PK sezona 2024/2025

VPISI ABONMAJEV DOSEDANJI ABONENTI – od 16. do 23. maja (za vse, ki želite obdržati sedež v svojem abonmaju; pozneje to ne bo več mogoče)

NOVI ABONENTI – od 10. do 14. junija – od 2. do 13. septembra

DIJAKI ORGANIZIRANO PREKO ŠOL do 23. septembra

DIJAKI POSAMEZNIKI IN ŠTUDENTI še od 10. do 17. oktobra Vsak delavnik od 12. do 18. ure pri blagajni MGL v Gledališki pasaži med Čopovo in Nazorjevo ulico; telefon 01 2510 852; e-naslov blagajna@mgl.si

Dokazana kakovost, potrjeno zaupanje

Q Max so edina goriva z evropskim certifikatom kakovosti EQTM. Visoko kakovost ste potrdili tudi uporabniki in jim podelili priznanje Izbrana znamka zaupanja leta 2024. Hvala!

www.petrol.si

IZBR

ANA

M KJAA ZZ NA UAP A N

VSEBINA 5 7 8

ŽUPANOV NAGOVOR DIREKTORIČIN NAGOVOR ABONMAJI

10 12 14 16 18 20 22

REPERTOAR SEZONE 2024/2025 VELIKI ODER Ödön von Horváth KAZIMIR IN KAROLINA Nejc Gazvoda RADOST Simon Stephens LUČ UGASNE Anton Tomaž Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Katarina Morano ZAKAJ SVA SE LOČILA Milan Ramšak Marković BURŽOAZIJA

24 26 28 30

MALA SCENA Arne Lygre ČAS ZA VESELJE Marius von Mayenburg EX Yasmina Reza JAMES BROWN JE UPORABLJAL NAVIJALKE Lutz Hübner VILA BLOK EVROPA

32 34 36

KONCERT MGL&AGRFT KNJIŽNICA MGL FESTIVAL RUTA

38 40 42

PONOVITVE IZ PREJŠNJIH SEZON NAGRADE V SEZONI 2023/2024 ANSAMBEL MGL, GOSTJE IN ZAPOSLENI V SEZONI 2024/2025

Foto Stanko Gruden

5

Brez prepovedanih poti Mestno gledališče ljubljansko v novo gledališko sezono vstopa drzno, pogumno ter polno novih idej in umetniških izzivov. To je ena osrednjih točk kulturne Ljubljane, mesta, ki vsak dan diha s kulturo in se zaveda, kako pomembna je razvejana kulturna ponudba za našo identiteto ter nadaljnji razvoj. Kultura bogati naša življenja, odpira nam neznane svetove in nas spodbuja k razmišljanju o različnih izzivih, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu.

Osrednja tema nove sezone bo »prepovedane poti« in prepričan sem, da bomo po ogledu predstav dobili dobre iztočnice za razmišljanje o različnih vrstah prepovedi, ki nas lahko precej obremenjujejo, lahko pa jih presežemo in svobodni dosegamo zastavljene cilje.

Vesel sem, da Mestno gledališče ljubljansko ni osredotočeno samo na ustvarjanje v Ljubljani, ampak svoja umetniška krila razpira veliko širše. Izjemno sem ponosen na festival Ruta, s katerim nas MGL zadnja leta povezuje z gledališči glavnih mest držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Festival iz leta v leto raste in se razvija, predvsem pa – in to je največja zmaga – poglablja nekoč zrahljane vezi med narodi, ki smo si včasih delili skupno državo. Skupaj z direktorji teh gledališč si prizadevamo za nadaljnjo širitev Evropske unije s slovansko dušo. Že zdaj si lahko v koledarju označite februar 2025, ko bo Ruta znova gostovala v Ljubljani.

Celotni ekipi Mestnega gledališča ljubljanskega z direktorico in umetniško vodjo Barbaro Hieng Samobor na čelu iskreno čestitam za izjemne predstave, ki jih nizate drugo za drugo. Želim vam še eno uspešno sezono, polno umetniških presežkov. Z zvestimi obiskovalci komaj čakamo, da se zastor sezone 2024/2025 dvigne. Prepričan sem, da iz vaših dvoran ne bomo odhajali ravnodušni in da bomo še dolgo razmišljali o vprašanjih, ki jih odpirajo vaše predstave.

In ne smemo pozabiti – vlaganje v kulturo je investicija, ne strošek!

Srečno in uspešno delo v Ljubljani, zame najlepšem mestu na svetu, vam želim!

Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

Foto Mare Vavpotič

7 Drage in spoštovane gledalke, dragi in spoštovani gledalci Mestnega gledališča ljubljanskega!

V trenutku, ko pišem ta uvodnik, se že skoraj vsi zavedamo razsežnosti svetovnih kriz in vsesplošnega drsenja v kataklizmo. Zavedamo se poglabljanja razlik med peščico najbogatejših in milijardami najrevnejših, razlik med absolutno zaščitenimi in popolnoma nezaščitenimi, svobodnimi in nesvobodnimi, ločnice med lačnimi in sitimi, nepoškodovanimi in ranjenimi …

Diskriminacija in genocid sta del vsakdana, diskreditacija in/ali likvidacija pa najpogostejše sredstvo ohranjanja ali zagotavljanja oblasti. Po svetu bega na stotine milijonov ljudi, ki so ostali brez doma, brez dostojanstva, brez možnosti preživetja. Med njimi je zelo velik delež otrok. Sprašujem se: bosta po koncu teh strahot globusu vladali poškodba in travma?

Ozemeljske vojne so spet na rednem političnem meniju, postavljanje zasilnih taborišč je spet del politične organizacijske rutine. V praksi so ta hip kršene skoraj vse postavke mednarodnega vojnega prava. Zanikane so zaveze konvencij, dogovorov in mednarodnih pogodb, sklenjenih v času od konca druge svetovne vojne do začetka novega stoletja, ki naj bi preprečevale točno to, kar se spet dogaja na več koncih sveta.

Priča smo zastrašujočemu vračanju v ideološka izhodišča najsramotnejših delov zgodovine 20. stoletja. Med politiki ta hip očitno ni takih, ki bi imeli pogum in moč ta proces prekiniti. Nekatere stvari se skorajda ponavljajo, druge obračajo na glavo. Poleg vsega naštetega se nam je (po dolgem genocidu, ki smo ga zagrešili nad planetom) uprla tudi narava. Rezultati so tu, delno jih občutimo v lastni deželi, na lastni koži.

Kaj lahko stori umetnost? Zapreti oči in se zateči v »tolažilno-razvedrilne« vsebine, se povsem izolirati od trenutnega stanja sveta bi bilo nedopustno in tudi neumno. Obenem bi bolj ali manj neposredna odslikava družbenopolitičnih situacij po mojem mnenju podvajala delo novinarjev, reporterjev, analitikov … Zato bomo govorili v jeziku umetnosti, uporabljali bomo svoja izrazila. In kaj lahko storijo umetnine? Verjamem, da mnogo.

Zagotovo spodbujajo k razmisleku, k samorefleksiji, k čuječnosti. In zagotovo prikličejo občutja. Sočutja.

Kvalitetna umetnina nas oplemeniti in obogati – to je fraza, ampak ustrezna.

V sezoni 2024/2025 načrtujemo deset premier, mednarodni potujoči festival Ruta in tradicionalni Koncert MGL&AGRFT. Pet uprizoritev bo usmerjala dramska, preostalih pet pa komedijska intonacija. Tri od uprizoritev bodo krstne, pet iger bo prvič uprizorjenih v Sloveniji, dve deli sta iz zakladnice klasike.

Dovolite, da naštejem še nekaj motivov: laž, preizkušnja, sum, dvom, presenečenje, sram, ljubosumje … Sezono smo poimenovali PREPOVEDANE POTI. Pozdravljam vas v imenu celotnega kolektiva MGL, veselimo se ponovnih druženj!

Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja

ABONMAJI MGL V SEZONI 2024/2025

9

ABONMAJI Abonma MGL vključuje pet predstav na Velikem odru in dve predstavi po izbiri.

