Programska knjižica - sezona 2023/2024

VPISI ABON MAJEV DOSEDANJI ABONENTI – od 18. do 25. maja (za vse, ki želite obdržati sedež v svojem abonmaju; pozneje to ne bo več mogoče)

NOVI ABONENTI – od 12. do 16. junija – od 1. do 15. septembra

DIJAKI ORGANIZIRANO PREKO ŠOL do 22. septembra

DIJAKI POSAMEZNIKI IN ŠTUDENTI še od 12. do 19. oktobra Vsak delavnik od 12. do 18. ure pri blagajni MGL v Gledališki pasaži med Čopovo in Nazorjevo ulico; telefon 01 2510 852; e-naslov blagajna@mgl.si

ZANESLJIVA ENERGIJA. ŽE VEČ KOT 75 LET. S proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov vetra, sonca in vode prispevamo k večji energetski samozadostnosti.

Tudi vam s celovitimi energetskimi rešitvami pomagamo do večje energetske učinkovitosti in samooskrbe.

Za naš skupni, nizkoogljični svet.

Petrolovo vetrno polje Ljubač

petrol.si/skupaj

Vsebina 5 7 9

Županov nagovor Direktoričin nagovor Abonmaji

12

Repertoar sezone 2023/2024 Veliki oder Eugène Ionesco PLEŠASTA PEVKA Yasmina Reza JAMES BROWN JE UPORABLJAL NAVIJALKE Rrose Sélavy RAZPOKA Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa POHORSKI BATALJON Žiga Divjak, Gregor Zorc BODOČNOST William Shakespeare KAKOR VAM DRAGO

14 16 18 20 22 24

Mala scena 26 28 30 32 34

Ralf Westhoff SOSEDJE Nebojša Pop-Tasić, Karin Komljanec MEDUZA Jean-Paul Sartre ZAPRTA VRATA Ugo Betti ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU Dragica Potočnjak TECI, MAŠA, TECI

36

Koncert MGL&AGRFT

38 40 42 44 46 88

Knjižnica MGL FESTIVAL RUTA GRUPA TRIGLAV Ponovitve iz prejšnjih sezon NAGRADE V SEZONI 2022/2023 Ansambel MGL, gostje in zaposleni v sezoni 2023/2024 Kontakti

Foto Stanko Gruden

5

Spremembe so edina stalnica v življenju Življenje nas nenehno preseneča in pred nas postavlja nove in nove izzive, gledališče pa je prostor, ki nam nastavi ogledalo in nas sooči z njimi. V Mestnem gledališču ljubljanskem iz sezone v sezono nizajo najbolj aktualne teme, ki prežemajo našo družbo in nas kot posameznike. Tudi v naslednji sezoni ne bo nič drugače, saj se bodo posvetili enemu najbolj osnovnih življenjskih vprašanj – spremembam na vseh področjih življenja.

V zadnjih letih smo se kot družba morali soočiti s številnimi spremembami, ki so pomembno vplivale na naš vsakdan in nas preoblikovale. Pravijo, da so spremembe edina stalnica v našem življenju, in prej ko jih sprejmemo in ponotranjimo, prej lahko naredimo korake naprej. In ravno to pričakujemo tudi od nove sezone osrednjega mestnega gledališča – da nas spodbudi k razmišljanju o nas samih in o naši vlogi v spreminjajoči se družbi. Prepričan sem, da nas bodo predstave Mestnega gledališča ljubljanskega, med katerimi v novi sezoni načrtujejo kar enajst premier, navdušile, nam dale številne iztočnice za razmišljanje in se nam vtisnile globoko v spomin. Vrhunska ekipa igralk in igralcev ter drugih sodelavk in sodelavcev pod vodstvom odlične direktorice Barbare Hieng Samobor bo zagotovo poskrbela za izjemna umetniška doživetja in nepozabne trenutke, ki jih bomo še dolgo nosili s seboj.

Mestno gledališče ljubljansko bogati tudi mednarodni kulturni prostor, saj s kolegi iz gledališč glavnih mest držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, pripravlja izvrsten festival Ruta Grupa Triglav, ki vsakič poveže odlične predstave in gledališke ekipe.

Ljubljana je mesto, prežeto s kulturo, mesto, v katerem vsi skupaj gradimo odprto, solidarno, strpno in tovariško družbo, mesto v katerem različni živimo skupaj ob medsebojnem spoštovanju. Skupaj gradimo mesto vseh za vse. In zato je Ljubljana najlepše mesto na svetu!

Srečno in dobrodošli v Mestnem gledališču ljubljanskem!

Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

Foto Mare Vavpotič

7 V tem hipu nekje nekdo … igra na klavir.

V tem hipu nekje nekdo … umiva novorojenca.

V tem hipu nekje nekdo … odpira vrata ječe.

V tem hipu nekje nekdo … z balkona vrže rožo.

V tem hipu nekje nekdo … s koščeno roko vleče k prsim svojo poslednjo rjuho.

V tem hipu nekdo … razbije jajce.

V tem hipu nekdo … nekoga pretepa.

V tem hipu nekdo … nekoga žgečka.

PREŽIVETJE, O MODROST! V tem hipu nekomu nekje … uide izpoved ljubezni.

V tem hipu nekomu nekje … streli predirajo drob.

V tem hipu nekomu nekje … poidejo zaloge hrane.

V tem hipu nekomu nekje … poidejo zaloge vode.

SMO SE PRIPELJALI NA OBALE NOVIH RESNIČNOSTI? V tem hipu nekje nekdo … z vnemo geometra popisuje ostanke mest, travnikov, vodá.

V tem hipu nekje nekdo … tuhta, kaj bi z vsemi temi ljudmi.

V tem hipu nekje nekdo … odpre ogrado in spusti živali na plano.

V tem hipu nekje nekdo … išče zavetje.

SVETOVI PA KOT DA SE RUŠIJO. A prav v tem hipu se je nekdo zdramil iz sna, smehlja se in strmi v temo.

In prav v tem hipu se dvoje ljubimcev združuje v eno telo.

In prav v tem hipu se nekdo približuje skrajni točki svojega poguma.

In njegov pogum meji na blaznost.

In prav v tem hipu nekdo od nekod beži.

In bežeč priteče do roba čudežnega gozda, vstopi vanj ter se pridruži tistim redkim, ki so čudežni gozd našli že pred njim.

Nekdo pa prav v tem hipu zamolči svoje stališče ter se pridruži tistim mnogim, ki svoja stališča redno zamolčavajo.

BAAL VIHTI SVOJO MESARSKO PEST. Nekje strela izkoplje kup starih kovancev.

Nekje vendarle izdelujejo kruh.

Nekje nekoga mučijo.

Nekje nekdo nastavlja uro na poletni čas.

ZA NAMI MOKRA BRAZDA LET IN UR. GOŠČA STARAJOČIH SE VIHARJEV. PRED NAMI MATERNIČNO MORJE NAŠIH SANJ. Zgodbe.

Pripovedi.

Miti.

Legende.

Anekdote.

Okorni človeški stavki, zgneteni iz toliko narečij …

Drage in spoštovane obiskovalke, dragi in spoštovani gledalci Mestnega gledališča ljubljanskega!

Po epidemiji ste se vrnili v polnem številu, kar je za nas velika radost in priznanje. Hvala! Zakaj sem sestavila zgornje besedilo? Ker je današnji svet kljub oznaki »globalni« razpršen, zbegan, preplašen.

Pred vami je repertoar naslednje sezone MGL. Poimenovali smo jo SPREMEMBE. V svoja teatrska jadra si želimo poloviti vse zgodbe tega sveta. Ali vsaj čim več. Poslanstva se lotevamo v spremstvu plemenite komedije in ponosne drame.

Skupaj z vami se želimo jokati in smejati. Prek zgodb se želimo pogovarjati in posvetovati. Najprej med sabo … in potem z vami. Kajti: oko se v pokrajinah duše giblje hitreje kot zunaj nje. Želim vam vse dobro in pozdravljam vas v imenu celotnega kolektiva MGL! Veselimo se ponovnih druženj!

Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja

9

Abon maji MGL v sezoni 2023/2024

10 abonmajI Abonma MGL

vključuje pet predstav na Velikem odru in dve predstavi po izbiri.

Abonma NIKA

vključuje devet predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri. Naročniki Dnevnika, Nedeljskega dnevnika in Razvedrila imate pri abonmaju Nika popust.

Abonma VEČ

vključuje osem predstav na Velikem odru.

Abonma RADOVEDNI

vključuje šest predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri. Posebnost abonmaja je pogovor z ustvarjalci po koncu predstave.

ŠTUDENTSKI abonma

vključuje šest predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri. Študentom priporočamo abonmaje Študentski A, Študentski C in Radovedni.

