Med 30. januarjem in 4. februarjem 2023 bo v Mestnem gledališču ljubljanskem potekal festival Ruta Grupa Triglav. Na odru se bo zvrstilo šest vrhunskih uprizoritev gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije. Regionalni gledališki festival, ki se seli po odrskih deskah šestih prestolnic in piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč, je v Ljubljani premierno zaživel že lani in navdušil domače občinstvo. Gre za pomemben kulturni dogodek, ki postaja priznan tako na lokalni kot na regionalni ravni. Zdaj že lahko trdimo, da festival Ruta Grupa Triglav predstavlja čvrsto vez med mestnimi gledališči na območju republik nekdanje Jugoslavije. Zvezo sestavljajo Beogradsko dramsko pozorište, Dramski teatar Skopje, Kamerni teatar 55 iz Sarajeva, Gradsko pozorište Podgorica iz Črne gore, Kazalište Ulysses iz Zagreba in Mestno gledališče ljubljansko. Cilji zveze so institucionalizirati sodelovanje med omenjenimi gledališči in občinstvu omogočiti ogled uprizoritev iz regije. Oktobra 2019 so predstavniki (direktorji) omenjenih gledališč v Skupščini Mestne občine Beograd podpisali uradni zapisnik o poslovnem sodelovanju in oblikovali območno zvezo gledališč – tako se je začela uspešna zgodba festivala Ruta. Pomemben prispevek h kakovostni izvedbi festivala predstavlja finančna in moralna podpora mestnih ter državnih institucij. Kasneje je v to vsebinsko močno zvezo gledališč kot glavni pokrovitelj festivala vstopila Zavarovalnica Triglav, ki je prepoznala potencial festivala, predvsem pa se je poistovetila z njegovimi vrednotami. Častni pokrovitelj festivala Ruta je ljubljanski župan Zoran Janković, ki bo festival tudi odprl.
V Triglavu že več kot 120 let skrbimo za varnejšo prihodnost generacij. Skupaj s partnerji si med drugim prizadevamo ustvarjati spodbudno in vključujoče okolje. K temu na edinstven način prispeva tudi Ruta Grupa Triglav, festival kulture, ki vabi z izborom vrhunskih predstav iz držav, v katerih deluje Skupina Triglav. Kot ponosni pokrovitelj mednarodnega gledališkega festivala se zavedamo pomena kulture za posameznika in družbo, pa tudi tega, kako močno nas kultura povezuje in navdihuje ter nenazadnje premaguje razlike. Naj se nove zgodbe o ustvarjalnosti, prijateljstvu in sodelovanju dotaknejo tudi vas.
Slapar, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav
Andrej
Potujoči gledališki festival, ki je bil prvič organiziran novembra 2019, ponovno prihaja v Ljubljano. Dva festivalska »obhoda« nam je kljub epidemiji covida-19 uspelo organizirati, ljubljanski postanek pa bo že dvanajsti po vrsti. Festival se krepi. Uprizoritve so kakovostne. Vstopnice so razprodane.
Iz izkušenj in načina dela v Mestni občini Ljubljana vem, kako velika in za uspeh odločilna je moč povezovanja. Pobuda Beograjskega dramskega gledališča, da ustvarimo zvezo šestih gledališč v regiji, se mi je zato že v samem začetku zdela vznemirljiva in smiselna. Dokončno pa me je navdušilo srečanje s kolegi iz posameznih gledališč: toliko različnosti, a vendarle jasen skupni cilj in iskren interes! Lepo. Kot se to v umetnosti pogosto dogaja, je naš največji kapital absolutna vera v projekt. Menim, da imamo člani vseh šestih ekip, združenih v istem cilju, dovolj delovne strasti, umetniške radovednosti in požrtvovalnosti. Vse to bo namreč potrebno za trajno uresničevanje zavez memoranduma o sodelovanju. Podobno kot lani bodo imeli naši gledalci tudi tokrat priložnost, da si v enem tednu ogledajo nekatere najvznemirljivejše uprizoritve sodelujočih gledališč. Zelo pomembno se mi zdi tudi dejstvo, da bodo na ta način mladi ustvarjalci lahko primerjali uprizoritvene prakse in izkušnje.
