Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Magistrsko delo
IDEJNA ZASNOVA LESENE TURISTIČNE ARHITEKTURE V KOZJANSKEM REGIJSKEM PARKU
(vprašanje lesenega stika in sodobna reinterpretacija kot način kontinuiranega razvoja)
Magistrant: Miha Toplišek
Mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u. d. i. a.
Leto izdelave: 2019
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Magistrsko delo
Magistrant: Miha Toplišek
Mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u. d. i. a.
Leto izdelave: 2019
Miha Toplišek _ Idejna zasnova lesene turistične arhitekture v Kozjanskem regijskem parku (vprašanje lesenega stika in sodobna reinterpretacija kot način kontinuiranega razvoja) _ Mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, univ. dipl. ing. arh _ UL FA _ EMŠ Arhitektura _ Ljubljana _ Magistrsko delo _ 2019. 3 Zahvala mentorju, izr. prof. dr. Mateju Blenkušu, za vso podporo, strokovno in osebno. Zahvala zaposlenim Kozjanskega regijskega parka. ahvala rednji šoli evnica, program Mizar, za omogočanje praktičnega stika z materialom. ahvala moji dru ini za podporo: očetu, mami, ataliji in Tini, hvala tudi za strokovno jezikovno pomoč. ahvala Fakulteti za arhitekturo, za vse pridobljeno znanje.
0.1 ETEK
Magistrska naloga je študija lesene vernakularne arhitekture kozjanskega pode elja. alogo predstavljam skozi tri merila: krajino, arhitekturo in arhitekturni detajl. Kozjanskemu je 20. stoletje prineslo radikalno prekinitev prej kontinuiranega razvoja tradicionalne kulture gradnje. Tovrstna prekinitev je del vsesplošnega dru benega premika iz tradicionalne agrarne v (post)industrijsko dobo, ki se odra a v pode elskem prostoru. premenjen ustroj dru be pušča sledi tudi danes, pri čemer se spreminja splošna kultura gradnje na pode elju, ki je bila prej bolj naslonjena na lokalen material, predvsem les. V nalogi analiziram lokalni proces gradnje, iz katerega so nastajale kvalitete vernakularne arhitekture, in ga primerjam s procesom gradnje danes. Ugotavljam, da se tradicionalna arhitektura razvije skozi uporabo lesenega stika povsod po svetu. Za primer izpostavim japonsko kulturo uporabe in spajanja lesa. Skozi analizo 4 primerov lesenega stika ugotavljam njihovo funkcionalnost, trajnost ter likovno vrednost. krati pa se sprašujem o primernosti in izvedljivosti posameznega tipa spoja glede na današnjo gradbeno zakonodajo. nalogi sem podal predlog za proces lesene gradnje kot rešitev za štiri turistične objekte v Kozjanskem regionalnem parku. redlagani proces bi temeljil na uporabi lokalnih gradbenih surovin in produktov (na primer lesnih lepljencev) ter črpal iz lokalnega znanja, na kar bi bila naslonjena celotna konstrukcijska zasnova novih objektov. Ob tem razmišljam tudi o vgrajeni energiji in rešitvah za krajše transportne poti gradbenega materiala. redloge za štiri turistične objekte predstavljam v različnih kontekstih krajine in arhitekturnih merilih. bjekti obsegajo: 1. Izobra evalni center Kozjanskega parka v centru Kozjega, 2. razgledni stolp v hribovju Brediča, . obvodni paviljon ob reki Bistrici, . lesena stojnica v kontekstu značilne trške zasnove trga ilštanj.
Ključne besede: les,pode elje,vernakularnaarhitektura,procesgradnje,kulturagradnje,lesenstik,Kozjanski park,turizem
0.2 ABSTRACT
Master thesis is addressing the topic of ooden vernacular architecture of Kozjansko countr side. Kozjansko, as other parts of the countr and orld, in the 20. centur e perienced a hard cut in previousl continuous development of e isting building culture. This ork tries to bring to light the culture of building trough understanding of traditional wooden detail.
Firstl , present basic parameters of ood as a building material in the past and toda . Traditional ooden joints are e isting throughout the orld. econdl , present space trough three different scales of space: landscape, architecture and detail. With doing so, am learning the engineering, social and ontological character of traditional architecture. Kozjansko as economicall less developed countr side region on the peripher keeps its speci c spatial and cultural character of preindustrial age even toda but is at the same time a part of global seismic shifts in societ . Learned ualities of vernacular ere created in conte t of local production of building material and good overseeing of building in 1 th and 19th centur . lobal econom of toda is leaving strong traces in local space, also trough the loss of regional culture of building.