DIJAŠKI abonma

vključuje šest predstav na Velikem odru ter koncert z igralci MGL in študenti AGRFT v Kinu Šiška.

Abonma MALA SCENA

vključuje štiri predstave na Mali sceni.

Ogled izbirne predstave si zagotovite z rezervacijo in prevzemom vstopnice pri blagajni MGL. Izbirate lahko med novimi uprizoritvami sezone 2023/2024, uprizoritvami iz prejšnjih sezon in nekaterimi našimi koprodukcijami.

11 IME ABONMAJA

DAN PREDSTAV

MALA SCENA

nima stalnega dneva

ŠTUDENTSKI A

ponedeljek

TOREK 1 TOREK 2 ŠTUDENTSKI C

torek

SREDA POPOLDANSKI

sreda popoldne

SREDA 1 SREDA 2 NIKA

sreda

ČETRTEK 1 ČETRTEK 2

četrtek

PETEK 1 PETEK 2 PETEK 3

petek

SOBOTA 1 SOBOTA 2

sobota

FLEKSI VEČ DIJAŠKI 1 DIJAŠKI 2 DIJAŠKI 3 RADOVEDNI

od ponedeljka do četrtka

Re per toar sezone 2023/2024

13 VELIKI ODER

MALA SCENA

Eugène Ionesco

Ralf Westhoff

PLEŠASTA PEVKA Komedija absurda

SOSEDJE Komedija

Režiser Diego de Brea

Režiserka Tijana Zinajić

Yasmina Reza

Nebojša Pop-Tasić, Karin Komljanec

JAMES BROWN JE UPORABLJAL NAVIJALKE

MEDUZA Dramski monoprojekt

Melanholična komedija

Avtorica uprizoritvene zamisli in igralka

Režiser Janusz Kica

Karin Komljanec

Rrose Sélavy

Jean-Paul Sartre

RAZPOKA Psihološki triler

ZAPRTA VRATA Drama

Režiser Jan Krmelj

Režiser Jaša Koceli

Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa

Ugo Betti

POHORSKI BATALJON Poskus rekonstrukcije

ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU Drama

Režiser Jernej Lorenci

Režiser Alen Jelen

Koproducent Mestno gledališče Ptuj Dragica Potočnjak Žiga Divjak, Gregor Zorc

BODOČNOST Futuristični spektakel Režiser Žiga Divjak Koproducent Beograjsko dramsko gledališče William Shakespeare

KAKOR VAM DRAGO Komedija Režiser Juš Zidar

TECI, MAŠA, TECI Kriminalna drama Režiserka Nina Šorak

PLE ŠA STA PEV KA Eugène Ionesco

15 Eugène Ionesco

PLEŠASTA PEVKA La Cantatrice chauve/The Bald Soprano, 1948 Komedija absurda Prevajalec Srečko Fišer Režiser Diego de Brea Premiera septembra 2023 na Velikem odru Gospod in gospa Smith živita v Londonu in sta povsem običajen zakonski par. Ta večer sta na obisk povabila gospoda in gospo Martin. Ko čakata, se pogovarjata o nekem Bobbyju Watsonu, ki je umrl, kot se izkaže, že pred več leti. Pri vratih pozvoni in gostitelja se gresta preobleč. Služkinja Mary gosta ošteje, ker sta prišla z zamudo. Ko čakata, gospod in gospa Martin ugotovita, da sta se nekje že videla; da sta oba iz Manchestra, da sta se v London pripeljala z vlakom v tretjem razredu in da imata hčerko po imenu Alice – iz tega sklepata, da sta mož in žena. Pogovor med gostiteljema in gostoma se zatika, pri vratih pa kar naprej zvoni, vendar ni nikogar. Gospod Smith odpre po četrtem zvonjenju in pred vrati zagleda poveljnika gasilcev, ki je razočaran, ker pri Smithovih ni požara. Ker se nič ne zgodi, si prisotni začnejo pripovedovati zgodbe z malo ali nič smisla. Mary pove, da sta z gasilcem ljubimca. Zakonska para se začneta prepirati, vendar imajo besede malo ali nič in vedno manj smisla, jezik pa razpada na besede, zloge in črke, dokler gospod in gospa Martin ne začneta dialoga gospoda in gospe Smith z začetka …

Preden je Eugène Ionesco leta 1948 napisal Plešasto pevko, ni imel resnih ambicij postati dramatik. Kot je leta 1962 zatrdil v knjigi Notes et contre-notes, je bila njegova edina želja ta, da bi se naučil angleščine, zato si je priskrbel francosko-angleški učbenik konverzacije za začetnike ter se lotil proučevanja pogovornih fraz in jezikovnih klišejev. Prav v tem učbeniku je tudi naletel na angleški zakonski par Smith, njuno služkinjo Mary ter družinska prijatelja, gospo in gospoda Martin. Na tej osnovi je nastala igra, ki velja za enega najžlahtnejših primerov dramatike absurda in eno najbolj priljubljenih komedijskih predlog vseh časov.

Plešasta pevka z žanrsko oznako antidrama je satira na malomeščansko družbo. Z njo se je avtorju razkrilo, kako govoriti in ne povedati ničesar: »Smithova in Martinova ne znajo več govoriti, ker ne znajo več misliti; in ne znajo več misliti, ker ne poznajo več pomena čustev, ker nimajo v sebi nobenih strasti več; ne znajo več biti in zato lahko ›postanejo‹ kdor koli, kar koli; ker niso v sebi, niso nič drugega kot drugi ljudje, pripadajo neosebnemu svetu, so zamenljivi.« Dogajanje je alogično in podrejeno naključju, osebe ploske in tipizirane, zgodba razpada, dialoge pa rahljajo presenetljive asociacije in vratolomni miselni preskoki.

Na jezikovni ravni so v besedilu številne puhlice, fraze, pregovori in besedne igre. Destrukcije jezika se je avtor lotil tako s ponavljanjem besed in fraz kot tudi z njihovo razgradnjo na nepovezane zloge in glasove.

16 Yasmina Reza

JAMES BROWN JE UPORABLJAL NAVIJALKE James Brown mettait des bigoudis, 2022 Melanholična komedija Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser Janusz Kica Premiera oktobra 2023 na Velikem odru V igri James Brown je uporabljal navijalke se obupana zakonca Hutner ne moreta sprijazniti z dejstvom, da njun najstniški sin Jacob ne želi biti več on sam, temveč je prevzel identiteto kanadske pevke Céline Dion.

Odtujen od staršev, a pomirjen sam s sabo zadovoljno živi v sanatoriju sredi čudovitega parka, neguje svoj glas in načrtuje pevske turneje po svetu. Prijateljuje s fantom, ki je belec, a je trdno prepričan, da je temnopolt. Skupaj poskušata rešiti eksotično rastlino, ki se je znašla v sovražnem okolju domorodnega rastlinja. Nesrečna starša redno prihajata na obisk, a vse bolj užaloščena spoznavata, da sina očitno ne bosta dobila nazaj. Ob tem si zastavljata številna vprašanja o lastnem življenju. Tudi psihiatrinja, s katero se pogovarjata, je presenetljiva osebnost, med drugim ima navado voziti avto tako, da nikoli ne zavira, v svojem predavanju pa poda povsem nov in zelo zanimiv pogled na pravljico o Pepelki.

Yasmino Reza (1959), francosko dramatičarko svetovnega slovesa, poznamo kot pronicljivo opazovalko, ki z jedkim humorjem in ostrim cinizmom švrka po sodobni družbi. Z natančno odmerjenimi besedami in strupeno kritičnostjo razkriva dvoličnost in hinavščino na videz uglajenega meščanskega okolja. V tej najnovejši igri njen pogled na stanje sveta ni nič manj poglobljen, vendar ga podaja s presenetljivo milino in prizanesljivostjo, še vedno s humorjem, hkrati pa tudi z ganljivo otožnostjo. V mnogoterih prispodobah se posveča problemom današnjega časa, kot so odtujenost in osamljenost, iskanje identitete in kriza klasičnega patriarhalnega družinskega ustroja. Spodbujati želi pozitiven odnos do drugačnosti, opozarja na pasti globalizacije in problem priseljencev, na še vedno neizkoreninjene rasne predsodke, naraščajočo revščino in človekov uničevalen odnos do narave. Poziva k strpnosti in pogumu pri vztrajanju na lastni poti. Topoumno uklanjanje družbenim zapovedim vodi v plitkost in ozkosrčnost ter ubija sproščenost, brez katere ni ustvarjalnosti in posluha za lepoto.

Kot osnovo za novo igro je Yasmina Reza vzela eno od zgodb iz svoje zbirke novel Blagor srečnim (Heureux les heureux, 2013). Sama je igro označila kot »fantazijo o identiteti in različnosti«. Marsikaj v igri ostaja nepojasnjeno, njeno pisanje pa, kot pravi sama, »ne ponuja ključa, saj takega ključa ni«. Premiera igre James Brown je uporabljal navijalke je bila marca 2023 v münchenskem Residenztheatru.