MGL bo letošnji festival odprl s premiero uprizoritve Praznovanje, ki je režiral Janusz Kica. Sledilo pa bo še pet predstav, in sicer iz Sarajeva, Skopja, Zagreba, Beograda in Podgorice.
Glavni financer ljubljanskega dela festivala Ruta je Mestna občina Ljubljana, častni pokrovitelj festivala pa je župan našega mesta, gospod Zoran Janković.
Veselimo se izkušnje gostiteljstva.
Dobrodošli na našem odru in pred našim občinstvom, spoštovani kolegi!
Dobrodošli na predstavah, spoštovani gledalci!
Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja MGL
Kultura ne pozna meja
V Ljubljani znova gostimo vrhunske umetnike iz mestnih gledališč z območja nekdanje Jugoslavije, ki dokazujejo, da svet umetnosti ne pozna meja ter da sta prijateljstvo in medsebojno spoštovanje najboljši osnovi za odlično sodelovanje naših gledališč. Naše občinstvo komaj čaka na vrhunske predstave umetnikov iz Beograda, Skopja, Sarajeva, Podgorice, Zagreba in Ljubljane.
V Mestnem gledališču ljubljanskem, ki gosti festival Ruta Grupa Triglav, z odprtimi rokami pričakujejo kolege iz nekdanje skupne države, izjemen gledališki program pa bodo nadgradili še s pogovori z ustvarjalci, gledališče pa odprli tudi za sproščeno druženje pred ogledom predstav.
Ljubljana je prava izbira za gledališki festival, ki povezuje. Ljubljana je namreč odprto mesto, v katerem različni ob medsebojnem spoštovanju živimo skupaj. Je solidarno, strpno in tovariško mesto in je mesto kulture, v katerem spodbujamo in podpiramo umetniško ustvarjanje, saj se zavedamo, da je kultura investicija v prihodnost, sploh v časih, ko je širok in odprt pogled na svet izjemnega pomena Spoštovane članice in člani gostujočih gledališč, dobrodošli v naši prelepi Ljubljani, zelenem biseru sredi Evrope, v katerem zagotavljamo kakovostno življenje vseh generacij naših meščank in meščanov ter se veselimo naših skupnih uspehov. Ponosni smo, da je Ljubljana na samem vrhu lestvice dosedanjih zelenih prestolnic Evrope, zato vas vabim, da se med obveznostmi sprehodite po naši prelepi Ljubljani in tudi sami odkrijete, kakšen zaklad negujemo in ohranjamo za nas in za generacije, ki prihajajo za nami.
Zoran Janković, župan Mestne očine Ljubljana
PRAZNOVANJE
Drama
Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser Janusz Kica Dramaturginja Eva Mahkovic Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Korepetitorka Višnja Kajgana Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik
Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Igrajo Boris Ostan, Judita Zidar, Branko Jordan, Iva Krajnc Bagola, Filip Samobor, Viktorija Bencik Emeršič, Joseph Nzobandora – Jose, Jožef Ropoša, Meta Mačak k. g., Jaka Lah, Alojz Svete k. g., Boris Kerč, Tomo Tomšič, Gašper Jarni, Voranc Boh k. g., Klara Kuk k. g., Julita Kropec k. g., Gal Oblak in Tjaša Železnik.
ThomasVinterberg, MogensRukov, Bo Hr. HansenOb praznovanju šestdesetega rojstnega dne premožnega industrialca in uglednega meščana Helgeja se na družinskem posestvu zberejo številni sorodniki in prijatelji. Obeta se razkošno slavje. Praznovanja se udeležijo tudi Helgejevi odrasli otroci, kmalu izvemo, da sta imela zakonca še enega otroka, hčer Lauro, ki pa si je nedolgo tega prav v tej hiši vzela življenje. Na videz običajno družino razjedajo nerazčiščene travme in hude zamere med posamezniki. Družabni večer se prevesi v dolgo noč najrazličnejših razkritij in medsebojnih obtoževanj … A v močno hierarhičnem svetu »resnico« narekujejo tisti, ki stojijo na vrhu lestvice. Ta igra tako kot nekoč tudi danes fascinira in vznemirja. V svoji problematiki je brezčasna. Njena tema je univerzalna, forma rafinirana in dramaturško popolna, njen učinek je po večini močen in skoraj katarzičen. Njena zgodba omogoča identifikacijo in se razpira tako rekoč vsem –še posebej zato, ker so v središču dogajanja družinski zapleti.
