere.

Vagoni s strelivom so že stali na ajdovski železniški postaji in vojaške oblasti so jih na dan mobilizacije, torej 26. julija 1914, zavarovale kar z dvojno stražo. Ob 22. uri zvečer je prišlo do nesreče, ko je zaradi nesporazuma stražar ustrelil drugega stražarja. Ta ustreljeni vojak, Slovenec, je bil verjetno prva žrtev prve svetovne vojne na avstrijski strani.

Oblasti so takoj izdale tudi druge, vojnim razmeram primerne ukrepe. Prepovedano je bilo fotografirati vojaške enote, vojaške objekte, bolnišnice, železnico, mostove. Tako so npr. aretirali tudi Vena Pilona, ki je risal mostiček pod Ustji. Politično sumljive osebe so odpeljali v konfinacijo. Notar Artur Lokar je bil konfiniran na Štajersko, živel je v Mariboru. Ljudje so množično začeli dvigovat denar iz hranilnic, a sta jih župan in župnik mirila, da to ni potrebno. Živila so proti koncu leta 1914 postajala vse dražja. Z izbruhom vojne je bila v Ajdovščini in v Šturjah organizirana karitativna dejavnost v korist Rdečega križa za vojake na bojišču in njihove svojce.

Anica Lokar v svojih spominih opisuje, da so večkrat prirejali prireditve v korist Rdečega križa. Dekleta so prodajala značke in pecivo, ki so ga spekle ajdovske gospodinje. Učiteljica Julka Kalin je v šolski kroniko šole v Podkraju za leto 1917 zapisala, da so šolarji s Podkraja za božič za vojake na bojnem polju pripravili

božična darila: v zavitke so dali »cigarete, dopisnice, svinčnike, gumbe in šivanke, čokolado in cukrčke … jih okrasili s smrekovimi vejicami. Zavitku je bila priložena tudi vojna dopisnica z naslovom odpošiljatelja, na kateri so se jim vojaki zahvaljevali.« Prvo leto so tako kot drugi Slovenci tudi na ajdovskem o dogodkih na daljnih bojiščih prebirali v časopisih ali pa o njih izvedeli iz pisem, ki so jih vojaki pošiljali domov. Maja 1915, ko se je z vstopom Italije v vojno odprlo jugozahodno bojišče s Soško fronto, pa so kar naenkrat vojno imeli na domačem pragu. Vsa primorska je spadala v 'ožje vojno ozemlje', kjer so bila prepovedana vsa javna zborovanja, društvenih zborovanj so se smeli udeležiti le člani društev, gibanje po deželi iz kraja v kraj je bilo omejeno oz. prepovedano, veljale so uredbe naglega vojaškega sodišča, prepovedano je bilo zvonjenje. Kot zanimivost je Albin Kjuder v svojem Zgodovinskem

mozaiku zapisal, da so v Šturjah zvonili, ker so spadale pod Kranjsko, v Ajdovščini pa seveda ne. Po vaseh so se naseljevale razne vojaške enote in njihova poveljstva, pa tudi delavski bataljoni, ki so gradili in popravljali poti. Edmund Čibej piše, da se je zaradi bojev na Soški fronti, posebej v Gorici in okolici, ves promet preusmeril na cesto Ajdovščina,

zmaga zadovoljen nasmeh na obrazih plesalcev.

Tako so ajdovski plesalci dokazali, da so kljub majhnosti lahko konkurenčni in da štejeta srčnost ter predanost plesu. »Ko vidiš svoje plesalce, ko tako žarijo, dajo res vse od sebe in živijo svoj trenutek na odru, potem ni dvoma za stopničke,«‘ pravi ekipa ADC. Plesalci so se domov vrnili polni sreče in evforije, vendar ni časa za počitek. Tako se že zagnano pripravljajo na naslednje mednarodno tekmovanje, ki jih čaka junija v Beogradu. Mi pa že sedaj držimo pesti zanje!

N.K.

Lokavec, Slokarji, Predmeja, Čepovan in naprej. Vojaške kolone so stale neprenehoma ob naseljih, zraven pa vprege, topništvo, pehota, pa konjska bolnišnica … Ko je deževalo, so se vojaki naselili kar po bližnjih hišah in hlevih. Pojavile so se prve epidemije kolere in tifusa tudi med civilisti, oblasti so izdale ukaz o obveznem cepljenju, prav tako so poostrili higienske ukrepe. Vojaška vprežna živina se je pasla po bližnjih travnikih, tako da je zmanjkovalo krme za domačo živino. Veliko travnikov in polj je bilo uničenih zaradi postavitve barak in vojaških pohodov, prav tako se je delala škoda po gozdu. Pridelke in vinograde so obrali tudi vojaki. Pozimi so iz vinogradov izginjali koli za trte, saj so jih prezebli vojaki uporabili za kurjavo.

Pomanjkanje živil in potrebščin je bilo po vipavskih vaseh vse večje.

Vojaki so rabutali sadje, pokosili seno, pokradli krompir.

Nadaljevanje prihodnjič ...

Zdenka Žigon

Izbor za Vurberški festival v Podnanosu

ZADNJA RESTAVRACIJA

Pred približno desetletjem in pol se je iz prijateljevanja med Turističnim društvom Podnanos in Turističnim društvom Vurberk rodilo tesnejše sodelovanje. Letos, 11. maja ob 15. uri bo v Podnanosu (pod šotorom na šolskem igrišču) potekal že 15. izbor za Vurberški festival domače glasbe.