Trough anal sis of construction details of ooden architecture am grading their value through the topic of art and tectonic composition, their function and longevit and their actualit in toda s building la and ecolog M project suggestion tries to be incorporated ith local production and kno ledge trough usage of local ood and local industr of pre fabricated laminated ooden beams (glulam). ombined ith embodied energ analsis, the entire concept of the structure is based on this local source.
e tourist program of the project is built in different conte t and scale of Kozjansko landscape: Educational and epresentation center of Kozjanski park in the center of Kozje to n, Lookout to er on the hill of Bredič, aterside pavilion b the river Bistrica. mallest scale of the project is a design of a ooden stand, presented in conte t of a t pical market la out of to n s uare in ilštanj.
Ke ords: ood, countr side, vernacular architecture, building process, building culture, ooden joint, Kozjansko regional park, turism
A .1 K A KA E EL KA A ITEKTU A .2 A ALI A E AKULA E A ITEKTU E K A KE A . E A E A T A AL A ITEKTU . BE E A E A A E EL U . A E EL KI A ITEKTU . A ITEKTU E E EL KE A K TEK TA . U T IT E
DETAJL
.1 A ITEKTU ETA L
.2 TE L A T A AL E A A ITEKTU E A ETA LA
5.3 IZBIRA DETAJLOV
. MET L A A ALI E LE E ETA L
5.5 DETAJL 1
5.6 DETAJL 2
5.7 DETAJL 3
5.8 DETAJL 4
.9 U T IT E IŠ A EKTA
.1 IŠ A EKTA
.2 K A A L KAL E A A BE A A MATE IALA . A ITEKTU A L KAL A UK A MATE IALA . ETA L AŠ ITA LE A T A AL A ITEKTU . ETA L AŠ ITA LE A EKT AL
EFE E A A ITEKTU A
.1 M E A A ITEKTU A K A
.2 KE KUMA LE . K TI UI A A LE E A E EL KA A ITEKTU A
EKTI TU TI E A ITEKTU E K A KEM A KU
.1 L KA E AMA
.2 E TA IT E B A E AL E TE K A KE A A KA
. A LE T L B E
. B A ILI A AL A TE KI EKE BI T E
. T A K A KE A A KA . LIKE MAKETE
LITERATURA IN VIRI
stabilnost trajnost ekološki odtis izdelave cenovna upravičenost
diagram 33: analiza detajla
diagram 34: potrebne izboljšave detajla
Funkcija
Likovnost
Aktualnost
Izboljšava
bravnavani detajl predstavlja temelje večine gospodarskih lesenih stavb z okvirno leseno konstrukcijo, kot je kozolec. Lesen nosilen steber je postavljen na kamnit podstavek. Steber je glavni nosilec konstrukcije, zato je narejen iz odpornega in močnega lesa (hrast, kostanj). Takšen les ima dolgo ivljenjsko dobo in z leti postaja bolj odporen in trden. bdelava takšnega kosa lesene konstrukcije sledi konturi debla drevesa, iz katerega je obdelan. eometrija elementa se tako proti tlom postopoma širi. a lokalni agi se je najprej ob agal osnoven kvadratni prerez stebra, ki se je nato stesal do končne oblike na lokacij vgradnje. Kamnit podstavek je narejen iz lokalnega kamna, ki je na Kozjanskem najpogosteje peščenjak in ga je mo no enostavno obdelovati.
FUNKCIJA
etajl je v osnovi sestavljen iz lesenega stebra in kamnitega temelja. e način temeljenja lesene konstrukcije kmečkih gospodarskih objektov (npr. kozolec). sna sila stebra se skozi t.i. peto, razširjen del stebra, prenaša na kamnit podstavek, ki silo prenaša naprej v tla. Kamnit podstavek ima tudi funkcijo zaščite lesa pred vlago s tal, zato je kamen dvignjen nad tlemi. Tako se je trajnost lesenega elementa podaljšala za mnogo časa, in tak steber je ostal vgrajen, ko so bili drugi leseni elementi e večkrat zamenjani. etajl je uspešen pri vertikalnem prenosu sil, je pa neučinkovit pri horizontalnih silah, kjer lahko pride do izmika iz temeljnega kamna. Takšen stik je pri potresu povsem gibljiv, kar amortizira vpliv horizontalnih sil, vendar, kot e omenjeno, steber lahko pade s podstavka, kar predstavlja pri gospodarskih, utilitarnih lesenih objektih, namenjenih za delo in ne za bivanje, sprejemljivo in popravljivo slabost, če to pomeni pre ivetje celotne konstrukcije.