Abonma NIKA

IME ABONMAJA

DAN PREDSTAV

MALA SCENA

nima stalnega dneva

ŠTUDENTSKI A

ponedeljek

TOREK 1 TOREK 2 ŠTUDENTSKI C

torek

vključuje devet predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri. Naročniki Dnevnika, Nedeljskega dnevnika in Razvedrila imate pri abonmaju Nika popust.

Abonma VEČ

SREDA POPOLDANSKI

sreda popoldne

vključuje osem predstav na Velikem odru.

Abonma RADOVEDNI vključuje šest predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri. Posebnost abonmaja je pogovor z ustvarjalci po koncu predstave.

ŠTUDENTSKI abonma vključuje pet predstav na Velikem odru in dve predstavi po izbiri. Študentom priporočamo abonmaje Študentski A, Študentski C in Radovedni.

DIJAŠKI abonma vključuje šest predstav na Velikem odru ter koncert z igralci MGL in študenti AGRFT v Kinu Šiška.

Abonma MALA SCENA vključuje štiri predstave na Mali sceni.

Ogled izbirne predstave si zagotovite z rezervacijo in prevzemom vstopnice pri blagajni MGL. Izbirate lahko med novimi uprizoritvami sezone 2024/2025, uprizoritvami iz prejšnjih sezon in nekaterimi našimi koprodukcijami.

SREDA 1 SREDA 2 NIKA

sreda

ČETRTEK 1 ČETRTEK 2

četrtek

PETEK 1 PETEK 2 PETEK 3

petek

SOBOTA 1 SOBOTA 2

sobota

FLEKSI VEČ DIJAŠKI 1 DIJAŠKI 2 RADOVEDNI

od ponedeljka do četrtka

REPERTOAR SEZONE 2024/2025

11 VELIKI ODER

MALA SCENA

Ödön von Horváth

Arne Lygre

Drama

Drama

Režiserka Nina Rajić Kranjac

Prva slovenska uprizoritev

KAZIMIR IN KAROLINA

Nejc Gazvoda

RADOST

ČAS ZA VESELJE Režiserka Anja Suša Marius von Mayenburg

Drama

EX

Krstna uprizoritev

Komična drama

Režiser Nejc Gazvoda

Prva slovenska uprizoritev

Koproducent Mestno gledališče Ptuj

Režiserka Maruša Kink

Simon Stephens

Yasmina Reza

Drama

Melanholična komedija

Prva slovenska uprizoritev

Prva slovenska uprizoritev

Režiser Sebastian Cavazza

Režiserka Jana Menger

LUČ UGASNE

Anton Tomaž Linhart

JAMES BROWN JE UPORABLJAL NAVIJALKE

Lutz Hübner

TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI

VILA BLOK EVROPA

Komedija

Komična drama

Režiser Diego de Brea

Prva slovenska uprizoritev

Katarina Morano

ZAKAJ SVA SE LOČILA Drama Krstna uprizoritev Režiser Žiga Divjak Milan Ramšak Marković

BURŽOAZIJA

(po filmskih motivih Luisa Buñuela) Komedija Krstna uprizoritev Režiserka Nina Ramšak Marković

Avtorica priredbe in režiserka Barbara Hieng Samobor

Ödön von Horváth

KAZIMIR IN KAROLINA

13 Ödön von Horváth

KAZIMIR IN KAROLINA Kasimir und Karoline, 1932 Drama Prevajalec Borut Trekman Režiserka Nina Rajić Kranjac Premiera septembra 2024

Avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth je dramo Kazimir in Karolina napisal na začetku tridesetih let 20. stoletja, samo leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Razpad Avstro-Ogrske, ekonomska kriza in izkušnja prve svetovne vojne so samo najpomembnejše zgodovinske okoliščine, ki so bile glavni vzrok, da so se po vsej Evropi okrepile nacionalistične težnje in je ločevanje na podlagi etnične, religiozne ali katere koli druge pripadnosti postalo tudi uzakonjena stalnica. Družbeno razpoloženje je predstavljalo vzpon fašizma in nacizma, nosilci tega razpoloženja pa so bili mali ljudje, naveličani svojih eksistenčnih težav in pripravljeni zanje okriviti koga drugega.

Dogajanje v drami je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se ljudje v želji po pobegu od vsakdanjih tegob bašejo s klobasami in lokajo pivo, vse dokler se med njimi ne vnamejo najnižje strasti. Naslovna junaka sta šofer tovornjaka, ki so ga vrgli iz službe, in njegovo dekle, preprosta nižja uradnica, ki jo ima na sumu, da bi ga rada zapustila, saj se želi kljub njegovim težavam sprostiti in poveseliti.

Na videz banalen prepir med ljubimcema, ki je zaradi ekonomsko in družbeno pogojenih okoliščin vse prej kot to, se izteče v razpad razmerja.

Frustrirani in obupani Kazimir se zateče v družbo nasilnega Franca in njegove ljubice Erne, medtem ko se Karolina sprva zabava z osamljenim uslužbencem Schürzingerjem, kasneje pa ji družbo delata ugledna in premožna gospoda Rauch in Speer. Njeno naivno pričakovanje, da ji bosta pomagala do boljšega življenja, splava po vodi, toda ko se hoče vrniti h Kazimirju, pot nazaj ni več mogoča. Ödön von Horváth se pokaže kot pronicljiv opazovalec krhkih ženskih likov znotraj neenakovrednih razmerij moči v drastično patriarhalnem svetu. Ödön von Horváth je v svojih igrah seciral socialnopolitične teme srednjeevropskega miljeja v času vznika nacizma in fašizma, zaradi česar se ga je v obdobju med obema vojnama prijel vzdevek »princ socialne melanholije Srednje Evrope«. Je mojster prikazovanja usod obubožanih in brezperspektivnih meščanov srednjega razreda, ki nimajo prav nobenega upanja na boljše življenje.

Njegova dela zaradi današnjih gospodarsko-političnih razmer ponovno postajajo vse bolj aktualna.

V njih prepoznavamo poteze družbe, ki jim je pred skoraj sto leti pripadal tudi sam.

Nejc Gazvoda

RADOST

15 Nejc Gazvoda

RADOST 2023 Drama

Krstna uprizoritev Režiser Nejc Gazvoda Koproducent Mestno gledališče Ptuj Premieri oktobra 2024

Šestdesetletna frizerka Meta, ki je nedavno izgubila mamo, zgornje nadstropje dotrajane hiše v Rožni dolini napol zastonj odda bivši študentki Maši in njeni sestri Juliji. Maša je stara petindvajset let in ima tri službe; vse so enako nesmiselne in ne vodijo nikamor. Julija je brucka na filofaksu, vendar težko zbere voljo, da bi kdaj stopila iz hiše. Meta še ni zares stara, vendar se zdi, kot da je že nekje pri koncu. Maša in Julija sta še zelo mladi, vendar je njuna prihodnost povsem negotova, zato o njej pravzaprav ni mogoče govoriti – obstaja samo s preživetjem obremenjena sedanjost, ki ni navdihujoča. V sobo, imenovano likalnica, se naseli Metin stari prijatelj in sosed Aljoša, avtor kultne zbirke otroških pesmic, ki je pred leti kot marsikateri milenijec iz Ljubljane odšel v Berlin po boljše življenje (kariero? preživetje? vsaj zabavo?), pa se Zahod ni izkazal kot bistveno bolj perspektivno okolje. Vsi liki drame Radost, med katerimi so še samooklicana pisateljica in novinarka Polona, izčrpana mama majhnih otrok Ela in Metin sin Lukas, plavajo po svojih življenjih, ne da bi se v njih zmogli odločiti za spremembo ali vsaj avtorefleksijo, četudi oboje nujno potrebujejo.

