Page 1

LETNO POROČILO 2012 MERCATOR IP, d.o.o.

1


KAZALO UVOD

4

NAGOVOR DIREKTORJA DRUŽBE

4

KLJUČNI DOSEŽKI DRUŽBE V LETU 2012

6

PREDSTAVITEV IN ORGANIZIRANOST DRUŽBE

6

Proizvodne dejavnosti družbe

8

Storitvene dejavnosti družbe

13

OSEBNA IZKAZNICA

15

ORGANI IN UPRAVLJANJE DRUŽBE

15

POSLOVNO POROČILO

17

STRATEGIJA POSLOVANJA

17

Vizija

17

Poslanstvo

17

STRATEŠKE USMERITVE

17

ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI DRUŽBE

18

Prednosti

18

Slabosti

19

Priložnosti

20

Nevarnosti

20

PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV

21

Pomembnejši dogodki v letu 2012

21

Pomembnejši dogodki po zaključku leta 2012

23

TRŽENJE

24

Prodaja

24

Blagovne znamke

26

Ustvarjanje odnosov s kupci in pospeševanje prodaje

29

Prodajni formati

29

NABAVA

30

LOGISTIKA

31

UPRAVLJANJE S TVEGANJI

32

Poslovna tveganja

33

Finančna tveganja

34

Tveganja delovanja

35

Ocena izpostavljenosti tveganjem

37

DRUŽBENA ODGOVORNOST

37

2


Odgovornost do okolja

37

Vpetost v lokalno okolje

39

Odgovornost do kupcev

40

Odgovornost do zaposlenih

41

ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA

65

RAČUNOVODSKO POROČILO

69

Bilanca stanja

69

Izkaz poslovnega izida

70

Izkaz vseobsegajočega donosa

71

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

72

Predlog uporabe bilančnega dobička

73

Izkaz denarnih tokov

74

Pojasnila k računovodskim izkazom

75

Izjava o odgovornosti uprave

115

Poročilo revizorja

116

3


UVOD

NAGOVOR DIREKTORJA DRUŽBE

Poslovno leto 2012 je dokaz, da znamo tudi v gospodarski družbi posebnega pomena, ki nam zaradi zagotavljanja delovnih mest za invalide pripada, v času zaostrenih gospodarskih razmer, razmišljati ter sprejemati prave odločitve. Stabilno poslovanje ter varna prihodnost za družbo in njene zaposlene sta tisti vodili, ki sta nas spremljali po nemirnih čereh izredno zahtevnega poslovnega leta 2012. Konzervativni pristop do vseh odhodkov, ki se v najkrajšem času ne odrazijo tudi v ustrezniku prihodkov ter agresivni nastop s konkurenčnimi proizvodi in storitvami na trgu, sta v največji meri pripomogla k temu, da je družba tudi v letu 2012 poslovala uspešno.

Čisti poslovni izid se je glede na leto 2011 zmanjšal, še vedno pa znaša 143 tisoč evrov. Čisti prihodki iz prodaje so se povzpeli preko 11 milijonov evrov in so bili v primerjavi z letom poprej višji za skoraj 10 odstotkov. Kosmati denarni tok se je sicer zmanjšal, a je kljub temu znašal 400 tisoč evrov. Število zaposlenih se je povzpelo na 419 in je bilo za 20 zaposlenih višje kot v preteklem letu. Oblikovane rezervacije iz naslova odstopljenih sredstev so znašale 1.568 tisoč evrov in so bile v celoti tudi porabljene v skladu z zakonom.

Nedvomno je na rezultate poslovanja poleg izredno težkih gospodarskih razmer ter zmanjšanja povpraševanja, vplivala tudi sprememba zakonodaje na področju delovanja invalidskih podjetij. Najpomembnejša sprememba se je nanašala na delež invalidov, ki jih mora zaposlovati invalidsko podjetje, če želi uveljaviti vse olajšave, ki mu jih zakonodaja omogoča. To delež je prej znašal 40%, po novem zakonu, ki je bil v veljavi že celo leto 2012 (začel veljati novembra 2011), pa ta delež znaša 50% zaposlenih delavcev s priznano invalidnostjo. Ta sprememba se je kazala predvsem v znižanju produktivnosti na eni ter povečanju absentizma na drugi strani.

