Juhuhu, pomlad je spet tu! Kako zelo sem vesel pomladi in toplejših sončnih dni. Med sprehajanjem po spomladanskem sončku lahko nabiram cvetoče rožice in jih zvežem v šopek. Nova revija te razveseljuje nekaj dni po tem, ko smo praznovali mednarodni dan gozdov. Prav zato sem se odločil, da to revijo posvetim gozdu. Predstavil ti bom pomen lesa v gozdovih, te popeljal v globine tropskega deževnega gozda in ti pokazal, kako vzgojiti popolnoma svojo orhidejo. Skupaj se bova naučila veliko novih stvari in kot bi mignil bo na koledarju 14. junij, ko boš spet lahko bral mojo revijo.
Revija Modri Jan Brezplačna revija Letnik 5, Številka 1 Na leto izidejo 4 številke Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Uredništvo: Petja Rijavec, Majna Šilih Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar Besedila: Majna Šilih, Anita Žvikart Oblikovanje in likovnotehnično urejanje: Dejan Šmid, Jernej Žumer Oblikovanje naslovnice: Dejan Šmid Jezikovni pregled: Sinja Leskovec Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Produkcija: ZADRGA d. o. o Tiskana naklada: 18.000 izvodov Tisk: ZADRGA d. o. o. Spletna stran: www.modri-jan.si Na revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si Rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vračamo avtorjem. Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modra-generacija.si, www.modra-energija.si in vseh drugih gradivih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d. o. o. Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva. Revija je natisnjena na papirju, ki je PEFC certificiran.* * PEFC - Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).
Kazalo Predstavljamo Padavine, kroženje vode, dež Tropski deževni gozd Les in energija Hidroelektrarna Fala
Bralni kotiček 4 6 8 10
V Sloveniji in po svetu Krakovski pragozd Pragozd šumik na Pohorju Amazonija
12 14 16
Spoznaj naravo Orhideje K ače
Zakaj je gozd pomemben?
Rod mirne reke Martin Strel
22
Modro za starše
Mednarodni dan gozdov
Modro za učitelje 24
30 32
Razmišljaj in ustvarjaj
18 20
Bodi moder
26 27 28
Na obisku
Izdelaj srce iz papirja Izdelaj ptička iz papirja Nagradni labirint Nagradna sestavljanka Rešitve nagradnih iger Modri kviz Pisma za Modrega Jana
Spoznaj poklic Vremenoslovec
Strip Amazonka Polet nad gozdom
Modri projekti v letu 2014
36 38 40 41 42 43 44
48
50
Predstavljamo
Padavine, kroženje vode, dež Padavine so vse oblike utekočinjene vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju. Padavine so del vodnega kroga in ustvarjajo zaloge sveže vode na našem planetu. Neprestano kroženje vode od zemeljskega površja pa vse do neba in nazaj imenujemo vodni krog. Ko sije sonce, se voda z ledenikov, zasneženih površin, ribnikov, jezer in oceanov v obliki hlapov vrača v ozračje. Izhlapela voda se pri ohladitvi utekočini ter se spremeni v meglo, roso in tvori oblake. S padavinami dežja, toče in snega se vodni krog sklene. Takšen vodni krog se večrat ponovi. Dež je vrsta padavine v tekočem stanju, ki nastaja v oblaku. Kapljice naraščajo in ko so dovolj velike, začnejo padati proti Zemlji.
4
Ves dež ne doseže Zemljinega površja, nekaj ga pri padanju skozi suh zrak tudi izhlapi. Dež je tudi glavni vir sladke vode. Zaradi onesnaženosti ozračja lahko na Zemljo pada kisli dež, ki med drugim povzroča propadanje stavb in spomenikov.
Predstavljamo
Obstajajo različne oblike dežja, ki jih lahko razvrstimo glede na trajanje ali moč: • Dež: je šibek ali zmeren in ne dosega intenzivnosti nevihte. • Nevihta: je lahko šibka ali močna, njene padavine in dežne kapljice so intenzivne. Vključuje možnost vetra in toče. • Monsun: zelo močne padavine, več dežja. Pojavlja se v določenem obdobju, vendar le na območjih ekvatorialnega podnebja, skoraj vedno v poletnih mesecih. • Tornado: je zelo močan, močnejši od monsuna. Spremljajo ga močan veter, velike kapljice, dovolj težko deževje za poplave in hude posledice. Dežne kaplje se lahko spremenijo v izjemno debelo točo.
Ali veš? Zvok dežnih kapelj je posledica mehurčkov zraka, ki nihajo pod vodo. Pri padcu kaplje ob tla je zvok odvisen od površine. Ko bo naslednjič deževalo, približaj uho tlom in prisluhni zvoku dežja!
5
Predstavljamo
Tropski deževni gozd Na obeh straneh Ekvatorja se razteza zeleni pas, ki mu pravimo tropski deževni gozd. Na nastanek in ohranitev tropskega deževnega gozda vplivajo obilne padavine, ki so enakomerno porazdeljene skozi vse leto, in temperature okoli 25 °C.
Tropski deževni gozdovi so najstarejši in najbolj zapleten kopenski ekosistem na Zemlji s 30 milijoni rastlinskih in živalskih vrst. Predstavljajo življenjsko okolje za polovico živalskih in dve tretjini vseh obstoječih rastlinskih vrst. Tropski deževni gozdovi, zaradi človekovega poseganja v zadnjih 100 letih, danes zavzemajo 1,2 milijarde hektarov oziroma osem odstotkov kopnega površja Zemlje. Za njihov nastanek je bilo potrebnih med 60 in 100 milijonov let, danes pa v eni sekundi, zaradi neodgovornega ravnanja ljudi, izgine za eno nogometno igrišče površin teh gozdov. Vloga tropskih deževnih gozdov, ki jih imenujemo tudi pljuča sveta, je vsestranska in ključna za delovanje ekosistemov na Zemlji. Nepremišljeno poseganje v ta dragoceni ekosistem lahko omilimo z nakupom daril Divji gozd, ki so na voljo na spletni strani www.krilca.si, s čimer pripomoremo k povečanju območja zavarovanih tropskih gozdov.
6
Predstavljamo
Tropski pas leži na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom.
Ali veš? Iz tropskih deževnih gozdov izvirajo tudi mnoga živila, ki jih zagotovo poznaš in imaš, vsaj nekatera, zelo rad, med njimi limone, pomaranče, banane, ananas, mango, avokado, kakav, nekatere začimbe in olja. Si predstavljaš, da za zajtrk ne bi več mogel piti kakava? Jaz si ne! To bi bilo groooznooo!