Filmski in gledališki režiser, pisatelj in dramatik Nejc Gazvoda je za MGL leta 2014 po naročilu napisal dramo Menjava straže, leta 2016 prvo slovensko gledališko nadaljevanko Vranja vrata, leta 2018 družinsko dramo Tih vdih, leta 2020 pa komično dramo Jazz. Razen Vranjih vrat je vsa svoja besedila tudi režiral. Za Tih vdih, ki je po petih letih še vedno velika uspešnica, je dobil Grumovo nagrado in Borštnikovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. Njegove teme so družina, trk generacij, milenijci; stil pisave je realizem z občasnimi, ampak opaznimi drobci nadrealnega. Pisava je občutljiva, natančna in niansirana, sloni na natančno izpisanih, plastičnih likih, ki imajo vsak svojo prepoznavno govorico, in mnogi so obenem simpatični in grozni.

Osnovna tema Radosti je izguba doma, pa tudi pomanjkanje bližine, za katerim trpijo dramski liki. Dogajalni čas in prostor sta zelo realna in prepoznavna, Radost je Ljubljana in Slovenija zdaj: to je Ljubljana previsokih cen, inflacije, Wolta, cenenih literarnih večerov, aspiracij po veličini, po tem, da bi se nekako izrazili, Ljubljana poceni drog in Redbull vodke, Ljubljana generacijskih konfliktov, nestrpnosti zaradi pomanjkanja, Ljubljana nepremičninske krize in Ljubljana, glavno mesto v državi, ki trpi za pomanjkanjem vizije. Vse našteto zlahka prepoznamo iz lastnega vsakdana. Gazvoda v svoja besedila boleče vpisuje sedanjost, pa tudi narodni značaj.

Kaj pomeni ostati tukaj? Kakšno ceno plačamo za to?

Simon Stephens

LUC UGASNE

17 Simon Stephens

LUČ UGASNE

Light Falls, 2019 Drama Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Eva Mahkovic Režiser Sebastian Cavazza Premiera oktobra 2024

Dramsko besedilo enega najuglednejših sodobnih britanskih dramskih piscev Simona Stephensa Luč ugasne iz leta 2019 ima tridelno strukturo: prva dva dela se dogajata na isti dan, 6. februarja 2017, tretji del pa nekaj dni kasneje. Dogajalni prostor je pet mest na severu Velike Britanije: Stockport, Blackpool, Durham, Doncaster in Ulverston. Kot so razseljena prizorišča, so razseljeni tudi liki oziroma družina, o kateri govori Stephens. Prvi del igre je monolog srednjeletne alkoholičarke Christine, ki se sredi supermarketa iztegne na polico, da bi dosegla steklenico vodke, medtem jo zadene možganska kap in umre. V trenutku smrti se iz nje izlije plaz besed: misli, spomini, refleksije, obžalovanja, želje, da bi v življenju kaj naredila drugače. V drugem delu Stephens sledi članom Christinine družine – možu Bernardu in otrokom Jess, Stevenu in Ashe –, ki so se na 6. februar 2017 znašli v čustveno kompleksnih odnosih s soljudmi, nekateri z najbližjimi, drugi s skorajda tujci. Tretji del se dogaja pred Christininim pogrebom: družina se zbere v domači hiši, v enotnem prostoru in času.

Simon Stephens (1971) je dramatik, profesor scenaristike na Univerzi v Manchestru in prejemnik mnogih uglednih nagrad. Njegova besedila so bila uprizorjena v več londonskih gledališčih, kot so National Theatre, Royal Court, Young Vic in Donmar Warehouse, ter v številnih drugih prestižnih gledališčih po Evropi in drugod. Njegova dramska pisava je sicer prepoznavna, vendar se besedila formalno in vsebinsko med seboj precej razlikujejo.

V drami Luč ugasne ugasne, ki je posvečena avtorjevi mami, je osrednje osišče zanimanja družinska celica. Z družino, ki je v marsičem disfunkcionalna, vendar vezi med posameznimi člani (za zdaj) še obstajajo, se Stephens ukvarja že v zgodnejši drami Harper Regan, ki jo je leta 2011 na Mali sceni MGL režiral Boris Ostan. Stephens v obeh besedilih raziskuje posameznikovo osebno življenjsko geografijo, svoje like pošilja na potovanja, ki so hkrati fizična in metaforična. To so potovanja po zgodovini: osebni, družinski in politični. Kritiki so besedilo Luč ugasne opisali kot »Stephensovo ljubezensko pismo Severu«, delu Velike Britanije, od koder je doma. Vsi Stephensovi liki so v gibanju, v tranziciji, v prehodnih stanjih: na robu treznosti, na robu študija, na robu razhoda, na robu ločitve, na robu med življenjem in smrtjo, na robu med normalnostjo in norostjo. Čeprav besedilo aktualno stanje Velike Britanije in Evrope ter njunih prebivalcev slika s temnimi barvami, je v njem tudi svetloba: igra na koncu odločno in opogumljajoče spregovori o moči družine, skupnosti in človeški povezanosti.

Dramo bo režiral Sebastian Cavazza, ki ga pri tej uprizoritvi zanima predvsem sinhroniciteta, sočasnost dogajanja, in skoraj filmsko realistična igra zasedbe.

18

Anton Tomaž Linhart

TA VESELI DAN ALI MATICEK SE ŽENI

19

Anton Tomaž Linhart

TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI 1790 Komedija v petih aktih Režiser Diego de Brea Premiera decembra 2024

Dokler bodo na svetu bogataši, ki mislijo, da so zaradi denarja vredni več kot drugi ljudje in si tudi zato lahko vzamejo, kar jim srce poželi, dotlej bo ta komedija aktualna. Z avtorsko priredbo Beaumarchaisove satire je duhovni otrok razsvetljenstva Anton Tomaž Linhart (1756–1795), sicer sin Slovenke in češkega priseljenca meščanskega rodu, položil temeljni kamen slovenskega gledališča in dramatike. S tem je nedvoumno dokazal, da kmečki jezik neukih in nekultiviranih Slovencev na odru zveni prav tako umetelno kot drugi jeziki ter ob tem v besedilo še spretno vtkal idejo o svobodi, bratstvu in enakosti vseh ljudi.

Novopečenega Baronovega osebnega služabnika Matička spoznamo v trenutku, ko mu njegova izbranka Nežka razkrije, da jo hoče pohotni Baron Naletel zvabiti v posteljo še pred njuno poroko. Matiček se brž odloči, da bo Barona speljal stran od svoje neveste, tako da bo v njem razpihal ogenj ljubosumja. Baronova osamljena soproga Gospa Rozala se namreč v nepotešenem hrepenenju po ljubezni nedolžno spogleduje s študentom Tončkom, ki ji naklonjenost vrača. Tako Matičku res za hip uspe premotiti Barona, vendar njegov zalet ustavi usodna zadolžnica. Že pred časom si je Matiček pri Smrekarici sposodil denar in podpisal, da se bo z njo oženil, če ji denarja ne bo mogel vrniti. Matiček denarja še vedno nima, Smrekarica pa terja svoje. Baron, ki je tudi razsodnik v takih sporih, pod krinko pravičnosti odloči, da se mora Matiček poročiti s svojo posojilodajalko. V središču osnovnega zapleta je ljubezenska intriga, ki jo sprva zasnuje in vodi Matiček, kasneje pa jo domislita in v svoje roke vzameta Gospa Rozala in Nežka ter zmešnjavo razvozlata do srečnega konca. Medtem pa Matiček o Baronu izreče še danes drzno zveneče besede: »Al je kaj boljši kakor jaz? Vzemi mu denar, žlahto, ime, potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bi on meni služil.« Ne le, da med gospodo in podaniki – razen v premoženju, naslovu in nošnji – ni razlike, vladajoči razred je tako moralno skorumpiran, da je vreden manj od svojih podložnikov. Ta veseli dan ali Matiček se ženi prinaša prerez družbe, klico revolucionarnega upora zoper nepravični družbeni red in iskro tistega ognja, ki je Slovence tudi duhovno postavil ob bok evropskim narodom.

Uveljavljeni in večkrat nagrajeni režiser Diego de Brea, ki je nazadnje v MGL režiral črno komedijo Bog masakra Yasmine Reza in Ionescovo dramo absurda Plešasta pevka, se z vsako komedijo spopade na svojstven in izviren način, ki se izmika trdno postavljenim komedijskim premisam: komično razpre v nepričakovani trpkosti in tudi bizarnosti, kajti vsaka komedija vznikne iz ogorčenja nad stanjem sveta in duha.