stabilnost deformacija trajnost
LIKOVNOST
kozi prizmo osnovnih likovnih prvin je detajl srečanje linije in točke. Tektonika stika je dvopartitna, spodaj kamen in na njem les, enostaven in jasen način skladanja oz. nalaganja. širšem prostorskem kontekstu stik kamna z lesom naka e osnovno ravnino objekta, ki uravna in umiri razgibanost terena. Tekstura lesa je vertikalna, les s časom navidezno okameni in optično dobi lastnosti teksture kamna, šele dotik z roko pove, da gre za topel material.
geometrija stika prostorski kontekst tekstura
AKTUALNOST
linija in točka, jasna geometrija, neposredno srečanje kamna z lesom stik z lesom poudari osnovno tlorisno ravnino les se zelo lepo stara in postane sive barve
Izvedba detajla je danes razmeroma draga zaradi visoke cene hrastovega lesa. Izvedba detajla na enostaven način postavitve lesenega stebra na kamen ni v skladu z današnjimi standardi gradnje, ker je tak spoj nezavarovan v primeru potresa. roblematična je tudi izbira kamna peščenjaka, ki nima trdnosti. e pa detajl zanimiv zaradi nizkega ekološkega odtisa izdelave, saj je vgrajeno delo majhno in material lokalen.
skladnost z zakonodajo ekološki odtis izdelave cenovna upravičenost UGOTOVITVE
2 3 5 5 5 5 1 5 2 spoj je vertikalno stabilen, horizontalno (potres) zelo slabo odporen spoj se ne premika preveč, lahko pride do razkroja lesa spoj je učinkovit dolgo časa, če ne pride do rednega stika z vodo
slaba zaščita horizontalnih obremenitev, te ko določljiva trdnost lokalni les, kratka transportna pot, človeška obdelava zahtevna pravilna obdelava, drago delo tesarja, drag hrastov les
bravnavani leseni (in kamniti) stik ima likovno vrednost, vsa oblika izhaja s tehničnih lastnosti lesa in kamna. otrebno je ohraniti to enostavno tektonsko zasnovo. Izgubilo se je veliko znanja (in primanjkuje časa) za tovrstno obdelavo rezanega lesa, zato je bolj smotrno uporabiti sodobne lesene produkte, ki so strukturno bolj stabilni, omogočajo la jo obdelavo, in imajo manjši prerez. Ker gre za steber, mora les imeti dobro vertikalno nosilnost. Ker je uporaba lokalnega kamna za konstrukcijske namene omejena, se lahko namesto le-tega uporabi armiran beton iz lokalnega agregata. etajl je vertikalno uspešen, pri horizontalnih silah pa odpove. ato je potrebna ojačitev v tem delu. ama trajnost in uporaba lokalnega materiala je dober ekološki nauk, ki ga lahko uporabimo kot vir inspiracije pri oblikovanju interpretacije detajla.
stabilnost trajnost ekološki odtis izdelave cenovna upravičenost
diagram 43: analiza detajla
diagram 45: konstrukcijski diagram spoja in sile v spoju
Obravnavan detajl se pojavlja na leseni okvirni konstrukciji in na utilitarnih objektih ostaja viden. Geometrija spoja je rezultat spajanja vertikalnega stebra s horizontalno lego, kjer se lega vgradi v utor na stebru. Takšen spoj se uporablja tudi v mizarstvu, posebnost detajla v večjih konstrukcijah pa je značilen diagonalen utor v vertikalnem stebru, ki olajša ročno sestavljanje te kih elementov. etajl spoja je med tesarsko bolj zahtevnimi v leseni pode elski arhitekturi, in zato gotovo vreden analize. eloten spoj je lesen, vključno z lesenimi čepi. Ti so bili narejeni iz lesa trepetlike, ki ima značilen način torzijskega sušenja, kar utrdi spoj. bstajajo tudi variante detajla, ko je na primer namesto z lesenmi čepi ojačan z jekleno spono. orizontalna lesena lega ima pravokoten ali kvadraten prerez. Lego so iz age pripeljali na lokacijo, kjer so nato stesali detajl spoja na lokaciji.