7
Predstavljamo
Les in energija Les za kurjavo je lahko zelo učinkovit in okolju prijazen energent, če le znamo z njim pravilno ravnati. Ključne stvari za to so: kakovostna peč, znanje o pravilnih tehnikah nalaganja lesa v peč in kakovosten les. Kako priti do njega? Velikost drv Drva naj bodo enakih dolžin, da jih bomo lažje zložili, pa tudi gorela bodo približno enako časa. Krajne, manjše kose, razcepimo in te koščke uporabimo za podkurjenje. Drva morajo biti Nakup drv vsaj pet centimetrov krajša od Pred nakupom moramo vedeti, peči, saj jih bomo le tako lahko koliko drv sploh potrebujemo. vanjo z lahkoto naložili. Drva naj To je odvisno od velikosti in v premeru merijo med sedem in starosti hiše, podnebja, v kate- 15 centimetrov. rem živimo, in od tega, ali je les primarni ali pomožni energent. Sušenje lesa Les se suši počasi. Kurjenje mokrega lesa je manj učinkovito od kurjenja posušenega lesa, zato ga pri kurjenju potrošimo veliko več, kot če ga posušimo.
Ali veš? Ob biomasi, kamor spada les, so ostale vrste obnovljivih virov energije vodna, sončna, vetrna in geotermalna energija. 8
Predstavljamo Sekanje drv Za to potrebujemo ustrezno opremo in prostor. Običajna sekira ni najboljša rešitev, saj je prelahka in se rada zatika, primernejša je uporaba cepilnika. Za podlago potrebujemo večji kos hloda. Hranjenje drv Drva se bodo sušila hitreje, če jih bomo zložili na kraj, kjer jih bodo lahko dosegli sončni žarki in veter. Sveže nasekana drva lahko zložimo tudi v lopo, vendar bomo s tem čas sušenja podaljšali za vsaj dvakrat. Priporočljivo je, da zgornji del kupa pokrijemo vsaj zadnji mesec sušenja. Deževna jesen lahko namreč izniči ves naš napor.
Pozor! Sekanja drv se nikoli ne loti sam! To je delo za odrasle! Pri zlaganju drv pa že lahko pomagaš. 9
Predstavljamo
Hidroelektrarna Fala Hidroelektrarna Fala je najstarejša elektrarna na slovenskem delu reke Drave. Graditi so jo začeli leta 1913, obratovati pa je začela pet let pozneje, torej leta 1918. Elektrarna je bila za tiste čase pravi čudež tehnike in sodobne opreme. Levi in desni breg je povezoval mogočen jez s petimi stebri, ki je služil tudi kot most za prečkanje reke. Na levem bregu je bila zgrajena velika strojna dvorana s prostorom za sedem agregatov in z ločenim bazenom za dotok turbinske vode. Elektrarna, ki deluje pod okriljem družbe Dravske elektrarne Maribor, ki obenem upravlja še sedem velikih in štiri male hidroelektrarne ter dve sončni elektrarni, je bila v zadnjem desetletju tehnično modernizirana z novimi agregati in opremljena s sodobnimi sistemi vodenja.
Namig Jaz sem si ogledal tudi Muzej HE Fala! Če te zanima, kako sem se imel, si oglej posnetek na spletni povezavi http://goo.gl/Aa0PgR
10
Strojna dvorana HE Fala.
Predstavljamo
HE Fala leta 1918.
VeÄ? informacij o HE Fala in muzeju najdeĹĄ na www.dem.si
HE Fala danes.
11
V Sloveniji
Krakovski pragozd Krakovski gozd leži severno od Kostanjevice na Krki. Gozd je mokrišče, ki ga poplavlja reka Krka. V gozdu rastejo hrast, beli gaber in črna jelša. V njem prebiva veliko ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V sredini gozda je 40 hektarov velik del, ki je bil leta 1952 razglašen za pragozdni rezervat. Ob gozdu poteka osem kilometrov dolga Resslova pot, poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka, Josefu Resslu, ki ga je preizkušal na reki Krki. Zanimivo za družinski izlet, ali ne? 12
V Sloveniji V Krakovskem pragozdu najdeš: - 112 vrst ptic, tudi ogrožene - Cvelbarjev hrast, ki v obseg meri kar 7 metrov - drevesa, stara tudi po 300 let
Ali veš? Leta 1991 je med slovensko osamosvojitveno vojno na območju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami Teritorialne obrambe in Jugoslovanske ljudske armade? 13
V Sloveniji
Pragozd Šumik na Pohorju Lobnica je gorska rečica, ki izvira na Pohorju in po približno dvanajstih kilometrih priteče pred Rušami kot desni pritok reke Drave. Pragozd Šumik je le del 57 hektarjev velikega gozdnega rezervata ob Lobnici, ki je zaradi svojih naravnih lepot in zanimivosti od leta 1967 zaščiten kot gozd s posebnim namenom.
rastline in nedotaknjeni gozd so okoliščine, ki dajejo temu objektu prav posebno mesto med našimi rezervati. Pomemben je namreč zaradi znanstveno-raziskovalne ter naravovarstvene vloge na tem območju. V pragozdu se je ohranil prvobiten sestoj bukve, jelke, gabra, hrasta, smreke in kostanja. Danes na Pohorju Slikovita dolina Lobnice s slapo- prevladuje smrekov gozd, bukev voma Veliki in Mali Šumik, redke so namreč izsekali, predvsem za potrebe glažutarstva.
Ali veš? Drugi izraz za steklarstvo je glažutarstvo. Glažuta je nekdanji preprost obrat za proizvodnjo stekla, postavljen na gozdnem območju in kurjen z drvmi. Na slovenskih tleh so bile glažute pogoste na Pohorju.
14
V Sloveniji
foto: Jurij Pivka, www.slovenia.info
Ali veš? Leta 2011 so Dravske elektrarne Maribor na reki Lobnici zgradile malo hidroelektrarno, ki so jo poimenovali mHE Ruše.
15
Po svetu
Amazonija Amazonija je območje, ki zavzema približno tretjino Južne Amerike, razprostira se čez pet držav (Brazilija, Peru, Kolumbija, Venezuela in Gvajana) ter ga namaka reka Amazonka s svojimi pritoki. Tu raste največji tropski deževni gozd na svetu. Stoletja so ga vlaga, nedostopnost in podobni neugodni pogoji ščitili pred ljudmi, ki pa ga zdaj izkoriščajo. V deževnem gozdu živi tisoče živalskih in rastlinskih vrst. V zadnjih 30 letih je brazilska vlada financirala različne razvojne projekte, gradnjo cest (Transamazonika) in jezov, naseljevanje, rudarstvo in industrijo, zato se je veliko pristnega in čistega gozda spremenilo v onesnažena industrijska območja. Gozd se izčrpava, življenjski prostor mnogih rastlin in živali izginja, vrste izumirajo, še preden so sploh
dodobra raziskane ali celo odkrite. Prav tako pa izginjajo tudi različna indijanska plemena. Izkrčeno območje nato preraste goščavje, gozd pa na tem mestu ne more več zrasti. S tem se ruši tisočletja grajeno ravnovesje, posledice pa so lahko katastrofalne.
