VPISI ABONMAJEV
DOSEDANJI ABONENTI
– od 16. do 23. maja
(za vse, ki želite obdržati sedež v svojem abonmaju; pozneje to ne bo več mogoče)
NOVI ABONENTI
– od 10. do 14. junija
– od 2. do 13. septembra
DIJAKI ORGANIZIRANO PREKO ŠOL
do 23. septembra
DIJAKI POSAMEZNIKI IN ŠTUDENTI
še od 10. do 17. oktobra
Vsak delavnik od 12. do 18. ure pri blagajni MGL v Gledališki pasaži med Čopovo in Nazorjevo ulico; telefon 01 2510 852; e-naslov blagajna@mgl.si
Dokazana kakovost, potrjeno zaupanje
Q Max so edina goriva z evropskim certifikatom kakovosti EQTM. Visoko kakovost ste potrdili tudi uporabniki in jim podelili priznanje Izbrana znamka zaupanja leta 2024. Hvala!
IZBRANA ZNAMKA ZAUPANJAVSEBINA
Nejc Gazvoda
Brez prepovedanih poti
Mestno gledališče ljubljansko v novo gledališko sezono vstopa drzno, pogumno ter polno novih idej in umetniških izzivov. To je ena osrednjih točk kulturne Ljubljane, mesta, ki vsak dan diha s kulturo in se zaveda, kako pomembna je razvejana kulturna ponudba za našo identiteto ter nadaljnji razvoj. Kultura bogati naša življenja, odpira nam neznane svetove in nas spodbuja k razmišljanju o različnih izzivih, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu.
Osrednja tema nove sezone bo »prepovedane poti« in prepričan sem, da bomo po ogledu predstav dobili dobre iztočnice za razmišljanje o različnih vrstah prepovedi, ki nas lahko precej obremenjujejo, lahko pa jih presežemo in svobodni dosegamo zastavljene cilje.
Vesel sem, da Mestno gledališče ljubljansko ni osredotočeno samo na ustvarjanje v Ljubljani, ampak svoja umetniška krila razpira veliko širše. Izjemno sem ponosen na festival Ruta, s katerim nas MGL zadnja leta povezuje z gledališči glavnih mest držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Festival iz leta v leto raste in se razvija, predvsem pa – in to je največja zmaga – poglablja nekoč zrahljane vezi med narodi, ki smo si včasih delili skupno državo. Skupaj z direktorji teh gledališč si prizadevamo za nadaljnjo širitev Evropske unije s slovansko dušo. Že zdaj si lahko v koledarju označite februar 2025, ko bo Ruta znova gostovala v Ljubljani.
Celotni ekipi Mestnega gledališča ljubljanskega z direktorico in umetniško vodjo Barbaro Hieng Samobor na čelu iskreno čestitam za izjemne predstave, ki jih nizate drugo za drugo. Želim vam še eno uspešno sezono, polno umetniških presežkov. Z zvestimi obiskovalci komaj čakamo, da se zastor sezone 2024/2025 dvigne. Prepričan sem, da iz vaših dvoran ne bomo odhajali ravnodušni in da bomo še dolgo razmišljali o vprašanjih, ki jih odpirajo vaše predstave.
In ne smemo pozabiti – vlaganje v kulturo je investicija, ne strošek!
Srečno in uspešno delo v Ljubljani, zame najlepšem mestu na svetu, vam želim!
Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana
Drage in spoštovane gledalke, dragi in spoštovani gledalci Mestnega gledališča ljubljanskega!
V trenutku, ko pišem ta uvodnik, se že skoraj vsi zavedamo razsežnosti svetovnih kriz in vsesplošnega drsenja v kataklizmo. Zavedamo se poglabljanja razlik med peščico najbogatejših in milijardami najrevnejših, razlik med absolutno zaščitenimi in popolnoma nezaščitenimi, svobodnimi in nesvobodnimi, ločnice med lačnimi in sitimi, nepoškodovanimi in ranjenimi …
Diskriminacija in genocid sta del vsakdana, diskreditacija in/ali likvidacija pa najpogostejše sredstvo ohranjanja ali zagotavljanja oblasti. Po svetu bega na stotine milijonov ljudi, ki so ostali brez doma, brez dostojanstva, brez možnosti preživetja. Med njimi je zelo velik delež otrok. Sprašujem se: bosta po koncu teh strahot globusu vladali poškodba in travma?
Ozemeljske vojne so spet na rednem političnem meniju, postavljanje zasilnih taborišč je spet del politične organizacijske rutine. V praksi so ta hip kršene skoraj vse postavke mednarodnega vojnega prava. Zanikane so zaveze konvencij, dogovorov in mednarodnih pogodb, sklenjenih v času od konca druge svetovne vojne do začetka novega stoletja, ki naj bi preprečevale točno to, kar se spet dogaja na več koncih sveta.
Priča smo zastrašujočemu vračanju v ideološka izhodišča najsramotnejših delov zgodovine 20. stoletja. Med politiki ta hip očitno ni takih, ki bi imeli pogum in moč ta proces prekiniti. Nekatere stvari se skorajda ponavljajo, druge obračajo na glavo. Poleg vsega naštetega se nam je (po dolgem genocidu, ki smo ga zagrešili nad planetom) uprla tudi narava. Rezultati so tu, delno jih občutimo v lastni deželi, na lastni koži.
Kaj lahko stori umetnost? Zapreti oči in se zateči v »tolažilno-razvedrilne« vsebine, se povsem izolirati od trenutnega stanja sveta bi bilo nedopustno in tudi neumno. Obenem bi bolj ali manj neposredna odslikava družbenopolitičnih situacij po mojem mnenju podvajala delo novinarjev, reporterjev, analitikov … Zato bomo govorili v jeziku umetnosti, uporabljali bomo svoja izrazila. In kaj lahko storijo umetnine? Verjamem, da mnogo. Zagotovo spodbujajo k razmisleku, k samorefleksiji, k čuječnosti. In zagotovo prikličejo občutja. Sočutja. Kvalitetna umetnina nas oplemeniti in obogati – to je fraza, ampak ustrezna.
V sezoni 2024/2025 načrtujemo deset premier, mednarodni potujoči festival Ruta in tradicionalni Koncert MGL&AGRFT. Pet uprizoritev bo usmerjala dramska, preostalih pet pa komedijska intonacija. Tri od uprizoritev bodo krstne, pet iger bo prvič uprizorjenih v Sloveniji, dve deli sta iz zakladnice klasike.
Dovolite, da naštejem še nekaj motivov: laž, preizkušnja, sum, dvom, presenečenje, sram, ljubosumje … Sezono smo poimenovali PREPOVEDANE POTI.
Pozdravljam vas v imenu celotnega kolektiva MGL, veselimo se ponovnih druženj!
Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja
ABONMAJI MGL V SEZONI 2024/2025
ABONMAJI
Abonma MGL
vključuje pet predstav na Velikem odru in dve predstavi po izbiri
Abonma NIKA
vključuje devet predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri. Naročniki Dnevnika, Nedeljskega dnevnika in Razvedrila imate pri abonmaju Nika popust.
Abonma VEČ
vključuje osem predstav na Velikem odru.
Abonma RADOVEDNI
vključuje šest predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri. Posebnost abonmaja je pogovor z ustvarjalci po koncu predstave.