FUNKCIJA
etajl je rešitev spoja vertikalnega stebra in horizontalne lege. orizontala se s klinom (tenon) vstavi v utor enake velikosti. ato se lesen čep vstavi prečno na prerez lege in tako utrdi celoten detajl. Takšen spoj ima dobre nosilne lastnosti, in se pojavlja v stavbeni konstrukciji kot tudi v mizarstvu. orizontalne sile se preko spoja prenašajo v vertikalen steber. ri oblikovanju klina na takšen način, da se statična višina lege ne zmanjša, je spoj dovolj močan tudi za velike konstrukcije.
stabilnost deformacija trajnost
LIKOVNOST
stabilnost trajnost
ekološki odtis izdelave cenovna upravičenost možnostzamenjaveelementov tekstura geometrijastika
diagram 44: potrebne izboljšave detajla
Likovnost
Aktualnost
Izboljšava
spoj je stabilen, pri potresu absorbira, vendar se močno premika razteg v horizontali, spoj sili narazen spoj je učinkovit dolgo časa, če ne pride do in ltracije vode
Likovne prvine detajla sta liniji v pravokotni relaciji. avnino razdelita na več načinov: levo desno, zgoraj spodaj, zunaj notri. Tektonika, sestava stika je namenoma skrita, vendar se ka e z utorom v stebru in čepu. Tekstura in barva različnih uporabljenih tipov lesa za vertikalne in horizontalne elemente s časom postane enotno siva in navidezno okamenela.
geometrija stika prostorski kontekst tekstura
AKTUALNOST
jasna geometrija,, zareza poudari stik, dva čepa nakazujeta spoj srečanje dveh smeri, ločevanje prostora na zgoraj in spodaj les se lepo stara in postane sive barve
anes je tak lesen spoj uporaben za gospodarske objekte, vendar je lesen čep zamenjan z jeklenim čepom, kampo, ali vijakom. Tradicionalni detajl z lesenim čepom bolj ekološko prijazen kot današnja izvedba tega detajla. a splošno gradnjo je tak detajl danes neprimeren, saj se ne da predvideti računske nosilnosti detajla. a izvedbo je bil tradicionalno uporabljen hrastov les, ki je danes draga izbira za izvedbo konstrukcije in hkrati zahteva cel proces pravilne sečnje, sušenja in vgradnje lesenega elementa. anes je to časovna zamuda in zato izvedba dra ja.
skladnost z zakonodajo ekološki odtis izdelave cenovna upravičenost UGOTOVITVE
4 3 5 5 5 5 2 5
te ko izračunljiva moč lesenega spoja lokalni les, kratka transportna pot, ročna obdelava plačano delo in znanje tesarja, srednje zahtevna izvedba, drag les hrasta
bravnavani detajl opravlja svojo funkcijo dobro, predvsem pa je trajen. Lepo se stara in je zaradi človeškega dela in uporabe lokalnega lesa tudi zelo ekološki način vezave. poj je oblikovno izrazen, saj se je skozi leta razvila prečiščena oblika, ki sledi osnovni tektoniki lesa. otrebna bi bila ojačitev horizontale, kar bi spoj bolj vezalo skupaj, vendar ne preveč, saj je takšna zasnova v osnovi prosti členek v konstrukciji, ki lahko absorbira potresne sunke bolje. azmisliti je potrebno tudi o izbiri lesa oz. lesnega produkta, ki bo cenejši od lesa hrasta in hkrati obdr al stabilnost in odpornost. otrebno je tudi razmisliti o poenostavitvi spoja, kar privarčuje čas in izgubljeno znanje tradicionalnega tesarja.
odtis
diagram 54: analiza detajla
geometrijastika
trajnost ekološki odtis izdelave cenovna upravičenost možnostzamenjaveelementov tekstura
diagram 55: potrebne izboljšave detajla
diagram 56: konstrukcijski diagram spoja in sile v spoju
bravnavan lesen detajl je zanimiva rešitev, ki ka e, kako geometrijska logika spoja omogoča olajšano vgradnjo in hkrati močno vez. iagonala se z lesenim klinom na obeh koncih zatakne s strani v vertikalo in horizontalo konstrukcije, ko sta ti dve e speti med sabo, in tako olajša gradnjo celotne konstrukcije. rerez lesenega elementa je pravokoten in se je prefabriciral, iz agal na agi, nato pa se je detajl klina izdelal na lokaciji vgradnje. etajl je dodatno ojačan z lesenim čepom, ki se vgradi s strani.