Skender Kulenović
DELITEV
Komedija
Režiser Aleš Kurt Dramaturg Vedran Fajković Scenografka in kostumografka Adisa Vatreš Selimović Odrski gib Amila Terzimehić
Igrajo
Drama Delitev Skenderja Kulenovića (prvo različico je napisal leta 1946) je bila izvirno komedija v dveh dejanjih. Praizvedbo so uprizorili na odru Narodnega gledališča Sarajevo februarja leta 1948, isti večer pa jo je takratni komunistični režim prepovedal. Tretje dejanje s komičnimi elementi je Kulenović dopisal šele leta 1956 s premiero novembra leta 1957 v Narodnem gledališču Mostar. Leto kasneje je mostarska produkcija sodelovala na tretjem Sterijevem pozorju ter postala prva predstava iz Bosne in Hercegovine, ki je sodelovala na tem prestižnem gledališkem festivalu. Drama Delitev v domači gledališki zgodovini in produkciji ostaja vedno aktualno delo, ki tematizira trojnost bosansko-hercegovskega nacionalnega konteksta.
Gordana Boban, Vanesa Glođo, Elma Juković, Sabit Sejdinović, Davor Golubović, Amar Selimović, Senad Alihodžić, Dina Mušanović, Amar Čustović in Enes KozličićPo drugi svetovni vojni v majhen in odročen kraj v Bosni pride kontingent različnih dobrin, blaga in živali. Vse to je treba razdeliti med vaščane, ki so v vojnem opustošenju, uničenju in požigih izgubili skoraj vse. A vaška gostilna Tufkina kafa postane simbol nikogaršnje in vsakogaršnje zemlje, svojevrstna narodna skupščina, na tribuni katere se pogumno izmenjujejo predstavniki oz. odborniki narodov, ki so pravzaprav borci za lastne interese. Le ena vest, ki pride z druge strani vrat, pred katerimi preži imaginarna nova vojna, požene zakulisno igro veščih spletkarjev. Blefirajo in brezobzirno igrajo na karto naroda in vere, delitev, ki naj bi pomagala prebivalcem, pa povzroči nove razdore ter na koncu privede do fizičnega obračuna.
Steven Berkoff SHAKESPEARE
Avtor uprizoritvene zamisli, prevajalec, avtor veznih besedil in igralec Sebastian Cavazza
Dramaturginja Eva Mahkovic Lektorica Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš
Shakespeare je monodramski projekt Stevena Berkoffa, angleškega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča »u fris«. Monoprojekt je nekakšna mešanica predavanja in mojstrskih interpretacij znamenitih monologov Shakespearovih zlobnežev, kot so Jago, Rihard III., Macbeth, Shylock … Berkoff ne pozabi omeniti, da se negativci še posebej razbohotijo, kadar je družba v ekonomski ali politični krizi. Razloži nam, zakaj takšni maščevalnosti veliko pogosteje podlegajo moški kakor ženske. Hudomušno ošvrkne gledališke kritike, spregovori o tegobah igralskega poklica in iznajdljivosti izkušenih igralcev, o razlikah med ustvarjanjem filma in gledališke uprizoritve, tu in tam postreže s kakšno anekdoto, vmes pa krvavo zares vstopa v posamezne negativne like … Z velikim uspehom je bil premierno uprizorjen leta 1998 v londonskem gledališču Royal Haymarket in bil ovenčan z nagrado Laurence Olivier. Sebastian Cavazza je po motivih Berkoffove predloge oblikoval lastno igralsko partituro.