ŠTUDENTSKI abonma
vključuje pet predstav na Velikem odru in dve predstavi po izbiri. Študentom priporočamo abonmaje Študentski A, Študentski C in Radovedni.
DIJAŠKI abonma
vključuje šest predstav na Velikem odru ter koncert z igralci MGL in študenti AGRFT v Kinu Šiška.
Abonma MALA SCENA
vključuje štiri predstave na Mali sceni.
Ogled izbirne predstave si zagotovite z rezervacijo in prevzemom vstopnice pri blagajni
MGL. Izbirate lahko med novimi uprizoritvami sezone 2024/2025, uprizoritvami iz prejšnjih sezon in nekaterimi našimi koprodukcijami.
IME ABONMAJA DAN PREDSTAV
MALA SCENA nima stalnega dneva
ŠTUDENTSKI A ponedeljek
TOREK 1 torek
TOREK 2
ŠTUDENTSKI C
SREDA POPOLDANSKI sreda popoldne
SREDA 1 sreda
SREDA 2
NIKA
ČETRTEK 1 četrtek
ČETRTEK 2
PETEK 1 petek
PETEK 2
PETEK 3
SOBOTA 1 sobota
SOBOTA 2
FLEKSI od ponedeljka do četrtka
VEČ
DIJAŠKI 1
DIJAŠKI 2
RADOVEDNI
REPERTOAR SEZONE
VELIKI ODER
Ödön von Horváth
KAZIMIR IN KAROLINA
Drama
Režiserka Nina Rajić Kranjac
Nejc Gazvoda RADOST
Drama
Krstna uprizoritev
Režiser Nejc Gazvoda
Koproducent Mestno gledališče Ptuj
Simon Stephens LUČ UGASNE
Drama
Prva slovenska uprizoritev
Režiser Sebastian Cavazza
Anton Tomaž Linhart
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Komedija
Režiser Diego de Brea
Katarina Morano
ZAKAJ SVA SE LOČILA
Drama
Krstna uprizoritev
Režiser Žiga Divjak
Milan Ramšak Marković
BURŽOAZIJA
(po filmskih motivih Luisa Buñuela)
Komedija
Krstna uprizoritev
Režiserka Nina Ramšak Marković
MALA SCENA
Arne Lygre
ČAS ZA VESELJE
Drama
Prva slovenska uprizoritev
Režiserka Anja Suša
Marius von Mayenburg EX
Komična drama
Prva slovenska uprizoritev
Režiserka Maruša Kink
Yasmina Reza JAMES BROWN JE UPORABLJAL NAVIJALKE
Melanholična komedija
Prva slovenska uprizoritev
Režiserka Jana Menger
Lutz Hübner VILA BLOK EVROPA
Komična drama
Prva slovenska uprizoritev
Avtorica priredbe in režiserka Barbara Hieng Samobor
Ödön von Horváth KAZIMIR IN KAROLINA
Ödön von Horváth
KAZIMIR IN KAROLINA
Kasimir und Karoline, 1932
Drama
Prevajalec Borut Trekman
Režiserka Nina Rajić Kranjac
Premiera septembra 2024
Avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth je dramo Kazimir in Karolina napisal na začetku tridesetih let 20. stoletja, samo leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Razpad Avstro-Ogrske, ekonomska kriza in izkušnja prve svetovne vojne so samo najpomembnejše zgodovinske okoliščine, ki so bile glavni vzrok, da so se po vsej Evropi okrepile nacionalistične težnje in je ločevanje na podlagi etnične, religiozne ali katere koli druge pripadnosti postalo tudi uzakonjena stalnica. Družbeno razpoloženje je predstavljalo vzpon fašizma in nacizma, nosilci tega razpoloženja pa so bili mali ljudje, naveličani svojih eksistenčnih težav in pripravljeni zanje okriviti koga drugega.
Dogajanje v drami je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se ljudje v želji po pobegu od vsakdanjih tegob bašejo s klobasami in lokajo pivo, vse dokler se med njimi ne vnamejo najnižje strasti. Naslovna junaka sta šofer tovornjaka, ki so ga vrgli iz službe, in njegovo dekle, preprosta nižja uradnica, ki jo ima na sumu, da bi ga rada zapustila, saj se želi kljub njegovim težavam sprostiti in poveseliti. Na videz banalen prepir med ljubimcema, ki je zaradi ekonomsko in družbeno pogojenih okoliščin vse prej kot to, se izteče v razpad razmerja.
Frustrirani in obupani Kazimir se zateče v družbo nasilnega Franca in njegove ljubice Erne, medtem ko se Karolina sprva zabava z osamljenim uslužbencem Schürzingerjem, kasneje pa ji družbo delata ugledna in premožna gospoda Rauch in Speer. Njeno naivno pričakovanje, da ji bosta pomagala do boljšega življenja, splava po vodi, toda ko se hoče vrniti h Kazimirju, pot nazaj ni več mogoča. Ödön von Horváth se pokaže kot pronicljiv opazovalec krhkih ženskih likov znotraj neenakovrednih razmerij moči v drastično patriarhalnem svetu.
Ödön von Horváth je v svojih igrah seciral socialnopolitične teme srednjeevropskega miljeja v času vznika nacizma in fašizma, zaradi česar se ga je v obdobju med obema vojnama prijel vzdevek »princ socialne melanholije Srednje Evrope«. Je mojster prikazovanja usod obubožanih in brezperspektivnih meščanov srednjega razreda, ki nimajo prav nobenega upanja na boljše življenje. Njegova dela zaradi današnjih gospodarsko-političnih razmer ponovno postajajo vse bolj aktualna.
V njih prepoznavamo poteze družbe, ki jim je pred skoraj sto leti pripadal tudi sam.
Nejc Gazvoda RADOST
Nejc GazvodaRADOST
2023
Drama
Krstna uprizoritev
Režiser Nejc Gazvoda
Koproducent Mestno gledališče Ptuj
Premieri oktobra 2024
Šestdesetletna frizerka Meta, ki je nedavno izgubila mamo, zgornje nadstropje dotrajane hiše v Rožni dolini
napol zastonj odda bivši študentki Maši in njeni sestri Juliji. Maša je stara petindvajset let in ima tri službe; vse so enako nesmiselne in ne vodijo nikamor. Julija je brucka na filofaksu, vendar težko zbere voljo, da bi kdaj stopila iz hiše. Meta še ni zares stara, vendar se zdi, kot da je že nekje pri koncu. Maša in Julija sta še zelo mladi, vendar je njuna prihodnost povsem negotova, zato o njej pravzaprav ni mogoče govoriti – obstaja samo s preživetjem obremenjena sedanjost, ki ni navdihujoča. V sobo, imenovano likalnica, se naseli Metin stari prijatelj in sosed Aljoša, avtor kultne zbirke otroških pesmic, ki je pred leti kot marsikateri milenijec iz Ljubljane odšel v Berlin po boljše življenje (kariero? preživetje? vsaj zabavo?), pa se Zahod ni izkazal kot bistveno bolj perspektivno okolje. Vsi liki drame Radost, med katerimi so še samooklicana pisateljica in novinarka Polona, izčrpana mama majhnih otrok Ela in Metin sin Lukas, plavajo po svojih življenjih, ne da bi se v njih zmogli odločiti za spremembo ali vsaj avtorefleksijo, četudi oboje nujno potrebujejo.
