Revija Modri Jan Vinograd 14 by Lea Hauptman

SEPTEMBER 2013

brezplacni izvod | letnik 4, številka 3

revija za spoznavanje in ohranjanje narave

od 4 do 12 let

Pozdravljeni prijatelji, pozdravljena jesen! Tako rad imam jesen! Vse okrog mene je tako barvito in živahno. Prav vsak dan se odpravim na sprehod v pisani gozd. Pa ti? In sadje! Sem ti že povedal, da obožujem domače sadje? Jabolka, hruške, slive, grozdje … mmmm, jesen je bogata s sadjem. Sprehodiva se skozi vinograd! Poglejva, kdo živi v njem, kako raste trta, kakšni so slovenski običaji v povezavi z vinogradom in pokukajva še onkraj naših meja, v Argentino. Naslednja številka revije izide 4. 12. 2013, do takrat pa mi pridno piši, sodeluj v nagradnih igrah in obišči mojo klepetalnico na www.modri-jan.si.

Revija Modri Jan ○ Brezplačna revija ○ Letnik 4, Številka 3 ○ Na leto izidejo 4 številke ○ Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana ○ Uredništvo: Petja Rijavec, Majna Šilih, Minka Mehonić ○ Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar ○ Besedila: Darja Štukelj, Minka Mehonić, Bojana Močnik ○ Oblikovanje in likovno-tehnično urejanje: Lea Živčič ○ Oblikovanje naslovnice: Boris Kralj ○ Lektura: Melita Silič ○ Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana ○ Produkcija: AV studio d.o.o. ○ Vodja produkcije: Minka Mehonić ○ Tiskana naklada: 16.500 izvodov ○ Tisk: Ednas print d.o.o. ○ Spletna stran: www.modri-jan.si ○ Na revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ○ Rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vračamo avtorjem. Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modra-energija.si in vseh drugih materialih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d.o.o. ○ Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva. Revija je natisnjena na papirju, ki je PEFC certificiran.* *PEFC – Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).

Kazalo Predstavljamo

Razmišljaj in ustvarjaj

Vinograd 4 Obdelava vinograda 6 Klopotec 8 MHE Ceršak 10

Zidanica 12 Prva pomoč 14

Nagradna pobarvanka 36 Najdi razlike 37 Urnik Modri Jan 38 Nagradna igra 39 Grozdna nabodala 40 Modri kviz 42 Počitniška zgodbica 43 Pisma za Modrega Jana 44 Izdelaj igro Spomin 46

Spoznaj naravo

Modro za starše

Bodi moder

Trta 16 Pikapolonica 18 Grozdje 20

V Sloveniji in po svetu Vinar 22 Stara trta 24 Mednarodni ekovinograd 25 Argentina 26

Bralni koticek Strip 28 Pesem Jutro v vinogradu 29 Trgatev 30

Na obisku Filip Rangus 32 Romana Krajnčan 34

Svetovni dan prve pomoči: 11. september 48 Svetovni dan jezikov: 26. september 49

Modro za učitelje modra enciklopedija 50 Ekoprojekt 4 51

Predstavljamo

Vinograd Na strmih pobočjih, tam kjer je veliko sonca, raste vinska trta. Zemlja je bolj revna, a trti ustreza, zato se tam razprostirajo celi nasadi. To so vinogradi.

Kultura vzgajanja vinske trte je stara okoli 9.000 let in se je začela na Bližnjem vzhodu.

Kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte, se imenuje vinogradništvo.

Predstavljamo

Dela v vinogradu potekajo vse leto, razen pozimi, ko trta počiva. Veliko truda in napora je potrebno, da se pridela grozdje, s katerim se tako radi sladkamo v jeseni. Katerega imaš raje - črno ali belo? Vinogradniki večino grozdja predelajo v vino, nekaj pa ga gre tudi za sokove, marmelade, kis in rozine. Si vedel, da so rozine v resnici posušene grozdne jagode? Ob vinogradu pogosto stoji hram ali zidanica, ki je namenjena shranjevanju orodja in vina, zadnje čase pa tudi počitnikovanju. Ljudje radi pridejo v vinograd, da si odpočijejo in daleč od mestnega vrveža naberejo novo energijo.

Predstavljamo

Obdelava vinograda Pomlad Na trti se odpirajo popki in razraščajo poganjki, ki jih vinogradnik naveže na napete žice.

Poletje Med velikimi zelenimi listi rastejo majhni grozdi. Grozdje raste takrat, ko dežuje, in zori, ko sije sonce. Čim bolj ga greje sonce, tem bolj sladko bo.

Jesen Trta je polna sočnih grozdov, zato je čas za trgatev. V nekaj dneh je treba obrati vse grozdje v vinogradu.

Zima Vinogradnik obreže trto, kar pomeni, da s škarjami odreže krajše poganjke. Trta je pripravljena na zimski počitek. 6

Modri Jan: Pridite, prijatelji! Povabljeni smo na trgatev! Puhec: Kaj pa je to trgatev? Sončica: To je zelo pomembno jesensko opravilo v vinogradu. Obrati je treba prav vse grozdje. Puhec: Sliši se naporno … Modri Jan: Ah, Puhec! Pozabi na napor! Trgatev je tako zanimivo opravilo, da je nekoč veljalo za pravi slovenski praznik. Veliko ljudi pride in vsi, odrasli in otroci, se pri tem zelo zabavajo. Puhec: Kaj pa delajo? Sončica: Trgači s škarjami režejo grozde, brentarji jih v brentah nosijo v stiskalnico, prešarji pa jih stisnejo v preši, da iz nje priteče mošt. Modri Jan: Med trgatvijo se po vinogradu razlega petje, zato je vzdušje prav veselo. Po končanem delu sledi še likof s tradicionalnimi domačimi dobrotami, potico in kruhom. Puhec: Mmmm, se mi že cedijo sline. Pa pojdimo na trgatev, da se prepričam na lastne oči. Sončica: In roke!