Piranje: • srednje velike ribe, ki živijo v rekah Južne Amerike • jedo ostale ribe, črve, vodne živali in rastline • lahko pregriznejo tudi trnek iz srebra • v divjini živijo do 25 let, v akvarijih pa od 10 do 20 let 16
Po svetu
Amazonka Porečje Amazonke je največje porečje na svetu (Amazonka ima približno 1.100 pritokov, v dolžino meri 6.800 km), meri skoraj sedem milijonov kvadratnih kilometrov. Amazonka s pritoki je tako največje sladkovodno telo na Zemlji in v Atlantski ocean odvaja petino vse sladke vode. Namaka več kot polovico Brazilije, pa tudi dele Bolivije, Peruja, Ekvadorja, Kolumbije in Venezuele.
Ali veš? Slovenec, ki je preplaval najdaljšo in najnevarnejšo reko na svetu, Amazonko, je Martin Strel.
17
Spoznaj naravo
Orhideje Orhideje so velika družina rastlin, več kot 30.000 vrst, ki uspevajo v vseh podnebnih pasovih, razen na Arktiki, Antarktiki in v ledenem podnebju visokogorij. Vzgajamo jih v zmeraj večjem obsegu zaradi prekrasnih cvetov najrazličnejših oblik in barv, ki zelo dolgo obstanejo na rastlini ali pa odrezani v vazi. Približno polovica vseh vrst so tako imenovane zemeljske orhideje, kar pomeni, da korenine rastejo v zemlji. Nekatere so prirasle na kamnih. Ostale so rastline tropskega in subtropskega gozda ter rastejo na deblih in vejah dreves.
Namig Orhideja je tudi nadvse lepo darilo za rojstni dan... Zelo bi bila vesela, če bi mi jo Modri Jan ali Puhec podarila. 18
Spoznaj naravo Za uspešno vzgojo orhidej potrebuješ:
Okensko polico (lahko nad radiatorjem) ali drug bolj svetel prostor.
Podstavek iz plastike ali keramike, kamor odteka odvečna voda pri zalivanju.
M
da Van quin Joa iss
Košček stiropora ali kaj podobnega, na katerega postaviš lonček z orhidejo, da ne stoji v vodi.
Ime orhideje in informacijo o njenem poreklu.
Nekaj dobre volje in redno zalivanje.
In uspeh ne bo izostal! 19
Spoznaj naravo
Kače Kače so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev, torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam. Trenutno je znanih okrog 3.150 vrst kač, ki jih združujemo v 456 rodov. Živijo na vseh celinah, razen na Antarktiki in večini manjših otokov.
Modri Jan, ali veš, da zelena anakonda velja za največjo kačo na svetu in če lahko verjamemo nekaterim pričevanjem, naj bi v amazonskih džunglah živele 30- in večmetrske orjakinje, kar je precej več od do zdaj najdaljše izmerjene kače, ki je dvanajst metrov dolg mrežasti piton. 20
Spoznaj naravo
So mesojede živali, ki pogoltnejo cel plen. Prehranjujejo se z malimi živalmi, kot so kuščarice, druge kače, mali sesalci, ptiči in njihova jajca, ribe, polži ali žuželke. Večina kač ni strupenih in ubijejo plen tako, da ga pogoltnejo ali zadušijo s stiskanjem. Nekatere skupine pa so razvile strup, ki ga izločajo modificirane žleze slinavke. Odpirajo se skozi temu prilagojene zobe - strupnike, ki imajo lahko samo žleb za stekanje ali pri naprednejših vrstah kanal skozi zob. V Sloveniji živi enajst vrst kač, od tega so le tri strupene, in sicer modras ter laški in navadni gad. Slovenske strupenjače lahko od daleč prepoznamo po čokatem telesu, zelo kratkem repu in ozki zenici, večinoma pa tudi po značilnem cikcakastem vzorcu na hrbtu.
Puhec, ali ti veš, da so na Karibskem otoku Barbados našli kačo, ki je v povprečju dolga deset centimetrov in tanka kot špaget, zaradi česar je najmanjša kača na svetu. 21
Spoznaj poklic
Vremenoslovec 24˚C 15˚C 22˚C 18˚C
21˚C 24˚C
22
18˚C
Spoznaj poklic Vremenoslovec ali meteorolog je znanstvenik, ki se največ ukvarja z vremenoslovjem; s trenutnim stanjem vremena in z napovedovanjem vremena. S pomočjo posnetkov meteoroloških satelitov sledi premikom oblačnih sistemov in razvoju večjih neviht, ugotavlja območja megle in jasnine. Določa vrste oblakov in njihov morebitni vpliv na trenutno vremensko dogajanje. Nadzira kakovost vremenskih opazovanj in določa, kje je treba vremensko postajo prestaviti ali postaviti novo. Izdeluje različne vrste vremenskih napovedi. Ene so tudi tiste, ki si jih lahko vsak večer ogledaš na televiziji!
Si že kdaj godrnjal, ker so vremenoslovci napovedali sonce, potem pa je deževalo, ti pa si želel na izlet? 23
Bodi moder
Zakaj je gozd pomemben Slovenija je izjemno gozdnata dežela. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije kar okoli 60 odstotkov površja prekriva gozd. Z večjo gozdnatostjo se v Evropi lahko pohvalita le še dve skandinavski državi, in sicer Švedska ter Finska. Večina naših gozdov pripada bukovim, jelovo-bukovim in hrastovo-bukovim gozdovom (skupaj okoli 70 odstotkov vseh slovenskih gozdov). Pri gospodarjenju s slovenskimi gozdovi se uveljavljajo tri temeljna načela, in sicer: 1. trajnost – trajna ohranitev gozdov; 2. sonaravnost – ohranitev vseh naravnih sestavin gozda; 3. večnamenskost – uravnotežen pomen ekoloških, proizvodnih in socialnih vlog gozda.