Filmski in gledališki režiser, pisatelj in dramatik Nejc Gazvoda je za MGL leta 2014 po naročilu napisal dramo Menjava straže, leta 2016 prvo slovensko gledališko nadaljevanko Vranja vrata, leta 2018 družinsko dramo Tih vdih, leta 2020 pa komično dramo Jazz. Razen Vranjih vrat je vsa svoja besedila tudi režiral. Za Tih vdih, ki je po petih letih še vedno velika uspešnica, je dobil Grumovo nagrado in Borštnikovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. Njegove teme so družina, trk generacij, milenijci; stil pisave je realizem z občasnimi, ampak opaznimi drobci nadrealnega. Pisava je občutljiva, natančna in niansirana, sloni na natančno izpisanih, plastičnih likih, ki imajo vsak svojo prepoznavno govorico, in mnogi so obenem simpatični in grozni.
Osnovna tema Radosti je izguba doma, pa tudi pomanjkanje bližine, za katerim trpijo dramski liki. Dogajalni čas in prostor sta zelo realna in prepoznavna, Radost je Ljubljana in Slovenija zdaj: to je Ljubljana previsokih cen, inflacije, Wolta, cenenih literarnih večerov, aspiracij po veličini, po tem, da bi se nekako izrazili, Ljubljana poceni drog in Redbull vodke, Ljubljana generacijskih konfliktov, nestrpnosti zaradi pomanjkanja, Ljubljana nepremičninske krize in Ljubljana, glavno mesto v državi, ki trpi za pomanjkanjem vizije. Vse našteto zlahka prepoznamo iz lastnega vsakdana. Gazvoda v svoja besedila boleče vpisuje sedanjost, pa tudi narodni značaj. Kaj pomeni ostati tukaj? Kakšno ceno plačamo za to?
Simon Stephens LUC UGASNE
UGASNE
Simon Stephens LUČ
Light Falls, 2019
Drama
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalka Eva Mahkovic
Režiser Sebastian Cavazza
Premiera oktobra 2024
Dramsko besedilo enega najuglednejših sodobnih britanskih dramskih piscev Simona Stephensa Luč ugasne iz leta 2019 ima tridelno strukturo: prva dva dela se dogajata na isti dan, 6. februarja 2017, tretji del pa nekaj dni kasneje. Dogajalni prostor je pet mest na severu Velike Britanije: Stockport, Blackpool, Durham, Doncaster in Ulverston. Kot so razseljena prizorišča, so razseljeni tudi liki oziroma družina, o kateri govori Stephens. Prvi del igre je monolog srednjeletne alkoholičarke Christine, ki se sredi supermarketa iztegne na polico, da bi dosegla steklenico vodke, medtem jo zadene možganska kap in umre. V trenutku smrti se iz nje izlije plaz besed: misli, spomini, refleksije, obžalovanja, želje, da bi v življenju kaj naredila drugače. V drugem delu Stephens sledi članom Christinine družine – možu Bernardu in otrokom Jess, Stevenu in Ashe –, ki so se na 6. februar 2017 znašli v čustveno kompleksnih odnosih s soljudmi, nekateri z najbližjimi, drugi s skorajda tujci. Tretji del se dogaja pred Christininim pogrebom: družina se zbere v domači hiši, v enotnem prostoru in času.
Simon Stephens (1971) je dramatik, profesor scenaristike na Univerzi v Manchestru in prejemnik mnogih uglednih nagrad. Njegova besedila so bila uprizorjena v več londonskih gledališčih, kot so National Theatre, Royal Court, Young Vic in Donmar Warehouse, ter v številnih drugih prestižnih gledališčih po Evropi in drugod. Njegova dramska pisava je sicer prepoznavna, vendar se besedila formalno in vsebinsko med seboj precej razlikujejo. Luč ugasne, ki je posvečena avtorjevi mami, je osrednje osišče zanimanja družinska celica. Z družino, ki je v marsičem disfunkcionalna, vendar vezi med posameznimi člani (za zdaj) še obstajajo, se Stephens ukvarja že v zgodnejši drami Harper Regan, ki jo je leta 2011 na Mali sceni MGL režiral Boris Ostan. Stephens v obeh besedilih raziskuje posameznikovo osebno življenjsko geografijo, svoje like pošilja na potovanja, ki so hkrati fizična in metaforična. To so potovanja po zgodovini: osebni, družinski in politični. Kritiki so besedilo Luč ugasne opisali kot »Stephensovo ljubezensko pismo Severu«, delu Velike Britanije, od koder je doma. Vsi Stephensovi liki so v gibanju, v tranziciji, v prehodnih stanjih: na robu treznosti, na robu študija, na robu razhoda, na robu ločitve, na robu med življenjem in smrtjo, na robu med normalnostjo in norostjo. Čeprav besedilo aktualno stanje Velike Britanije in Evrope ter njunih prebivalcev slika s temnimi barvami, je v njem tudi svetloba: igra na koncu odločno in opogumljajoče spregovori o moči družine, skupnosti in človeški povezanosti. Dramo bo režiral Sebastian Cavazza, ki ga pri tej uprizoritvi zanima predvsem sinhroniciteta, sočasnost dogajanja, in skoraj filmsko realistična igra zasedbe. V drami treznosti,
Anton Tomaž Linhart TA VESELI DAN ALI MATICEK SE ŽENI
Anton Tomaž Linhart
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
1790
Komedija v petih aktih
Režiser Diego de Brea Premiera decembra 2024
Dokler bodo na svetu bogataši, ki mislijo, da so zaradi denarja vredni več kot drugi ljudje in si tudi zato lahko vzamejo, kar jim srce poželi, dotlej bo ta komedija aktualna. Z avtorsko priredbo Beaumarchaisove satire je duhovni otrok razsvetljenstva Anton Tomaž Linhart (1756–1795), sicer sin Slovenke in češkega priseljenca meščanskega rodu, položil temeljni kamen slovenskega gledališča in dramatike. S tem je nedvoumno dokazal, da kmečki jezik neukih in nekultiviranih Slovencev na odru zveni prav tako umetelno kot drugi jeziki ter ob tem v besedilo še spretno vtkal idejo o svobodi, bratstvu in enakosti vseh ljudi.
Novopečenega Baronovega osebnega služabnika Matička spoznamo v trenutku, ko mu njegova izbranka Nežka razkrije, da jo hoče pohotni Baron Naletel zvabiti v posteljo še pred njuno poroko. Matiček se brž odloči, da bo Barona speljal stran od svoje neveste, tako da bo v njem razpihal ogenj ljubosumja. Baronova osamljena soproga Gospa Rozala se namreč v nepotešenem hrepenenju po ljubezni nedolžno spogleduje s študentom Tončkom, ki ji naklonjenost vrača. Tako Matičku res za hip uspe premotiti Barona, vendar njegov zalet ustavi usodna zadolžnica. Že pred časom si je Matiček pri Smrekarici sposodil denar in podpisal, da se bo z njo oženil, če ji denarja ne bo mogel vrniti. Matiček denarja še vedno nima, Smrekarica pa terja svoje. Baron, ki je tudi razsodnik v takih sporih, pod krinko pravičnosti odloči, da se mora Matiček poročiti s svojo posojilodajalko. V središču osnovnega zapleta je ljubezenska intriga, ki jo sprva zasnuje in vodi Matiček, kasneje pa jo domislita in v svoje roke vzameta Gospa Rozala in Nežka ter zmešnjavo razvozlata do srečnega konca. Medtem pa Matiček o Baronu izreče še danes drzno zveneče besede: »Al je kaj boljši kakor jaz? Vzemi mu denar, žlahto, ime, potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bi on meni služil.« Ne le, da med gospodo in podaniki – razen v premoženju, naslovu in nošnji – ni razlike, vladajoči razred je tako moralno skorumpiran, da je vreden manj od svojih podložnikov. Ta veseli dan ali Matiček se ženi prinaša prerez družbe, klico revolucionarnega upora zoper nepravični družbeni red in iskro tistega ognja, ki je Slovence tudi duhovno postavil ob bok evropskim narodom.