JAMES BROWN JE Yasmina Reza

uporabljal NAVIJALKE

raz poka Rrose Sélavy

19 Rrose Sélavy

RAZPOKA

Rupture, 2022 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Vesna Hauschild Režiser Jan Krmelj Premiera oktobra 2023 na Velikem odru Informacije smo: padamo skozi praznino z obrazom navzdol, zapiše Rrose Sélavy. Mojstrica ugank, nepredvidljivih obratov in preizpraševanja samoumevnosti v Razpoki neizprosno obravnava vprašanje družbe nadzora – meja med resničnostjo in fikcijo je zabrisana, resničnost pa je postavljena pod vprašaj.

Mlada dramatičarka in scenaristka, ki je za svoje drame prejela številne ugledne nagrade ter sodelovala pri produkciji televizijskih serij Mularija, Nasledstvo, Twin Peaks in Dosjeji X, v Razpoki sledi resnični življenjski zgodbi o dveh okoljskih aktivistih, o paru, ki ga država nadzoruje od prvega zmenka in prvih poskusov spreminjanja sveta do nepojasnjene smrti.

Njun odnos skozi avtoričino edinstveno pisavo postane lucidno, žanrsko neulovljivo utelešenje sodobnosti.

Dokumenti o njunem življenju, zbrani s pomočjo nenehnega prisluškovanja, so arhivsko gradivo, ki nam zastavlja vprašanje, kaj pomeni svoboda v času, ko algoritmi upravljajo svet namesto nas, ko postajajo naši podatki in naše navade naravni vir, s katerim bogatijo korporacije. Nadzor proizvaja nemoč in računa na predvidljivost človeškega življenja, ki preprečuje resnične družbene spremembe. Mi govorimo in kapital, ki nas monetizira, molči. V času deepfakea in poskusov potvarjanja zgodovine postaja neizpodbitno jasno, da ima fikcija resnične posledice.

Jan Krmelj je gledališki režiser mlajše generacije. Režiral in vizualno zasnoval je uprizoritve Žabe (MGL, 2022), Izredne razmere (MGL, 2021), Požigalci (SNG Drama Ljubljana, 2021), Mačka na vroči pločevinasti strehi (Drama SNG Maribor, 2021), Proslava (Drama SNG Maribor, 2020), Življenje drugih (SNG Drama Ljubljana, 2020), Žalostinke (MGL, 2020), Za praznino: jok kamere (Flota/MGLC, 2019), Antifone (osmo/ za, 2019) in Utopia: Arheologija raja (SNG Drama Ljubljana, 2016). Uprizoritev Proslava, ki jo je režiral po besedilu Ivorja Martinića, je gostovala na Dubrovniških letnih igrah, Za praznino pa je bila del mednarodnega programa berlinskega festivala Theatertreffen-Stückemarkt 2020.

Po hor ski BATA LJON

Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa

21 Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa

POHORSKI BATALJON 2023 Poskus rekonstrukcije Krstna uprizoritev Režiser Jernej Lorenci Premiera v MGL januarja 2024 na Velikem odru Koproducent Mestno gledališče Ptuj Jernej Lorenci je eden najbolj prepoznavnih slovenskih gledaliških režiserjev. Za svoje delo je prejel veliko domačih in mednarodnih nagrad. V MGL je do zdaj režiral sedem uprizoritev: prva med njimi je bila Umor v katedrali leta 1997, zadnja pa avtorski projekt po motivih A. P. Čehova Človek v lupini leta 2020. Njegova najuspešnejša uprizoritev v MGL doslej je Nevihta, ki je na Borštnikovem srečanju leta 2012 dobila devet nagrad, tudi nagrado za režijo in veliko nagrado festivala, leto kasneje pa na mednarodnem festivalu Bitef v Beogradu prav tako nagrado za režijo. Jernej Lorenci je leta 2014 prejel nagrado Prešernovega sklada, tudi za režijo Nevihte. Z večkrat nagrajeno koprodukcijsko uprizoritvijo Iliade (MGL, SNG Drama Ljubljana in Cankarjev dom Ljubljana), ki jo je režiral leta 2015, je navdušil številne kritike in občinstvo po vsej Evropi.

Njegovo priredbo Homerjevega epa si je v Sloveniji ogledalo več kot 25.000 gledalcev. Tudi njegove uprizoritve v Mestnem gledališču Ptuj so bile zelo odmevne in so prejele številne nagrade doma in v tujini.

Kaj lahko povemo o uvrstitvi projekta Pohorski bataljon v repertoar? Da je vojna v zadnjih desetletjih spet postala redna spremljevalka naših življenj, za zdaj predvsem v obliki neposrednih prenosov po televiziji.

Eksplicitnih prizorov groze in uničenja smo se kar nekako navadili. A kakšna je resnična izkušnja vojne?

Kako je, ko ostaneš brez zavetja, hrane, osnovnega človeškega dostojanstva, na begu, največkrat z otroki?

Kako je, ko se ujet med zobnike masakra zavedaš skorajšnje smrti? S tem projektom se Lorenci vrača k motivu demoničnega zla vojne in človekovega trpljenja v vojni. Uprizoritev bo v izhodišču naslonil na zgodbo poslednjih dni Pohorskega bataljona. Vse to (tudi) z ambicijo gledališkega preizpraševanja mehanizmov in posledic strašne uničevalne vojne, ki ta hip divja v Evropi, v naši neposredni bližini.

8. januarja 1943 je okoli 2000 pripadnikov okupatorske vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici.

Spopad se je začel malo pred poldnevom. V srditi poslednji bitki, ki je trajala dve uri in pol, je bilo ubitih 69 borcev, poslednjega pa so okupatorji ranjenega ujeli in usmrtili kot talca. Lorenci pravi: »A pravzaprav sploh ne gre zanj, za Pohorski bataljon. Gre za ekstremno izkušnjo v ekstremnih okoliščinah: strah, lakota, mraz, smrad, trupla, odtrgani udje, gnijoča telesa, žeja; ni kuhinje, ni stranišča, ni postelje, ni televizije, interneta, telefona, jogurta in brezglutenskega burgerja. Ni ničesar, kar je zame (za nas) povsem samo­umevno.

Vsakdanje, neprevprašljivo. Pa vendar sodim(o). Sodim(o) ves čas. Četudi nimamo ekstremnih izkušenj v ekstremnih okoliščinah. Od kod mi (nam) torej pravica, da sodim(o)? Je morda nujno potrebno vsaj to, da si zares skušam(o) predstavljati takšne izkušnje in takšne okoliščine? Ali da neham(o) soditi kar tja povprek? Je morda čas, da obmolčim(o)?«

22 Žiga Divjak, Gregor Zorc

BODOČNOST 2023 Futuristični spektakel Krstna uprizoritev Režiser Žiga Divjak Premiera v MGL februarja 2024 na Velikem odru Koproducent Beograjsko dramsko gledališče (BDP) Žiga Divjak je eden prodornejših mlajših slovenskih režiserjev, ki s svojimi angažiranimi uprizoritvami obravnava najaktualnejša in najbolj pereča družbena vprašanja. Na svojo družbeno angažiranost je opozoril že kot študent s projektom Tik pred revolucijo (2013–2015), v katerem je izhajal iz predpostavke, da gledališče lahko vpliva na družbo in jo postopoma preoblikuje. V tem duhu in s svežimi režijskimi prijemi je ustvaril številne odmevne uprizoritve v mnogih slovenskih gledališčih. Prejel je dve Borštnikovi nagradi za režijo (2017 in 2021) in veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev (2018). Žiga Divjak je leta 2021 za režijsko ustvarjanje v zadnjih dveh letih prejel Župančičevo nagrado. Na 53. Tednu slovenske drame je uprizoritev Usedline (MGL) v njegovi režiji prejela nagrado občinstva za najboljšo uprizoritev ter posebno nagrado za učinkovit uprizoritveni postopek.

Bodočnost črpa navdih tudi iz romana Kima Stanleyja Robinsona z naslovom Ministrstvo za prihodnost, v ka­ terem vročinski val ubije na milijone ljudi. Frank, eden glavnih junakov, udar preživi, a zaradi posttravmatskega sindroma spozna, da se kljub katastrofi svet še vedno ne zgane, zato se odloči, da bo spremembe zahteval in jih začel udejanjati sam, tudi če to pomeni velike napore in najradikalnejšo angažiranost.