Katarina Morano

ZAKAJ SVA SE LOCILA

21 Katarina Morano

ZAKAJ SVA SE LOČILA 2024 Drama Krstna uprizoritev Režiser Žiga Divjak Premiera januarja 2025

Če bi dolgoletni odnos med dvema človekoma lahko prečno prerezali in ga opazovali kot nekakšno materijo, bi se pred nami verjetno izrisali koncentrični kolobarji, podobni tistim, ki jih ugledamo, ko posekamo drevo – pokazal bi se nanos plasti, ki so se skozi leta nalagale druga na drugo ali druga ob drugo. To so bila leta in leta in leta občutkov, dogodkov, upov, pričakovanj, načrtov, presenečenj, lahkotnosti, teže, pritiskov, sprememb, mirovanj, vzponov, padcev, prepirov in sprav.

V drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih »letnic« – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja, da bi lahko razumela, kaj se jima je zgodilo. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno, kdo je rekel, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj?

Kdo je že takoj rekel, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig, zdaj pa samo še »skrola« po Instagramu? In zakaj bi imel tisti, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo, pivo ali koncert, slabo vest, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo, da sta se znašla v stereotipu »dnevi so dolgi in leta kratka«? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve?

Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem?

Po velikih uspehih uprizoritev Sedem dni in Usedline smo k sodelovanju znova povabili dvojico mladih ustvarjalcev: filmsko režiserko, scenaristko, dramatičarko in dramaturginjo Katarino Morano ter gledališkega režiserja in soavtorja scenarijev Žigo Divjaka. Oba umetnika sta za svoje stvaritve prejela že veliko stanovskih nagrad in priznanj. V svojih uprizoritvah in avtorskih projektih z izrazitim čutom za socialne in človeške krivice preizprašujeta ustroj današnje družbe in vlogo posameznika v njej. Z uprizoritvijo najnovejšega besedila Zakaj sva se ločila bosta s svojo občutljivo natančnostjo pred nami razgrnila in raziskovala najintimnejši zemljevid partnerskega odnosa dveh sodobnih ljudi.

Milan Ramšak Marković

BURŽOAZIJA

23 Milan Ramšak Marković

BURŽOAZIJA (po filmskih motivih Luisa Buñuela) 2024 Komedija Krstna uprizoritev Režiserka Nina Ramšak Marković Premiera marca 2025

Komedijo Buržoazija je Milan Ramšak Marković napisal po naročilu MGL, režirala bo Nina Ramšak Marković. Tako kot znameniti film Diskretni šarm buržoazije Luisa Buñuela nam tudi Ramšak Marković predstavi skupino ljudi, ki poskuša uresničiti nekaj preprostih želja, ena od teh je skupna večerja. Pri tem pa člani skupine postopoma odkrivajo meje svojega sveta. Uprizoritve, katerih namen sta družbena in razredna kritika, na slovenskih odrih običajno obravnavajo teme in poetike, ki izhajajo iz jasnega moralnega imperativa, najpogosteje tako, da gledalcu vzbujajo občutek krivde. Vprašanje je, ali je takšen pristop sploh učinkovit. Je občutek krivde sploh lahko osnovno gibalo oziroma motor sprememb? Precej redkeje družbenorazredna kritika uporablja strategije, kakršne je v svojih filmih uporabljal Luis Buñuel. Na prvi pogled je tarča njegovega posmeha jasna: korumpirana družbena elita in ideološki državni aparati (bogataši, policija, cerkev). Ob pozornejši analizi pa nam postane jasno, da bi bila kritika lahko veliko neposrednejša in mnogo ostrejša. Točneje se zdi, da Buñuel pravzaprav osvetljuje različne mehanizme, s katerimi se ta resničnost gradi. Jasno postane, da tarča njegove kritike niso predstavniki elite ali bogataši, temveč mi sami. V drami torej spremljamo simpatične in prikupno smešne posameznike, ki sodelujejo pri prepoznavnih družbenih ritualih svojega razreda, a se njihova dejanja zdijo povsem brez smisla. Podobne potujitve uporablja tudi švedski režiser Roy Andersson, čigar umetniški vzornik je bil prav Buñuel. Učinek je duhovito srhljiv in nam omogoča, da na specifičen način globlje spoznamo komičnost bivanja. Buržoazija predstavlja gledališki odgovor na principe omenjenih dveh filmskih velikanov, obenem pa tudi nadaljevanje estetike, ki jo je ustvarjalna dvojica ( Ramšak Marković začela razvijati že v dveh svojih prejšnjih uprizoritvah (Emigranta v SNG Drama Ljubljana in Arzenik in stare čipke v MGL). Buržoazija je zgodba o ljudeh, katerih resničnost se nenehno gradi z rituali, zgodbami in sanjami, iz katerih, se zdi, so edini izhod – nove sanje.

Milan Ramšak Marković, rojen leta 1978 v Beogradu, je večkrat nagrajeni dramaturg, dramatik in igralec. Deluje v institucionalnem dramskem gledališču, piše za film in televizijo ter je aktiven član srbske in slovenske sodobne plesne scene in neodvisne umetniške scene. Njegove drame so bile uprizorjene v Sloveniji, Srbiji, Severni Makedoniji, na Hrvaškem, v Litvi in Angliji. V zadnjih letih Ramšak Marković uspešno sodeluje z gledališkim režiserjem Sebastijanom Horvatom in režiserko Nino Ramšak Marković, s katerima je ustvaril številne odmevne uprizoritve.

Leta 2021 je na 51. Tednu slovenske drame prejel Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije.

Arne Lygre

CAS ZA VESELJE

25 Arne Lygre

ČAS ZA VESELJE Tid for glede, 2021 Drama Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Marija Zlatnar Moe Režiserka Anja Suša Premiera septembra 2024

Aksle si želi izginiti. Zapustiti namerava dom, ljubimca, mesto, v katerem je odraščal, starše in sestro. Spakiral je stvari, se usedel v avto in odpeljal, nato pa se je ustavil ob robu ceste. Ne more oditi, ne da bi se poslovil od mame in sestre, ki v tem trenutku sedita na klopi ob reki poleg pokopališča. Preden ju najde, se ob klopi zvrsti množica oseb: sosed, njegova noseča nekdanja žena, žalujoča vdova in drugi. Njihove usode se razkrivajo v odnosih s soljudmi. Čas za veselje je natanko to: igra o odnosih. Ukvarja se z vprašanjem, kdo smo drug drugemu, kako sebe dojemamo in vzpostavljamo v odnosih s svojimi bližnjimi. Govori o vsem, kar je v odnosih lepo in hkrati težko, pa naj gre za ljubezenska razmerja, družinske in prijateljske vezi ali zgolj naključna znanstva. V središče zanimanja postavi motiv razhoda in motiv osamljenosti ter se vpraša, kaj pomenita kot nasprotji pripadnosti in skupnosti.

Igra je napisana v značilni pisavi Arneja Lygreja, ki uporablja vsakdanjo govorico, da bi jo povzdignil v območje poezije. Zanjo sta značilni fragmentarnost in eliptičnost, izpod katerih silijo na plan silovita čustva dramskih oseb.

To je samo na videz preprosta, v resnici pa zelo rafinirana in kompleksna pisava, ki ji uspe ubesediti tudi najbolj protislovne misli in občutke.

Arne Lygre je eden najuspešnejših sodobnih norveških pisateljev in dramatikov. Rodil se je leta 1968 v obmorskem Bergenu, ki je za Oslom drugo največje mesto v državi in velja za prestolnico slikovitih norveških fjordov. Preden se je posvetil dramatiki in gledališču, se je ukvarjal z igro in pisanjem proze. Za zbirko kratkih zgodb Pravi čas (2004) je prejel prestižno norveško literarno nagrado brage, izdal pa je tudi romana Zadnji obraz in Moj mrtvec (2009). V gledališču je debitiral leta 1998 z dramo Mama in jaz in moški, odtlej pa je napisal več kot deset iger, ki so bile prevedene v številne tuje jezike ter uprizorjene na evropskih in svetovnih odrih. Slovensko občinstvo ga pozna po uprizoritvi igre Izginem (2011), ki jo je leta 2021 uprizoril Jaka Smerkolj Simoneti (AGRFT in Glej).