Uveljavljeni in večkrat nagrajeni režiser Diego de Brea, ki je nazadnje v MGL režiral črno komedijo Bog masakra Yasmine Reza in Ionescovo dramo absurda Plešasta pevka, se z vsako komedijo spopade na svojstven in izviren način, ki se izmika trdno postavljenim komedijskim premisam: komično razpre v nepričakovani trpkosti in tudi bizarnosti, kajti vsaka komedija vznikne iz ogorčenja nad stanjem sveta in duha.
Katarina Morano ZAKAJ SVA SE LOCILA
Katarina Morano
ZAKAJ SVA SE LOČILA
2024
Drama
Krstna uprizoritev
Režiser Žiga Divjak
Premiera januarja 2025
Če bi dolgoletni odnos med dvema človekoma lahko prečno prerezali in ga opazovali kot nekakšno materijo, bi se pred nami verjetno izrisali koncentrični kolobarji, podobni tistim, ki jih ugledamo, ko posekamo drevo – pokazal bi se nanos plasti, ki so se skozi leta nalagale druga na drugo ali druga ob drugo. To so bila leta in leta in leta občutkov, dogodkov, upov, pričakovanj, načrtov, presenečenj, lahkotnosti, teže, pritiskov, sprememb, mirovanj, vzponov, padcev, prepirov in sprav.
V drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih »letnic« – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja, da bi lahko razumela, kaj se jima je zgodilo. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno, kdo je rekel, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj? Kdo je že takoj rekel, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig, zdaj pa samo še »skrola« po Instagramu? In zakaj bi imel tisti, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo, pivo ali koncert, slabo vest, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo, da sta se znašla v stereotipu »dnevi so dolgi in leta kratka«? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve? Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem?
Po velikih uspehih uprizoritev Sedem dni in Usedline smo k sodelovanju znova povabili dvojico mladih ustvarjalcev: filmsko režiserko, scenaristko, dramatičarko in dramaturginjo Katarino Morano ter gledališkega režiserja in soavtorja scenarijev Žigo Divjaka. Oba umetnika sta za svoje stvaritve prejela že veliko stanovskih nagrad in priznanj. V svojih uprizoritvah in avtorskih projektih z izrazitim čutom za socialne in človeške krivice preizprašujeta ustroj današnje družbe in vlogo posameznika v njej. Z uprizoritvijo najnovejšega besedila Zakaj sva se ločila bosta s svojo občutljivo natančnostjo pred nami razgrnila in raziskovala najintimnejši zemljevid partnerskega odnosa dveh sodobnih ljudi.
Milan Ramšak Marković BURŽOAZIJA
Milan Ramšak Marković
BURŽOAZIJA
(po filmskih motivih Luisa Buñuela)
2024
Komedija
Krstna uprizoritev
Režiserka Nina Ramšak Marković
Premiera marca 2025
Komedijo Buržoazija je Milan Ramšak Marković napisal po naročilu MGL, režirala bo Nina Ramšak Marković. Tako kot znameniti film Diskretni šarm buržoazije Luisa Buñuela nam tudi Ramšak Marković predstavi skupino ljudi, ki poskuša uresničiti nekaj preprostih želja, ena od teh je skupna večerja. Pri tem pa člani skupine postopoma odkrivajo meje svojega sveta. Uprizoritve, katerih namen sta družbena in razredna kritika, na slovenskih odrih običajno obravnavajo teme in poetike, ki izhajajo iz jasnega moralnega imperativa, najpogosteje tako, da gledalcu vzbujajo občutek krivde. Vprašanje je, ali je takšen pristop sploh učinkovit. Je občutek krivde sploh lahko osnovno gibalo oziroma motor sprememb? Precej redkeje družbenorazredna kritika uporablja strategije, kakršne je v svojih filmih uporabljal Luis Buñuel. Na prvi pogled je tarča njegovega posmeha jasna: korumpirana družbena elita in ideološki državni aparati (bogataši, policija, cerkev). Ob pozornejši analizi pa nam postane jasno, da bi bila kritika lahko veliko neposrednejša in mnogo ostrejša. Točneje se zdi, da Buñuel pravzaprav osvetljuje različne mehanizme, s katerimi se ta resničnost gradi. Jasno postane, da tarča njegove kritike niso predstavniki elite ali bogataši, temveč mi sami. V drami torej spremljamo simpatične in prikupno smešne posameznike, ki sodelujejo pri prepoznavnih družbenih ritualih svojega razreda, a se njihova dejanja zdijo povsem brez smisla. Podobne potujitve uporablja tudi švedski režiser Roy Andersson, čigar umetniški vzornik je bil prav Buñuel. Učinek je duhovito srhljiv in nam omogoča, da na specifičen način globlje spoznamo komičnost bivanja. Buržoazija predstavlja gledališki odgovor na principe omenjenih dveh filmskih velikanov, obenem pa tudi nadaljevanje estetike, ki jo je ustvarjalna dvojica Ramšak Marković začela razvijati že v dveh svojih prejšnjih uprizoritvah (Emigranta v SNG Drama Ljubljana in Arzenik in stare čipke v MGL). Buržoazija je zgodba o ljudeh, katerih resničnost se nenehno gradi z rituali, zgodbami in sanjami, iz katerih, se zdi, so edini izhod – nove sanje.
poetike, uprizoritve.
Milan Ramšak Marković, rojen leta 1978 v Beogradu, je večkrat nagrajeni dramaturg, dramatik in igralec. Deluje v institucionalnem dramskem gledališču, piše za film in televizijo ter je aktiven član srbske in slovenske sodobne plesne scene in neodvisne umetniške scene. Njegove drame so bile uprizorjene v Sloveniji, Srbiji, Severni Makedoniji, na Hrvaškem, v Litvi in Angliji. V zadnjih letih Ramšak Marković uspešno sodeluje z gledališkim režiserjem Sebastijanom Horvatom in režiserko Nino Ramšak Marković, s katerima je ustvaril številne odmevne uprizoritve. Leta 2021 je na 51. Tednu slovenske drame prejel Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije.
Arne Lygre CAS ZA VESELJE
Arne Lygre
ČAS
ZA VESELJE
Tid for glede, 2021
Drama
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalka Marija Zlatnar Moe
Režiserka Anja Suša
Premiera septembra 2024
Aksle si želi izginiti. Zapustiti namerava dom, ljubimca, mesto, v katerem je odraščal, starše in sestro. Spakiral je stvari, se usedel v avto in odpeljal, nato pa se je ustavil ob robu ceste. Ne more oditi, ne da bi se poslovil od mame in sestre, ki v tem trenutku sedita na klopi ob reki poleg pokopališča. Preden ju najde, se ob klopi zvrsti množica oseb: sosed, njegova noseča nekdanja žena, žalujoča vdova in drugi. Njihove usode se razkrivajo v odnosih s soljudmi.