Uprizoritev bo sestavljena iz dveh dramaturških linij: prva spremlja radikalizacijo Franka, ki poskuša svoj obup in jezo preusmeriti v konkretno, neposredno akcijo, druga linija pa poskuša z gledališkimi slikami ujeti vpliv okoljske krize na nas, tako tisto, kar je konkretno, kot tisto neizrekljivo, kar vpliva na naše misli, na naše dojemanje sveta. Frank na svoji poti srečuje enakomiselne ljudi in skeptike. Ali radikalnost trenutka upravičuje tudi skrajna sredstva? Elite so z vsakim dnem bogatejše, narava z vsakim dnem bolj uničena. Frankov posttravmatski stres trči v predtravmatski stres mlajše generacije. Motnje sledijo drugim motnjam, stanje pred motnjo je pravzaprav iluzija. Kaj je dandanes še normalno? Kaj je zdrav odziv na svet okoli nas? Ali normalnost še obstaja? Ves čas poslušamo o množičnem izumiranju in propadu. Kako ob vsem tem ostati normalen?

Morda pa je normalno, da ni nič več normalno in nam vse to zveni tuje samo zato, ker smo odraščali ob zgodbah o napredku in svetlejši prihodnosti. Morda je čas, da se človeštvo osvobodi ujetosti v razmišljanje o napredku na eni strani in propad na drugi strani. Prihodnost je naš skupni projekt, projekt, ki ga gradimo skupaj. Kdo so naši zavezniki? Ali morda živimo trenutek, ko človeštvo lahko preseže ujetost v meje svoje lastne vrste in končno spozna, da so vrste, ki nas obkrožajo, vrste, s katerimi si delimo ta planet, pravzaprav naši bližnji, naši sorodniki.

Gre za ugledališčenje norosti trenutka, ki ga živimo, trenutka, v katerem bi zlahka zdrsnili v pesimizem ali defetizem, trenutka, v katerem je shizofrenija normalno stanje, trenutka, ko je optimizem pogumno dejanje.

BODOČ nOST Žiga Divjak, Gregor Zorc

KA KOR VAM DRA GO

William Shakespeare

25 William Shakespeare

KAKOR VAM DRAGO As You Like It, 1599 Komedija Prevajalec Oton Župančič Režiser Juš Zidar Premiera marca 2024 na Velikem odru Nekje v Franciji mlajši brat vladajočega vojvode Frederick prevzame oblast in izžene prejšnjega Vojvodo, ki z majhnim spremstvom pobegne v Ardenski gozd. Na dvoru ostane vojvodova hči Rozalinda, najboljša prijateljica svoje sestrične Celije, Frederickove edinke. Na dvor pribeži Orlando, mlad plemič, ki ga preganja starejši brat Oliver. Orlando se zaljubi v Rozalindo in razjezi Fredericka, ki Rozalindo izžene z dvora.

Rozalinda in Celija z dvornim norcem Brusom pobegneta v Ardenski gozd, in sicer v preoblekah: Rozalinda je zdaj mladi kmet Ganimed, Celija pa kmečka deklica Aliena. Naselita se v preprosti koči. Medtem je v Ardenski gozd pobegnil tudi Orlando, ki na drevesa obeša ljubezenske pesmi za Rozalindo. Rozalinda mu kot Ganimed predlaga, naj svojo ljubezen raje izpoveduje njej oziroma njemu, namreč Ganimedu, in tako se bo nadležnega čustva ozdravil. Ardenski gozd, alternativna, utopična realnost političnim spletkam zunanjega, urbanega sveta in Frederickovega dvora, postane zapleten labirint čustev, želja in identitet: medtem ko se Ganimed srečuje z Orlandom, se vanj zaljubi pastirica Feba, ljubezen pastirja Silvija, Brus pa kot objekt poželenja najde nekoliko počasno pastirico Lenko. Orlanda v gozd zasleduje Oliver, medtem se po goščavi potika izgnani Vojvoda …

Kakor vam drago je ena od Shakespearovih zrelih in najpogosteje uprizarjanih komedij, v kateri se Shakespeare ukvarja z dvema nasprotujočima si svetovoma: z realnostjo in utopijo. Utopija je kot alternativa ozki in represivni, inhibicij polni realnosti postavljena v gozd – prostor, v katerem je pri Shakespearu mogoče vse: čudeži (Sen kresne noči), skrajna ljubezen, norost (Kralj Lear), skrajno nasilje (Tit Andronik) …

Gozd je zatočišče (Dva gospoda iz Verone), predvsem pa prostor za spremenljive identitete tistih, ki si vanj upajo vstopiti. Ardenski gozd naseljujejo nenavadni in očarljivi ljudje, ki se ne uklanjajo družbenim normam, fluidne, pravljične entitete, bitja, ki nočejo živeti v politični ureditvi Frederickovega kraljestva ter imajo druge vrednote in želje. Gozd se izkaže kot prostor, v katerem se lahko realizirajo in najdejo idealnega partnerja, tukaj so mogoče vse vrste ljubezni in zvez, v gozdu ni potrebe po politiki, pretvarjanju, ni nerodnosti v jeziku, ni družbenih slojev, spol ni pomemben, ni omejitev.

Komedijo Kakor vam drago bo režiral eden vidnejših ustvarjalcev mlajše generacije Juš Zidar, ki je v lanski sezoni na Velikem odru režiral Idiota Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, pred nekaj leti pa črno komedijo Pijani Ivana Viripajeva. V komediji Kakor vam drago se bo ukvarjal predvsem z možnostjo oziroma nezmožnostjo utopije.

26 Ralf Westhoff

SOSEDJE Wir sind die Neuen, 2016 Komedija Prva slovenska uprizoritev Prevajalka Anja Naglič Režiserka Tijana Zinajić Premiera septembra 2023 na Mali sceni Anne, Johannes in Eddi so si v študentskih letih delili stanovanje, pozneje v življenju pa so se njihove poti razšle. Na stara leta spet navežejo stike in se odločijo ponovno zaživeti skupaj. Vsi trije so samski in pogrešajo družbo, pa tudi z denarjem so kot upokojenci bolj na tesnem, zato jim bo delitev stroškov prišla prav. Vselijo se v novo stanovanje, razigrani obujajo spomine na burno mladost, pijejo, kadijo, živahno razpravljajo in navijajo glasbo pozno v noč. A njihovo veselje ne traja dolgo. V stanovanju pod njimi namreč živijo trije resnobni študenti, ki so ravno sredi izpitnega obdobja in jim gredo ostareli žurerji močno na živce. Od novih stanovalcev ne pričakujejo samo, da ne bodo kalili miru, ampak od njih odločno zahtevajo tudi, da se držijo hišnega reda in prevzamejo nekatere dolžnosti. Prišleki pa se na vse skupaj požvižgajo.

Oba tabora trmasto vztrajata vsak pri svojem in se zapleteta v medgeneracijski konflikt, ki pa je glede na naša stereotipna pričakovanja duhovito obrnjen na glavo. V tem narobe svetu se kar vrstijo številni komični zapleti, ki ob iskrivih dialogih po eni strani zabavajo, po drugi strani pa razkrivajo marsikatero trpko resnico iz dandanašnjega sveta. Starejši zagovarjajo ideale, za katere so se zavzemali kot pripadniki študentskega revolucionarnega gibanja konec šestdesetih let 20. stoletja, mlajši pa so individualisti sodobne družbe, ki so nenehno v stresu in vse napore vlagajo v študij in uspešnost, ne poznajo pa več sproščenega druženja.

Jasno je, da se bosta morali sprti strani na neki točki zbližati …

Ralf Westhoff (1969) je večkrat nagrajeni nemški filmski režiser, scenarist in producent. Sosedje so bili najprej odmevna filmska komedija (2014), ki je na 32. filmskem festivalu Filmfest v Münchenu prejela glavno nagrado. Dve leti pozneje je bila napisana tudi očarljiva gledališka priredba.

Tijana Zinajić je uveljavljena gledališka in filmska režiserka, ki se uspešno spoprijema z različnimi žanri.

V MGL je med drugim z veliko subtilnostjo uprizorila pretresljive igre Za naše mlade dame Dragice Potočnjak, Dlje od najdlje Zinnie Harris in Ta obraz Polly Stenham. Nedvomno pa je Tijana Zinajić izjemna mojstrica komedije. Za režijo igre Realisti Jureta Karasa v izvedbi SNG Nova Gorica je na celjskem festivalu Dnevi komedije leta 2019 prejela nagrado žlahtna režiserka. V MGL še nismo pozabili uspešnice Čudežna terapija Daniela Glattauerja, ki je več let zabavala številne gledalce na domači Mali sceni in po vsej Sloveniji, marca 2023 pa je bila v MGL tudi premiera komedije Lunapark Jelene Kajgo, prav tako v njeni režiji.