G__E 24
Z vidika človeka so pomembne predvsem koristi, povezane z gozdom. Materialne koristi se nanašajo na dobrine, ki jih pridobivamo iz gozda. Mednje uvrščamo les in druge gozdne proizvode, kot so plodovi, divjačina, med, gobe, zelišča, smola itd. Fotosinteza v gozdu obnavlja zrak in zračno vlago. Zato je gozd prijetno in privlačno okolje za oddih, rekreacijo in številne dejavnosti, ki jih človek počne v njem.
GOZDNE J_ _ _ _ _
B_ _ _ _ _ _ _ E
Bodi moder
foto: Marinšek&Marinšek, Velenje
Skrbno z gozdom Uporabljaj jih in ne hodi po brezpotjih. Kažipote, oznake, • Gozdno cvetje, gobe, plodovi in ograje, mostove, klopi in druge mah so nujni za življenje goznaprave ohrani nepoškodovane da, zato je nabiranje omejeno s za vse obiskovalce gozda. predpisi. Ne uničuj rastja, gob in mahu. Okrasna drevesca za praz- • Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak nike kupuj na trgu in pazi, da tega ne prepoveduje. Ne parbodo opremljena s plombo – kiraj vozila kjer koli, temveč nalepko, kot določa predpis. vprašaj za dovoljenje lastnika • Ogenj uniči drevesa, druge zemljišča. rastline in živalski svet, zato je • Gozdne živali so zelo plašne in v gozdu prepovedano kuriti. se pred človekom umaknejo. • Majhna in velika drevesa ter Ne vznemirjaj jih s hrupom. grmi so živa bitja, zato jih Psa vodi na vrvici. spoštuj in ne poškoduj. • Smeti in odpadki ne spadajo v • Voda je dragocena. Gozd jo čisti, zadržuje in nam jo pogozd. Pospravi jih za seboj in maga ohranjati pitno. Sodeluj odnesi v smetnjak oziroma na pri tem tudi ti in ne spuščaj v urejeno odlagališče. vodo ali gozdna tla škodljivih • Pešpoti v gozdu nas vodijo in snovi. nam odstirajo zanimivosti in zakladnice narave. Vir: Zavod za gozdove Slovenije
Namig Med sprehodom po gozdu lahko nabiraš gobe in se posladkaš z robidami, borovnicami in gozdnimi jagodami. 25
Napisal in narisal: Jernej Žumer
26
Napisala: Anita Žvikart
Bralni kotiček
Amazonka Dolga zvita rjava kača vije se kot klopotača. Sredi gozda mogočna struga, velika reka, kaj pa druga.
Pod gladino vode sive pa plavajo velike ribe. Čez vodne vijuge jih nosi tok, nikar ne moli v vodo rok.
Na levem bregu gosto drevje, nobena pot skozi ne pelje. Na desni strani nič drugače, tam živijo strašne kače.
Četudi strašna je ta reka in strah požene v človeka, Amazonka res je živa, neskončno zakladov v sebi skriva.
Krokodil, vode vladar, za nikogar ni mu mar. Prav ponosno se šopiri, svoj veliki gobec širi.
27
Bralni kotiček
Polet nad gozdom Jutranje meglice so se počasi umikale soncu in nad gozdom se je začel delati krasen dan. Dan, kot nalašč za polet z balonom. Sončica že zgodaj zjutraj steče do prijateljev, ju pocuka za rokav in zakliče: „Puhec, Modri Jan, pokonci! Danes gremo na izlet.” Druščina je začela pripravljati vrvi, platno, košaro, ko iz sosednjega gozda zaslišijo glasen ropot. „Brrrruummm, vrrrrrr, tresk!” se je zvok nekajkrat ponovil in začelo jih je zares zanimati, kaj se v gozdu dogaja. Stečejo vanj in ob bregu reke naletijo na Packa Rijo, ki je vneto sekala, prekladala in odnašala drevje. Ko se je zvok za trenutek polegel, zavpije Modri Jan: „Packa Rija, kaj pa počneš?!” Nekoliko presenečena je obrnila glavo, nato pa ponosno zabrusila: „Ustvarjam prostor za svoj novi vrtiček.”
28
Modri Jan je za hip onemel, začudeno pogledal prijatelja, potem pa mu v glavo šine krasna ideja: „Packa Rija, pojdi z nami! Povabimo te na izlet z balonom.” Packa Riji je bila zamisel všeč, toda še misliti si ni mogla, da je pred njimi tako krasen izlet. Kaj izlet, prava raziskovalna ekskurzija! Ko so se dvigali nad gozd, so se počasi razprostirali razgledi. Z vsakim novim metrom pa je se je pod njimi začela kazati velikanska rjava packa. „Kaj je to, Modri Jan?” je začudeno vprašala Packa Rija. „To so gozdne jase. Umetno ustvarjene in plod človeške objestnosti,” je nekoliko žalostno pojasnil Modri Jan.
Napisala: Anita Žvikart
Bralni kotiček
Vidiš, Packa Rija! Človek je v zadnjih letih posekal že veliko gozda, da bi tam ustvaril svoje njive, pašnike in vrtove. Kakor si si ti zaželela svojega vrtička, tako si ga v želji po zaslužku zaželi marsikdo. Ob tem pa še pomisli ne, da s tem uničuje naravno okolje in zdravilne rastline, ki tam izginejo za zmeraj. Gozdovi so pljuča našega planeta. S takšnim početjem je zato tudi svežega zraka na Zemlji vse manj.” Packa Rija je pozorno poslušala besede svojega prijatelja. In ko je Modri Jan končal svojo pripoved, jo je prešinilo. V trenutku je dojela, kako nespametno je ponovno ravnala, ko je brez občutka podirala drevesa za svoj gozdni vrtiček. Ko so se vračali nazaj k tlom, je užaloščeno razmišljala, kako popraviti napako. Tudi Modri Jan, Sončica in Puhec so pomagali z idejami in skupaj so se domislili dobre rešitve. Posadili bodo nekaj novih dreves, s čimer bodo gozdu vsaj malo pomagali, da si opomore.
Rečeno–storjeno! Naslednji dan so v zemljo na jasi posadili nekaj mladih sadik, Packa Rijo pa so mlada drevesca tam sredi starega gozda še dolgo spominjala na to, da je treba pošteno razmisliti, preden s svojim početjem posežeš v naravo. Za seboj lahko namreč pustiš škodo, ki je ni mogoče popraviti.
29
Na obisku mladi
Rod mirne reke Tokrat smo klepetali s taborniki iz voda Strelci in Lokostrelci. Taborniki Ožbej Sadar Bevc, Jan Prijatelj, Lovro Grm, Miha Prijatelj, Gašper Sadar Bevc in njihova vodnica Ana so nam razložili, kako se družijo in preživljajo čas v naravi. Kdo vas je navdušil nad taborništvom? Oče, ko je kupil šotor... Narava in živali... Zanimalo me je, kako se zakuri taborniški ogenj... Prijatelji v šoli, ki so že bili taborniki.