Čas za veselje je natanko to: igra o odnosih. Ukvarja se z vprašanjem, kdo smo drug drugemu, kako sebe dojemamo in vzpostavljamo v odnosih s svojimi bližnjimi. Govori o vsem, kar je v odnosih lepo in hkrati težko, pa naj gre za ljubezenska razmerja, družinske in prijateljske vezi ali zgolj naključna znanstva. V središče zanimanja postavi motiv razhoda in motiv osamljenosti ter se vpraša, kaj pomenita kot nasprotji pripadnosti in skupnosti.
Igra je napisana v značilni pisavi Arneja Lygreja, ki uporablja vsakdanjo govorico, da bi jo povzdignil v območje poezije. Zanjo sta značilni fragmentarnost in eliptičnost, izpod katerih silijo na plan silovita čustva dramskih oseb. To je samo na videz preprosta, v resnici pa zelo rafinirana in kompleksna pisava, ki ji uspe ubesediti tudi najbolj protislovne misli in občutke.
Arne Lygre je eden najuspešnejših sodobnih norveških pisateljev in dramatikov. Rodil se je leta 1968 v obmorskem Bergenu, ki je za Oslom drugo največje mesto v državi in velja za prestolnico slikovitih norveških fjordov. Preden se je posvetil dramatiki in gledališču, se je ukvarjal z igro in pisanjem proze. Za zbirko kratkih zgodb Pravi čas (2004) je prejel prestižno norveško literarno nagrado brage, izdal pa je tudi romana Zadnji obraz in Moj mrtvec (2009). V gledališču je debitiral leta 1998 z dramo Mama in jaz in moški, odtlej pa je napisal več kot deset iger, ki so bile prevedene v številne tuje jezike ter uprizorjene na evropskih in svetovnih odrih. Slovensko občinstvo ga pozna po uprizoritvi igre Izginem (2011), ki jo je leta 2021 uprizoril Jaka Smerkolj Simoneti (AGRFT in Glej). Zanjo je Lygre leta 2012 prejel Ibsenovo nagrado, za dramo Dopustim ti, da si pa leta 2017 nagrado Hedde Gabler. Drama Čas za veselje je bila napisana leta 2021 in zagotovo pomeni eno največjih uspešnic na evropskih gledaliških odrih ta hip, saj je bila doslej prevedena v švedščino, nemščino, francoščino in angleščino. Trenutno jo med drugim igrajo v gledališču Det Norske Teatret v Oslu, gledališču Dramaten v Stockholmu, gledališču Oberhausen v Nemčiji in gledališču Odéon v Parizu.
Marius von Mayenburg EX
Marius von Mayenburg
EX
Ex, 2021
Drama
Prevajalka Anja Naglič
Režiserka Maruša Kink
Premiera decembra 2024
Ex je zgodba o paru, ki se ne vidi več. Daniel in Sybille, oba visoko izobražena (on je arhitekt, ona zdravnica), navzven delujeta kot uspešen zakonski par, v resnici pa je njun odnos popolnoma izpraznjen. Oba sta nezadovoljna z življenjem, njuni karieri nista tako bleščeči, kot bi si želela, majhna otroka ju izčrpavata, naveličana sta in zagrenjena. Sybille je napadalna in strupena, Daniel se umika in zateka v pasivno agresivnost, ki pa ne zadaja nič manjših ran. Ko se nekega večera tako kot običajno obkladata z žaljivkami, se na vratih pojavi Danielova bivša ljubezen Franziska, ki se je po prepiru s svojim sedanjim partnerjem znašla na cesti in se v obupu zatekla k njima. Njen prihod samo še prilije olje na ogenj v prepiranju zakoncev. Nestrpnostim, provociranjem, obtoževanjem in poniževanjem ni ne konca ne kraja. Izkaže se tudi, da Danielov odnos s Franzisko nikakor ni do konca razčiščen. Ena noč bo razkrila vse strahove, rane in laži. Odgovoriti bo treba na vprašanja, položiti račune.
Igra obravnava krizo zgodnjih srednjih let oziroma čas, ko se človek začne spraševati, ali so bile njegove življenjske odločitve prave. Boleče je spoznanje, da v življenju za marsikaj ni drugega poskusa in da smo si v preteklosti mnogo stvari predstavljali drugače. Večinoma si je treba priznati, da od mladostne drznosti in podjetnosti ni ostalo veliko oziroma da, kot pravi Daniel, »nekega dne posežeš po starih, preverjenih rešitvah in sodeluješ v igri, ki se jo itak igrajo vsi«.
Nemški dramatik, dramaturg, prevajalec in režiser Marius von Mayenburg (1971) spada med vznemirljivejše sodobne dramske pisce. Vse njegove igre boleče razpirajo mnogotere probleme sodobne družbe, večinoma pa obravnavajo teme znotraj družine in v zvezi z neprilagojenimi posamezniki. Mayenburg v drami Ex ponovno potrjuje, da je vrhunski mojster dialoga. Uničujoči pogovori med Danielom in Sybille so osupljivi in se lahko kosajo s peklenskim besednim dvobojem med protagonistoma Albeejeve drame Kdo se boji Virginie Woolf? Presunljive so tudi prispodobe za pravo, pristno ljubezen, ki jih Mayenburg položi v usta Franziski, čeprav se ob njih postavlja vprašanje, ali ljubezen v taki obliki sploh lahko obstane ali je tudi to samo del mladostnih iluzij.
Krstna uprizoritev igre Ex je bila na Švedskem (2021) in je prvi del trilogije. Premieri drugih dveh delov (Ellen Babić in Egal) sta bili v Reykjaviku (2022 in 2023).
Yasmina Reza JAMES BROWN JE UPORABLJAL
NAVIJALKE
Yasmina Reza
JAMES BROWN JE UPORABLJAL NAVIJALKE
James Brown mettait des bigoudis, 2022
Melanholična komedija
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalka Alenka Klabus Vesel
Režiserka Jana Menger
Premiera januarja 2025
V igri James Brown je uporabljal navijalke se obupana zakonca Hutner ne moreta sprijazniti z dejstvom, da njun najstniški sin Jacob ne želi biti več on sam, prevzel je namreč identiteto kanadske pevke Céline Dion. Odtujen od staršev, a pomirjen sam s sabo zadovoljno živi v sanatoriju sredi čudovitega parka, neguje svoj glas in načrtuje pevske turneje po svetu. Prijateljuje s fantom, ki je belec, a je trdno prepričan, da je temnopolt. Skupaj poskušata rešiti eksotično rastlino, ki se je znašla v sovražnem okolju domorodnega rastlinja. Nesrečna starša redno prihajata na obisk, a vse bolj užaloščena spoznavata, da sina očitno ne bosta dobila nazaj. Ob tem si zastavljata številna vprašanja o lastnem življenju. Tudi psihiatrinja, s katero se pogovarjata, je presenetljiva osebnost, med drugim ima navado voziti avto tako, da nikoli ne zavira, v svojem predavanju pa poda povsem nov in zanimiv pogled na pravljico o Pepelki.