Zanjo je Lygre leta 2012 prejel Ibsenovo nagrado, za dramo Dopustim ti, da si pa leta 2017 nagrado Hedde Gabler.

Drama Čas za veselje je bila napisana leta 2021 in zagotovo pomeni eno največjih uspešnic na evropskih gledaliških odrih ta hip, saj je bila doslej prevedena v švedščino, nemščino, francoščino in angleščino. Trenutno jo med drugim igrajo v gledališču Det Norske Teatret v Oslu, gledališču Dramaten v Stockholmu, gledališču Oberhausen v Nemčiji in gledališču Odéon v Parizu.

Marius von Mayenburg

EX

27

Marius von Mayenburg

EX

Ex, 2021 Drama Prevajalka Anja Naglič Režiserka Maruša Kink Premiera decembra 2024

Ex je zgodba o paru, ki se ne vidi več. Daniel in Sybille, oba visoko izobražena (on je arhitekt, ona zdravnica), navzven delujeta kot uspešen zakonski par, v resnici pa je njun odnos popolnoma izpraznjen. Oba sta nezadovoljna z življenjem, njuni karieri nista tako bleščeči, kot bi si želela, majhna otroka ju izčrpavata, naveličana sta in zagrenjena. Sybille je napadalna in strupena, Daniel se umika in zateka v pasivno agresivnost, ki pa ne zadaja nič manjših ran. Ko se nekega večera tako kot običajno obkladata z žaljivkami, se na vratih pojavi Danielova bivša ljubezen Franziska, ki se je po prepiru s svojim sedanjim partnerjem znašla na cesti in se v obupu zatekla k njima.

Njen prihod samo še prilije olje na ogenj v prepiranju zakoncev. Nestrpnostim, provociranjem, obtoževanjem in poniževanjem ni ne konca ne kraja. Izkaže se tudi, da Danielov odnos s Franzisko nikakor ni do konca razčiščen.

Ena noč bo razkrila vse strahove, rane in laži. Odgovoriti bo treba na vprašanja, položiti račune.

Igra obravnava krizo zgodnjih srednjih let oziroma čas, ko se človek začne spraševati, ali so bile njegove življenjske odločitve prave. Boleče je spoznanje, da v življenju za marsikaj ni drugega poskusa in da smo si v preteklosti mnogo stvari predstavljali drugače. Večinoma si je treba priznati, da od mladostne drznosti in podjetnosti ni ostalo veliko oziroma da, kot pravi Daniel, »nekega dne posežeš po starih, preverjenih rešitvah in sodeluješ v igri, ki se jo itak igrajo vsi«.

Nemški dramatik, dramaturg, prevajalec in režiser Marius von Mayenburg (1971) spada med vznemirljivejše sodobne dramske pisce. Vse njegove igre boleče razpirajo mnogotere probleme sodobne družbe, večinoma pa obravnavajo teme znotraj družine in v zvezi z neprilagojenimi posamezniki. Mayenburg v drami Ex ponovno potrjuje, da je vrhunski mojster dialoga. Uničujoči pogovori med Danielom in Sybille so osupljivi in se lahko kosajo s peklenskim besednim dvobojem med protagonistoma Albeejeve drame Kdo se boji Virginie Woolf?.

Presunljive so tudi prispodobe za pravo, pristno ljubezen, ki jih Mayenburg položi v usta Franziski, čeprav se ob njih postavlja vprašanje, ali ljubezen v taki obliki sploh lahko obstane ali je tudi to samo del mladostnih iluzij.

Krstna uprizoritev igre Ex je bila na Švedskem (2021) in je prvi del trilogije. Premieri drugih dveh delov (Ellen Babić in Egal) sta bili v Reykjaviku (2022 in 2023).

28

Yasmina Reza

JAMES BROWN JE UPORABLJAL NAVIJALKE

29 Yasmina Reza

JAMES BROWN JE UPORABLJAL NAVIJALKE James Brown mettait des bigoudis, 2022 Melanholična komedija Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiserka Jana Menger Premiera januarja 2025

V igri James Brown je uporabljal navijalke se obupana zakonca Hutner ne moreta sprijazniti z dejstvom, da njun najstniški sin Jacob ne želi biti več on sam, prevzel je namreč identiteto kanadske pevke Céline Dion. Odtujen od staršev, a pomirjen sam s sabo zadovoljno živi v sanatoriju sredi čudovitega parka, neguje svoj glas in načrtuje pevske turneje po svetu. Prijateljuje s fantom, ki je belec, a je trdno prepričan, da je temnopolt. Skupaj poskušata rešiti eksotično rastlino, ki se je znašla v sovražnem okolju domorodnega rastlinja. Nesrečna starša redno prihajata na obisk, a vse bolj užaloščena spoznavata, da sina očitno ne bosta dobila nazaj. Ob tem si zastavljata številna vprašanja o lastnem življenju. Tudi psihiatrinja, s katero se pogovarjata, je presenetljiva osebnost, med drugim ima navado voziti avto tako, da nikoli ne zavira, v svojem predavanju pa poda povsem nov in zanimiv pogled na pravljico o Pepelki.

Yasmino Reza (1959), francosko dramatičarko svetovnega slovesa, poznamo kot pronicljivo opazovalko, ki jo odlikujeta jedek humor in oster cinizem. Z natančno odmerjenimi besedami in strupeno kritičnostjo razkriva dvoličnost na videz uglajenega meščanskega okolja.

V tej najnovejši igri njen pogled na stanje sveta ni nič manj poglobljen, vendar ga podaja s presenetljivo milino in prizanesljivostjo, še vedno s humorjem, hkrati pa tudi z ganljivo otožnostjo. V številnih prispodobah se posveča problemom današnjega časa, kot so odtujenost in osamljenost, iskanje identitete in kriza klasičnega patriarhalnega družinskega ustroja. Spodbujati želi pozitiven odnos do drugačnosti, opozarja na pasti globalizacije in problem priseljencev, na še vedno neizkoreninjene rasne predsodke, naraščajočo revščino in človekov uničevalen odnos do narave. Poziva k strpnosti in pogumu pri vztrajanju na lastni poti. Topoumno uklanjanje družbenim zapovedim vodi v plitkost in ozkosrčnost ter ubija sproščenost, brez katere ni ustvarjalnosti in posluha za lepoto.

Kot osnovo za novo igro je Yasmina Reza vzela eno od zgodb iz svoje zbirke novel Blagor srečnim (Heureux les heureux, 2013). Sama je igro označila kot »fantazijo o identiteti in različnosti«. Marsikaj v igri ostaja nepojasnjeno, njeno pisanje pa, kot pravi sama, »ne ponuja ključa, saj takega ključa ni«. Premiera igre James Brown je uporabljal navijalke je bila marca 2023 v münchenskem Residenztheatru.

Lutz Hübner

VILA BLOK EVROPA

31

Lutz Hübner

VILA BLOK EVROPA Richtfest, 2012 Komična drama Prva slovenska uprizoritev Prevajalka, avtorica priredbe in režiserka Barbara Hieng Samobor Premiera februarja 2025 Enajst ljudi načrtuje skupno gradnjo. Denar bodo vložili v razkošno hišo s sedmimi stanovanjskimi enotami.