Se srečujete tudi s taborniki iz drugih krajev oziroma držav? S taborniki iz drugih krajev se srečujemo na tekmovanjih ali pa nas obiščejo v Mirni. S tujimi pa še nismo imeli stika, saj smo še dokaj majhni. Se pa že veselimo dogodkov, kot so svetovni skavtski Jamboree in Tehuana ter drugi.
Kaj je glavni pomen taborništva? Da se naučimo živeti v naravi in da smo prijazni do narave. Zraven tega pa se še česa naučimo, sodelujemo Imate tudi kakšna tekmovanja? Kakšna? na taborniškem tekmovanju. Lokostrelsko tekmovanje ZlaKolikokrat na teden se srečujete? ta puščica, državni in območni Enkrat tedensko, običajno ob pet- mnogoboj ter različna orientacijkih. Včasih se dobimo tudi druge ska tekmovanja, ki so namenjena dneve, ko imamo rodova srečanja predvsem starejšim. Na mnoin gremo na kakšne izlete. gobojih, ki smo se jih tudi sami udeležili, tekmujemo v različnih Kaj na srečanjih počnete? panogah, kot so postavljanje šoStreljamo z lokom... Pogovarjamo tora, kurjenje ognjev, orientacija, se o taborniških dogodivščinah... signalizacija in druge. Igramo se orientacijsko igrico Lov na lisico... Prepevamo ob kitari... Postavljamo ognje in šotore. 30
Na obisku mladi
foto: arhiv voda Strelci in Lokostrelci
Kakšne rezultate dosegate na tekmovanjih? Prvo mesto na državnem mnogoboju in drugo mesto na območnem mnogoboju v lanskem letu. Smo pa veselili tudi drugih uvrstitev, saj menimo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati.
Kako se kot taborniki in nasploh obnašate v naravi? Trudimo se biti čim bolj prijazni do narave, pobiramo smeti in sodelujemo pri čistilnih akcijah. Želimo, da je narava čimbolj nedotaknjena, ko odidemo iz nje.
Kaj vam je najbolj všeč pri taborništvu? Taborjenje in dogodivščine na taboru. Zelo smo navdušeni tudi nad lokostrelstvom. Veseli smo tudi, ko smo za osvojene taborniške veščine nagrajeni z značkami in našitki. Všeč nam je postavljanje šotora in druženje s prijatelji.
Kaj bi priporočili ostalim otrokom, kako se naj obnašajo v naravi? Naravo naj očistijo in naj ne odlagajo odpadkov vanjo. Prav tako naj narave ne uničujejo. Uporabljajo naj javni prevoz ali hodijo peš in uporabljajo avtomobil samo če je nujno. Lepo naj skrbijo za naravo, da bomo lahko še dolgo uživali v njej. 31
Na obisku poznani
Martin Strel Legenda maratonskega plavanja Martin Strel oziroma Big River Man je edini človek na svetu, ki mu je uspelo preplavati pet največjih veletokov na svetu. V reviji tokrat predstavljamo reko Amazonko, najdaljšo reko na svetu. Ob tem jo večina opisuje tudi kot najnevarnejšo. Vi ste jo leta 2007 preplavali. Kako bi jo opisali? Amazonka je največja, najdaljša in najnevarnejša reka tega planeta. Da je najnevarnejša, pove podatek, da v njej živi najnevarnejša riba na svetu, velika le okoli šest do osem centimetrov, imenovana Kandiru, ki pa je zelo agresivna na urin, navadno plava proti toku oziroma skače s hitrostjo med 50 in 65 km na uro ter zaide v vse človeške odprtine, kar pomeni smrt v hudih bolečinah. Tu so še male ribe, imenovane Kuju z velikim električnim nabojem z okoli 2.000 do 3.000 volti, ob dotiku pomenijo takojšnjo smrt. V Amazonki plava tudi tako imenovani morski pes po imenu Morski Bik, ki je najagresivnejši med morskimi psi. Dolg je okoli 3,5 metra in težak okoli 250 do 280 kg. Plava v kalnih in umazanih vodah, navadno daleč proti toku, in napada vse okoli sebe. Videvajo ga v Iquitusu, kar 3.700 km po reki navzgor v Peruju. 32
Pred leti so v Indiji v delti reke Ganges omenjeni morski psi ubili in požrli čez 50 ljudi. Dom teh psov je reka San Juan med Kostariko in Nikaragvo v Srednji Ameriki. Tu so še slovite piranje, ki so zelo agresivne na kri, sicer pa prijazne ribice, ki ljubijo plavanje v mirnih vodah in zrastejo tam od 15 do 60 cm. Ko pa zavohajo kri, napadajo nagonsko in z veliko hitrostjo, plen pa raztrgajo v nekaj sekundah ali minutah, če je večji, kot npr. cela krava, ki jo požrejo v dveh minutah. Ko se je pred leti pri Obidosu (to je najgloblji del Amazonke; med 95 in 120 metri) potopila ladja, so piranje požrle čez 300 ljudi. V Amazonki živi tudi slovita Anakonda, odlična in hitra plavalka, ki človeka zaduši. Tu so še električni skati, krokodili, razne druge nevarne kače (npr. Bush Master), mnogo vrst pajkov in tarantel ter še kup drugih malih in zelo nevarnih živali. Zato v Amazonki ljudje navadno ne plavajo, domačini - Indijanci to dobro vedo.
Na obisku poznani
foto: osebni arhiv
Prisotnih pa je tudi ogromno znanih in še vedno neznanih tropskih bolezni ter veliko zajedavcev, ki pridejo v kri in se razvijajo več let ter navadno pomenijo smrt.
reki, kjer je bil vsak uspešno preplavan in končan dan za vse nas velik uspeh.
Amazonka je tudi prostor tako imenovanega deževnega gozda, ki proizvaja kisik tega planeta, da lahko živimo. Tu je še okoli 200.000 ali celo več znanih in neznanih rastlin, ki še vedno pomenijo veliko skrivnost za znanost, kjer je mogoče odkriti še ogromno zdravil za danes neozdravljive bolezni.
Najtežjih predelov je kar nekaj, to so predvsem velika sotočja rek velikank, kjer voda kar vre in so požrla že veliko velikih ladij, dolgih med 70 in 150 metri. Da bi odnehal, nisem nikoli razmišljal, v mislih sem imel vedno le naslednji dan in kako ga bom izpeljal.