Yasmino Reza (1959), francosko dramatičarko svetovnega slovesa, poznamo kot pronicljivo opazovalko, ki jo odlikujeta jedek humor in oster cinizem. Z natančno odmerjenimi besedami in strupeno kritičnostjo razkriva dvoličnost na videz uglajenega meščanskega okolja. V tej najnovejši igri njen pogled na stanje sveta ni nič manj poglobljen, vendar ga podaja s presenetljivo milino in prizanesljivostjo, še vedno s humorjem, hkrati pa tudi z ganljivo otožnostjo. V številnih prispodobah se posveča problemom današnjega časa, kot so odtujenost in osamljenost, iskanje identitete in kriza klasičnega patriarhalnega družinskega ustroja. Spodbujati želi pozitiven odnos do drugačnosti, opozarja na pasti globalizacije in problem priseljencev, na še vedno neizkoreninjene rasne predsodke, naraščajočo revščino in človekov uničevalen odnos do narave. Poziva k strpnosti in pogumu pri vztrajanju na lastni poti. Topoumno uklanjanje družbenim zapovedim vodi v plitkost in ozkosrčnost ter ubija sproščenost, brez katere ni ustvarjalnosti in posluha za lepoto.
Kot osnovo za novo igro je Yasmina Reza vzela eno od zgodb iz svoje zbirke novel Blagor srečnim ( Heureux les heureux , 2013). Sama je igro označila kot »fantazijo o identiteti in različnosti«. Marsikaj v igri ostaja nepojasnjeno, njeno pisanje pa, kot pravi sama, »ne ponuja ključa, saj takega ključa ni«. Premiera igre James Brown je uporabljal navijalke je bila marca 2023 v münchenskem Residenztheatru.
Lutz Hübner VILA BLOK EVROPA
Lutz Hübner
VILA BLOK EVROPA
Richtfest, 2012
Komična drama
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalka, avtorica priredbe in režiserka Barbara Hieng Samobor Premiera februarja 2025
Enajst ljudi načrtuje skupno gradnjo. Denar bodo vložili v razkošno hišo s sedmimi stanovanjskimi enotami.
Oblikovati želijo lastni življenjski habitat, družabni in bivanjski kontekst svojih prihodnosti. So različnih starosti, različno premožni, različno izkušeni, različnih nazorov, vendar trdno odločeni, da se v imenu skupnega cilja poenotijo, povežejo, prilagodijo. Nekaj članov skupine tiho sanjari o solidarnosti in zagotovljeni medsebojni pomoči. Najmanj dva se veselita prednosti prestižne lokacije v središču glavnega mesta. Trojico skrbi, da se bo prej ko slej zalomilo pri odplačevanju vrtoglavo visokih obrokov kredita. Ena od kandidatk skriva nosečnost, ker se ji zdi, da nekateri člani skupine te novice ne bi dobro sprejeli. In res se v začetno vsesplošno širokogrudnost začnejo zajedati različni pomisleki … Pričakovano se pojavijo tudi različni pogledi na arhitekturno estetiko in bivanjske standarde. Poleg vsega naštetega se med usklajevalnimi srečanji z mladim arhitektom zgodi še marsikaj presenetljivega in povsem nepričakovanega. Na dan pridejo podatki, resnice in predsodki, ki v celoti preokrenejo potek dogodkov …
Leta 1964 v Heilbronnu rojeni Lutz Hübner spada med najpogosteje uprizarjane nemške avtorje. Po izobrazbi je filozof, sociolog, literarni teoretik, jezikoslovec in dramski igralec. Poznavanje zakonitosti odrskih prvin v najboljšem pomenu besede vpliva tudi na njegovo pisanje za gledališče. Dramski liki so plastični, notranje psihološke logike čvrste in dosledne. Na začetku so mnogi kritiki Hübnerja povsem prezrli, v zadnjih letih pa se je stališče strokovne javnosti v celoti preobrnilo in njegove blago sarkastične upodobitve patologij sodobne evropske družbe doživljajo velike uspehe. Nekateri analitiki ga primerjajo celo z Molièrom.
Režiserka Barbara Hieng Samobor je na odru MGL uprizorila kar nekaj uspešnih dramskih besedil, kot so Zgodbe vsakdanje norosti (2007), 3 zime (2016) in Trije milijoni minut (2020). Zadnja leta skuša z radikalnimi priredbami besedil dodatno zaostriti vsebinske poudarke in jih s tem še bolj približati sodobnemu občinstvu.
KONCERT MGL&AGRFT
Spomladi 2025 bo oder Kina Šiška spet zasedla ekipa igralskega ansambla MGL, naših stalnih gostov ter nekaj svežih obrazov iz vrst AGRFT. Koncert bo obarvan z razkošno igralsko zasedbo in pravo kombinacijo hitov vaše in naše mladosti ter aktualnih uspešnic. Ob spremljavi vrhunskih glasbenikov pod vodstvom Mihe Petrica je večer v Šiški vedno znova izkušnja, ki je ne gre zamuditi. Ti koncerti obujajo glasbeno preteklost in staremu prinašajo svežino, po drugi strani pa vsako leto ponudijo nekaj novega.
To je glasbeno-gledališka ustvarjalnost, o kateri se prepričajte sami.
Imetniki dijaškega abonmaja imajo koncert že vključen v repertoar. Drugim abonentom ob nakupu vstopnic nudimo popust.
Partner dogodka
KNJIŽNICA MGL
Agata Juniku
INDOŠ IN ŽIVADINOV, TEATRO-BIO-GRAFIJI
Izid oktobra 2024
Hrvaška filozofinja in teatrologinja Agata Juniku vzporedno razvija teatro-bio-grafiji hrvaškega performerja Damirja Bartola Indoša in slovenskega režiserja Dragana Živadinova. Osrednja pojma – sveto in ludično – v prvih dveh poglavjih definira ob pregledu konceptov s filozofsko-antropološke in antropološko-teatrološke perspektive, zatem ponazori njuno uporabo na primeru nekaterih vplivnih gledaliških poetik 20. stoletja, nazadnje pa ju izolira in interpretira kot elementa v gledaliških praksah obeh avtorjev. Fokus tretjega poglavja je politično – tako glede na politični potencial svetega in ludičnega kot glede na obravnavana umetniška opusa. Nevsakdanja knjiga, ki jo bo v slovenščino prevedla Aleksandra Rekar, spremno besedo k njej pa bo napisal teatrolog Aldo Milohnić, je poskus komplementarne dopolnitve dosedanjih, strožje teatroloških uvidov v umetniške prakse Indoša in Živadinova.
Bernard-Marie Koltès
DEL MOJEGA ŽIVLJENJA
Izid decembra 2024
Med platnicami drobne knjige, ki je v izvirniku prvič izšla leta 1999 pri francoski založbi Minuit, so zbrani vsi daljši intervjuji, ki jih je kultni francoski dramatik in pisatelj Bernard-Marie Koltès dal za tisk. Zajemajo kratko in plodno obdobje med letoma 1983 in 1989, torej od Koltèsovih prvih sodelovanj z režiserjem Patriceom Chéreaujem, ki je na odru krstil številne njegove drame, do njegove prezgodnje smrti zaradi aidsa. Knjiga se – kot je zapisal Alain Prique, eden Koltèsovih spraševalcev – bere kot avtorjeva nehotena avtobiografija; četudi besedila v njej niso izključno njegova, jih je vendarle vsa pregledal in po potrebi tudi dopolnil. Knjigo bo prevedla Suzana Koncut, spremno besedo pa bo napisal režiser Ivica Buljan, ki se je na Slovenskem doslej podpisal pod največ režij Koltèsovih iger.