Oblikovati želijo lastni življenjski habitat, družabni in bivanjski kontekst svojih prihodnosti. So različnih starosti, različno premožni, različno izkušeni, različnih nazorov, vendar trdno odločeni, da se v imenu skupnega cilja poenotijo, povežejo, prilagodijo. Nekaj članov skupine tiho sanjari o solidarnosti in zagotovljeni medsebojni pomoči. Najmanj dva se veselita prednosti prestižne lokacije v središču glavnega mesta. Trojico skrbi, da se bo prej ko slej zalomilo pri odplačevanju vrtoglavo visokih obrokov kredita. Ena od kandidatk skriva nosečnost, ker se ji zdi, da nekateri člani skupine te novice ne bi dobro sprejeli. In res se v začetno vsesplošno širokogrudnost začnejo zajedati različni pomisleki … Pričakovano se pojavijo tudi različni pogledi na arhitekturno estetiko in bivanjske standarde. Poleg vsega naštetega se med usklajevalnimi srečanji z mladim arhitektom zgodi še marsikaj presenetljivega in povsem nepričakovanega. Na dan pridejo podatki, resnice in predsodki, ki v celoti preokrenejo potek dogodkov …

Leta 1964 v Heilbronnu rojeni Lutz Hübner spada med najpogosteje uprizarjane nemške avtorje. Po izobrazbi je filozof, sociolog, literarni teoretik, jezikoslovec in dramski igralec. Poznavanje zakonitosti odrskih prvin v najboljšem pomenu besede vpliva tudi na njegovo pisanje za gledališče. Dramski liki so plastični, notranje psihološke logike čvrste in dosledne. Na začetku so mnogi kritiki Hübnerja povsem prezrli, v zadnjih letih pa se je stališče strokovne javnosti v celoti preobrnilo in njegove blago sarkastične upodobitve patologij sodobne evropske družbe doživljajo velike uspehe. Nekateri analitiki ga primerjajo celo z Molièrom.

Režiserka Barbara Hieng Samobor je na odru MGL uprizorila kar nekaj uspešnih dramskih besedil, kot so Zgodbe vsakdanje norosti (2007), 3 zime (2016) in Trije milijoni minut (2020). Zadnja leta skuša z radikalnimi priredbami besedil dodatno zaostriti vsebinske poudarke in jih s tem še bolj približati sodobnemu občinstvu.

KONCERT MGL&AGRFT

33

Spomladi 2025 bo oder Kina Šiška spet zasedla ekipa igralskega ansambla MGL, naših stalnih gostov ter nekaj svežih obrazov iz vrst AGRFT. Koncert bo obarvan z razkošno igralsko zasedbo in pravo kombinacijo hitov vaše in naše mladosti ter aktualnih uspešnic. Ob spremljavi vrhunskih glasbenikov pod vodstvom Mihe Petrica je večer v Šiški vedno znova izkušnja, ki je ne gre zamuditi. Ti koncerti obujajo glasbeno preteklost in staremu prinašajo svežino, po drugi strani pa vsako leto ponudijo nekaj novega.

To je glasbeno-gledališka ustvarjalnost, o kateri se prepričajte sami.

Imetniki dijaškega abonmaja imajo koncert že vključen v repertoar. Drugim abonentom ob nakupu vstopnic nudimo popust.

Partner dogodka

KNJIŽNICA MGL

35 Agata Juniku

INDOŠ IN ŽIVADINOV, TEATRO-BIO-GRAFIJI Izid oktobra 2024 Hrvaška filozofinja in teatrologinja Agata Juniku vzporedno razvija teatro-bio-grafiji hrvaškega performerja Damirja Bartola Indoša in slovenskega režiserja Dragana Živadinova. Osrednja pojma – sveto in ludično – v prvih dveh poglavjih definira ob pregledu konceptov s filozofsko-antropološke in antropološko-teatrološke perspektive, zatem ponazori njuno uporabo na primeru nekaterih vplivnih gledaliških poetik 20. stoletja, nazadnje pa ju izolira in interpretira kot elementa v gledaliških praksah obeh avtorjev. Fokus tretjega poglavja je politično – tako glede na politični potencial svetega in ludičnega kot glede na obravnavana umetniška opusa. Nevsakdanja knjiga, ki jo bo v slovenščino prevedla Aleksandra Rekar, spremno besedo k njej pa bo napisal teatrolog Aldo Milohnić, je poskus komplementarne dopolnitve dosedanjih, strožje teatroloških uvidov v umetniške prakse Indoša in Živadinova.

Bernard-Marie Koltès

DEL MOJEGA ŽIVLJENJA Izid decembra 2024 Med platnicami drobne knjige, ki je v izvirniku prvič izšla leta 1999 pri francoski založbi Minuit, so zbrani vsi daljši intervjuji, ki jih je kultni francoski dramatik in pisatelj Bernard-Marie Koltès dal za tisk. Zajemajo kratko in plodno obdobje med letoma 1983 in 1989, torej od Koltèsovih prvih sodelovanj z režiserjem Patriceom Chéreaujem, ki je na odru krstil številne njegove drame, do njegove prezgodnje smrti zaradi aidsa. Knjiga se – kot je zapisal Alain Prique, eden Koltèsovih spraševalcev – bere kot avtorjeva nehotena avtobiografija; četudi besedila v njej niso izključno njegova, jih je vendarle vsa pregledal in po potrebi tudi dopolnil. Knjigo bo prevedla Suzana Koncut, spremno besedo pa bo napisal režiser Ivica Buljan, ki se je na Slovenskem doslej podpisal pod največ režij Koltèsovih iger.

Tery Žeželj, Jaka Smerkolj Simoneti

OBRAZI REŽIJE (delovni naslov) Izid aprila 2025

Slovenska gledališka umetnost se v zadnjih letih vse bolj pluralizira s pristopi, ki niso več vezani zgolj na režiserja ali režiserko kot ultimativnega avtorja uprizoritve. Snovalne prakse, avtorski projekti in dokumentarni pristopi so prodrli na največje odre v Sloveniji in se postavili ob bok dramskemu gledališču. Gledališka umetnost je tesno povezana s hitro spreminjajočim se svetom in družbo, zato neprestano išče nove načine vstopanja v dialog z občinstvom. Presega konvencije, ustvarja nove produkcijske modele in postaja izrazito multidisciplinarna. V tem vrtincu se oblikujejo tudi umetnice in umetniki, s katerimi sta dramaturga Tery Žeželj in Jaka Smerkolj Simoneti spregovorila o teh novih obrazih režije. Kako danes misliti režijo? Kako opredeliti njeno področje delovanja na presečišču različnih polj? Kako razumeti vlogo osebe, ki prevzame to danes porozno funkcijo? Obrazi režije bodo zbirka intervjujev, dokument ustvarjalne prakse, poskus ubeseditve mnogotere narave sodobne slovenske gledališke režije.

REGIONALNI FESTIVAL RUTA

37

REGIONALNI GLEDALIŠKI FESTIVAL Med 30. januarjem in 4. februarjem 2025 bo v Mestnem gledališču ljubljanskem potekal regionalni gledališki festival Ruta. Na odru se bo tudi tokrat zvrstilo šest uprizoritev mestnih gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije. Sodelovali bodo Beogradsko dramsko pozorište, Dramski teatar Skopje, Kamerni teatar 55 iz Sarajeva, Gradsko pozorište Podgorica iz Črne gore, Kazalište Ulysses iz Zagreba in Mestno gledališče ljubljansko.

Festival Ruta piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč. V dobrih petih letih delovanja je presegel pričakovanja: v Ljubljani je postal eden bolj pričakovanih gledaliških dogodkov, vstopnice za predstave so praviloma razprodane, domače občinstvo je navdušeno, med gledališkimi ustvarjalkami in ustvarjalci pa so se stkale profesionalne in prijateljske vezi. Gre za pomemben kulturni dogodek, ki postaja priznan tako na lokalni kot na regionalni ravni.

Kratica Ruta, ki je nastala iz treh pomenljivih besed (Regionalna unija teatrov), vzpostavlja neposredno asociativno povezavo z (za zdaj) osrednjim namenom zveze: organizirati potujoči mednarodni gledališki festival, ki vsako leto obišče vsa festivalska prizorišča.

Iskreno dobrodošli na festivalski postaji Ruta Ljubljana 2025!