Ralf Westhoff

SO SED JE

ME DU ZA

Nebojša Pop-Tasić, Karin Komljanec

29 Nebojša Pop-Tasić, Karin Komljanec

MEDUZA 2023 Monodramski avtorski projekt Krstna uprizoritev Avtorica uprizoritvene zamisli in igralka Karin Komljanec Premiera oktobra 2023 na Mali sceni Izhodišče avtorskega projekta igralke Karin Komljanec je starogrški mit o Meduzi. Meduza je bila mlado dekle, svečenica v Ateninem templju. Pozejdon, bog morja, jo je posilil, in ko je Atena, boginja vojne in modrosti, to izvedela, se je razjezila, saj je bil s tem dejanjem njen hram oskrunjen. Krivdo za posilstvo je pripisala Meduzini privlačnosti in lepoti, zato jo je za kazen spremenila v pošastno bitje – žensko, ki ima namesto las kače. Meduza je po posilstvu živela v morski votlini, lovila moške in jih s svojim pogledom spreminjala v kamen, dokler je veliki junak Perzej ni obglavil. Njeno glavo je kasneje uporabljal kot morilsko orožje in jo na koncu podaril boginji Ateni.

Meduzo poznamo in omenjamo večinoma v njeni končni obliki, tj. kot pošastno, zlonamerno, uničevalno bitje, medtem ko vzroke in razloge za njeno pošastnost praviloma zamolčimo. Njena pošastnost ni bila prirojena, ni bila del njene osebnosti, ni bila ne njena izbira ne odločitev. Meduzina zgodba je v bistvu paradigmatska zgodba o krivdi žrtve, ne storilca. O krivdi ženske, ne moškega. Bolj ko je žensko telo privlačno, torej biološko ustreznejše za nadaljevanje rodu, bolj je krivo izzivanja moške spolne sle.

Uprizoritev se dogaja danes, tukaj, v našem svetu. Na koncu Meduzine zgodbe. Uprizoritev ne poveličuje vloge žrtve, temveč raziskuje zgodovinske in aktualne vzroke paradoksalnega prenosa krivde s krivca na žrtev. Govorimo o spolni privlačnosti, ki je biološko določena, a družbeno nezaželena. Biološko pravilna, družbeno nepravilna. Zgodovinsko zanemarjena in danes pošastno poudarjena. Današnje ženske, še posebej nekatere od tistih, ki se pojavljajo na estradi, in tiste, ki gojijo svojo javno podobo na družbenih omrežjih, so večkrat videti pošastno v želji, da bi bile privlačne. V uprizoritvi igralka raziskuje tudi odnos do lastnega telesa, ki je eno njenih osnovnih poklicnih izrazil, odnos do telesa, ki je postalo javni objekt.

Ukvarja se z absurdnimi zgodovinskimi, družbenimi in moralnimi dejstvi, ki so po eni strani žensko lepoto poveličevala, po drugi pa grozljivo zatirala in iz lepote ustvarjala pošasti, čarovnice, morilke, prostitutke ter nasploh moralno sporne osebnosti.

Karin Komljanec je v več kot dveh desetletjih odigrala približno šestdeset gledaliških in več kot dvajset filmskih oziroma televizijskih vlog. V času svojega ustvarjanja se je prevečkrat soočala s stereotipnim in globoko zakoreninjenim dojemanjem žensk, ki ga ni bila zmožna preseči. Meduzine zgodbe se zato loteva z dobršno mero samoironije in humorja, zavedajoč se absurdnosti, tragičnosti in poetičnosti izbrane tematike.

30 Jean-Paul Sartre

ZAPRTA VRATA Huis clos, 1944 Drama Prevajalka Eva Mahkovic Režiser Jaša Koceli Premiera januarja 2024 na Mali sceni Uprizoritev je tudi del pedagoškega programa MGL. Garcin, Ines in Estelle se po smrti znajdejo v nenavadni sobi brez oken, v kateri je zelo vroče, nenehno gori luč, vrata so zaklenjena, zvonec pa večinoma ne deluje. Skrivnostni sobar jim pove, da bodo ostali tukaj za vedno in da nikoli več ne bodo spali. Čeprav se od prej ne poznajo, kmalu ugotovijo, da niso skupaj po naključju in da so se znašli v peklu, v katerem sicer ne bodo trpeli fizičnega mučenja, so pa obsojeni na večno sobivanje in medsebojno psihično torturo. Garcin je v življenju brezobzirno ravnal s svojo ženo, in ko je v državi izbruhnila vojna, je strahopetno pobegnil čez mejo. Estelle se je poročila iz koristoljubja, prevarala moža in umorila otroka, ki ga je imela z ljubimcem. Ines pa je zapeljala prijateljevo ženo, kar je tako prijatelja kot ženo pognalo v smrt. Nihče od trojice ne more zbežati pred samim seboj in pred lastno preteklostjo, stalno so pod nadzorom drug drugega, brezuspešno iščejo uteho in se poskušajo oprati krivde, a so drug drugemu in samim sebi vest in kazen. Ko se nekoč vrata vendarle odprejo, sobe nihče ne zapusti, saj pobeg dejansko ni mogoč.

Filozof, dramatik in romanopisec Jean-Paul Sartre spada med najpomembnejše intelektualce 20. stoletja.

Je eden izmed utemeljiteljev eksistencialistične filozofije, ki jo je po vrnitvi iz nemškega ujetništva dokončno utemeljil v delu Bit in nič (1943). Sodeloval je v francoskem odporniškem gibanju, po vojni pa se je posvetil pisanju in političnemu delovanju. Poleg Zaprtih vrat so pomembna njegova dramska dela tudi Muhe, Umazane roke in Zaprti v Altoni.

Filozofska enodejanka Zaprta vrata je bila krstno uprizorjena leta 1944. Sartre je igro nedvomno napisal pod vtisom življenja v Parizu v času nemške okupacije, vendar jo je mogoče razumeti mnogo širše.

Eksistencialistična teza je, da človeka določajo izključno njegova dejanja. Vsak se svobodno odloča, kako bo v življenju ravnal, zato je za svoja dejanja tudi moralno odgovoren. Popolnoma svoboden pa posameznik vendarle ni, meje njegove svobode so drugi ljudje. Znameniti citat »pekel so ljudje okoli tebe« lahko razumemo tako v smislu posameznikovega spopadanja z lastnimi občutki krivde, slabe vesti in odgovornosti za neizbrisljiva zla dejanja kot tudi v smislu odgovornosti do soljudi, saj naša dejanja ustvarjajo podobo človeka kot takega, s tem pa tudi družbo, v kakršni smo primorani živeti. Od nas samih je odvisno, kakšni bomo kot posamezniki in posledično tudi kot družba.

za pr ta vra ta Jean-Paul Sartre

Ugo Betti

ZLO ČIN NA KOZJEM OTOKU

33 Ugo Betti

ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU Delitto all’isola delle capre, 1948 Drama Prevajalec Jaša Zlobec Režiser Alen Jelen Premiera marca 2024 na Mali sceni Na odročnem otoku, na katerem jim družbo delajo samo črede koz in dostavljavec Edoardo, v skromni hiši z vodnjakom živijo Agata, njena hči Silvija in svakinja Pia. Na tem od boga pozabljenem kraju so preživele vojno, med katero se je za njihovim možem, očetom in bratom Enricom v ujetništvu izgubila vsaka sled.

Namesto moškega, čigar odsotnost jih povezuje, saj jih čakanje nanj navdaja s skupnim smislom, se nekega dne pojavi njegov soborec Angelo. Hitro postane jasno, da ni prišel le na obisk, temveč namerava ostati.

Odnosi v tesno povezani skupnosti treh žensk, ki so bile prej dolga leta ujete v samoti in hrepenenju, se s prihodom mladega in privlačnega moškega porušijo. V vseh treh začne nenadoma kljuvati vprašanje, kdo pravzaprav sploh so kot posameznice in kaj jih določa zunaj izolirane skupnosti, ki jim je nudila varnost in preživetje. Morajo vztrajati skupaj ali se druga druge osvoboditi? Same zase ali skupaj z moškim oziroma zaradi njega? Angelo postane središče njihovega sveta in v vseh treh prebudi strast, ki pa ga nazadnje pogubi.

Dramo italijanskega pravnika, pesnika in dramatika Uga Bettija že od krstne uprizoritve leta 1950 uprizarjajo povsod po svetu. Kozji otok je v njej prizorišče dogajanja in metafora za morasto notranjo resničnost njenih ženskih junakinj, ki se vsaka po svoje in vendarle tudi skupaj soočajo z lastnimi strastmi, hrepenenji, obsesijami in strahovi. Pod žgočim mediteranskim soncem se odigra drama medčloveških odnosov, v kateri želja po drugem trči ob gon po samouresničitvi, ljubezen in sla pa se dopolnita v zločinu in smrti.

Režiser Alen Jelen je občinstvu MGL znan po uspešnih uprizoritvah iz prejšnjih sezon, kot so Gola, Strašni starši in Le zaljubiti se ne smemo.