Slovarček Brenta – Poseben koš, v katerega stresajo obrano grozdje. Prešar – Tisti, ki stiska pravkar obrano grozdje. Mošt – Sladek grozdni sok, ki priteče iz preše. Likof – Zabava po končani trgatvi, kjer ne manjka dobre domače hrane, petja in plesa. 7

Predstavljamo

Klopotec V eni od prejšnjih številk revije sva spoznala ptičje strašilo, ki dela red na polju. V vinogradu pa pridelek pred pticami varuje klopotec.

To je lesena naprava, ki stoji na visokem lesenem drogu sredi vinograda. Na videz je podobna mlinu na veter, saj ima tudi klopotec vetrnice. Veter zaganja vetrnice in tako povzroča energijo, da lahko naprava služi svojemu namenu – proizvajanju zvokov. Kladivca udarjajo ob desko, klopotajo in odganjajo škorce in vrabce, ki bi se radi posladkali z grozdjem.

Klopotec postavljajo sredi avgusta. Ko se v vinogradih zasliši njegovo prepevanje, pomeni, da je grozdje začelo zoreti ter da se poletje počasi poslavlja. Pospravijo ga po koncu trgatve, najpozneje do martinovega. Ta običaj je slovenska posebnost in se v naših vinorodnih deželah ohranja še danes.

Predstavljamo

Mala hidroelektrarna Ceršak, prva HE na Muri Izkoriščanje hidroenergije na reki Muri sega v začetek prejšnjega stoletja, ko so v Ceršaku že izkoriščali moč vode za pogon delovnih strojev.

Mura ima tradicionalno največ vode spomladi in poleti, ko se v Alpah tali sneg. To je zelo ugodno za pridobivanje električne energije, zato se na Muri nahaja kar 31 hidroelektrarn. Od tega jih je 30 v Avstriji in ena, Ceršak, v Sloveniji. 10

MHE Ceršak je bila zgrajena v 30. letih 20. stoletja za potrebe industrije, leta 1955 so jo prenovili. Elektrarna kanalskega tipa lahko letno proizvede 4,7 milijona kWh

Predstavljamo

elektriÄ?ne energije. Sestavljena je iz pregrade, kanala in strojnice. Vgrajene ima tri turbine. MHE CerĹĄak deluje v sklopu druĹžbe Dravske elektrarne Maribor od leta 2005. 11

Bodi moder

Zidanica Del vsakega vinograda je tudi zidanica. To je lesena ali zidana stavba, v kateri vinogradnik shranjuje vino in orodje, ki ga potrebuje za delo v vinogradu, v njej pa lahko tudi prespi, kadar se v vinogradu zadrĹži pozno v noÄ?.

Bodi moder Vinogradniki v zidanice radi povabijo prijatelje in jih pogostijo s svojim vinom in domačo hrano. Ker so zidanice prav prijeten prostorček v mirnem okolju in ker ponujajo zelo lep razgled na vinograde in okoliške griče, se je v zadnjem času razvil »turizem v zidanicah«. Sem te navdušil za obisk zidanice? Zdaj imaš odličen predlog za naslednjo počitniško destinacijo!

Bodi moder

Prva pomocˇ Ali veš, kako pomagati, če se tvoj prijatelj poškoduje? Pomagalo ti bo znanje prve pomoči. In ne pozabi – na pomoč vedno pokliči tudi odrasle!

Številka za nujno medicinsko pomoč

112

Odrgnina ali ureznina Rano razkuži z milom in vodo. Če je površinska, se bo na zraku hitreje zacelila, če pa krvavi, uporabi sterilno gazo in zavoj.

Globoke rane, ki močno krvavi, ne oskrbuj sam, ampak to prepusti odraslim.

Opekline Opečeno mesto drži pod mrzlo vodo najmanj 10 minut, nato pa ga prekrij s sterilno gazo ali čisto kuhinjsko krpo. Opekline ne smeš mazati s kislim ! mlekom ali z maslom.

Zadušitev

Krvavitev iz nosu Prijatelj naj glavo skloni rahlo naprej, ti pa mu na vrat položi vrečko z ledom. Hlajenje bo povzročilo, da se žile zožijo in krvavitev bo prenehala.

! Ne tlači gaze v nos, da bi zaustavil

krvavitev.

Zlom kosti Zlomljeno roko previdno položi v trikotno ruto, zavezano na vratu. Z drugo ruto pritrdi roko k prsnemu košu, da se ne bo mogla premikati. Zlomljeno nogo pa imobiliziraš tako, da jo obložiš z blazinami.

Če se tvoj prijatelj začne dušiti, ga pre Ne delaj opornice iz desk, za vse ! pogni, da se glava približa kolenom, bodo poskrbeli reševalci. ter ga močneje udarjaj med lopaticama. Ukaži mu, naj zraven kašlja.

Ne poskušaj s prsti izvleči tujka iz prijateljevih ust.

ˇ Cebelji pik S pinceto previdno odstrani želo in na oteklo mesto položi vrečko z ledom.