Tery Žeželj, Jaka Smerkolj Simoneti
OBRAZI REŽIJE (delovni naslov)
Izid aprila 2025
Slovenska gledališka umetnost se v zadnjih letih vse bolj pluralizira s pristopi, ki niso več vezani zgolj na režiserja ali režiserko kot ultimativnega avtorja uprizoritve. Snovalne prakse, avtorski projekti in dokumentarni pristopi so prodrli na največje odre v Sloveniji in se postavili ob bok dramskemu gledališču. Gledališka umetnost je tesno povezana s hitro spreminjajočim se svetom in družbo, zato neprestano išče nove načine vstopanja v dialog z občinstvom. Presega konvencije, ustvarja nove produkcijske modele in postaja izrazito multidisciplinarna. V tem vrtincu se oblikujejo tudi umetnice in umetniki, s katerimi sta dramaturga Tery Žeželj in Jaka Smerkolj Simoneti spregovorila o teh novih obrazih režije. Kako danes misliti režijo? Kako opredeliti njeno področje delovanja na presečišču različnih polj? Kako razumeti vlogo osebe, ki prevzame to danes porozno funkcijo? Obrazi režije bodo zbirka intervjujev, dokument ustvarjalne prakse, poskus ubeseditve mnogotere narave sodobne slovenske gledališke režije.
REGIONALNI FESTIVAL RUTA
REGIONALNI GLEDALIŠKI FESTIVAL
Med 30. januarjem in 4. februarjem 2025 bo v Mestnem gledališču ljubljanskem potekal regionalni gledališki festival Ruta. Na odru se bo tudi tokrat zvrstilo šest uprizoritev mestnih gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije. Sodelovali bodo Beogradsko dramsko pozorište, Dramski teatar Skopje, Kamerni teatar 55 iz Sarajeva, Gradsko pozorište Podgorica iz Črne gore, Kazalište Ulysses iz Zagreba in Mestno gledališče ljubljansko.
Festival Ruta piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč. V dobrih petih letih delovanja je presegel pričakovanja: v Ljubljani je postal eden bolj pričakovanih gledaliških dogodkov, vstopnice za predstave so praviloma razprodane, domače občinstvo je navdušeno, med gledališkimi ustvarjalkami in ustvarjalci pa so se stkale profesionalne in prijateljske vezi. Gre za pomemben kulturni dogodek, ki postaja priznan tako na lokalni kot na regionalni ravni.
Kratica Ruta, ki je nastala iz treh pomenljivih besed (Regionalna unija teatrov), vzpostavlja neposredno asociativno povezavo z (za zdaj) osrednjim namenom zveze: organizirati potujoči mednarodni gledališki festival, ki vsako leto obišče vsa festivalska prizorišča.
Iskreno dobrodošli na festivalski postaji Ruta Ljubljana 2025!
PONOVITVE IZ PREJŠNJIH SEZON
VELIKI ODER
Nejc Gazvoda TIH VDIH
Marshall Brickman, Rick Elice, Andrew Lippa ADDAMSOVI
Yasmina Reza BOG MASAKRA
Thomas Vinterberg, Mogens Rukov, Bo Hr. Hansen PRAZNOVANJE
Henrik Ibsen NORA
Eugène Ionesco PLEŠASTA PEVKA
Rrose Sélavy RAZPOKA
Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa POHORSKI BATALJON
Žiga Divjak, Gregor Zorc BODOČNOST
William Shakespeare KAKOR VAM DRAGO
MALA SCENA
José Cabeza TRIJE MILIJONI MINUT
Ivan Viripajev NEZNOSNO DOLGI OBJEMI
Nejc Gazvoda JAZZ
Ralf Westhoff SOSEDJE
Joseph Kesselring ARZENIK IN STARE ČIPKE
Jean-Paul Sartre ZAPRTA VRATA
Ugo Betti ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU
Dragica Potočnjak TECI, MAŠA, TECI
MONOPROJEKTI
Eva Jagodic, Matic Lukšič VSE TO SEM VIDELA, KO SEM LETELA MIMO
Niklas Rådström SMRTNO RESNO
Lotos Vincenc Šparovec ČLOVEK V MORJU
Steven Berkoff SHAKESPEARE
Ana Duša NAVODILA
Nebojša Pop-Tasić, Karin Komljanec MEDUZA
POUČNO O GLEDALIŠČU
Ira Ratej TEATER ZA TELEBANA
NAGRADE V SEZONI
2023/2024
AJDA SMREKAR
Župančičeva nagrada 2023
za dveletno ustvarjanje
za vloge Nje v uprizoritvi Nekoč se bova temu
smejala Ivane Sajko, Hermione v Junakinjah
več avtorjev, Nastasje Filipovne Baraškove
v Idiotu Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, Nore v Nori Henrika Ibsena ter za vloge
v filmih in televizijskih serijah, predvsem
za vlogo Nike Glavan v seriji V imenu ljudstva
KATARINA MORANO
Borštnikova nagrada za izvirno dramsko besedilo
na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje 2023
v Mariboru
za besedilo Usedline
MIRJAM KORBAR
Borštnikova nagrada za igro na 58. Festivalu
Borštnikovo srečanje 2023 v Mariboru
za vlogo Mame v uprizoritvi Usedline
Katarine Morano
MANKICA KRANJEC
Druga nagrada v kategoriji portreti na mednarodnem fotografskem natečaju za gledališko fotografijo Theatre Exposed 2023
za fotografijo Mojstra v uprizoritvi Mojster
Jaše Kocelija
BRANKO JORDAN
Dnevnikova nagrada 2023 za največji umetniški
dosežek pretekle sezone v MGL
za vlogo Christiana v uprizoritvi Praznovanje
Thomasa Vinterberga, Mogensa Rukova in Boja Hr. Hansena
JANA ZUPANČIČ
Nagrada Prešernovega sklada 2024
za vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa, Mile v Usedlinah
Katarine Morano, Hélène v Slamniku Eugèna
Labicha in Véronique Houillé v Bogu masakra
Yasmine Reza
NINA RAMŠAK MARKOVIĆ
Žlahtna režiserka na 32. festivalu
Dnevi komedije 2024 v Celju
za režijo uprizoritve Arzenik in stare čipke
Josepha Kesselringa
JERNEJ GAŠPERIN
Igralska nagrada Duša Počkaj 2024 za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih
umetnikov Slovenije
za vloge Charlieja v Neznosno dolgih objemih
Ivana Viripajeva, Metarmofoze v Junakinjah več avtorjev, Nilsa Krogstada v Nori Henrika Ibsena in Noaha v Razpoki Rrose Sélavy
ANSAMBEL IN GOSTJE MGL
Ansambel: Viktorija Bencik Emeršič, Sebastian Cavazza, Tanja Dimitrievska, Mojca Funkl, Jernej Gašperin, Gregor Gruden, Lena Hribar Škrlec, Gašper Jarni, Branko Jordan, Boris Kerč, Karin Komljanec, Mirjam Korbar, Iva Krajnc Bagola, Klara Kuk, Jaka Lah, Matic Lukšič, Joseph Nzobandora – Jose, Bernarda Oman, Boris Ostan, Primož Pirnat, Tina Potočnik Vrhovnik, Matej Puc, Nina Rakovec, Tanja Ribič, Jožef Ropoša, Filip Samobor, Matevž Sluga, Uroš Smolej, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Filip Štepec, Nataša Tič Ralijan, Tomo Tomšič, Gaber K. Trseglav, Judita Zidar, Jana Zupančič in Tjaša Železnik