34 Dragica Potočnjak

TECI, MAŠA, TECI 2019 Kriminalna drama Krstna uprizoritev Režiserka Nina Šorak Premiera aprila 2024 na Mali sceni V družini mogotca Konrada Mačka ni nič tako, kot se zdi, čeprav je na prvi pogled vse lepo. Suzana, Konradova žena, ve, da je njuna ljubezen že zdavnaj ugasnila. Svoj brezup v ujetništvu mrtvega zakona utaplja v alkoholu, ker Konrad ne pristane na ločitev. On se zaveda, da bi z razhodom najverjetneje izgubil svojo ljubljeno hčerkico Floro, edino bitje, ob katerem mu še zaigra srce. Arne, Suzanin sin iz prvega zakona, ki je po poklicu novinar, pa neumorno koplje po Konradovi preteklosti, da bi razkril očimove nečednosti.

Konrad je namreč eden izmed junakov osamosvojitvene vojne, ki je svoje desetdnevno domoljubje dobro unovčil, saj se je iz političnega mogočneža prelevil v brezobzirnega tajkuna. Ob boku mu stoji zvesti advokat Milošič in politična stranka, ki ima svoje privržence v policiji, na tožilstvu, sodišču, ministrstvih in v vladnih službah.

Konrada spoznamo v usodni noči, ko na prehodu za pešce do smrti povozi starejšo gospo in zbeži s kraja nesreče. Sprva spregleda, da sta bila ob njej njena hčerka Maša in njen fant Jernej, ki pokliče reševalce.

Jerneja po Konradovem navodilu zadrži policija in ga brutalno zaslišuje, Maša pa pobegne, ker ji mama v smrtnem izdihljaju zašepeta, naj zbeži. Njena mama je namreč Marija Rakovska, vdova po Saši Rakovskem, oficirju JLA, ki je skupaj s Konradom delal za slovensko vojsko. Saša Rakovski je umrl v nepojasnjenih okoliščinah in Konrad Maček je preprečil preiskavo, zato je Saša Rakovski obveljal za izdajalca. Maša je že od otroštva spremljala Marijin vztrajni boj za rehabilitacijo moža, ki je bil brez upa zmage, saj ji je na poti stal neizprosni Konrad. Nekaj ur po nesreči se Maša zateče k Arnetu v Konradov družinski dom, da bi posnela okrvavljen avto in končno razkrinkala mogočnega dvoličneža Konrada. Ampak tudi Konrad, ki je ravno sredi potvarjanja okoliščin nesreče, ve, da je edina preostala očividka v njegovi hiši.

Drama Teci, Maša, teci je zasnovana kot kriminalka s časovnimi in prostorskimi preskoki. Avtorica Dragica Potočnjak, ki se je gledalci MGL najbrž spomnijo po pretresljivi drami Za naše mlade dame, za katero je prejela Grumovo nagrado, sledi dramskim osebam iz sedanjosti v preteklost in nazaj, zato da razgrne vse prikrite niti, ki povezujejo ljudi in dogodke. Pri tem tragično vznikne prav v trku intimnega in političnega.

Dragica Potočnjak je ena tistih avtoric, ki se v dramatiki in v življenju aktivno posveča neprivilegiranim ljudem z obrobja družbe, ker ve, da imajo vsake uresničene sanje tudi svoje žrtve, ki živijo v nočni mori.

TECI, MAŠA, TECI Dragica Potočnjak

Kon cert MGL& AGRFT

37

Po več kot desetih letih se v novi sezoni veselimo že 12. koncerta. Igralci MGL in študenti AGRFT bodo spomladi 2024 za en večer postali pevci in pevke ter ponovno zavzeli Katedralo Kina Šiška.

Ob spremljavi vrhunskih glasbenikov je večer v Šiški vedno znova izkušnja, ki je ne gre zamuditi. Koncert MGL&AGRFT je žanrsko pestra, funky, duhovita, nežna, divja, glasbeno intenzivna poslastica, na katero vsako leto komaj čakamo. To je glasbeno-gledališka ustvarjalnost, o kateri se morate prepričati na lastna ušesa (in oči).

Imetniki dijaškega abonmaja imajo koncert že vključen v repertoar.

Drugim abonentom ob nakupu vstopnic nudimo popust.

Partner dogodka

Knjiž nica MGL

39

Blaž Lukan

TRETJA PREDSTAVA Izid oktobra 2023

Potem ko je nehal objavljati gledališke kritike, je dramaturg in teatrolog Blaž Lukan napisal številna krajša besedila o gledališču, performansu in plesu, v katerih se je odzival na sprotno, zlasti mlado in najmlajšo domačo (ter delno tujo) gledališko produkcijo. V vedno osebno intoniranih zapisih ga je bolj kakor kritičnost zanimala neposredna, intuitivna odzivnost na scenske dogodke. Tretja predstava je tista, ki ne poteka (samo) na odru in ne (samo) v avditoriju, temveč nekje vmes, v poetičnem prostoru občutljivih asociacij na gledališke teme, v času »pred predstavo« in »po njej«, ki konkretne čutne, domala erotične senzacije prevaja v abstrakten, a pomensko nabit poetični jezik.

Saša Jovanović

UMETNOST LUTKOVNE REŽIJE Izid aprila 2024

Lutkar, lutkovni režiser in lutkovni producent Saša Jovanović raziskuje povezave med različnimi elementi in načini lutkovne ustvarjalnosti ter vlogo lutkovnega režiserja v njej. Pregledno razvršča tradicionalne in sodobne oblike lutkovnega gledališča ter ob vsaki od njih razčlenjuje odnos med igralcem-animatorjem, lutko oziroma lutkovnim izraznim sredstvom, režiserjem in gledalcem. Ugotavlja, da mora imeti lutkovni režiser v sodobnem času najrazličnejša znanja, saj tovrstno delo predstavlja enega najkompleksnejših gledaliških izzivov, ki povezuje tradicionalna lutkovna sredstva, sodobne gledališke in vizualne prakse ter lutkovne filmske animacije in multimedijski gledališko-lutkovni prostor.

FESTIVAL RUTa grupa triglav

41 REGIONALNI GLEDALIŠKI FESTIVAL Med 2. in 7. februarjem 2024 bo v MGL že tretjič potekal festival Ruta Grupa Triglav. Na odru se bo zvrstilo šest vrhunskih uprizoritev, ki jih že pripravljajo gledališča iz šestih republik nekdanje Jugoslavije. Regionalni gledališki festival, ki se seli po odrskih deskah šestih prestolnic in piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč, je v Ljubljani prvič navdušil domače občinstvo februarja 2022. Gre za pomemben kulturni dogodek, ki postaja priznan tako na lokalni kot na regionalni ravni.

Zdaj že lahko trdimo, da festival Ruta Grupa Triglav predstavlja čvrsto vez med mestnimi gledališči z območja republik nekdanje Jugoslavije.

Zvezo sestavljajo Beogradsko dramsko pozorište, Dramski teatar Skopje, Kamerni teatar 55 iz Sarajeva, Gradsko pozorište Podgorica, Kazalište Ulysses iz Zagreba in Mestno gledališče ljubljansko.

Oktobra 2019 so predstavniki (direktorji) omenjenih gledališč v Skupščini Mestne občine Beograd podpisali uradni zapisnik o poslovnem sodelovanju in oblikovali območno zvezo gledališč – tako se je začela uspešna zgodba festivala Ruta. Pomemben prispevek h kakovostni izvedbi festivala predstavlja finančna in moralna podpora mestnih ter državnih institucij.

Kasneje je v to vsebinsko močno zvezo gledališč kot glavni pokrovitelj festivala vstopila Zavarovalnica Triglav, ki je prepoznala potencial festivala, predvsem pa se je poistovetila z njegovimi vrednotami. Zaradi velike finančne podpore smo festival preimenovali v Ruta Grupa Triglav. Častni pokrovitelj festivala Ruta Grupa Triglav je ljubljanski župan Zoran Janković.