Če prijatelj spije čebelo, ki je padla v pijačo, in ga ta piči v grlo, takoj pokliči odrasle.

Nezgode z ˇ elektricnim tokom

Prekini tok tako, da izvlečeš vtikač ali izključiš električno napravo. Preveri, če je prijatelj pri zavesti in če diha, in takoj na pomoč pokliči odrasle.

Prijatelja ne prijemaj z golimi rokami, ampak s predmeti, ki ne prevajajo električne energije – z oblačili ali z odejo. 15

Spoznaj naravo

Trta Legenda pravi, da je vinska trta prišla k nam pred davnimi leti, ko je zemljo zajel vesoljni potop. Nek človek se je rešil tako, da je splezal po njej proti nebu. To je slovanskega boga Kurenta, ki mu je bila trta posvečena, tako razveselilo, da mu je pomagal in ga rešil. V zahvalo pa je rešeni na bregovih Jadranskega morja zasadil trto. Seveda je to samo mit, dejstvo pa je, da je trta zelo stara rastlina. V Sloveniji je bila ena prvih kulturnih rastlin in danes sta trta in njen sad zelo razširjena. Opevamo jo celo v pesmih – saj veš, kako gre naša himna, kajne? Trta je v resnici majhno drevo z velikimi zelenimi listi in značilnimi nežnimi viticami.

Iz listov pripravljajo v Grčiji tradicionalno jed, podobno sarmi. Vitice pa so pogosto navdih za vzorčke na oblekah, tapetah in še kje. Sicer pa trto gojimo zaradi njenega sadeža, grozdja. Ko grozdje dozori, ga nekaj konča na naših mizah in kasneje v želodčkih.

Spoznaj naravo

Ali veš? • Plutovinaste zamaške izdelajo iz lubja hrasta plutovca, ki raste v južnih deželah. • Včasih so vinogradniki grozdje tlačili tako, da so ga teptali. • Trta je najbolj rodovitna, ko je stara štiri leta ali več. 17

Spoznaj Ĺžival

Pikapolonica Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz! Suknjica rdeÄ?a, nekaj Ä?rnih pik, res nisem velika kot sosedov bik! Toda vsak, ki me pozna, prav zares me rad ima! Pika, poka, pikapolonica, to sem jaz! (M. Voglar)

Spoznaj žival

Poznaš to pesmico? Govori o mali prikupni žuželki z rdečimi krilci in črnimi pikami.

Pikapolonica je zelo koristna žuželka. Prehranjuje se z manjšimi žuželkami, najrajši pa pomalica listne uši. Odrasla pikapolonica si jih na V resnici so lahko pikapolonice tudi dan privošči okrog 80! To je razlog, rumene, rožnate ali oranžne barve. da jo pogosto najdemo na vrtovih, v Njihova živahna barva je varovalna sadovnjakih in vinogradih. Ponekod barva, saj plenilcem sporoča, da pikapolonice celo načrtno naseljujeso strupene. Če si jo kakšna ptica jo, saj je bolje, da škodljivce uničijo vseeno zaželi za posladek, se one kot pa kemikalije. pikapolonica pretvarja, da je mrtva. In če tudi to ne pomaga, iz sklepov Prav zaradi te koristi za človeka je na nogah spusti tekočino, ki zelo zelo razširjena vraža, da pikapolonismrdi. Fuj in fej, pa tak posladek! ca prinaša srečo. Pa ti, ji verjameš?

Spoznaj rastlino

Grozdje Dišeče kroglice zlato rumene do svetlo zelene in črne, modre ter vijolične barve, ki v grozdih zrastejo na trti, imenujemo grozdje. Z njim se radi sladkamo vsi – otroci, odrasli in ptice. Kako tudi ne, saj je okusno in zelo zdravo! Vsebuje grozdni sladkor, ki hitro preide v kri in nam daje energijo, pomembne minerale, beljakovine, sadne kisline in vitamine. Pri nas dozori med koncem avgusta in začetkom oktobra. Ko je zrelo, se organizira trgatev. To je tradicionalno pobiranje grozdja. In za kaj vse uporabljamo grozdje? Jemo ga svežega, iz njega kuhamo sok ali slastno marmelado, dodamo ga v sadno kupo, iz njega naredimo vinski kis, uporabljamo ga v kozmetiki, kar 80 % pa ga predelamo v vino. 20

Spoznaj rastlino

Ali veš? • Grozdje sodi med najstarejše vrste sadja. Na Kavkazu so ga poznali že v kameni dobi. • Rozine so grozdne jagode, ki so izgubile vodo, hranilnih snovi pa ne. Sultanine so rozine iz svetlega grozdja, korinte pa iz temnega. • Grozdje pridelujejo povsod, kjer so blage zime in topla poletja, največji vinogradi pa so v Franciji, Italiji, Španiji in v Avstraliji. • Oprano grozdje moramo pojesti v enem dnevu. 21

Spoznaj poklic

Vinogradnik Vinogradnik je tisti, ki se ukvarja z grozdjem vse od sajenja trte, pobiranja grozdja, pa do njegove konÄ?ne predelave.

Spoznaj poklic

Kot že samo ime pove, je njegovo delovno mesto v vinogradu. Tam v vseh letnih časih in v vseh vremenskih razmerah skrbi za pridelek. Obrezuje trto, odstranjuje škodljivce, spremlja zorenje grozdja in ga na koncu tudi potrga. Lahko si predstavljaš, da je vse to precej naporno opravilo, še posebej, če si kdaj videl, na kakšnih hribih uspeva trta. Zdaj pa temu dodaj še pripekajoče poletno sonce ali močan spomladanski dež!