Izzivi, ki so pred nami v letu 2013, so seveda povezani z gospodarskimi razmerami, ki bodo še naprej težke in nepredvidljive. Nedvomno bosta poslovno okolje zaznamovala nadaljnja rast cen strateških surovin ter padanja kupne moči prebivalstva. S ciljem doseganja vsaj enakih rezultatov poslovanja tudi v letu 2013, bo tako potrebno vse moči usmeriti v nadaljnjo racionalizacijo poslovanja, zvišanje produktivnosti, zmanjšanje absentizma, v iskanje novih tržnih priložnosti ter v razvijanje novih kakovostnih proizvodov in storitev. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi

4


uspelo ter, da bo družba Mercator IP d.o.o. še naprej tržno uspešna ter prilagodljiva družba, ki se bo sposobna odzivati in slediti vsem spremembam v poslovnem in življenjskem okolju.

Vladimir Kukavica Direktor družbe

5


KLJUČNI DOSEŽKI DRUŽBE V LETU 2012

Izkaz poslovnega izida (v EUR) Čisti prihodki iz prodaje 2012 2011 Poslovni izid iz poslovanja 2012 2011 Poslovni izid obračunskega obdobja 2012 2011 Denarni tokovi (v EUR) Kosm ati denarni tok iz poslovanja 2012 2011 Kosm ati denarni tok iz poslovanja pred najem ninam i 2012 2011

11.275.924 ↑ 10.283.148

9,7%

129.791 ↓ 723.549

-82,1%

143.001 ↓ 705.239

-79,7%

395.081 ↓ 963.205

-59,0%

1.000.950 ↓ 1.709.781

-41,5%

Izkaz finančnega položaja (v EUR) Kapital na dan 31.12. 2012 2011 Finančne obveznosti na dan 31.12. 2012 2011 Bilančna vsota na dan 31.12. 2012 2011 Naložbene aktivnosti (v EUR) Naložbe v nakup neprem ičnin, naprav in oprem e 2012 2011 Naložbe v neopredm etena sredstva 2012 2011

Zaposleni (v EUR) Število zaposlenih na dan 31.12. 2012 2011 Število zaposlenih iz ur 2012 2011

419 ↑ 399

5,0%

324 ↑ 281

15,4%

2.418.555 2.275.554

6,3%

20.070 40.197

-50,1%

4.552.864 4.242.669

7,3%

90.025 216.127

-58,3%

4.701 56.974

-91,7%

PREDSTAVITEV IN ORGANIZIRANOST DRUŽBE

Družba Mercator IP, d.o.o., je tudi v letu 2012 nadaljevala z aktivnostmi v skladu z zastavljeno vizijo razvoja in visokimi zahtevami na področju zaposlovanja ter iskanju novih tržnih priložnosti. Slednje predvidevajo razvoj programov z višjo dodano vrednostjo, pri čemer se poskuša omogočiti zaposlitev osebam na področju celotne Slovenije. Sama dejavnost in narava dela v okviru naše družbe bosta tako tudi v prihodnje naravnani v nove zaposlitvene možnosti, omogočanju raznolikega dela s poudarkom na ergonomiji, možnostmi opravljanja dejavnosti dislocirano ter s tem približevanju delovnega mesta posamezniku, ki bo v čim večji možni meri ustrezalo potrebam zaposlenih ter tako omogočalo njihovo večjo zaposljivost.

Organizacijska struktura družbe Mercator IP, d.o.o., ki jo prikazujemo v nadaljevanju, je zaradi specifičnosti organizacije zelo razvejana. Z iskanjem oz. razpršitvijo dejavnosti smo tako zaposlenim ponudili nove priložnosti njihovega umeščanja v ekonomiko poslovanja podjetja. Zavedamo se, da je eden odločilnih dejavnikov našega uspeha človek, zato še posebno skrb posvečamo prilagoditvi delovnih mest zaposlenim invalidom ter posledično njihovim dobrim delovnim pogojem, strokovni rasti in delovni uspešnosti.