Generalni sponzor festivala

Pono vitve iz prej šnjih sezon

43

Veliki oder Nejc Gazvoda Tih vdih

Marshall Brickman, Rick Elice, Andrew Lippa Addamsovi Tracy Letts Avgust v okrožju Osage

Katarina Morano Usedline Več avtorjev JUNAKINJE

Ira Ratej, Ana Duša , Iza Strehar, Luka Jamnik Boljši svet Yasmina Reza Bog masakra

Fjodor Mihajlovič Dostojevski Idiot

John Boynton Priestley NEZNANEC

Thomas Vinterberg, Mogens Rukov, Bo Hr. Hansen Praznovanje Henrik Ibsen Nora

Mala scena José Cabeza Trije milijoni minut Ivan Viripajev Neznosno dolgi objemi Nejc Gazvoda Jazz Ivor Martinić Le zaljubiti se ne smemo Barbara Zemljič Olje črne kumine Jaša Koceli MOJSTER Gregor Strniša ŽABE Jelena Kajgo LUNAPARK Joseph Kesselring ARZENIK IN STARE ČIPKE Monoprojekti

Eva Jagodic, Matic Lukšič Vse to sem videla, ko sem letela mimo Niklas Rådström Smrtno resno

Lotos Vincenc Šparovec Človek v morju Steven Berkoff SHAKESPEARE

Poučno o gledališču

Ira Ratej Teater za telebana

NA GRA DE V SEZONI 2022/2023

45 Jana Zupančič

Uprizoritev Tih vdih Nejca Gazvode

Borštnikova nagrada za igro na 57. Borštnikovem srečanju 2022 v Mariboru za vlogo Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa

Nagrada za najboljšo uprizoritev festivala na Mednarodnem festivalu igralcev Zaplet 14 2022 v Banjaluki, BiH

Igralska nagrada »Duša Počkaj« 2023 za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa, Mile v Usedlinah Katarine Morano, Hélène v Slamniku Eugèna Labicha in Véronique Houillé v Bogu masakra Yasmine Reza

Nagrada Sklada Staneta Severja 2022 za vloge v zadnjih dveh letih za vloge Varje v Češnjevem vrtu Antona Pavloviča Čehova, Nikoline v Le zaljubiti se ne smemo Ivorja Martinića, Šracie v Zimski poroki Hanoha Levina in Ženske v Izrednih razmerah Falka Richterja

Lena Hribar Škrlec Nagrada glas risanke za najboljšo sinhronizacijo AV-dela za dveletno obdobje na 2. Igralskem filmskem festivalu 2022 v Kranju (KRAFFT), ki jo podeljuje Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) za sinhronizacijo Pikice v risani seriji Šola za pošasti, Angeline v risani seriji Bela in Sebastijan, naslovne vloge v risanki Sibila in Jernejčkov v risankah Kvartet rogov

Judita Zidar Dnevnikova nagrada 2022 za največji umetniški dosežek pretekle sezone v MGL za vlogo Violet Weston v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa

Iva Krajnc Bagola

Mirjam Korbar Nagrada za najboljšo žensko vlogo na Filmskem festivalu St. Andrews 2022 na Škotskem za vlogo Mejre v filmu Zastoj Vinka Möderndorferja

Mestno gledališče ljubljansko Posebno priznanje Outstanding 2022 za izstopajočo serijo namensko narejenih digitalnih oglasov v sezoni 2022/2023

Uprizoritev Usedline Katarine Morano Nagrada občinstva za najboljšo uprizoritev na 53. Tednu slovenske drame 2023 v Kranju Posebna nagrada za učinkovit uprizoritveni postopek na 53. Tednu slovenske drame 2023 v Kranju

Ansam bel in gostje MGL

47

Ansambel: Viktorija Bencik Emeršič, Sebastian Cavazza, Tanja Dimitrievska, Mojca Funkl, Jernej Gašperin, Gregor Gruden, Lena Hribar Škrlec, Gašper Jarni, Branko Jordan, Boris Kerč, Karin Komljanec, Mirjam Korbar, Iva Krajnc Bagola, Jaka Lah, Matic Lukšič, Joseph Nzobandora – Jose, Gal Oblak, Bernarda Oman, Boris Ostan, Ana Pavlin, Primož Pirnat, Tina Potočnik Vrhovnik, Matej Puc, Nina Rakovec, Tanja Ribič, Jožef Ropoša, Filip Samobor, Uroš Smolej, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Nataša Tič Ralijan, Tomo Tomšič, Gaber K. Trseglav, Judita Zidar, Jana Zupančič in Tjaša Železnik Gostje v premiernih uprizoritvah: Jurij Drevenšek, Nejc Jezernik, Milan Kolak, Diana Kolenc, Julita Kropec, Klara Kuk, Gašper Lovrec, Aleksandar Radojičić, Jure Rajšp, Isidora Simijonović, Matevž Sluga, Bojana Stojković, Filip Štepec, Milena Vasić, Lara Wolf, Milan Zarić in Veronika Železnik

Viktorija Bencik Emeršič

Sebastian Cavazza

tanja dimitrievska

mojca funkl

jernej gašperin

gregor gruden

lena hribar škrlec

gašper jarni

branko jordan

boris kerč

karin komljanec

mirjam korbar

iva krajnc bagola

jaka lah

matic lukšič

Joseph Nzobandora Jose

gal oblak

Bernarda oman

boris ostan

ana pavlin

primož pirnat

tina potočnik vrhovnik

matej puc

nina rakovec

tanja ribič

jožef ropoša

filip samobor

uroš smolej

ajda smrekar

lotos vincenc šparovec

nataša tič ralijan

tomo tomšič

gaber k. trseglav

judita zidar

jana zupančič

tjaša železnik

84 Drugi zaposleni v MGL v sezoni 2023/2024 Vodstvo Umetniški oddelek

Tehnični oddelek

Splošni oddelek

Direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor Direktoričina pomočnica – poslovna vodja Petra Bizjak Direktoričin pomočnik za tehnične zadeve Janez Koleša Dramaturginja in vodja mednarodnega oddelka Eva Mahkovic Dramaturginja in urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc Dramaturginja in vodja izobraževalnega programa Ira Ratej Dramaturginja in arhivarka Alenka Klabus Vesel Lektorja Maja Cerar, Martin Vrtačnik Vodje predstave Jani Fister, Borut Jenko, Sanda Žnidarčič, Lejla Žorž Šepetalka Nataša Gregorin Ahtik Vodja oddelka scenske izvedbe in opreme Matej Sinjur Scenska ekipa Boris Britovšek (vodja), Dimitrij Petek (vodja), Roman Benda, Ivan Filipić, Oskar Guna, Borislav Horvat, Marko Karimović, Kristian Kolbl, Mirko Maršič, Matjaž Rot, Matjaž Strnad, Martin Štamcar, Janez Vencelj Oblikovalca svetlobe Andrej Koležnik (vodja), Boštjan Kos Lučna mojstra Bogdan Pirjevec, Aljoša Vizlar Oblikovalci zvoka in videoopreme Sašo Dragaš (vodja), Tomaž Božič, Matija Zajc, Gašper Zidanič Rekviziterke Erika Ivanušič (vodja), Brina Šenekar, Ana Johana Scholten Frizerke, lasuljarke in modelarke Anja Blagonja (vodja), Sara Dolinar, Katarina Morel Kobetič Garderoberke Angelina Karimović (vodja), Dijana Đogič, Sara Kozan, Urška Picelj Šivilji in modelarki Irena Tomažin (vodja), Tatjana Cirman Krojačici in modelarki Branka Spruk (vodja), Tanja Lakovnik Mizarja in modelarja Vladimir Janc (vodja), Matija Mužič Tapetnica in dekoraterka Karmen Jerebic Vodja službe za odnose z javnostmi in trženja Simona Belle Koordinatorka in planerka programa Helena Štrukelj Vodja projektov Katarina Koprivnikar Koordinatorka obiska Petra Setničar Koordinatorka trženja Nataša Pevec Blagajnika in informatorja Urša Petelinek, Rok Špacapan Oblikovalka Mojca Višner Kadrovnica Nada Bjelica Poslovna sekretarka Neža Pregeljc Računovodstvo Marjeta Rakita (vodja), Zvonka Babnik, Marina Hafner Vodja nabave Boštjan Kern Receptorji in informatorji Rado Rakita (vodja), Janez Jakopič, Klavdija Peterka Vzdrževalec Danijel Cirman Čistilke Hana Rastoder (vodja), Sefija Dizdarević, Mehira Jašić, Sabina Malus

influencer since 1943 / vplivnica že od leta 1943

www.mladina.si

Najava

Inte rvju

Matevž Granda

Goran

Vojnović

t kolumnis

smeha, svobode brez Saj vem, ni smešna in ne zna biti a levica žal em. In zato je skrajni uspešna oben biti smešna. eha čas, da pren 7 a ktiv Obje

Sobota,

Črna gora

a spreneve

V obje ktiv

u

Z AI v dezinfo

rmacijsko dru

4. 2023 Sobota, 8.