Kakšni občutki so vas spremljali na 66 dni trajajočem plavalskem podvigu?
V katerem delu navedene poti vam je bilo najtežje? Ste v kakšnem trenutku razmišljali, da bi odnehali?
Koga oziroma kaj vse ste srečali v reki?
V reki sem srečal vse naštete živali in tudi pirate, ki so nas skušali napasti zadObčutki 66 dni trajajočega plavanja so nje tri tedne, kar so tudi naredili, toda bili zelo različni, toda jaz sem že pred neuspešno. Prišel me je pozdraviti tudi startom sam sebi dejal, da bom posku- Jean Jack Cousteau s svojo ekipo, sin sil, s svojo odlično mednarodno ekipo, slovitega Francoza Jacquesa Cousteauja. ki jo je vodil moj sin Borut, priti do cilja zdrav ali bolan na tej nadvse tvegani 33
Na obisku poznani Vaše plavanje po Amazonki je zapisano tudi v Guinnessovi knjigi rekordov, vendar to ni edini rekord, ki ste ga dosegli. Katere še? Amazonka je doslej uradno najdaljše plavanje v zgodovini, 5.274 km. Prej so bili Donava - 3.004 km, Mississippi 3.800 km, Yangtze - 4.003 km. Imam pa tudi Certifikat o najdaljšem neprekinjenem plavanju po Donavi, to je 504,5 km v 84 urah in 10 minutah, med Melkom (Avstrija) in Paksom (Madžarska), kar je še vedno uradni svetovni rekord. Preplavali ste številne reke. Katero plavanje je bilo za vas najpomembnejše? Katera reka mi je najbolj pri srcu, je težko reči, Amazonka mi pomeni največ, saj sem vanjo tudi vložil največ truda in uspel narediti nekaj, o čemer ljudje le sanjajo.
Kakšni so vaši plavalni načrti za letošnje leto in prihodnja leta? Načrti za naprej so pestri in drzni. Ker zdaj delam z ameriškimi agencijami, bomo lahko načrte razgrnili šele po tiskovni konferenci, ki bo predvidoma maja. Trenutno živite v Ameriki. Ali pogrešate Slovenijo oziroma Dolenjsko? V ZDA imam vse, kar sem si želel imeti, lepo in veliko hišo z bazenom in jacuzzijem, fitnes, biljard, jezero, golf in mir. Domov pridem rad in bom vedno rad prišel, čeprav sem tukaj zaseden in ne razmišljam veliko o tem; ko tega ne bo več, če se bo to pri meni sploh kdaj zgodilo, bo verjetno drugače. Uživam živeti v krajih, kjer je zdrava narava, sadje brez pesticidov, dobra voda in 350 sončnih dni na leto, vse to me spominja na leta v Mokronogu, ko sem rastel in je bilo vse bio. Kaj menite o odnosu ljudi do narave, na različnih koncih sveta, glede na to, da ste bili praktično po vsem svetu?
foto: osebni arhiv
34
Doslej sem prepotoval 151 držav, kar je verjetno svetovni rekord in bi moral biti v Guinnessovi knjigi rekordov, toda dokazil nisem zbiral in jih tudi ne bom. Spoznal sem svet po dolgem in počez, tudi s svojima otrokoma, Borutom in Nino, ki sta bila veliko na poti z menoj. Prepotoval sem tudi 50 ameriških držav od 50, ker sem si želel spoznati deželo, kjer živim zdaj. Res mi ni žal za to.
Na obisku poznani Ljudje in narodi so si zelo različni, zato tudi skrb za zdravo naravo in čistočo predstavlja veliko težavo sodobne družbe, ki še vedno, predvsem zaradi ekonomski interesov, katastrofalno onesnažuje, kar nas zna v prihodnosti tudi pokopati; kajti mati Narava je živa, dala nam je vse za krasno življenje, toda prišel je človek, ki bi lahko pomenil konec temu planet, če se seveda stvari v prihodnje ne bodo drastično spreminjale na bolje in bile mnogo bolj sankcionirane kot zdaj. Za zgled nam je lahko že severna soseda Avstrija, kako ta država skrbi za čistočo in red (na Dunaju npr. je Donava kemično bolj čista kot voda iz hotelskih pip; je
le malo motna zaradi peska in močnega toka), ali pa južna Nemčija, kjer je Donava, včasih pravo smetišče, postala pitna in čudovita reka. Kaj bi svetovali našim mladim bralcem glede odnosa do okolja in življenja nasploh? Vašim bralcem, pa tudi drugim svetujem, da vedno najprej vprašajo sami sebe, kaj so dobrega naredili za ta svet oziroma za svojo državo, da se nas bodo prihodnje generacije spominjale v dobrem, preden izrečejo kakšno pikro na račun nekoga drugega. Revež si želi biti bogat, bogat pa srečen. Bogat je lahko le tisti, ki je srečen.
66 dni 5274 km Macapá
Iquitos
Manaus
7. april 2007 Belém (Brazilija)
1. februar 2007 Atalaya (Peru)
35
RazmiĹĄljaj in ustvarjaj
Izdelaj srce iz papirja ÄŒeprav je 25. marec, materinski dan, Ĺže za nami, bo mamica tudi kakĹĄen drug dan zagotovo nadvse vesela tvojega darila. Bodi ustvarjalen in jo razveseli s srcem iz papirja, ki ga lahko uporablja tudi kot kazalo v knjigi. Navodila za izdelavo so narisana! Veselo na delo!
Prepogni papir na pol v obeh smereh, utrdi zgib in ponovno razpri.
Na eni tretjini prepogni list nazaj in zapogni vogal do sredine. Ponovi z drugim vogalom.
Obrni in zapogni spodnji konec do vrha in ga nato ponovno obrni.
36
Razmišljaj in ustvarjaj
Odpri žepek na eno stran in ga pogladi. Ponovi še na drugi strani. Rob nastalega kvadratka zapogni navznoter, da dobiš trikotnik. Enako naredi tudi na drugi strani.
Nastala ušesa zapogni navzgor. Na označenem mestu nanesi lepilo.
Zapogni krila navznoter in obrni. Knjižno kazalo v obliki srčka je gotovo.