6


MERCATOR IP, d.o.o. VODSTVO

TRŽENJE

MALOPRODAJA

VELEPRODAJA

MARKETING

PROIZVODNJA

STORITVE

PROIZVODNE DEJAVNOSTI

ČLOVEŠKI VIRI

VARSTVO PRI DELU

KADRI IN ORGANIZACIJA

PROGRAM KOZMETIKE

INTERNA KONTROLA IN VARNA HRANA

USPOSABLJANJE IN RAZVOJ

PROGRAM TEKSTILA

GASILNIKI IN PITNIKI

PAKIRNICA SADJE IN ZELENJAVE VARNOST IN VAROVANJE USKLAJENO

SUŠILNICA SADJA IN ZELENJAVE PROGRAM KRANJSKI KOLAČEK

ARANŽERSTVO

PROGRAM DELIKATESNIH IZDELKOV PROGRAM PRIPRAVE GOTOVIH JEDI PREDELAVA POLENOVKE

7


S širitvijo svojih poslovnih aktivnosti je družba pospešeno širila tudi svojo kadrovsko zasedbo. Na dan 31.12.2012 je bilo v družbi Mercator IP, d.o.o., 419 zaposlenih, do tega 226 invalidov. Število zaposlenih se je v primerjavi s stanjem konec preteklega leta povečalo za 20 zaposlenih in je posledica širjenja dejavnosti družbe.

Proizvodne dejavnosti družbe

SLAŠČIČARSTVO KRANJSKI KOLAČEK V slaščičarskem obratu v Naklem proizvajamo slaščice po tradicionalnih receptih slovenskega slaščičarstva pod blagovno znamko »Mercator«. Poudarek te proizvodnje je visoka kakovost izdelkov, ročna tradicionalna proizvodnja, kakovostne surovine brez konzervansov in izbrani okusi slaščic iz slovenskega področja. Slaščičarski mojstri, ki stalno obnavljajo svoje znanje, ostajajo zvesti tradicionalnim postopkom priprave izdelkov ter tako z veliko mero skrbnosti pripravljajo: -

izdelke iz biskvitnega testa,

-

izdelke iz kvašenega testa,

-

izdelke iz listnatega testa, 8


-

drobne slaščičarske izdelke,

-

pakirano slaščičarsko pecivo,

-

torte po naročilu, sezonske torte,

-

domače kekse v različnih pakiranjih, velikostih in prosti obliki.

V letu 2012 smo se usmerili v znižanje proizvodnega asortimana in izdelavo 59 različnih svežih slaščičarskih izdelkov in 3 vrst pakiranj domačih keksov pod blagovno znamko »Mercator«. Proizvodnjo smo usmerili v izdelke, po katerih smo prepoznavni na celotnem področju Slovenije. Proizvodne količine smo v letu 2012 količinsko povečali za 82%.

Cilj proizvodnega obrata ostaja tudi v prihodnje proizvodnja visoko kakovostnih, tradicionalnih ter pretežno ročno izdelanih slaščic po primerni konkurenčni ceni. PROIZVODNJA DELIKATESNIH IZDELKOV Sodobni način življenja s svojim hitrim tempom zahteva od ljudi, da čedalje bolj posegajo po pripravljenih jedeh in tako prihranijo dragoceni čas zase, za družino in za prijatelje. Tak način življenja lahko pomagajo omogočiti dnevno pripravljene in zdrave solate iz proizvodnje delikatesnih izdelkov. V okviru te proizvodnje se pripravljajo raznovrstne zelenjavne, sadne in ter testeninske solate. Vse solate in ostali izdelki so pripravljeni tako, da se jih lahko takoj zaužije. Izdelki tega obrata so visokokakovostni, brez dodanih konzervansov, proizvodnja pa je ročna. Slednje hkrati pomeni, da imajo vsi ti izdelki izredno kratke roke trajanja. V letu 2012 smo v obratu prenovili design celotne linije, ki se prodaja pod linijo »Minute« in lansirali na trg vrsto izdelkov v manjših pakiranjih, ki zagotavljajo samopostrežno prodajo ter prodajo tudi v manjših maloprodajnih enotah. PRIPRAVA GOTOVIH JEDI V obratu za pripravo gotovih jedi v Naklem dnevno proizvajamo zelo širok izbor svežih izdelkov, pripravljenih iz mesa in sicer: -

pripravljene mesne jedi (panirani zrezki, ribe, kaneloni…);

-

pripravljene gotove jedi (golaž, bograč, vampi…);

-

tatarski biftek in različne namaze.