žbo

Črn a gor a

Zgodovina spr enevedanja

Sobota, 8.4 .2023

8.4.2023

danja

Zgodovin V objektivu

acijsko

družbo

Z AI v dezinform

Intervju

Granda

Matevž

Manca

šelj

Krošelj

Najava

ne bese de

/ ilus trac ija:

svoboda

pisane

besede

Man ca Kro

/ ilustracija:

10 tekt ktiv a 8– anda, arhi esto obje Matevž Gr počasno m je na cator lja Ljub , Krim Mer Deja Ivanović sprtv-et Naš cilj je vadoodprogk20.rami 4. ila Janko Kod postati pr 202326. 4. zvajalec Trgovina Evrope we Proi murskih Re i šk 14 a m rt ek Ne špo pr ot i okleva pr Tuša mesnih dobr 13 mu »Ni posebn portret a prevze a 5 poslovni recepta, ka ega ko ostati v srcih je šole dn sre v pis evanje / V ljudi« Izobraž Legendar

ni Al Bano

> stran

Režiser Jame

s Reed

S kameram i v imperiju šimpanzov > stran

6–7

4–5

na vilo prijav Znano je šte sna mesta a vpi posamezn lskih strokov v srednješo in gimnazijih licn pok , akonih mih. Po prič skih progra prvih mestih vanjih so na imanje pa se zan gimnazije, i za nekatere povečuje tud agoški stro. Ped bo druge šole zarjajo, da kovnjaki opo jih letih več odn treba v prih vetiti zagoi pos inu pozornost nač in ra sto tavljanju pro k. zbiranja toč

Sherlock Holm

es: The Awak ened

Zgodbo ve detektiva likega ustvarjali so v zaklonišč u > stran 10–1

rger

rl Krambe

T Uroš Ške

svob oda pisa

nazije aželene gim z lj o jb a n imi dijaki so Med bodoč

vaprenesejo vo še lahko in izobraže v svojo prija za vzgojo prija saj kandidati Ministrstvo objavilo rezultate srespreminjalo, aj azijah in poletja še nje je včer 1 v se bo do mesta v gimnje šolsko leto. stanje prija na prosta v za tošolcev. A prih za prihodn racija deve ru (141 prija gene cent dnjih šola njih je veliko število e nja a škem Cjuh ram vpisati letoš v biotehni olična. F Luka Po pričakova gimnazijske prog šole se želi ka šola na tih mest). za re srednje grafija je simb gana nja ekonoms140 prostih 84 pros anje a 2 jav prispelo je tako najbolj oble gi- Znano je, na kate ali srednjo šolo. Foto denimo sred v za azijo Nadaljev priljubljenih i (195 prija – v Ljubljani om zdratehnik na drugo gimn icionalno Roški cest s program na (247 veterinarski večina trad azija Ledi vstvena šola prijav za 224 prostih mest) in program gimn zdra aziso i njim (314 sta mnazij, kot prostih mest), gimn stalimi sred lenimi pa vstvena nega tih 196 Med preo precej zaže številom za 196 pros prijav za stih mest). orak med mest), med (218 prijav gimnazija šolami je velik razk dosegla srednja ja Bežigrad mest jska klasična t) in v in prostih mest), škofi za 168 prostih mes pro- prija ve (203 prija prijav za 140 Moste (193 gimnazija

aznike! onočne pr ijetne velik

Paket Digitalni Dnevnik Voščimo pr

vanje no zavaro zdravstve

, ki jih g doplačil ene zdravstv

I, št. 82, 1. izdaja

a. konec tedn podaljšan ki prinašajo ni prazniki, prijetno. so velikonoč ivite čim bolj pred nami , da jih prež izšel, Želimo vam deljek ne bo nika v pone praz di nik zara Časopis Dnev v torek, 11. aprila. spet z vami bo

i, Dragi bralc

2,20 €

Leto LXXII

Klipšteter

Uredništvo

Enotno geslo za dostop do Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik Neomejeno do Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik Za ceno enega bereta dva

1€

rv

p

kadar koli

GITALNI D DI

K VN I NE

Z vami kjer koli, cen ce za polit ikar. Bilan in sicer rast ga opravljenih najbrž gre t Maks Tajn o- ritev, obse va ekonomis so namreč javno dost o storitev in rast tev v zadnjem letu. stori a in rovalnic enostavn zdravstvenih h Vzajemn Lo- zava iz njih je mogoče ijel Bešič in premije. Do- Tudi v zavarovalnica učujejo. zdravje Dan s predstav- pne izklj ge za dvig ne nje razlo nja l rova Minister za rati je mizviša vstveno zava vstve- Triglav je včeraj sesta lnega zdra- razb jim sestankom ije redan se ilno zdra m zdra Pred včerajšn l, da je dvig prem ic dopolni od poln tki lačila k cena ejeva niki ponudn rovanja. Predvsem krije dop Ker so se lanski izda nister ocen in nesprejemljiv. Svoj erazava a Gen pol eneg tev. il. kot lnice en vstv stori več ni spremen v zavarova neupravič bo s nih vstvu povečali za cije in po sestanku predstavniko ti pojasnilo, zakaj ih v zdra e evrov – zaradi infla na za ga mnenja sliša a 3 ijo za dobr li je hotel aljevanje - milijard interventnega zako ažila prem Nad zava podr je m se r bodo 1. maje kov vrst – v, zaradi česa evali učin čakalnih 30 odstotko esto 34,5 evra plač jševanje skra rovanci nam mesec. na 44,89 evra

T Tomaž

i mese

Foto: www.istockphoto.com

obse povečal tudi

tovoljne ačil krijejo pros »Če se vsota dopl zavarovanja ije pa vstvenega Go- zavarovalnice. rova lniške prem na olnilnega zdra zavez vlade Roberta zava povečuje, ij edina logič premije dop skih ovedalo je dvig prem Podražitev eno ključnih koalicij so fiksne, je doslej nap Tajnikar. ila za,« pravi kot glavni a zavarovanje pote je izpostav erali lneg Gen olni lnici v dop ena. neugodne V zavarova ne, loba. Ukinite ube ni izpolnila nob nja navajajo stoso protislov , oblj razlog zviša očju zdravstvenih ve poteze domnepodr že pet vlad »Ministro ični šov,« zdravstvenih trende na

www.dnenvik.si

lno

c

D

PAKE T

/ opolni bi ga ... odo, ukinili Ukinili ga b

Zdravstvo

Vsak dan e-pismo z Dnevnikom Cena mesečne naročnine po preteku promocijskega obdobja znaša 14,90 EUR.

Življenje ima besedo.

88 Kontakti Mestno gledališče ljubljansko, Čopova 14, 1000 Ljubljana, Slovenija (Ljubljana City Theatre, Čopova 14, 1000 Ljubljana, Slovenia) Hišna centrala (Central operator) +386 (0)1 4258 222 Tajništvo (Secretary) +386 (0)1 4257 148 Blagajna (Box office) +386 (0)1 2510 852, odprto vsak delavnik od 12. do 18. ure in uro pred predstavo (open Monday to Friday from 12 a.m. to 6 p.m. and an hour before start of performance), e-naslov (E-mail) blagajna@mgl.si E-naslov (E-mail) info@mgl.si Spletno mesto (Web site) www.mgl.si Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja (General Manager and Artistic Director) Petra Bizjak, direktoričina pomočnica – poslovna vodja (Assistant General Manager) Janez Koleša, direktoričin pomočnik za tehnične zadeve (Assistant General Manager – Technical) Simona Belle, vodja službe za odnose z javnostmi in trženja (Head of Public Relations and Marketing) tel. +386 (0)1 4440 308 Katarina Koprivnikar, vodja projektov (Project Manager) tel. +386 (0)1 4440 337 Helena Štrukelj, koordinatorka in planerka programa (Programme Coordinator and Planner) tel. +386 (0)1 4440 309 Petra Setničar, koordinatorka obiska (Visit Coordinator) tel. +386 (0)1 4440 307 Urša Petelinek in Rok Špacapan, blagajnika in informatorja (Box office and Information) tel. +386 (0)1 2510 852 Eva Mahkovic, dramaturginja in vodja mednarodnega oddelka (Dramaturg and Head of International Department) Petra Pogorevc, dramaturginja in urednica Knjižnice MGL (Dramaturg and Editor) Ira Ratej, dramaturginja in vodja izobraževalnega programa (Dramaturg and Head of Education) Alenka Klabus Vesel, dramaturginja in arhivarka (Dramaturg and Archivist) Maja Cerar, Martin Vrtačnik, lektorja (Language Consultants) Mojca Višner, oblikovalka (Designer) Javni zavod Mestno gledališče ljubljansko, ustanoviteljica Mestna občina Ljubljana Program gledališča financirata Ministrstvo za kulturo (iz proračuna Republike Slovenije) in MOL. Svet Mestnega gledališča ljubljanskega (Board of Ljubljana City Theatre) mag. Mojca Jan Zoran (predsednica/President), Ira Ratej (namestnica predsednice/Deputy President), Alen Jelen, Špela Knol, Ksenija Sever Strokovni svet Mestnega gledališča ljubljanskega (Professional Board of Ljubljana City Theatre) prof. Tomaž Gubenšek, Darja Hlavka Godina, Sandi Jesenik, Eva Mahkovic, Tone Peršak, Matej Puc