V Sloveniji

Foto: Tom Mullen

Stara trta Ne, to ni kakšna stara gospa, ampak čisto prava vinska trta, ki raste v Mariboru na Lentu. Ta spoštljivi naziv je dobila zaradi svoje starosti, saj šteje več kot 440 let! Njena starost jo je pripeljala celo v Guinessovo knjigo rekordov kot najstarejšo med vsem trtami na svetu. In še dandanes rodi! Vsako leto oberejo med 35 in 55 kg grozdja, iz njega naredijo vino in ga podarijo zelo pomembnim osebam, ki obiščejo Slovenijo. Še veliko zanimivosti se spleta okrog Stare trte. Na primer, da njene potomke rastejo skoraj na vseh kontinentih sveta. Ali pa, da gre za eno najstarejših domačih sort vinske trte pri nas – modro kavčino ali žametno črnino. In še nekaj – Stara trta je tako pomembna, da ima celo svojo himno!

V Sloveniji

Mednarodni ekovinograd V Grčevju nad Otočcem stoji prvi ekovinograd. Tak, v katerem raste prav posebna trta, ki je ni treba nikoli škropiti in je zato prijazna do okolja. V tem malem kraju so se zbrali prostovoljci iz desetih držav. Tudi iz Rusije, Finske, Škotske in celo iz Mehike! S skupnimi močmi so posadili kar 300 sadik ekotrte, še prej pa so morali zemljo in vinograd pripraviti na sajenje. Kopali so jame, postavljali kole, pobirali smeti in res trdo delali. V prostem času so kolesarili, spoznavali okolico, se odpravili na rafting, jedli okusno domačo hrano in se zvečer vračali v svoje bivališče – v zidanico. Kaj pa je zidanica, sva spoznala že na prejšnjih straneh.

Po svetu

Argentina Argentina je zelo velika država v Južni Ameriki. Pravzaprav je osma največja država na svetu in ima skoraj dvajsetkrat toliko prebivalcev kot Slovenija. Kar 39 milijonov! Tam živi tudi veliko Slovencev.

Razgibana pokrajina Argentine

Gaucho, argentinski kavboj 26

Po svetu Argentinci so zelo živahni ljudje, ki obožujejo glasbo. Po ulicah se zato vedno razlega glasba izpod prstov in iz grl uličnih glasbenikov. Sicer pa je država precej raznolika. Tam lahko smučaš po gorah v Andih, raziskuješ deževni gozd, jahaš konje ali obiščeš najvišje vinograde na svetu. Tukaj trta uspeva na višini do 3.000 metrov nad morjem. In to zelo dobro, saj grozdje pridelujejo na okrog 213.100 ha vinogradov. To je skoraj desetkrat toliko kot pri nas! Pa še v nečem se argentinsko vinogradništvo razlikuje od slovenskega. Trgatev se začne že konec februarja in traja do aprila in še dlje. Seveda, če pa država leži pod ekvatorjem in ima zato tudi višje temperature.

Ali veš? • Država je dobila ime po latinski besedi argentum, ki pomeni srebro. • Glavno mesto Argentine je Buenos Aires. • Najpopularnejši šport je nogomet. • Značilni ples je argentinski tango. • V Argentini na leto pridelajo okrog 2,7 milijard kilogramov grozdja. 27

Vinograd

Napisal in narisal: Tomo Turk

Napisala: Darja Štukelj

Bralni koticek

Jutro v vinogradu Sončno jutro se zbudi vse pod sabo pozlati. se razlije čez gorice požgečka nagajive ptice. Takoj so budne brez priprav! Takoj začne se vsakodnevni živžav. Že letijo tja v gorice škorci, vrabci in sinice. Tja med brajde ožarjene, tja med grozde pozlačene. Klip, klap, klop – le kaj je ta ropot? Ptice zbežijo daleč stran zvesti klopotec je grozdju v bran.

Bralni koticek

Napisala: Darja Štukelj

Trgatev Danes je pomemben dan. Kaj pomemben, pravi praznik! Modri Jan, Sončica in Puhec so na čisto pravi trgatvi. S celo množico prijateljev se pomikajo med velikimi trtnimi listi in pobirajo dišeče zrele grozde. Čez vinograd se razlega vesela pesem in med vsemi je najbolj glasen prav Modri Jan. Puhec malce goljufa. Ne more peti, ker ima usta polna okroglih grozdnih jagod. Če so pa tako sladke!

»Ups, kaj pa je bilo to?!« Puhcu je na glavo padla velika debela jagoda. »Heeej!« še ena v vrat.« »Auuuuč!!!« naravnost v zadnjo plat! Zdaj je bil Puhec že pošteno slabe volje. Skril se je za velik trtni list in oprezal v vse smeri. Nič. »Hm, morda pa so kakšnemu ptiču

padle iz kljuna,« je skomignil z rameni in se spet posvetil obiranju grozdja. »Puhec, Puhec, kako ti gre?« je iz sosednje brajde klicala Sončica. »Jaz sem napolnila že celo brento!« »Tudi jaz jo bom vsak čas,« se je zlagal Puhec in pogledal tistih nekaj vencev grozdja, ki mu jih je do sedaj uspelo nabrati. »V redu, Puhec, zdaj pa zares!« si je rekel odločno in stopil na prste, pripravljen, da nadoknadi vse zamujeno. In prav ko se je hotel s polno paro lotiti obiranja grozdja, je od nekod prišel cel rafal grozdnih jagod. Padalo je po njegovi glavi, rokah, trebuščku, ves je bil prekrit z rdečimi madeži zmečkanega grozdja. Začutil je, kako mu polzijo tla

izpod nog, z rokami je krilil po zraku kot vešča okrog luči in zadnje, kar je videl, je bil do ušes nasmejan obraz Packe Rije. Z vso težo je telebnil na tla in potem ga je zajela tema.

in zato Puhec ni čutil bolečin. Že čez nekaj minut se je zaslišala sirena reševalnega vozila in vsi so si oddahnili.