FUNKCIJA
Detajl je v osnovi vgradnja diagonale v konstrukcijo, kar celotno strukturo zavetruje. Oblika klina je geometrijsko oblikovana tako, da hkrati dr tlačno in natezno. Tako oblikovan klin na koncu diagonale se negativno ponovi kot utor v primarni konstrukciji. Funkcija lesenega čepa je, da element zadr i v utoru.
stabilnost deformacija trajnost
Funkcija
Likovnost
Aktualnost
Izboljšava
geometrija stika prostorski kontekst tekstura
5 2 4 5 5 5
zanimiva oblika zareze, ki se zajeda v steber, lesen čep nakazuje spoj diagonala vizualno zni a prostor, ustvarja dinamiko v konstrukciji les druge vrste se pri staranju spreminja v enotno teksturo in barvo
LIKOVNOST likovnem smislu je lesen element diagonalna linija, ki prostor navidezno zni a, strop se skozi diagonalo navidezno spušča proti stranskim stebrom, kjer se diagonala pri srečanju s stebrom zarije vanj. eometrija detajla je rezultat treh ravnin, ki so vpete med sabo: vertikale, horizontale in diagonale. Tekstura lesenih elementov sledi smeri njihove lege v prostoru. Barva postaja siva in povezujoča.
AKTUALNOST etajl v leseni izvedbi je v kon iktu z zakonodajo danes, čeprav je večstoletna praksa pokazala trajnost in stabilnost tega diagonalnega detajla. roblem je v te ki izračunljivosti in zato se v zahtevnejših in večjih konstrukcijah ne uporablja. etajl je razmeroma poceni rešitev, zahteva pa tesarja, ki pozna in zna delati z lesom, in detajl vzame na lokaciji več časa, kot to diktira današnja monta na in hitra gradnja. poj je ekološko pozitiven za okolje, les je material z najni jo vgrajeno energijo med gradbenimi materiali.
skladnost z zakonodajo ekološki odtis izdelave cenovna upravičenost
UGOTOVITVE
5 3 spoj je stabilen, nosi v dve smeri, tlačno in natezno spoj sili narazen, v širino, in višino, pri čepu les velikokrat poči spoj je učinkovit kljub izpostavljenosti, les zaradi vpetosti lahko začne pokati
lesen spoj je te ko izračunljiv in ni dovoljen za zahtevnejše konstrukcije izvedba zahteva malo energije in les je ekološki material za zahtevnejše konstrukcjie je delo tesarja predrago in čas izvedbe predolg
bravnavani detajl opravlja svojo funkcijo dobro, in je trajnen. rav tako je zelo stabilen način zavetrovanja konstrukcije. aradi uporabe lokalnega lesa in ročne obdelave ima spoj nizek ekološki odtis. poj sledi lastnosti materiala, je oblikovno uspešen, kar pa izvira iz uporabnosti, zatikanja. iagonala dodaja konstrukciji dinamiko v likovnem kontekstu. eobdelana površina lesa se lepo stara. a današnjo gradnjo je potrebno najti stabilnejši leseni element, ki se minimalno ukrivlja pri sušenju in vplivih vlage na konstrukcijo. Lesen čep v zahtevnejših konstrukcijah ni dovoljen, zato je potreben razmislek o uporabi jekla za ojačitev, kar pomaga pri projektnih statičnih izračunih nosilnosti detajla.
slika 76: žaga Kozje
slika 77: stiskalnica lepljencev
diagram 72: sodobna orodja lokalnega tesarja
diagram 71: proces proizvoda lesenih lepljencev
. A ITEKTU A L KAL E UK E MATE IALA ova arhitektura postane bolj vpeta v lokalne procese pridobivanja materiala, predelave materiala in lokalnega znanja. kraju Kozje je bila v letu 201 ponovno odprta posodobljena aga, ki ima poleg proizvodnje rezanega lesa vseh dimenzij tudi nov obrat za pospešeno sušenje lesa in obrat za proizvodnjo lesenih lepljenih nosilcev. Maksimalna dimenzija preše za stiskanje nosilcev znaša 2 m v dol ino, 1, metra v višino in 0,12 cm v debelino nosilca. oleg tega je aga vpeta tudi v lokalno elektrarno, ki iz ostankov rezanja lesa z zaprtim sistemom tlenja proizvaja električno energijo. Lokalno znanje pri gradnji z rezanim lesom je veliko, uporabljajo se sodobna orodja, kot je motorna aga, specialna kladiva, svedri za les itd. roces proizvodnje gradbenega lesa se vzpostavi loka lno iz bogatih okoliških gozdov se les raz aga v Kozjem, kjer se nato izdeluje rezan les ter leseni lepljeni nosilci. Iz lokalnega kamnoloma se pesek uporablja kot agregat za betonske elemente gradnje, ki v konstrukciji zamenjajo tradicionalen kamen. snovni gradbeni material je torej lokalen, od drugod pa se uva ajo jekleni izdelki, steklo, cement in izdelki iz umetne mase. cenjen dele med lokalnim in uvo enim gradbenim materialom znaša 0 lokalno in 0 uvo eno.