SKRIVNOSTNI PRIMER ALI KDO JE UMORIL PSA
Dramsko besedilo Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa Simona Stephensa
priredba priljubljenega istoimenskega romana Marka Haddona iz leta 2003. Roman je dobil 17 prestižnih nagrad, med njimi tudi nagrado Whitbread. Priredba je nastala leta 2012 in je bila prvič uspešno uprizorjena v Narodnem gledališču v Londonu. Dogajanje je postavljeno v Swindon in London, zgodba pa pripoveduje o petnajstletnem Christopherju Johnu Francisu Boonu, matematičnem geniju, ki ima motnjo avtističnega spektra. Christopher mora razrešiti skrivnost: nekdo je sosedom z vilami ubil psa. Najprej osumijo Christopherja, potem pa ga pogojno oprostijo. V želji, da bi odkril, kdo je ubil Wellingtona, začne Christopher v nasprotju z željami in zapovedmi očeta raziskovati umor psa in zastavljati vprašanja, svoje postopke in
Mark Haddon, Simon Stephens
Prevajalec Blagoja Boškovski Bucko Režiserka Zoja Buzalkovska
Dramaturginja Aleksandra Boškovska Scenograf KonstantinTrpenoski 3D mapping video Osama Almughanni Kostumografa Elena Vangelovska in Rade Vasilev Avtor glasbe David Angelevski Koreograf Simon Simonovski Igrajo Damjan Cvetanovski, Trajanka Ilieva Veljić, Aleksandar Stepanuleski, Emilia Micevska Trajković, Sonja Stamboldzioska, Jasmina Vasileva, Filip Trajković, Stefan Vujisić, Zlatko Mitreski in Nela Pavlovska
je
ugotovitve pa si zapisuje. Christopher ima Aspergerjev sindrom, zato sam še nikoli ni šel dlje kot do konca ulice, a detektivsko delo ga popelje na nevarno potovanje, ki podre vse predstave o svetu, ki mu je bil znan do takrat. V vesolju dečka, ki »ne zna lagati«, pride do tektonskih premikov, saj izve, da je žrtev laži staršev in najbližjih, edine resnične podpore, izvira zaupanja in varnosti. Tisto, zaradi česar je to besedilo zanimivo, je Christopherjev svet, svet »posebnih«, »različnih«, »zavrženih«, tistih, ki se jim posmehujemo, ki jih podcenjujemo. V času, ko se mnoge družbe (tudi naša) borijo za vključitev ljudi s posebnimi potrebami v družbo, se uprizoritev takšnega besedila zdi zelo pomembna.
Zoja Buzalkovska, režiserka
KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF?
Oblikovalec
Kdo se boji Virginie Woolf? že pol stoletja navdušuje gledališko in filmsko občinstvo. Delo zaznamujejo elementi črne, temne in divje komedije, pa tudi elementi melodrame, tragedije, komedije slapstick in satire. Drama na izviren in močan način poziva k preizpraševanju družbenih konvencij, kar jo uvršča med antologijske stvaritve svetovne dramatike. Martha in George, zakonca v srednjih letih, v poznih urah, po koncu fakultetne zabave, gostita mlada zakonca, Nicka in Honey. V noči se razgali lažna idila zatohlega malomeščanskega življenja na provincialni univerzi. Izbira časa dramskega dogajanja je za konvencionalno druženje precej nekonvencionalna, omogoča pa nam, da pokukamo za kulise družbeno sprejemljivega kodeksa obnašanja.
Edward Albee Režiserka Lenka Udovički Dramaturginja Željka Udovičić Pleština Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Scenograf Stefano Katunar Koreograf Matija Ferlin Avtorja glasbe Davor Rocco in Nigel Osborne svetlobe Andrej Hajdinjak Koproducent Beogradsko dramsko pozorište Igrajo Rade Šerbedžija, KatarinaBistrović Darvaš, Milan Marić in Nika IvančićV eni noči se pod pretvezo prevelike količine alkohola rušijo ograde družbenih pravil, zlasti tistih, ki z malomeščansko gotovostjo jamčijo tako imenovani uspeh, druga plat naše kulture in civilizacije pa je nemilostno postavljena pod vprašaj. Tako kot nam je tudi protagonistom laže živeti pod pretvezo normalnega življenja, kot pa si sneti maske. A pred jutrom maske padejo, iskrenost pa ne prinese katarze, temveč odpre prostor bolečine in trpljenja. Med in v vrstice mučnih, a duhovitih dialogov je vpisana strast, ki s svežino, značilno za dela, ki presegajo kulturološke razlike, vpliva na čustva občinstva in se nato z njimi poigra. Sodobnost uprizoritve je v tem, da brez strahu in zelo nedvomno napoveduje prodorno, agresivno, na vse pripravljeno »novo« generacijo, ki zagovarja misel, da je uspeh merljiv izključno po kriterijih, ki jih prinaša liberalni kapitalizem.