Naslednje jutro sta bila Modri Jan in Sončica na obisku pri Puhcu doma. »Oh, Puhec, zbudi se! Si v redu?« je v Ležal je v postelji in ponosno razkadaljavi zaslišal cmerav glas svoje prija- zoval svojo omavčeno roko, ko je na teljice Sončice. Odprl je oči in se zavratih nenadoma potrkalo. Vstopila je gledal naravnost v njene orošene oči. skesana Packa Rija: »Oprosti, Puhec, Zraven je stal Modri Jan in ga zaskrspet nisem razmišljala. Zdelo se mi bljeno gledal. Za njim pa je Packa Rija je zabavno in sploh nisem pomislila, osramočeno povešala pogled. da bi lahko bilo tudi nevarno. Prosim, sprejmi tole v opravičilo.« V rokah je »Au, roka me boli,« je skremžil obraz držala veliko košaro sladkega grozdja in proseče gledala. Puhcu so se kar zaPuhec. »Ne skrbi, reševalci so že na poti,« ga je potolažil Modri Jan in mu svetile oči: »Seveda ti oprostim, Packa roko previdno stabiliziral kar s svojim Rija. Zdaj pa daj tole dišeče grozdje meni, ti pa vzemi flomaster in se mi predpasnikom. Trdno mu jo je pritrpodpiši na mavec!« dil ob telo, da je ni mogel premikati, 31

Na obisku

Filip Rangus Mladi pesnik Filip Rangus je eden izmed treh nagrajencev 8. Festivala otroške poezije, ki se je v začetku junija odvil v Mengšu.

Intervjuvala: Majna Šilih

pesmic napisal čim več.

Nam lahko zaupaš naslov in kratko vsebino nagrajene pesmi? Naslov je Žoga. Pesmica govori o žogi, ki se je hotela zabavati. Skočila je do zvezd in se cel dan igraKaj ti priznanje pomeni? la z zvezdami. Ko je prišla domov, Priznanje mi pomeni uspeh in ker je bila zelo utrujena. sem na festivalu sodeloval prvič, sem bil še posebej vesel. Prizna- Kako dolgo že pišeš pesmi? nje me je spodbudilo, da bom Pesmi pišem že kakšno leto. Nagrado na 8. Festivalu otroške poezije sta poleg Filipa prejeli še učenki Eva Morjak iz OŠ Mengeš in Laura Šuštar iz OŠ Komenda-Moste. 32

Na obisku

Kdo te je navdušil za pisanje pesmi? Moj sošolec Miha, ki je bil tudi na festivalu.

Kaj še rad počneš v prostem času? Berem, se igram, pišem pesmice, igram igrice ...

Imaš kakšno priljubljeno temo ali Preživljaš svoj prosti čas tudi v pišeš po trenutnem navdihu? naravi? Pesmi pišem po trenutnem Seveda. navdihu. Kako skrbiš za ohranjanje narave? Ne mečem smeti, ne trgam ali Kaj bi priporočil sovrstnikom, ki bi želeli pisati pesmi, pa ne vedo, pohojam rastlin, ločujem odpadkako se tega lotiti? ke ... Povedal bi jim, da lahko napišejo Kaj bi priporočil sovrstnikom tudi kakšno izmišljotino ali kakšen hec, rekel bi jim, da naj glede varovanja okolja? napišejo, tako kot čutijo, in naj se Zemlja je naš dom in zato lepo skrbite zanjo. pri tem zabavajo.

Intervjuvala: Majna Šilih

Romana ˇ Krajncan Poklepetali smo z Romano Krajnčan, odlično slovensko pevko in avtorico otroške glasbe.

Pojete že od mladih nog. Kdo vas je navdušil za petje? Imam srečo, da sem se rodila v glasbeni družini, tako da mi je bila glasba položena že v zibelko. Oče je igral trobento, mami je zelo rada in lepo pela in tako sem z glasbo in ob glasbi odraščala, kar pomnim. Kdaj in kako ste se odločili, da začnete peti za otroke? Ko se je rodil moj prvi sin Kristijan, sem mu veliko prepevala tudi sama. Najraje je imel Hudo mravljico. Potem smo posneli prve pesmice zanj in njegove prijateljčke v vrtcu. In kot veste, gre dober glas v deveto vas :-). Kar naenkrat so me začeli vabiti v vrtce in šole ter na druge prireditve … Seveda sem se z veseljem odzvala. Nastajale so nove in nove pesmice. Zame je največja nagrada, da so jih otroci vzeli za svoje! Je petje za otroke težje od petja za odrasle? Zakaj težje? Prepevati in ustvarjati za otroke je zelo lepo, a hkrati odgovorno. Otroke imam rada, jih spoštujem in se vedno znova veselim njihovega spontanega odziva. Užitek je, ko vsi skupaj pojemo, se igramo prstne in druge gibalne

igrice, rajamo … Vedno znova sem otrokom hvaležna, da se lahko družim z njimi, saj tako ohranjam tudi jaz otroka v sebi! Za odrasle pa je prav tako lepo, takrat pride na dan tista druga, odrasla Romana, in uživam v življenjskih zgodbah, ki jih pojem, uživam v družbi odličnih glasbenikov, sodelujem s priznanimi pesniki, plesalci … Trenutno me oboje izpolnjuje in si ne predstavljam življenja brez glasbe.