Miha Toplišek _ Idejna zasnova lesene turistične arhitekture v Kozjanskem regijskem parku (vprašanje lesenega stika in sodobna reinterpretacija kot način kontinuiranega razvoja) _ Mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, univ. dipl. ing. arh _ UL FA _ EMŠ Arhitektura _ Ljubljana _ Magistrsko delo _ 2019.
_
.1 L KA E AMA E TA IT E B A E AL E TE K A KE A A KA_K E ečnamenska predstavitvena dvorana se nahaja v središču kraja Kozje. Kozje je kraj s tipično trško zasnovo iz časa, ko je bil trg namenjen pode elski trgovini. anes je trško jedro ponovno o ivljen prostor z mestnim tlako vanjem. aško jedro predstavljajo cerkev, magistrat in dvorec Kozje z ostalimi storitvenimi programi. Lokacija gradnje nove arhitekture je na meji med urbanim jedrom kraja in naravo in deluje kot povezovalni člen med obema.
izr. prof. dr.
A LE T L _B E
Lokacija razglednega stolpa se nahaja v hriboviti naravi osavskega hribovja na meji Kozjanskega regionalnega parka. Lokacija je dostopna s pomočjo gozdarskih cest, ki so na območju dobro vzdr evane in prepletajo celot no gozdno območje Kozjanskega. Lokacija je izbrana zaradi lepih razgledov, bli ine razvalin gradu rakenburg ter zaradi tega, ker je sam hrib viden iz glavnih komunikacij regije v dolini. Tako je stolp lahko magnet za turiste.
B A ILI _ TE KA BI T E
Lokacija ob reki Bistrici le i v zaščitenem območju Kozjanskega regijskega parka. a izbrani lokaciji se ljudje poleti e zdaj spontano dobivajo in kopajo v reki. ov paviljon ob reki slu kopalcem in opazovalcem ptic, ki so del tega prostora. aviljon jasno določa mejo med prostorom dostopa, kopanja in narave, in tako ščiti krhko ravnovesje med človekom, naravo in reko.
T A K A KE A A KA
Arhitektura lesa se prestavi na manjše merilo, merilo pohištva. Kozjanska mesta imajo tipično trško zasnovo. a trgu je nekdaj potekala vsa lokalna trgovina. Ti trgi se danes zopet pričenjajo uporabljati za prilo nostne sejme in prireditve, in potrebujejo stojnice. lo ljiv element, kot je stojnica, mora biti oblikovan logično, in trajnostno, z vidika dolgoročne uporabe in izbire lokalnega lesa. tojnica je univerzalno urbano pohištvo, in jo je mogoče uporabljati na različnih lokacijah. ova oblika stojnice Kozjanskega parka slu kot promocija lokalne arhitekture in lokalnega znanja o lesu. a predstavitev stojnice sem izbral trg ilštanja, srednjeveškega centra lokalne trgovine.
Blenkuš, univ. dipl. ing. arh _ UL FA _ EMŠ Arhitektura _ Ljubljana _ Magistrsko delo _ 2019.
soteska Bistrega grabna, narava
lokacija predstavitvenega centra
dvorec Kozje v začetnem procesu prenove
trg Kozje, urban center podeželja
prehod iz trga v naravo
dostop do Bistrega grabna
vzdolžni pritlični objekt, postavljen na podstavek parkovna ureditev, ki pripada kraju
KONCEPT OBJEKTA
3
teren lokacije je razgiban, terasast
s terasami se ustvarja podstavek za objekt TEREN
OBLIKA
volumen se prilagaja naklonjenemu terenu in naravnem osončenju
streha ščiti, prepušča, daje obliko, zniža objekt na bolj človeško merilo
PROGRAM
zunanjost je odprt parkovni del kraja
notranji program objekta je deljen na servirani in servisni del
ENERGETSKA ZASNOVA
zima: ogrevan del, delno ogrevan del in hladen del objekta
poletje: pasivno hlajenje objekta
KOMUNIKACIJA Z OKOLICO
komunikacije in prehod skozi objekt
hiša se odpira na zunanji prireditveni prostor
KONCEPT ZASNOVE
Predstavitveno izobraževalni center Kozjanskega regijskega parka je umeščen na prehodu z urbanega podeželskega trga Kozjega v naravno sotesko Bistrega grabna Zato je tudi sam objekt zasnovan vzdolžno kot prehoden objekt iz urbanega v naravo.