Značilnost teh izdelkov so kakovost, svežina, proizvodnja brez konzervansov, uporaba domačih (slovenskih) surovin in prijazno pakiranje tudi v manjše maloprodajne enote. Poudarek tako ostaja na okusu, ki kupcu nudi prav takšnega, kot so ga v slovenski kuhinji zasledovale naše mame in ga lahko opredelimo z besedama »domač in prijeten«.

9


V letu 2012 nadaljujemo s proizvodnjo izdelkov pod blagovno znamko »Minute«. Blagovna znamka označuje kakovostno pripravljene jedi primerne za takojšnje uživanje. PREDELAVA POLENOVKE V Kopru že nekaj časa deluje obrat, katerega glavna dejavnost je proizvodnja izdelkov iz polenovke. Polenovka je zelo cenjena riba, ki se je najprej uživala le sveža, kasneje pa so se razvile tudi določene oblike shranjevanja, kot so soljenje in sušenje. Pri nas je najbolj poznana polenovka na belo, ki ji z drugo besedo rečemo tudi bakalar. V omenjenem proizvodnem obratu poteka celoten postopek priprave namaza iz polenovke, za katerega je značilno, da vsebuje veliko hranljivih snovi, ugodnih za dobro počutje in zdravje. Gurmani našo polenovko dobro poznajo. V letu 2012 smo pričeli s prodajo naših izdelkov pod blagovno znamko »Minute«. KOZMETIKA Na dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah že peto leto nadaljujemo s proizvodnjo naravnih kozmetičnih izdelkov, ki temeljijo na tradicionalnih recepturah iz različnih zelišč ter ročni izdelavi. Združuje jih linija »Dvorec Trebnik«, pod katero poleg proizvodov kozmetične linije tržimo še darilni, kulinarični in tekstilni program. Kozmetično linijo »Dvorec Trebnik« sestavljajo podlinije, kot so: •

izdelki za nego las,

izdelki za nego telesa,

različna mazila,

linija za mlade (bela linija »Dvorec Trebnik«),

kreme, mleko in ostali izdelki za nego obraza.

Zgodovina same blagovne znamke »Dvorec Trebnik« sega daleč nazaj v čas, ko so na Dvorcu Trebnik pričeli z izdelavo prvih proizvodov, katerih rdeča nit je ponudba naravnih in okolju prijaznih proizvodov. Izdelke pripravljamo ročno, na način, kot so jih pripravljali tudi naši predniki. Embalažo izdelkov smo posodobili in naredili linijo, ki izžareva kakovost izdelkov in hkrati izpostavlja, da so izdelki naravni.

Dvorec Trebnik letno še vedno obišče precej ljudi z namenom ogleda proizvodnje, zeliščne galerije in grajskega zeliščnega vrta. Za obiskovalce dvorca pripravljamo različne animacijske programe, vsem turističnim programom pa je dodana tudi izobraževalna nota; voden ogled dvorca obiskovalcem ne nudi le razvedrila, temveč tudi obilo informiranja o zdravilnih rastlinah, spoznavanju njihove uporabe in koristnih napotkov, na kakšen način si lahko pomagajo sami, bodisi ob določenih težavah ali le kot preventivo za vzdrževanje in izboljšanje splošnega počutja.

10


V letu 2012 smo blagovno znamko Dvorec Trebnik celostno prenovili in jo certificirali z prvim slovenskim certifikatom »Naravna in ekološka kozmetika« s strani IKC v

Mariboru. Novo

certificirano kozmetiko odlikuje vrsta pomembnih lastnosti: •

proizvedena je iz naravnih sestavin,

ne vsebuje sintetičnih arom, dišav in eteričnih olj,

je brez sintetičnih barvil, brez parabenov,

je brez etoksiliranih sestavin,

je brez gensko spremenjenih organizmov,

je brez sestavin živalskega izvora,

je brez petrokemijskih katalizatorjev.

V letu 2013 bomo s certifikacijo te linije nadaljevali in pričeli z aktivnim trženjem te linije eksternim kupcem na širšem področju Slovenije kot tudi zunaj meja naše države.