kuham, vrtnarim, pozimi smučam … Nikoli mi ni dolgčas! Ste radi v naravi? Zelo! Tudi hišico imamo z družinico v naravi. V Seničnem, pod Kriško goro, kjer je odličen zrak, ogromno gozda, ptičkov in dobre volje!

Kako skrbite za varovanje okolja? Začeti je treba pri sebi! Ločujem odpadke, poskušam uporabljati čim manj plastičnih vrečk ter plastenk, Nastopate tudi v muzikalu. Kaj vas ne uporabljam dezodorantov, kuje pritegnilo k tej zvrsti glasbe? pujem ekološka čistila, tudi hrano Že za otroke smo v preteklosti na ekološki tržnici, doma pa imam ustvarili več muzikalov in glasbeno- permakulturni vrt in brez umetnih -plesnih predstav, v zadnjem času gnojil pridelujem zelenjavo. Ostapa nastopam v dveh muzikalih jam tudi pozitivna, kar pomeni, da za odrasle, kjer pojem, plešem in ne onesnažujem sveta s slabo voljo igram. Neskončno uživam v gledali- in nerganjem … šču, z igralci, režiserji, glasbeniki … Tudi publika je navdušena in seveda Kaj bi svetovali našim mladim bralpresenečena, saj so odrasli včasih cem glede varovanja okolja in življebolj obremenjeni s predsodki in jim nja nasploh? ni jasno, kako lahko hkrati ustvarjaš Dragi prijateljčki! Razmišljajte s in si prepričljiv za otroke, že nasle- svojo glavo, imejte radi naravo, svet, dnjič pa stojiš na odru za odrasle. sonce, prijatelje, starše … tudi sebe! Verjamem, da boste naredili vse, da Kako preživljate prosti čas? bo svet vedno boljši in poln ljubeRada plavam, hodim v hribe, kole- zni! In glasba naj vas spremlja ter sarim, rada imam prijatelje in dru- lepe in vesele misli! Rada vas ženja z njimi, zelo rada tudi berem, imam! 35

Nagradna pobarvanka Pobarvaj lipicanca in mi pobarvanko skupaj z osebnimi podatki do 15. 11. 2013 pošlji preko spletnega obrazca na moji spletni strani www.modri-jan.si ali na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna pobarvanka«. Izžrebal bom 3 umetnike, ki jih bom nagradil s super nagradami!

IME IN PRIIMEK POŠTNA ŠT. IN KRAJ

ULICA STAROST

Razmišljaj in ustvarjaj Najdi razlike Poišči osem razlik med spodnjima slikama.

Razmišljaj in ustvarjaj Urnik Modri Jan Pa smo spet v šolskih klopeh! Da ti prihranim nekaj časa in dela, sem ti pripravil tale urnik. Izreži ga, nanj napiši svoj urnik in ga nalepi na steno svoje sobe. Super zabavno in čimbolj uspešno šolsko leto ti želim!

Šolsko leto 2013/14 Ponedeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Temno modra = 100c 80m 0y 100k

Nagradna igra Fructal Veš, na kakšen način se pripravi jabolčni sok? Zloži spodnje sličice v pravilni vrstni red, črko na sličici napiši ob pravi številki in mi rešitev do 15. 11. 2013 pošlji preko spletnega obrazca na moji spletni strani www.modri-jan.si ali na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Izžrebal bom 3 nagrajence, ki jih bom obdaril s paketom nalepk in kar 27 Pingo sokovi. Super, kajne?

Izpiši pravilni vrstni red pridelave jabolčnega soka

1 IME IN PRIIMEK POŠTNA ŠT. IN KRAJ

ULICA STAROST

Razmišljaj in ustvarjaj Grozdna nabodala Iz grozdja lahko pripraviš tale super nabodalca. Enostavno in hitro pripravljeno, pa še zelo okusno za povrhu!

• • • •

Grozdne jagode loči od vejic in jih stresi v skledo.

Na lesena nabodala najprej nabodi sir, nato grozdno jagodo. Vse skupaj položi na servirni krožnik ali leseno podlago.

Potrebuješ (za 10 oseb): 50 dag sira 400 g belega grozdja 40 dag temne čokolade za kuhanje 2 dl sladke smetane

Sir nareži na kvadratne kocke.

Da bo še bolj okusno, pripravi stopljeno čokolado, v katero boste pomakali pripravljena nabodala.

Razmišljaj in ustvarjaj Priprava stopljene čokolade:

Nasekljano čokolado daj v posodico, ki naj bo postavljena nad loncem z vročo vodo. Z leseno kuhalnico mešaj toliko časa, da se čokolada stopi. Bodi previden, da se ne opečeš!

Vmes počasi prilivaj sladko smetano. Dobil boš čokoladno kremo.

Stopljeno čokolado samo še prelij v skledico.