Zasnova objekta je del širše ureditve lokacije v prehodni javni prostor, park z novim dostopom do potoka. Nov lesen objekt stoji zraven Dvorca Kozje, ki je v zgodnji fazi obnove.
Objekt se volumensko in orientacijsko vpne v obstoječi terenski in klimatski kontekst: zasnova strehe kot zaščite in ozkega ter dolgega tlorisa omogoča naravno osvetljenost notranjosti; postavitev temeljev vzdolž plastnic ustvarja dinamične zamike v prerezu. Upoštevanje terenskih in klimatskih značilnosti privede do oblike, ki organsko postane tudi del kulturnega grajenega konteksta, kozolca, ki je prav tako rezultat reševanja lokalnih klimatskih in funkcionalnih problemov. Stavba je razdeljena na storitveni servisirani in servisni , utilitarni del. Predstavitveni del objekta predstavitveno dvorano, prodajalno lokalnih proizvodov ter vhodom/barom je glavni, storitveni del stavbe, ki ga vzdržuje manjši servisni objekt z administracijo, toaletami, shrambo in priložnostno letno kuhinjo. Oba dela imata ločene vhode, ki skozi leto spreminjajo svojo uporabo: poleti je glavni vhod skozi glavni objekt, pozimi skozi stranski vhod z vetrolovom. Velik del načrtovanja tlorisa in določanja volumna se je vrtel okoli razmisleka o delovanju stavbe v različnih letnih časih in potrebne energije za delovanje. Od 40% do 80% energije v povprečnem življenjskem ciklu stavb se porabi za delovanje po izgradnji. Zaradi značilne dvojnosti vremena, mrzlih zim in vročih poletij, je bilo potrebno razmišljati v dveh smereh hkrati: ogrevanju in ohlajanju hiše. Objekt se jasno loči na ogrevani del, občasno ogrevani in neogrevan del pozimi, steklene odprtine so velike za čim več toplotnih dobitkov. Prav tako je pozimi dosti manj obiskovalcev in turistov. Poleti pa se s pomočjo odpiranj v fasadi objekt pasivno ohlaja. Ena teh odprtin se odpira proti zunanjemu parku, in tako notranjost poveže z zunanjo prireditveno ploščadjo.
Toplišek _ Idejna zasnova lesene turistične arhitekture v Kozjanskem regijskem parku (vprašanje lesenega stika in sodobna reinterpretacija kot način kontinuiranega razvoja) _ Mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, univ. dipl. ing. arh _ UL FA _ EMŠ Arhitektura _ Ljubljana _ Magistrsko delo _ 2019_Predstavitveno-izobraževalni center_Kozje 85
volumen gradbenega materiala armirani beton 2 % ferro betonska kritina les (GLUELAM in rezan les) jeklo nerjaveče jeklo steklo
kamena volna
plastike (poliester, ekspandiran polistiren, bitumen) bakrena kritina
vgrajena energija (ee) materiala armirani beton 2 % ferro betonska kritina les (GLUELAM) jeklo nerjaveče jeklo steklo kamena volna plastike bakrena kritina MJ 765700 21528 347800 16080 51030 146875 101592 132340 72240
vgrajena energija ee
vgrajen karbon ec %
vgrajen karbon (ec) materiala armirani beton 2 % ferro betonska kritina les (GLUELAM) jeklo nerjaveče jeklo steklo kamena volna plastike bakrena kritina kgCO2e/kg 94050 2760 20580 1168 5535 7937 7344 2763 4661
v
in
reinterpretacija kot
PREDSTAVITVENO IZOBRAŽEVALNI CENTER KOZJANSKI PARK, VGRAJENA ENERGIJA
»Skupna poraba energije v življenjskem krogu stavbe je aktualna raziskovalna tema. Vgrajena energija predstavlja pomemben del skupne energije v nizkoenergijskih stavbah … Življenjska doba (stavbe op. a.) je največkrat razdeljena na produkcijo (vključujoč vse procese od pridobivanja surovega materiala do transporta na lokacijo), postavitev, delovanje stavbe, vzdrževanje stavbe in odstranitev.« (A low energy building in a life cycle—its embodied energy, energy need for operation and recycling potential, 2002, str. 429).