Vir: http://nbrunec.wix.com/arsorigami#!navodila-posamicna/c23jc
37
Razmišljaj in ustvarjaj Razmišljaj in ustvarjaj Izdelaj ptička iz papirja Pomlad že z veliko roko trka na vrata. Narava se prebuja. Ptice že veselo pojejo. Izdelaj ptička iz papirja Svojo ptico, ki sicer ne bo pela, te bo pa kljub temu vsako jutro razveselila, lahko izdelaš
Razmišljaj in ustvarja Razmišljaj in ustvarjaj
tudi sam, če slediš spodnjim navodilom. Lahko jih izdelaš tudi večdan. in jih podariš prijatel-in razveseli svojo Pred vrati je 25. marec, materinski Bodi ustvarjalen jem. Veselo na delo! s srcem iz papirja, ki ga lahko uporablja tudi kot kazalo v knjigi. Veselo na
Razmišljaj in ustvarjaj Prepogni na polovico v obe smeri, utrdi zgib in ga zopet razpri, nato papir Izdelaj papirja Izdelaj obrni, prepogni na polovico v obeptička smeri, ptička utrdiiz zgibpapirja in iz ponovno razpri.
aj ptička iz papirja
je 25.materinski marec, materinski Bodi ustvarjalen in razves Pred vratiPred je 25.vrati marec, dan. Bodidan. ustvarjalen in razveseli svojo m srcem izkipapirja, ki uporablja ga lahko uporablja tudi kot kazaloVeselo v knjigi. s srcem izs papirja, ga lahko tudi kot kazalo v knjigi. naVe d
e 25. marec, materinski dan. Bodi ustvarjalen in razveseli svojo mamico papirja, ki ga lahko uporablja tudi kot kazalo v knjigi. Veselo na delo!
S pomočjo narejenih zgibov potegni zgornje 3 vogale k spodnjemu vogalu in nato splošči model, kot je prikazano spodaj.
Prepogni vrhnje levo in desno trikotno krilo do sredine in razpri. Zapogni vrh modela navzdol, kot je prikazano, utrdi zgib in ponovno razpri.
38
Razmišljaj in ustvarjaj in ustvarjaj Razmišlj Razmišljaj in ustvarjaj Razmišljaj in ustvarjaj
pirja
Odpri vrhnje trikotno krilo in ga dvigni navzgor ter hkrati potiskaj stranici modela navznoter, proti sredini. Splošči in utrdi zgibe. Nato obrni model na hrbtno stran in ponovi korake 3 in 4 še za drugo stran.
Razmišljaj in ustvarjaj
Bodi ustvarjalen in razveseli svojo mamico mamico tudi kot kazalo v knjigi. Veselo na delo! delo!
Zapogni „noge” navzgor in poravnaj z zunanjimi robovi ter povrni v prejšnje stanje oziroma razpri.
Izvedi notranji obratni zgib za glavo in zapogni krila navzdol, kot je prikazano. Nato krila ponovno delno odpri.
Frfotavi ptiček je končan. :) Da krila zaplahutajo, nežno premikaj rep naprej in nazaj v smeri puščice. Vir: http://nbrunec.wix.com/arsorigami#!navodila-posamicna/c23jc
39
Nagradni labirint Opica Naja je prava mala nagajivka. S prijatelji najraje trese kokosove orehe in nabira slastne banane. Danes pa je Naja neletela na nekaj prav posebej slastnega, sadno Frutabelo. Toda še preden se bo lahko sladkala, mora ugotoviti, katera je tista pot, ki vodi do Frutabele. Ji boš priskočil na pomoč? Poišči, katera pot pelje do Frutabele, rešitev vpiši na stran 42 in nam jo pošlji. Trije srečni izžrebanci boste za darilo prejeli paket slastnih Frutabel.
Nagradna sestavljanka Jan je zvedav in pustolovski fantič, ki se rad odpravi na potep po gozdu. Tam se sprehaja in opazuje živali in naravo. Iz risbice njegovega današnjega potepa smo izrezali 8 sličic. Pomagaj nam najti, katera spada na označeno mesto. Na strani 42 vpiši številke ob sličicah k pravim črkam. Saj ne bo pretežko, kajne? Izžrebali bomo 3 nagrajence, ki bodo prejeli družinske vstopnice za obisk čisto pravega Pravljičnega gozda v Logarski dolini.
F
C
G E A B
Č D
Rešitve nagradnih iger Vpiši rešitve nagradnih iger na prejšnji in Modrega kviza na desni strani. Starše prosi, da ti izpolnijo še spodnjo izjavo, ti pomagajo celoten list poskenirati in poslati na elektronski naslov modri-jan@hse.si ali pa izrezati in poslati na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan. Veliko sreče pri žrebu ti želim. Prispela pisma bom izžrebal 27. maja 2014. STRAN 40: Nagradni labirint Do Frutabele vodi pot: STRAN 41: Nagradna sestavljanka
STRAN 43: Rešitev Modrega kviza
Dovoljenje staršev ali skrbnikov otrok, ki sodelujejo v nagradnih igrah v reviji in na spletni strani Modri Jan
Podpisani (ime in priimek starša ali skrbnika) (naslov in pošta ali elektronska pošta) se strinjam, da moj otrok (ime in priimek in starost otroka) sodeluje v nagradnih igrah, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji Modri Jan in na spletni strani www.modri-jan.si objavijo otrokov izdelek ter ime in starost otroka. V primeru, da bo otrok izžreban, bosta na spletni strani objavljena tudi njegov priimek in kraj bivanja. Datum:
Podpis:
S podpisom dovolilte, da HSE d. o. o. z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatkov o nagrajencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka ali varovanca v obdobju 5 let. Sodelujočim v nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. (Prosimo, da izjavo izrežete ali fotokopirate in pošljete na naslov HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan.)
42
Vprašalnik
Modri kviz Si podrobno prebral mojo revijo? Potem gotovo znaš pravilno odgovoriti na vsa vprašanja mojega kviza. Črke pri pravilnih odgovorih vpiši v krogce na strani 42 in spoznal boš veliko reko v Južni Ameriki. Izžrebali bomo 5 nagrajencev, ki bodo prejeli paket presenečenja Modri jan.