Pa dober tek! 41

Modri kviz Si se med branjem moje revije naučil kaj novega? Lahko preizkusim tvoje znanje z novim Modrim kvizom? Super. Črke pri pravilnih odgovorih napiši v krogce pod vprašanji in mi geslo pošlji preko spletnega obrazca na moji spletni strani www.modri-jan.si. Izvedel boš ime zanimive napravice. Morda boš prav ti eden izmed 5 izžrebancev, ki jih bom nagradil s paketom presenečenja. Srečno.

1. Katero sladkarijo dobiš, če posušiš grozdne jagode? • Bonbone R • Piškote G • Rozine K

5. Katera je prava telefonska številka za nujno medicinsko pomoč? • 111 D • 112 O • 113 L

2. Katera glasna naprava varuje grozdje v vinogradih pred pticami? • Ptičje strašilo F • Klopotec L • Otroci vinogradnika M

6. Katero okusno sadje pri nas dozori jeseni? • Jabolka, hruške, slive, grozdje T • Jagode, češnje, maline, ribez S • Pomaranče, mango, kivi Š

3. Kako je ime mali prikupni žuželki z rdečimi krilci in črnimi pikami? • Pikapolonica O • Čriček C • Kresnička E

7. V katerem slovenskem mestu raste najstarejša trta na svetu? • V Mariboru E • V Kopru A • Na Ptuju P

4. Kako se imenuje lesena ali zidana stavba ob vinogradu, v kateri vinogradnik shranjuje vino in svoje orodje? • Zidanica P • Stolpnica Z • Iglu B

8. Kaj je brenta? • Poseben koš, v katerega stresajo obrano grozdje C • Sladek sok iz iztisnjenega grozdja Ž • Posušena grozdna jagoda J

GESLO številka 14

Rešitve revije Modri Jan številka 13 Modri kviz, stran 43 - Odgovor: KAKTUS

Razmišljaj in ustvarjaj Počitniška zgodbica Počitnice ... komaj so se zaključile, pa jih že pogrešam! Vonj po morju, sol med prsti, norčije s prijatelji ... res je bilo fino! Pa ti, kako si preživel poletje? Če želiš, mi lahko pošlješ zgodbico, ki jo bom z veseljem – če seveda ni skrivnost – objavil v naslednji številki revije. Tvoj Modri Jan!

Pisma za Modrega Jana Po vaših pismih vidim, da ste na počitnicah uživali. Tudi meni je bilo ob prebiranju prav lepo. Svoje nove narisane dogodivščine pa mi lahko pošljete preko obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ali na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan. Tudi tokrat vas bom lepo nagradil.

Kako bi rad vsa pisma delil z vami! Ker pa moram v reviji prihraniti prostor še za ostale zanimivosti, je tukaj samo nekaj izbranih, sem pa prav vseh enako vesel! Anastazija Harej, 8 let

Blaž Jemec, 6 let 44

Katja Lešnik, 11 let

Enej Sirk, 7 let

Neja Mihevc, 6 let

Jasna Podobnik, 9 let

Eva Koprivnikar, 7 let

Nuša Bobik, 12 let

Teja Fakin, 7 let

Tiara Peskar, 7 let 45

Razmišljaj in ustvarjaj

Izdelaj igro spomin Zakaj ne bi naredil čisto svoje igrice »Spomin«? Čisto enostavno je. Najprej izreži spodnje sličice in jih nalepi na večji karton. Izreži kvadratke s sličicami, da dobiš kvadratne kartice. Da bodo izrezane kartice ostale zaščitene, jih prelepi s samolepilno prozorno folijo. Spomin je narejen! Povabi prijatelja in ga preizkusi, kako dober spomin ima :)

Potrebuješ: • • • •

karton lepilo škarje samolepilno folijo

Modro za starše

ˇ Svetovni dan prve pomoci: 11. september Prva pomoč – dve besedi z močnim sporočilom!

ša možnosti za čim boljšo ozdravitev in prepreči invalidnost. To so tehtni razlogi, ki spodbujajo k temu, da se je Temeljno poslanstvo ekip prve pomo- treba za soočenje z nesrečami in dajači, ki pri nas delujejo pod okriljem Rde- nje prve pomoči načrtno, pravočasno in neprenehoma usposabljati ter utrčega križa Slovenije, je zagotavljanje neposredne zdravstvene oskrbe – prve jevati pripravljenost. Namreč »znanje kot celota podatkov, ki si ga kdo vtisne pomoči poškodovanim in obolelim v v zavest z učenjem in vajami, je lahko hudih množičnih naravnih in drugih nesrečah. Mreža dobro usposobljenih naše največje bogastvo. Znanje, ki omodržavljanov za nudenje prve pomoči je goča pravilno pomoč človeku v stiski ali še zlasti pomembna v primerih, ko se celo reši življenje, pa je neprecenljivo.« (Ahčan, 2006). zaradi zahtevnih okoliščin reševalci v kratkem času ne morejo prebiti do ljuŽe otroke je tako treba naučiti, kako di, ki zaradi ujme ostanejo »odrezani od sveta«. Ekipe pa predstavljajo tudi preprečiti nezgode ter kako je treba ukrepati v primeru nezgod in izrednih možnost zagotavljanja prve pomoči ob različnih množičnih prireditvah kot dogodkov, če do teh pride. Otroci, ki se bodo že zgodaj naučili ukrepanja pomoč redni zdravstveni službi. Pravočasno in pravilno izvajanje prve v izrednih situacijah, bodo tudi kot pomoči lahko poškodovanemu ali ne- odrasli znali pravilno in pravočasno nadno zbolelemu reši življenje, izbolj- pomagati.