Željka Udovičić Pleština, dramaturginja
ŽABE
Moraliteta
Režiser in scenograf Jan Krmelj
Dramaturginja Petra Pogorevc
Kostumografka Špela Ema Veble
Avtorica glasbe in korepetitorka Zvezdana Novaković
Lektor Martin Vrtačnik
Igrajo LotosVincenc Šparovec, Mirjam Korbar in Matevž Sluga AGRFT
V poetični drami Žabe se človek, podobno kot pred stoletji Goethejev Faust, pogaja s hudičem in mu prodaja svojo dušo. Na prvi dan pomladi pride revni Lazar v krčmo na robu zarja, v kateri ga z žabjimi kraki, ki jih v kuhinji cvre Babica, pogosti Točaj. Lazar mu pove, kako pogosto sanja o tem, da je bogat, Točaj pa mu prišepne, da mu lahko željo uresniči, saj je v resnici nihče drug kot hudič. V zameno za to, da bi pozabil na svojo preteklost in identiteto, mu ponudi novo življenje v koži bajno bogatega Lazarusa. Točaj in Evica, nekakšna padla Adam in Eva, vodita Lazarja skozi fantazmagorijo želje – želje po dotiku, želje po denarju, želje po preseganju resničnosti. To nadrealno potovanje ne ponuja odgovorov: Žabe utelesijo paradoks tega, da se sprememba lahko zgodi le v »duši«, v tej najmanj otipljivi substanci, v tistem, kar ni izrečeno.
Gregor Strniša
ZALJUBLJENI SHAKESPEARE
(po motivih filmskega scenarija Marca Normana in Toma Stopparda, avtor priredbe Lee Hall)
Prevajalka Marija Stojanović
Režiserka Ana Tomović
Dramaturg Periša Perišić
Scenograf Aleksandar Denić
Kostumografka Momirka Bailović
Glasbena sodelavka Nevena Glušica
Odrski gib Marija Milenković
Odrski govor Dijana Marojević
Mečevanje/odrske bitke Vukašin Stošić
Koproducent Prospot, d. o. o.
Igrajo Luka Grbić, Stojan Đorđević, Andrej Šepetkovski, Miloš Petrović Trojpec, Stanislava Nikolić, Paulina Manov, Dragana Varagić, Marko Gvero, Aleksandar Radojičić, Aleksandar Alač, Marko Todorović, Ljubomir Bulajić, Amar Ćorović, Zoran Đorđević, Aleksandar Jovanović, Stefan Radonjić, Nikola Malbaša in Miloš Lazarov
Tom Stoppard je v Zaljubljenem Shakespearu elizabetinski svet prestavil v hollywoodski filmski studio, v katerem se v iskanju uspešnice rojeva konvencionalno pisanje. Na ta način (ironično) priznava, da je Shakespearov novi dom kinematografsko tržišče.