PONOVITVE IZ PREJŠNJIH SEZON

39

VELIKI ODER Nejc Gazvoda TIH VDIH

Marshall Brickman, Rick Elice, Andrew Lippa ADDAMSOVI Yasmina Reza BOG MASAKRA

Thomas Vinterberg, Mogens Rukov, Bo Hr. Hansen PRAZNOVANJE Henrik Ibsen NORA

Eugène Ionesco PLEŠASTA PEVKA Rrose Sélavy RAZPOKA

Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa POHORSKI BATALJON Žiga Divjak, Gregor Zorc BODOČNOST

William Shakespeare KAKOR VAM DRAGO

MALA SCENA José Cabeza TRIJE MILIJONI MINUT Ivan Viripajev NEZNOSNO DOLGI OBJEMI Nejc Gazvoda JAZZ Ralf Westhoff SOSEDJE Joseph Kesselring ARZENIK IN STARE ČIPKE Jean-Paul Sartre ZAPRTA VRATA Ugo Betti ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU Dragica Potočnjak TECI, MAŠA, TECI

MONOPROJEKTI

Eva Jagodic, Matic Lukšič VSE TO SEM VIDELA,

KO SEM LETELA MIMO Niklas Rådström SMRTNO RESNO Lotos Vincenc Šparovec ČLOVEK V MORJU Steven Berkoff SHAKESPEARE Ana Duša NAVODILA Nebojša Pop-Tasić, Karin Komljanec MEDUZA POUČNO O GLEDALIŠČU Ira Ratej TEATER ZA TELEBANA

NAGRADE V SEZONI 2023/2024

41

AJDA SMREKAR

BRANKO JORDAN

Župančičeva nagrada 2023 za dveletno ustvarjanje za vloge Nje v uprizoritvi Nekoč se bova temu smejala Ivane Sajko, Hermione v Junakinjah več avtorjev, Nastasje Filipovne Baraškove v Idiotu Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, Nore v Nori Henrika Ibsena ter za vloge v filmih in televizijskih serijah, predvsem za vlogo Nike Glavan v seriji V imenu ljudstva

Dnevnikova nagrada 2023 za največji umetniški dosežek pretekle sezone v MGL za vlogo Christiana v uprizoritvi Praznovanje Thomasa Vinterberga, Mogensa Rukova in Boja Hr. Hansena

KATARINA MORANO Borštnikova nagrada za izvirno dramsko besedilo na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje 2023 v Mariboru za besedilo Usedline

MIRJAM KORBAR Borštnikova nagrada za igro na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje 2023 v Mariboru za vlogo Mame v uprizoritvi Usedline Katarine Morano

MANKICA KRANJEC Druga nagrada v kategoriji portreti na mednarodnem fotografskem natečaju za gledališko fotografijo Theatre Exposed 2023 za fotografijo Mojstra v uprizoritvi Mojster Jaše Kocelija

JANA ZUPANČIČ Nagrada Prešernovega sklada 2024 za vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa, Mile v Usedlinah Katarine Morano, Hélène v Slamniku Eugèna Labicha in Véronique Houillé v Bogu masakra Yasmine Reza

NINA RAMŠAK MARKOVIĆ Žlahtna režiserka na 32. festivalu Dnevi komedije 2024 v Celju za režijo uprizoritve Arzenik in stare čipke Josepha Kesselringa

JERNEJ GAŠPERIN Igralska nagrada Duša Počkaj 2024 za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije za vloge Charlieja v Neznosno dolgih objemih Ivana Viripajeva, Metarmofoze v Junakinjah več avtorjev, Nilsa Krogstada v Nori Henrika Ibsena in Noaha v Razpoki Rrose Sélavy

ANSAMBEL IN GOSTJE MGL

43

Ansambel: Viktorija Bencik Emeršič, Sebastian Cavazza, Tanja Dimitrievska, Mojca Funkl, Jernej Gašperin, Gregor Gruden, Lena Hribar Škrlec, Gašper Jarni, Branko Jordan, Boris Kerč, Karin Komljanec, Mirjam Korbar, Iva Krajnc Bagola, Klara Kuk, Jaka Lah, Matic Lukšič, Joseph Nzobandora – Jose, Bernarda Oman, Boris Ostan, Primož Pirnat, Tina Potočnik Vrhovnik, Matej Puc, Nina Rakovec, Tanja Ribič, Jožef Ropoša, Filip Samobor, Matevž Sluga, Uroš Smolej, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Filip Štepec, Nataša Tič Ralijan, Tomo Tomšič, Gaber K. Trseglav, Judita Zidar, Jana Zupančič in Tjaša Železnik Gostje v premiernih uprizoritvah: Nejc Jezernik, Diana Kolenc, Gal Oblak, Jure Rajšp, Mina Švajger, Miranda Trnjanin, Lara Wolf in Veronika Železnik

Viktorija Bencik Emeršič

Sebastian Cavazza

Tanja Dimitrievska

Mojca Funkl

Jernej Gašperin

Gregor Gruden

Lena Hribar Škrlec

Gašper Jarni

Branko Jordan

Boris Kerč

Karin Komljanec

Mirjam Korbar

Iva Krajnc Bagola

Klara Kuk

Jaka Lah

Matic Lukšič

Joseph Nzobandora – Jose

Bernarda Oman

Boris Ostan

Primož Pirnat

Tina Potočnik Vrhovnik

Matej Puc

Nina Rakovec

Tanja Ribič

Jožef Ropoša

Filip Samobor

Matevž Sluga

Uroš Smolej

Ajda Smrekar

Lotos Vincenc Šparovec

Filip Štepec

Nataša Tič Ralijan

Tomo Tomšič

Gaber K. Trseglav

Judita Zidar

Jana Zupančič

Tjaša Železnik

81 DRUGI ZAPOSLENI V MGL V SEZONI 2024/2025 VODSTVO UMETNIŠKI ODDELEK

TEHNIČNI ODDELEK

SPLOŠNI ODDELEK

Direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor Direktoričina pomočnica – poslovna vodja Petra Bizjak Direktoričin pomočnik za tehnične zadeve Janez Koleša Dramaturginja in vodja mednarodnega oddelka Eva Mahkovic Dramaturginja in urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc Dramaturginja in vodja izobraževalnega programa Ira Ratej Dramaturginja in arhivarka Alenka Klabus Vesel Lektorja Maja Cerar, Martin Vrtačnik Vodje predstave Jani Fister, Borut Jenko, Sanda Žnidarčič, Lejla Žorž Šepetalki Nataša Pevec, Snježana Vrhunc Vurušić Vodja oddelka scenske izvedbe in opreme Matej Sinjur Scenska ekipa Boris Britovšek (vodja), Dimitrij Petek (vodja), Roman Benda, Peter Butala, Ivan Filipić, Oskar Guna, Borislav Horvat, Marko Karimović, Toni Kovačić, Mirko Maršič, Monika Smolič, Martin Štamcar, Janez Vencelj Oblikovalca svetlobe Andrej Koležnik (vodja), Boštjan Kos Lučna mojstra Bogdan Pirjevec, Aljoša Vizlar Oblikovalci zvoka in videoopreme Sašo Dragaš (vodja), Tomaž Božič, Matija Zajc Rekviziterke Erika Ivanušič (vodja), Brina Šenekar, Ana Johana Scholten Frizerke, lasuljarke in modelarke Anja Blagonja (vodja), Sara Dolinar, Katarina Morel Kobetič Garderoberke Angelina Karimović (vodja), Dijana Đogič, Sara Kozan, Urška Picelj Šivilji in modelarki Irena Tomažin (vodja), Tatjana Cirman Krojačici in modelarki Branka Spruk (vodja), Tanja Lakovnik Mizarja in modelarja Vladimir Janc (vodja), Matija Mužič Tapetnica in dekoraterka Karmen Jerebic Vodja službe za odnose z javnostmi in trženja Simona Belle Koordinatorka in planerka programa Helena Štrukelj Vodja projektov Katarina Koprivnikar, Katarina Bogataj (nadomeščanje) Koordinatorka obiska Petra Setničar Blagajnika in informatorja Urša Petelinek, Rok Špacapan Oblikovalka Mojca Višner Kadrovnica Nada Bjelica Poslovna sekretarka Neža Pregeljc Računovodstvo Marjeta Rakita (vodja), Zvonka Babnik Vodja nabave Boštjan Kern Receptorji in informatorji Rado Rakita (vodja), Janez Jakopič, Klavdija Peterka Vzdrževalca Danijel Cirman, Marko Duplišak Čistilke Hana Rastoder (vodja), Sefija Dizdarević, Mehira Jašić

influencer since 1943 / vplivnica že od leta 1943

www.mladina.si

Najava

Inte rvju

Andrej Rant 3. 2024 Sobota, 2.

