BARBARA DEMŠAR gradi na skrbno pripravljenem ploskovnem barvnem registru na katerega postavlja abstrahirane podobe. Z raznolikimi drobnimi, znakovnimi, simbolnimi oblikami slika igriv prizor, barvno ploskoven pogled na krajino z rahlo iluzijo prostora. Senzibilni monokromni rdeče - oranžni odtenki panoramskega motiva tvorijo barvno in oblikovno kompozicijsko harmonijo.
MATEJ PLESTENJAK uporablja in raziskuje različne materiale: kovino, les, papir in z reciklažo ustvarja tako manjše skulpture kot prostorske objekte večjih dimenzij. Veliko pozornosti posveča vsebini, izboru motiva in materiala. Tokrat se je odločil za tridimenzionalno, reliefno, žično upodobitev portreta svojega psa.
AGATI PAVLOVEC njen svojstven način dela omogoča vizualno, slikarsko iskanje barvnih in oblikovnih naključij, improvizacij. Prepušča se neposrednosti, ekspresionistično določenim motivom, ki nastajajo sproščeno v kombinaciji kolažne in akrilne slikarske tehnike. Tako motiv kot vsebina sta več plastno raznolika in razpoloženjska. V zadnjih delih se ukvarja s figuraliko in abstraktnimi vodnimi svetovi.
PETER GABER neprestano išče in eksperimentira z različnimi materiali, tehnikami ter motivi, od portretnih risb, krajin do abstraktnih del ter minimalističnim konceptualnim pristopom. Abstraktno podobo lazurnih monokromnih odtenkov gradi s plastenjem vertikalnih ploskovnih pasov v določenem zaporedju in minimalnimi hladno-toplimi barvnimi odtenki.
BERKO se posveča foto-realističnim podobam z raznovrstnimi motivi, od figuralike, interierov in urbanih motivov mestnih vedut, velemest do tihožitij. Prav tako posveča posebno pozornost grafičnim motivom računalniško obdelanih fotografij, digitalnemu tisku, kolažnim tehnikam slikarsko upodobljenih akrilnih slik in grafični tehniki sitotiska. Na razstavi se predstavlja z interiernim prostorom slike iz svoje osebne razstave.
JURIJ KALAN je slikar vsakdanjih dogodkov, družinskih internih eksterierov, motivov nastalih po fotografijah. Značilnosti njegovega slikarstva so skrivljena perspektiva, razgibana kompozicija živih barv in skoraj fovistično naslikani žanrski, intimni srečni dogodki. Jurij Kalan je mojster portretne figuralne upodobitve tako človeških kot živalskih podob.
PAVEL FLORJANČIČ ostaja zvest foto-realističnim upodobitvam tihožitij. Rahločutno upodobljene sadne ali rastlinske ikebane so mojstrsko izvedene. Krasijo ga čiste, izostrene, barvno in oblikovno urejene, preproste postavitve, enostavna, naturalistična kompozicija, natančnost in svetlobni odsevi, izvedeni v iluzionistično upodobljenem motivu s sončno, jutranjo svetlobo. PETER POKORN z enkratnim fragmentarnim fotografskim posnetkom neke stene, zidu, propadajoče zapuščene domačije preseneča s slikarsko zasnovano barvno kompozicijo. Močno poudarjene črtne razpoke vsebujejo vse likovne prvine in kvalitete. Umetniška fotografija vsebuje subtilno upodobljen, abstraktno kadriran motiv. BORIS OBLAK s svojo portretno digitalno karikaturo spada med mlade ustvarjalce slovenske portretne karikature. Računalniška tehnologija digitalnega tiska mu omogoča hitro, natančno in neposredno izražanje. Psihološko portretirane in karakterno upodobljene osebe nam prikaže na duhovit in nežaljiv način s poudarjenimi, deformiranimi detajli npr. nosu, ust. Na razstavi je upodobljena portretna karikatura Tomaža Križnarja. HERMAN GVARDJANČIČ je v svojem dolgoletnem ustvarjalnem obdobju ustvaril razpoloženjske cikle, zapiske v obliki skic, risb na papirju ali slik. Vedno je ohranjal globoko hvaležnost in spoštljivost do narave, domačega kraja in spomina na otroštvo. Njegova dela predstavljajo neizčrpni navdih panoramskih, krajinarskih motivov. Z otroško, „arhaično“ domišljijo in s konceptualnim abstrahiranim, ekspresionističnim pristopom je v obliki poglobljene umetniške študije nastala produkcija slikarskih del. Na razstavi se predstavlja z melanholično upodobitvijo pejsaža v monokromnih vijoličnih odtenkih.
Boge Dimovski, brez naslova
IRENA DIMOVSKA figurativni motiv združuje s pestrimi, gestualnimi slikarskimi potezami, virtuozno iluzionističnimi domišljijskimi podobami in komplementarnimi barvnimi ekspresionističnimi oblikami. Vsebinsko povezuje preteklost s sedanjostjo in tradicionalnost s sodobnostjo. BARBARA PINTAR je mlada akademska kiparka, ki se predstavlja z grafičnim listom v tehniki jedkanice in večstopenjske akvatinte manjšega formata. Grafika je fragmentaren izsek portretne upodobitve vrabca s pogledom usmerjenim proti gledalcu. Gre za študijsko upodobitev ptice v toplih barvni odtenkih na nevtralni podlagi. BOGE DIMOVSKI svoj likovni svet upodablja kot bolj ali manj spontane abstraktne podobe ekspresionističnih ali impresionističnih izvedb, ki so odvisne od njegovega trenutnega pogleda na pejsaž. Različna razpoloženja se navezujejo na čas in kraj nastanka likovnih podob. Predstavljajo vsebinsko jasne, berljive izpovedi. TOMAŽ LUNDER se predstavlja s fotografskim, dokumentarnim posnetkom Pompejev, starega pristaniškega mesta, ki ga je 79 leta pr. n. št. pokril vulkanski izbruh lave. Fotografija prikazuje radovedne obiskovalce na obisku razstavljenih arheoloških lokacij. V ospredju je ležeča okamnela figura v krčeviti pozi in ostanki mestnega obzidja. Poudarjena horizontalna oblika posnetka je značilna za fotografije Tomaža Lundra.
Agata Pavlovec, 2014
Boge Dimovski
RADO DAGARIN se prepušča improvizaciji in osebnemu presenečenju. Svoje podobe ustvarja z različnimi pristopi. Pri izvedbi svojih slik išče odgovore, jih dopolnjuje, spreminja in skozi ta proces oblikuje barvno kompozicijo. Prepušča se domišljiji in nagonskemu ustvarjalnemu likovnemu svetu. JANEZ PLESTENJAK se je posvetil linijski risbi tako človeškega kot živalskega motiva. Njegove študije nastajajo najpogosteje na papirju in po živem modelu z različnimi risarskimi sredstvi. Anatomska upodobitev konja z ogljem, je razgibana in realistična podoba. Fragmentarni žanrski motivi delujejo preprosto in sveže. PETRA PLESTENJAK se posveča tradicionalnim lesenim, ročno rezljanim modelčkom za vtiskovanje surovega testa pri izdelavi Škofjeloških kruhkov. Uporablja etnološki motiv cvetja, ornamentov, različnih geometrijskih oblik, značilnih za skrinje, narodne noše ter posvetne in cerkvene motive.
Jurij Kalan, Sobota, 2010
Tomaž Lunder, 2003 Pompeji - Obup
Barbara Demšar, To je to, 2013