1. Kaj je tornado? • Velik slap U • Deroča reka F • Močan dež, ki ga spremlja močan veter A
5. Kateri gozd danes prevladuje na Pohorju? • Smrekov O • Borov H • Bambusov Č
2. Na kateri celini ne najdemo tropskega deževnega gozda?
6. Kako so nekoč imenovali steklarstvo? • Apnarstvo E • Glažutarstvo N • Pihanje balonov Ž
• Arktika M • Južna Amerika • Azija G
L
3. Kateri od naštetih virov energij je obnovljiv? • Nafta J • Sončna energija A • Premog F
7. Katera od naštetih kač, ki jih najdemo v Sloveniji, je strupena? • Slepec R • Belouška Z • Modras K
4. Hidroelektrarna Fala leži na reki: • Nil T • Savi Š • Dravi Z
8. Kateri evropski državi sta bolj gozdnati od Slovenije? • Grčija in Finska P • Švedska in Finska A • Malta in Švedska I
Rešitve revije Modri Jan, številka 15 Nagradna vpisovanka; stran 38 (SIMPL za otroke): LESENE EKOIGRAČE Nagradna sestavljanka; stran 42 (SITI TEATER): 1B, 2E, 3F, 4C, 5Č, 6G, 7A, 8D Modri kviz; stran 45: LOKVANJ
43
Pisma za Modrega Jana Pomlad se je prebudila in vesele rožice že cvetijo. Med mrzlo zimo pa so me grele tudi vaše risbice. Hvala, da ste delili z mano svoje zimske dogodivščine. Vaše risbice sem objavil na spletni strani www.modri-jan.si, nekaj pa si jih lahko ogledaš na teh straneh. Tudi zdaj te vabim, da mi narišeš, kako uživaš v pisani pomladi. Pošlji mi svojo risbico na naslov HSE d.o.o, Revija Modri Jan, Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Se že veselim. :)
44
Živa Bučar, 10 let
Natalija Grošelj, 7 let
Lovro Prelogar, 6 let
Nina Meserko, 9 let
Bor Rozina, 6 let
Jure Virant, 6 let
Lea Garantini, 6 let
Gašper Tori, 7 let
Eva Vukšinič, 6 let
Taja Malnar, 10 let 45
46
Nik Grabnar, 6 let
Jure Aškerc, 10 let
Mirijam Škrabanja, 7 let
Timon Malnar, 10 let
Vid Verbajs, 6 let
Vitan Oliverovič Femec, 6 let
Ker imam zelo rad rožice, te vabim, da mi narišeš svoj vrt cvetočih rožic ali čudovit šopek, ki ga boš nabral na spomladanskem sprehodu. Enea Props, 6 let
Luka Potisek, 6 let
Ažbe Femec, 6 let
Žana Velagić Jereb, 6 let
Matic Peterlin, 6 let 47
Modro za starše
Mednarodni dan gozdov Generalna skupščina OZN je decembra 2012 razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov. Letos torej obeležujemo drugi mednarodni dan gozdov. Cilj mednarodnega dneva je ozaveščanje o pomenu gozdov za življenje na zemlji. Gozdovi namreč pokrivajo 30 odstotkov kopnega na planetu in sodijo med najbolj kompleksne ekosisteme. Preživetje številnih ljudi in skupnosti je Drevo, gozd, les neposredno odvisno od gozdov. Zaradi zaskrbljujočega stanja okolja, zlasti zaradi vpliva podnebnih sprememb, so tudi gozdovi in gozdni ekosistemi posebej ogroženi. K temu stanju prispeva veTemelj za dobro stanje slovenskih gozlik delež negospodarno ravnanje z viri. dov je dolgoročno upravljanje, ki temelji Zaradi velikega pomena gozdov za na načelih trajnosti in sonaravnosti. planet posveča gozdovom zmeraj več pozornosti tudi mednarodna skupnost. Slovenija sodi med pionirske države takšnega načina upravljanja. Njeno Kot rezultat intenzivnega dialoga o tej znanje, izkušnje in strokovnjaki na tem temi v okviru Organizacije združenih narodov je bilo leto 2011 razglašeno za področju so tudi mednarodno priznani in cenjeni. mednarodno leto gozdov. Slovenija je Ljubljana, maj 2011
tretja najbolj gozdnata država EU (za Švedsko in Finsko), saj je okoli 60 odstotkov slovenskega ozemlja prekritega z gozdovi.
48
Na žalost pa je februarska vremenska ujma pokazala, kaj lahko narava v le nekaj urah ali dneh naredi več sto let starim drevesom. Skrb za gozdove mora zato biti tudi letos in v prihodnje pomembna naloga.
Modro za starše
Površina gozda v Sloveniji, Površine v zaraščanju niso zajete.
Vir: Statistični urad RS, Zavod za gozdove Slovenije
49
Modro za učitelje
Modri projekti v letu 2014 S koncem marca se zaključuje že četrti vseslovenski okoljevarstveni projekt za osnovnošolske otroke Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge podeljuje, ki poteka pod okriljem družbe Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., in na katerega se je prijavilo 331 razredov, do zdaj pa jih je 85 že poslalo svoje projekte. Vsi oddani projekti so na ogled na spletni strani http://www.modri-jan.si/za-starse-in-ucitelje/sole/ekoprojekt4/zakljucna -porocila. Po zaključnem roku, 25. marcu, bodo ustvarjalci projektov Modri Jan pregledali vsa prispela poročila in med njimi izbrali tri, iz vsake triade enega, ki jih bo obiskal Modri Jan s prijatelji.
Modra generacija trudili, da se bo večina utečenih projektov nemoteno odvijala naprej. Tako je pred vami nova številka brezplačne okoljevarstvene revije za otroke, katere vsebina je, tudi zaradi nedavne vremenske ujme, posvečena gozdovom in ravnanju z njimi. V pripravi so tudi projekti za vrtce, ob tem pa se ne bo pozabilo na sprotno ažuriranje spletne strani www. modri-jan.si in družabnih omrežij. Prav tako bodo ustvarjalci vse leto namenjali energijo in čas portalu www.modrageneracija.si, za katerega si, z novimi dejavnostmi in pristopi, želijo, da bi ga še bolj približali mladim. Splača se Kljub zaostreni finančni situaciji skupine redno spremljati oba portala, saj bosta oba objavljala natečaje in nagradne igre. in družbe HSE, ki narekuje znižanje sredstev na vseh področjih, se bodo načrtovalci projektov Modri Jan in
www.modri-jan.si 50
www.modra-generacija.si
Modro za učitelje
22. april Svetovni dan Zemlje Pozdravljeni! Približuje se 22. april − Svetovni dan Zemlje. Ta poseben dan v letu je namenjen dvigovanju zavesti o varovanju okolja. Zagotovo boste tudi v vašem vrtcu obeležili dan Zemlje s kakšno dejavnostjo. Vabimo vas, da nam do petka, 25. aprila, na e-naslov modri-jan@hse.si pošljete fotografije dejavnosti ali izdelkov oziroma risbice, pesmice, zgodbice, ki jih boste ustvarili v povezavi z dnevom Zemlje. Vse prispele fotografije in ostalo gradivo bomo objavili na spletni strani www.modri-jan.si, tri izžrebane vrtce oziroma skupine pa nagradili. Želimo vam prijetno ustvarjanje. Prijazen pozdrav. Ustvarjalci projektov Modri Jan
51