V obje ktiv

u

Dve leti vojne

v Ukrajini

Inte rvju

Milan Dekleva

Sobota, 2. 3.

leva Milan Dek pisatelj

no prihajajo ženske konč svojo ijo Dejstvo, da in lahko izživ do besede pozitivnih ena redkih . svobodo, je bnem svetu stvari v sodo a 14–15 Objektiv Sobota,

2024

2. 3. 2024

Intervju

vojne v

V objektivu Intervju

Andrej

Rant

Dve leti

Ukrajini

Milan Dekleva

elj

Manca

Man ca Kroš

/ ilustracija: besede pisane svoboda

nik k, zobozdrav numizmati nt, pesnik, je nisem zaslužil? a 8–10 Andrej Ra oda, ki si objektiv us . ja en mo im Kaj je dno anon in sem še ve ir Bećarević Da sem bil

Krošelj

Najava

bortv-rec Velenjski prog rami od 29. 2. za cenejše 2024 do 6. 3. ogrevanje

Obljuba: tvu nič v sodstva brez sods

KO ŽA

JBEL J

PREMA

GA ZNANO

ST

ne bese de

Zamuda in devet več milijonov

Zasliša

/ ilus trac ija:

Asm

avanke Predor Kar

Katič nje Andreje

a 13 portret

lovni a 5

Kato

pos

a 2

kev / liška cer

Spolne

Harlem Globe

Do

zlorabe

po pobudah

svob oda pisa

ić? ija? komnčis omno neodvisna edNeendvna o b a jve n is v d košarkarjevčjih !

Kako neo

v ospredju

trotters

pi. Juteles v Evro lo. u podobnih akni le po zgled se je naposled prem so se vrsti lani iz Rima, ki m. Ve- nija > strani si Frančiško

poča 6–7

imel Saje, ki je ovi Zakaj škof do pri zasn glavno bese imenovanju stil organov in osti ni obve članov, javn – ne

ejo sklepih papežem novemlini melj cerkve zlasti pod o sprejetih s – je kovalo od dolgo obljue Cerkveni odgovor Katoliške nasizato priča lani ne leto e škofovsk be in je »kot liko se je je ustanovila lnih zlorab novembra ika Slovensk ško- SŠK eniji na spolne zlora načrt ugibati. konferenca spo meškega ga predsedn v Slov mogoče le jela »delovni škofovska avnavanje o(SŠK), novo leti dva a lani spre mladokonference Slovenska šna so zag isijo za obr ta, ki je pred ino, ki lje« junij programa zaščite dvisno kom ami, ki naj bi se – tak ile spolnim fa Andreja Sajeeksp v Katoliški stnega z odloki ertno skup slih celo Saje odra l bljano neo bil škof pin vet vodi ti, a je in ranljivih pet mese- je predsednik SŠK mandata vnimi sku ic organov dvisno pos agal ustanovi k odno- letnih Sloveniji«. Dobrih ov in član aj škofje s tremi delo – samostojno in neo ročju zaščite kriti je tudi pom oval 19 član cerkvi v ki so včer a lani, so gam na pod zbujata se- jozaradi svojih (preglasniv h) vi premenoviti imens dve supervizorki), eje, novembr tovila škofov kvi in drugim nalo dat. zlorab Cerk sodišče. cev kasn seji SŠK sklenili usta a«, (plu Cer aslih. Dvome u javnosti. sa do spolnihjansk petletni man visna teles na redni o cerkveno nastopili zlorabam v etnih in ranljivih odr janj 3 jna in neod ljubl nih zloram. a nan na osto spol prog nje Dani sez m ščen »sam jeti ljeva jel Mala pri dol spre ki se je žrtva Cerkve javno tri ničila lan - Pupa 12 je po- Nada otrok, mla in netransparentnost u Škof Saje, ki naj bi ures člane teles so škof pa Komentar a imen ala: v i mor 2022 stitv za ume bi jih rab aprila , 1. februarja Kandidate tako, kot stava skupin lu po svoji

T Ranka

Ivelja

je že Slovenskem b cerkev na spolnih zlora Katoliška očitkov, da lep čas tarča

letos Direkt or je postal prava stoji? odrska nastajajo za seks sti že zdaj ce to bo m av i ba k mors

a rnice ne obravnav to in dosledno. Sme v zavzeto, odpr spolnih zlorab so sicer o trili za obravnav štirikrat zaos li 2006 vsaj stori RKC od leta a to so največkrat li, in posodobi

/ Zastoji Promet

koje kma opravičil, tev neodvisne b, l ustanovi spolnih zlora napoveda vnavanje misije za obra

Zakaj na pri

arja trdili 29. janu

> strani

Final Fant asy VII Rebir

th

Morda najboljša japonska igra doslej > stran

10–11

4–5

sezona turistična Čeprav se tedna ob koncih še ni začela, ljano in i med Ljub na avtocest tajajo zastoji. nas že rom nadvoKop je popravilo Vzrok za to prav med koneka vajo, zov, ki pot ko predvide cem tedna, manj, prav tako a da je promet prometa. a ni tovorneg

Paket Digitalni Dnevnik PAKE T

2,20 €

J PR EM AG

A ZN AN OS

T

Foto: www.istockphoto.com

, št. 51, 1. izdaja Leto LXXIV

Za ceno enega bereta dva

i mese

K

Enotno geslo za dostop do Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik Neomejeno do Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik

1€

rv

p

kadar koli

D

ALNI D IGIT

VN I NE

Z vami kjer koli,

KO ŽA JB EL

www.dnenvik.si

ičnik

, zato vreme slabo ljatedna bo med Ljub Ta konec n na avtocesti ti. Povsem kova dolgih kolo om ni priča tedna z lepim no in Kopr ob koncih a so drugače je konec tedn . Pretekli več kot uro o vremenom čali di mo poro vozniki deni vanju do Kopra. Zara ale daljšem potopod nadvozi so nast r l. Ker gre vozi dveh zapo ne e kolo ega večkilometrsk objekte slovensk avje bilo jše za drugače pa za najstare križa, je Družba ), povsem s) v ega (na fotografiji eniji (Dar avtocestn Slov e sicer ni bilo Republiki ldne gneč za gradbeni toceste v Včeraj popo z Zavodom ozov nadvozov. sodelovanju preglede vseh nadv tuonja popravilo gradbela esti navedli F Bojan Velik A1 večjih lanske u več. avtoc in cesti štvo izved konc orski uro avto tudi za na prim v ter ob Prvo sezone na ne načrtujejo. x nje zastoje a podaljšala in viadukto ne začela sanacijo. promerazlog za letoš iz Ljubljane do Kopr a lani, nih posegov cesta še bolj ristične sezo avili 13. novembr Darsu so kot je pot orska avto . Ob tem v Darsu Več a 9 post dni in Na nji konec tedna, ko se dela prim zaporo so delovnih tične menjena bodo vsa opravili 76 ozov. prejš v, tno obreda v času glavne turis vajo, da do zdaj so na štirih od 11 nadv avPredvide ijo, nih prazniko prav onoč da odst dela varjajo, končali dela nad ana do velik tična sezona in je dolgo, odgo e konč om izvajajo cestišča, med e turis kajo tako Med tedn vremensk n ko se začn eta pote vi ali izve tevati tudi nimi paso a, ko naj bi bilo prom i morajo upoš ro. snim temperatu koncem tedn cestiščem z obča razmere in nad e, zakaj dela manj, pa Na vprašanj zaporami.

c

T Vesna Lev

Vsak dan e-pismo z Dnevnikom Cena mesečne naročnine po preteku promocijskega obdobja znaša 14,90 EUR.

Življenje ima besedo.