Shakespeare je razpet med potrebo po tem, da bi napisal besedilo, ki bo zadetek v polno, in lastno željo, da bi ustvarjal umetnost, dostojno Marlowa. Ta dvojna zavezanost ga obsodi na tako rekoč ustvarjalno in fizično nemoč. Ovira ga želja po priljubljenosti, komercialnem uspehu, pri
čemer pa si ne želi ogroziti možnosti ustvarjanja »avtentične« umetnosti, ki je po besedah kraljice Elizabete sposobna prikazati »golo resnico in naravo ljubezni«. To raven avtentičnosti najde v Violi de Lesseps, lepotici, ki ima rada poezijo in Shakespeara, obenem pa se ne meni za to, da jo je oče z dogovorjeno poroko namenil lordu Wessexu. Njuna strastna, usodna afera predstavlja osnovo za Romea in Julijo, Willa pa iz sveta konvencionalnih komedij odpelje v kraljestvo romantične tragedije oziroma tragične romance, kjer – kot namiguje Stoppard – najde svoj prepoznavni glas. A čeprav je Shakespeare, preoblečen v filmskega ustvarjalca, v 21. stoletje zakorakal kot sodobnik, to ne pomeni, da moramo zgolj slaviti njegov kultni status, temveč moramo pokukati tudi v vse tisto, kar se kaže pod vsemi nanosi, zastori, interpretativnimi tančicami, s katerimi je odet, kljub hollywoodskim (licenčnim) steznikom, ki ga dušijo. Še posebej, če ga po skoraj četrt stoletja z obratnim postopkom iz filmskih in drugih obdelav (od tistih verodostojnih in svobodnih do radikalno drugačnih) pripeljemo nazaj k izvirnemu mediju in prvi ljubezni – gledališču.
Periša Perišić, dramaturg
Stevan Koprivica
BREZ RESORJA
Črna komedija
Avtor idejne zasnove in režiser Branislav Mićunović
Dramaturginja Dragana Tripković Scenograf Marko Petrović Njegoš Kostumografka Lina Leković
Koproducent festival Barski ljetopis Igrajo Dubravka Drakić, Dušan Kovačević, Simo Trebješanin, Ivana Mrvaljević, Jelena Nenezić Rakočević, Miloš Pejović, Omar Bajramspahić, Ivona Čović Jaćimović in Vahidin Prelić Nameraval sem napisati še eno komedijo. Na začetku sem se hotel opreti na Branislava Nušića, kot se je on oprl na Gogolja. Hotel sem raziskati, kaj bi se zgodilo z njegovo ministrico v našem času, v našem prostoru. Resničnost časa, v katerem živimo, ta še ne videna zbirka oksimoronov, me je prepričala (dodajmo še argumentacijo režiserja Branislava Mićunovića), da bi bil prevod Nušića, ki je vendarle pripadal drugemu času in drugi miselnosti, odveč oziroma ne bi bil na mestu. Začetni motiv smo ohranili, vse drugo pa je rezultat lastnega videnja aktualnega herbarija, v katerem so stisnjene halucinogene rastline, katerih derivate si vsakodnevno vbrizgavamo. Žalostna komedija Brez resorja se je spremenila v srhljivo komedijo, katere junaki niso pošasti in zombiji, temveč so »podobni nam«, kot bi rekel Aristotel. Ali pa gre vendarle za pošasti?
Stevan Koprivica, avtor
»Človeštvo se je tako spridilo, da je fabuliranje zaman,« je napisal Vladimir Desnica v komentarju svojega esejiziranega romana Pomladi Ivana Galeba. Od te ugotovitve je minilo več kot šestdeset let, mi pa smo zlo le še stopnjevali. Zaman prividi civilizacijskega napredka, zaman. Zdi se, da smo mi tukaj še posebej nadarjeni za tovrstno stopnjevanje. Zato sem se odločil, da bom Koprivico prosil za besedilo, ki ne bo temeljilo na fabuli, temveč na vivisekciji fenomenov naših vsakodnevnih deformacij, katerih temelj in cilj predstavlja Oblast. Oblast, pisana z veliko. A Oblast ni samo nekdo drugi. Mi jo ustvarjamo, natanko takšna je, kakršne so naše temne plati. Pri režiserskem delu nisem krivil drugih, temveč smo skupaj z ansamblom umaknili zastor z ogledala, v katerem se zrcalijo naše temačnosti. V svojevrstnem gledališkem eksorcizmu smo se soočali z zlom in njegovimi modifikacijami, neumnostjo, nečimrnostjo, pohlepom in izdajo, ki je postala paradigma časa. V samoobrambi se je tem odsevom dovoljeno tudi nasmejati, ampak to nas ne bo rešilo pred pogubno usodo.
Branislav Mićunović, režiser