Pomemben del zasnove objekta je upoštevanje minimalne potrebne energije za produkcijo materialov, vgrajenega karbonskega odtisa materialov ter krajšanje transportnih poti z uporabo lokalnih materialov, ki se uporabljajo kot vsaj delno zamenljivi gradbeni elementi. Skozi izračun masovne količine materiala in uporabo tabele z ocenjenimi povprečnimi vrednostmi vgrajene energije posameznih gradbenih materialov sem dobil vrednosti vgrajene energije (embodied energy, v nadaljevanju EE) ter vrednosti vgrajenega karbonskega izpusta (embodied carbon, v nadaljevanju EC) za posamezni material. Izbira teže posameznega materiala v projektu kot kvalifikatorja količine je najlažja za izračun EE in EC, vendar je potrebno opomniti, da lahko manjša količina npr. lesa sestavlja mnogo več volumna kot ista količina betona. Pri analizi EE in EC nisem vključil materiala, potrebnega za zunanjo ureditev parka.
Betonski podstavek predstavlja največji del teže stavbe (84%) in tudi največ EE (49%), čeprav je uporaba armiranega betona za takšen tloris majhna, in ima beton na kilogram nizek faktor EE. Les (rezan in lepljen) je glavni konstrukcijski in obodni material, vendar les je lahek in predstavlja sicer drugi največji, vendar še vedno mali delež teže stavbe (9%). EE lesa je desetkratnik EE betona, vendar les je kot gradbeni material potrebno primerjati z jeklom, ki pa ima, glede na tabele, petkratnik faktorja EE lesa. Uporaba jekla je v projektu ključna, saj omogoča montažo in zamenjavo dotrajanih lesenih elementov, hkrati pa je glavni način zavetrovanja konstrukcije. V objektu je kljub temu majhna količina jekla (< 0,2%, brez upoštevanja armiranega jekla, ker je že prištet v betonu), ki pa zaradi velike vgrajene energije materiala predstavlja 4% celotne EE. Podobno velja za uporabo bakra. Steklo je še bolj energijsko obremenjujoče, saj glede na majhen delež (< 1%) predstavlja visoko EE (9%). Izolacija sten iz naravne kamene volne predstavlja 7% EE, medtem ko umetne mase (bitumenska hidroizolacija, paroprepustna folija-poliester in talna izolacija-ekspandiran polistiren) predstavljajo 8% EE stavbe. Glede vgrajenega karbona (embodied carbon, naprej EC) so številke še bolj jasne. Armirani beton predstavlja 64% EC stavbe, medtem ko les, ki predstavlja skoraj celo konstrukcijo, predstavlja 14%.
_ Mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, univ. dipl. ing. arh _ UL FA _ EMŠ Arhitektura _ Ljubljana _ Magistrsko delo _ 2019_Predstavitveno-izobraževalni center_Kozje 87
Površina prostorov
Foyer/bar
Večnamenska dvorana
Prodajalna
Vhod
Pisarna
Toaleta m.
Toaleta ž.
Skladišče
Letna kuhinja
enokapna streha, prekrita z betonskimi strešniki, je interpretacija običajnega tipa strehe v regiji
voda s strehe prosto pada na tla, kjer jo nato prestreže talni žleb
drsna vrata nosilec 24/6 cm lepljen les, smreka, bukev
drsna vrata okvirni element 8/6 cm hrastov les, brušen
strešni panel kaljeno steklo, transparenten UV premaz
/
drsna vrata floating steklo, transparenten UV premaz
drsna vrata okvirni element 8/6 cm hrastov les, brušen
tla : brušen estrih teracco 10cm
termoizolacija EP 5 cm
hidroizolacija PE folija
hidroizolacija bitumen 0,2 cm betonska plošča 20 cm
peščena podlaga 30 cm
podloga okvirja obdelan les hrast zunanja tla: robnik beton 50 x 8 cm
podstavek amiran beton, viden opaž
Miha Toplišek _ Idejna zasnova lesene turistične arhitekture v Kozjanskem regijskem parku (vprašanje lesenega stika in sodobna reinterpretacija kot način kontinuiranega razvoja) _ Mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, univ. dipl. ing. arh _