Latnik 150, 25. april 2014

Vipavski hram Vinarska cesta 5, VIPAVA , Info: 040 470 993, restavracijavipavskihram@gmail.com

URNIK: od ponedeljka do četrtka od 1200 do 2200 petek in sobota od 1200 do 2300 nedelja od 1200 do 2100

DNEVNA KOSILA 7€ MESNE IN RIBJE JEDI PO UGODNIH CENAH!

SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ROJSTNODNEVNE ZABAVE, BIRME, OBHAILA, OHCETI ...

Corsa colour edition

Zafira family samo 13.990 €

samo 8.590 €

Predstavniki TD Podnanos in Vurberk se večkrat srečajo v prijateljskem vzdušju.

pastir in vsestranski učenjak Matija Vertovec. Letos namreč mineva 230 let od rojstva velikega rodoljuba in enega najpomembnejših slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja.

Vertovec, ki je Prešerna spodbudil k pisanju Zdravljice, je velik del svojega življenja služboval prav v Šentvidu, današnjem Podnanosu in kraju pustil poseben pečat.

Po tekmovalnem delu bo v Podnanosu zabava in ples z ansamblom Biseri, zmagovalci lanskega Vurberškega festivala.

TD Podnanos

Z a f i r a

CORSA

ZDAJ JE ČAS ZA NOVEGA OPLA! Oprema colour edition: *klimatska naprava*lita platišča*črna streha*ABS*ESP*zračne blazine*tempomat*servo volan*daljinsko centralno zaklepanje* el.pomik stekel in ogledal*meglenke*dodatno tonirana zadnja stekla*usnjen volan nastavljiv po višini in globini*športne stopalke*avtoradio CD30 MP3 z upravljanjem na volanu*…

Oprema family: 7 sedežev*avtomatska klimatska naprava*ABS*ESP*zračne blazine*tempomat*servo volan*daljinsko centralno zaklepanje* el.pomik vseh stekel* el.nastavljiva in ogrevana ogledala* meglenke*usnjen volan nastavljiv po višini in globini* potovalni računalnik*avtoradio CD30 MP3 z upravljanjem na volanu *…

8

N

atopilo bo 18 ansamblov iz cele Slovenije, med katerimi je večina debitantov.

Med pogoji za nastop je igranje na diatonično harmoniko ter dvo ali večglasno petje. Najboljši ansambli, ki jih bo strokovna komisija razglasila ob koncu prireditve v Podnanosu, se bodo uvrstili na 23. Vurberški festival, ki bo 21. junija potekal na štajerskem, v idilični okolici vurberškega gradu.

Rdeča nit letošnjega izbora v Podnanosu, ki ga bosta povezovala Ida Baš in Janez Toplak, bo velik dušni

LETNO JAMSTVO LETNI KASKO GRATIS

24

Povprečna poraba goriva: 5,3 – 7,2 l/100 km. Emisije CO2: 125 – 168 g/km. Ponudba velja za omejeno količino vozil, pod posebnimi pogoji nakupa. Slike so simbolne.

Postojna tel.: 05 726 44 44 Nova Gorica tel.: 05 330 63 33

www.sawal.si

Državno tekmovanje iz ekokviza na Osnovni šoli Šturje Ajdovščina Osnovna šola Šturje Ajdovščina je 11. aprila 2014 gostila državno tekmovanje iz ekokviza. Udeležilo se ga je 12 ekip, ki so zmagale na regijskih tekmovanjih po vsej Sloveniji.

Biseri, lanski zmagovalci Vurberškega festivala, bodo po tekmovalnem dnevu skrbeli za zabavo s plesom.

E ''Z UREJENIMI MEJAMI, DO UREJENIH MED SOSEDSKIH Goriška cesta 12, 5270 Ajdovšcina

T: 059 211 656 info@dezis.si

www.dezis.si

ODNOSOV!''

kipe so sestavljali učenci iz tekmovanja so sodelovali učenci šestega, sedmega in osmega naše šole in njihovi mentorji. V razreda, ki so odgovarjali na ekološko obarvana vprašanja s področja podnebnih sprememb, biosfere, varstva narave ter prehrane.

Med finalisti je bila tudi ekipa OŠ Šturje Ajdovščina, ki so jo sestavljali učenci Jakob Remškar, Ana Lemut in Filip Petrovič, njihova mentorica pa je bila učiteljica Irena Knafelc.

Učenci so s pripravami na tekmovanje pridobili veliko znanja, ki jim bo koristilo v vsakdanjem življenju.

Pri pripravah državnega

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

krajšem kulturnem programu je tekmovalce pozdravila ravnateljica Lea Vidmar, prvošolčki so zapeli ekohimno šole, člani turističnega krožka so predstavili kulturne in naravne znamenitosti Ajdovščine, nastopila sta tudi mladinski pevski zbor in plesna skupina.

Ekipa OŠ Šturje Ajdovščina je na državnem tekmovanju osvojila peto mesto in tako šoli prislužila donacijo Telekoma Slovenije v višini 500 evrov, ki je namenjena ekološkim projektom, s katerimi bo šola še bolj prijazna do okolja.

Irena Knafelc