Gostje v premiernih uprizoritvah: Nejc Jezernik, Diana Kolenc, Gal Oblak, Jure Rajšp, Mina Švajger, Miranda Trnjanin, Lara Wolf in Veronika Železnik
Mojca Funkl
Jernej Gašperin Gregor Gruden Lena Hribar ŠkrlecGašper
Jarni Branko JordanMatic Lukšič
Joseph Nzobandora – Jose Bernarda Oman Boris OstanPrimož Pirnat
Tina Potočnik Vrhovnik Matej Puc Nina Rakovec Tanja Ribič Jožef RopošaTomo Tomšič
Gaber K. Trseglav Judita Zidar Jana Zupančič Tjaša ŽeleznikVODSTVO
UMETNIŠKI
ODDELEK
DRUGI ZAPOSLENI
V MGL V SEZONI 2024/2025
Direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor
Direktoričina pomočnica – poslovna vodja Petra Bizjak
Direktoričin pomočnik za tehnične zadeve Janez Koleša
Dramaturginja in vodja mednarodnega oddelka Eva Mahkovic
Dramaturginja in urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc
Dramaturginja in vodja izobraževalnega programa Ira Ratej
Dramaturginja in arhivarka Alenka Klabus Vesel
Lektorja Maja Cerar, Martin Vrtačnik
Vodje predstave Jani Fister, Borut Jenko, Sanda Žnidarčič, Lejla Žorž
Šepetalki Nataša Pevec, Snježana Vrhunc Vurušić
TEHNIČNI
ODDELEK
SPLOŠNI
ODDELEK
Vodja oddelka scenske izvedbe in opreme Matej Sinjur
Scenska ekipa Boris Britovšek (vodja), Dimitrij Petek (vodja), Roman Benda, Peter Butala, Ivan Filipić, Oskar Guna, Borislav Horvat, Marko Karimović, Toni Kovačić, Mirko Maršič, Monika Smolič, Martin Štamcar, Janez Vencelj
Oblikovalca svetlobe Andrej Koležnik (vodja), Boštjan Kos
Lučna mojstra Bogdan Pirjevec, Aljoša Vizlar
Oblikovalci zvoka in videoopreme Sašo Dragaš (vodja), Tomaž Božič, Matija Zajc Rekviziterke Erika Ivanušič (vodja), Brina Šenekar, Ana Johana Scholten
Frizerke, lasuljarke in modelarke Anja Blagonja (vodja), Sara Dolinar, Katarina Morel Kobetič Garderoberke Angelina Karimović (vodja), Dijana Đogič, Sara Kozan, Urška Picelj
Šivilji in modelarki Irena Tomažin (vodja), Tatjana Cirman
Krojačici in modelarki Branka Spruk (vodja), Tanja Lakovnik
Mizarja in modelarja Vladimir Janc (vodja), Matija Mužič
Tapetnica in dekoraterka Karmen Jerebic
Vodja službe za odnose z javnostmi in trženja Simona Belle
Koordinatorka in planerka programa Helena Štrukelj
Vodja projektov Katarina Koprivnikar, Katarina Bogataj (nadomeščanje)
Koordinatorka obiska Petra Setničar
Blagajnika in informatorja Urša Petelinek, Rok Špacapan
Oblikovalka Mojca Višner
Kadrovnica Nada Bjelica
Poslovna sekretarka Neža Pregeljc
Računovodstvo Marjeta Rakita (vodja), Zvonka Babnik
Vodja nabave Boštjan Kern
Receptorji in informatorji Rado Rakita (vodja), Janez Jakopič, Klavdija Peterka
Vzdrževalca Danijel Cirman, Marko Duplišak
Čistilke Hana Rastoder (vodja), Sefija Dizdarević, Mehira Jašić
Andrej Rant,pesnik,numizmatik,zobozdravnik
Kaj je moja usoda, ki si je nisem zaslužil?
Da sem bil in sem še vedno anonimen objektiv a 8–10
Zaslišanje Andreje Katič Obljuba: nič v sodstvu brez sodstva v ospredju a 2 Asmir Bećarević Velenjski borec za cenejše ogrevanje
Katoliška cerkev / Spolne zlorabe
Slovenskaškofovskakonferencajeustanoviladolgoobljubljanoneodvisnokomisijozaobravnavanjespolnihzlorab stremidelovnimiskupinami,kinajbise–takšnasozagotovilaškofov–samostojnoinneodvisnoposvetilespolnim zlorabamvCerkviindrugimnalogamnapodročjuzaščite otrok,mladoletnihinranljivihodraslih.Dvomezbujatasestavaskupininnetransparentnostpriseznanjanjujavnosti.
cerkev na Slovenskem je že lepčastarčaočitkov,daspolnihzlorab
romet / Zastoji
Čepravseturističnasezona
šenizačela,obkoncihtedna naavtocestimedLjubljanoin Kopromženastajajozastoji.
Vzrok
ne obravnava tako, kot bi jih morala: zavzeto,odprtoindosledno.Smernice za obravnavo spolnih zlorab so sicer v RKCodleta2006vsajštirikratzaostrili inposodobili,atosonajvečkratstorili
po pobudah iz Rima, ki so se vrstile zlasti pod papežem Frančiškom. Veliko se je zato pričakovalo od novega predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK), novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je pred leti dva mandata vodil ekspertno skupino, ki jo je tudi pomagal ustanoviti, a je bil zaradi svojih (preglasnih) kritik odnosa do spolnih zlorab v Cerkvi premeščen na ljubljansko cerkveno sodišče. Škof Saje, ki se je žrtvam spolnih zlorab aprila 2022 v imenu Cerkve javno opravičil, je kmalu po svoji umestitvi napovedal ustanovitev neodvisne komisije za obravnavanje spolnih zlorab, po zgledu podobnih teles v Evropi. Junija lani se je naposled premaknilo. Cerkveni mlini meljejo počasi SŠK je »kot odgovor Katoliške cerkve v Sloveniji na spolne zlorabe in nasilje« junija lani sprejela »delovni načrt celostnega programa zaščite mladoletnih in ranljivih odraslih v Katoliški cerkvi v Sloveniji«. Dobrih pet mesecev kasneje, novembra lani, so škofje
mese
tedna z lepim vremenom. Pretekli konec tedna so vozniki denimo poročali o več kot uro daljšem potovanju do Kopra. Zaradi dveh zapor pod nadvozi so nastale večkilometrske kolone vozil. Ker gre za najstarejše objekte slovenskega avtocestnega križa, je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo izvedla preglede vseh nadvozov in viaduktov ter ob koncu lanske turistične sezone
Paket Digitalni Dnevnik
Z vami kjer koli, kadar
Enotno geslo za dostop do Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik Neomejeno do Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik
Za ceno enega bereta dva Vsak dan e-pismo z Dnevnikom
Cena mesečne naročnine po preteku promocijskega obdobja znaša 14,90 EUR.