Modro za starše

Svetovni dan jezikov: 26. september 26. september je posvečen jezikom. Evropska komisija in Svet Evrope sta namreč ta dan razglasila za evropski dan jezikov, dan, ko se praznuje jezikovna in kulturna raznolikost Evrope. Namen pobude, ki se je porodila med evropskim letom jezikov leta 2001, je z različnimi prireditvami in dejavnostmi, ki se odvijajo po vsej Evropi, širšo javnost opozoriti na pomen učenja in znanja tujih jezikov, ji približati jezikovno bogastvo in pestrost Evrope ter spodbujati vseživljenjsko učenje. Znanje jezikov je veliko bogastvo vsakega posameznika, omogoča medsebojno komunikacijo in sklepanje novih poznanstev, spoznavanje tujih kultur, krajev ter delovno in študijsko mobilnost. Spregovoriti v tujem jeziku, prav zaradi različnosti jezikov, pomeni pogledati na življenje z drugačnega zornega kota. V državah Evropske unije je učenje tujega jezika praviloma integrirano že v predšolsko vzgojo in se neprekinjeno izvaja do zaključka šolanja. Strokovnjaki menijo, da je najprimernejši čas za začetek uče-

nja tujega jezika pri štirih letih, ko imajo otroci že razvit center za govor in sistem memoriranja. Starši imajo pri učenju tujega jezika pomembno vlogo: z zanimanjem za otrokov napredek, s pohvalami in spodbudami lahko pripomorejo k otrokovemu pozitivnemu odnosu do učenja tujega jezika. Zavedati se je treba, da nas znanje tujih jezikov bogati in nam odpira številna vrata. Poznavanje tujih kultur širi obzorje in nam pomaga biti strpnejši. Hkrati pa nas dobro znanje lastnega jezika in spoštovanje kulturne dediščine navdaja s samozavestjo in ponosom. Na svetu je okoli 7000 različnih jezikov. Na Kitajskem mora vsak poznati najmanj 2000 pismenk, kot se imenujejo njihove črke, če želi biti pismen, slovenska abeceda pa ima 25 črk. Zato naj nam ne bo pretežko učiti se slovenskega jezika. Pisatelj Lojze Kovačič je dejal: »Jezik je domovina, ki jo lahko vedno vzameš s seboj.« 49

Modro za Učitelje

Modra enciklopedija

Enciklopedija je knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, in ker tudi na temo okoljevarstva obstaja že kar nekaj enciklopedij, smo se ustvarjalci projektov, vezanih na blagovno znamko Modri Jan, odločili, da pripravimo nekoliko drugačno enciklopedijo – interaktivno. Ta je zaživela na spletni strani www.modri-jan.si v začetku septembra v obliki nove scene v spletni klepetalnici. V prvi fazi je scena razdeljena na dva prostora (ki jima bomo v prihodnje dodajali nove), in sicer »Učilnica« in »Okolica šole«. Bistvo obeh prostorov je spoznavanje

pojmov, povezanih z električno energijo, obnovljivimi viri energije in varovanjem okolja. Med »sprehajanjem« po prostoru lahko otroci spoznavajo posamezne pojme, si ogledajo predstavljene, že izdelane ekoprojekte, ob tem pa imajo možnost obiskati kotiček »Naredi sam« in prebirati »Modre nasvete«, ki jih dajejo Modri Jan, Sončica, Puhec in Packa Rija. Vljudno vas vabimo, da si interaktivno enciklopedijo, objavljeno na spletni strani www.modri-jan.si, ogledate in k ogledu povabite tudi svoje učence.

Modro za Učitelje

Nov ekoprojekt Novo šolsko leto se je pravkar začelo in s tem tudi že četrti Ekoprojekt pod okriljem družbe Holding Slovenske elektrarne d. o. o. Ko smo pred štirimi leti začeli s projektom, ki smo ga poimenovali »Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge podeljuje«, si nismo mislili, da bo med osnovnimi šolami tako zaživel, pa je, saj vsako leto odda eko nalogo več razredov oziroma šol, kar nas zelo veseli in nam hkrati daje obvezo, da smo tudi ustvarjalci projekta iz leta v leto boljši. V osnovi ostaja Ekoprojekt 4 podoben predhodnim, le da smo letos dodali še nalogo v obliki poizkusa oziroma eksperimenta, za katero se lahko učenci pod vodstvom učiteljev oziroma mentorjev odločijo. Prijave tudi letos zbiramo preko spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si, kjer se oddajo tudi izdelani projekti, ki se jih

lahko pošlje do enega izmed izbranih datumov, in sicer do 25. novembra 2013, 25. januarja 2014 ali 25. marca 2014. Najbolj zanimive projekte oziroma njihove ustvarjalce bomo tudi letos nagradili z obiskom Modrega Jana in prijateljev, ki bodo nagrajencem prve in druge triade pripravili poučno in zabavno eko animacijo. Nagrajence tretje triade bomo nagradili z nekoliko bolj »odraslo« nagrado, ki pa naj bo za enkrat še presenečenje. V kolikor se na Ekoprojekt 4 še niste prijavili, pa bi to želeli, vas vabimo, da obiščete spletno stran www.modri-jan.si, kjer najdete predstavitveno brošuro projekta in vsa navodila za prijavo ter oddajo izdelane naloge. Želimo vam prijetno ustvarjanje in se veselimo novih, zanimivih projektov.