V Celju od leta 2010 deluje obrat z delno avtomatizirano linijo, namenjeno proizvodnji modernih kozmetičnih izdelkov za vsakodnevno uporabo. V njej proizvajamo izdelke pod blagovno znamko »MyBody«, namenjene prodaji v maloprodajni mreži našega lastnika. Blagovna znamka »MyBody« sodi med t.i. konvencionalno kozmetiko, ki je namenjena široki potrošnji. Izdelki so narejenih iz lahkih tekstur, modernih vonjev in privlačne embalaže. V letu 2012 smo proizvodnjo usmerili v izdelavo tekočih mil v različnih pakiranjih. S tem smo zožili proizvodni sortiman in optimizirali proizvodne procese.

V letu 2013 bomo aktivnosti na liniji »MyBody« usmerili predvsem v iskanje cenejših surovinskih in embalažnih virov. TEKSTIL Proizvodni obrat, kjer poteka tekstilna dejavnost, se nahaja v Slovenskih Konjicah. V omenjenem obratu izdelujemo tekstilne izdelke iz naravnih materialov ter izdelke z dodatkom zelišč, ki jih tržimo pod blagovno znamko »Dvorec Trebnik«. V okviru tekstilnega programa izdelujemo raznovrstne vzglavnike, polnjene s piro ali ajdo, copate, kuhinjski tekstil ter izdelke darilnega programa. Program je usmerjen v proizvodnjo visoko kakovostnih butičnih izdelkov, ki imajo svoj izvor v slovenski tradiciji in temeljijo na ročni izdelavi in poslikavi, kar se posledično odraža v višji dodani vrednosti za kupca. Sortiman izdelkov sezonsko prilagajamo; s sočasnim iskanjem novih idej, materialov in embalaže pa želimo izboljšati njihovo prepoznavnost na trgu. V letu 2012 smo na tem programu nadaljevali s proizvodnjo copatov pod blagovno znamko »Mercator« ter proizvodnjo otroških copatov pod blagovno znamko »Lumpi«.

11


V letu 2013 načrtujemo vključevanje novih proizvodov, ki so bili v letu 2012 razviti in sicer kakovostnejše copate za linijo »Comfort« in raznovrstne slinčke pod blagovno znamko »Lumpi«. Svojo prepoznavnost bomo gradili z vzpostavljanjem lastne moderne tekstilne linije pod blagovno znamko »Dvorec Trebnik«, ki je v maloprodajnih enotah zastopana na posebnih tekstilnih stojalih. PAKIRANJE SVEŽEGA SADJA IN ZELENJAVE Posledice pomanjkanja časa se kažejo tudi v vse večjem povpraševanju in ponudbi na področju sadja in zelenjave. Sodobni potrošnik čedalje bolj posega po tovrstnih že pripravljenih rezanih, opranih in pakiranih izdelkih, zaradi čedalje večje osveščenosti pa postaja zanimiva tudi ponudba integrirano pridelanega, kot tudi ekološkega sadja in zelenjave.

V družbi Mercator IP, d.o.o, želimo našim kupcem ponuditi širok sortiman pakiranega svežega sadja in zelenjave. V pakirnici skrbimo za pripravo izdelkov, primernih tako za maloprodajne enote, kot tudi veleprodajo in gastro program. Pakiranje izdelkov sadja in zelenjave poteka dnevno, s poudarkom na sezonskih izdelkih ter raznolikostjo njihovega kombiniranja.

Sama dejavnost je tržno zanimiva, saj kupcem nudimo ekološko pridelane izdelke slovenske proizvodnje. V Sloveniji je sicer veliko število tovrstnih proizvajalcev, ki pa zaradi majhnih prodajnih količin nimajo organiziranih lastnih pakirnic. Družba Mercator IP d.o.o. je prav zaradi tovrstne primerjalne prednosti ter zagotavljanja potrebnih standardov pridobila dovoljenje pakiranja ekoloških izdelkov. SUŠENJE IN PREPAKIRANJE SADJA IN ZELENJAVE Zaradi spremenjene prehranjevalne kulture ljudi in trendov na tem področju smo v podjetju vzpostavili tudi moderno sušilnico in pakirnico suhega sadja in zelenjave s sedežem v Mislinji. V njej potekata dve vrsti dejavnosti: - dejavnost sušenja suhega sadja in zelenjave ter - dejavnost pakiranja in prepakiranja suhega sadja in zelenjave.

V okviru dejavnosti sušenja sadja in zelenjave se odlikujemo s široko ponudbo pakiranega sadja in zelenjave (jabolčni krhlji, kocke, čips, suhe hruške, slive, zelišča, itd.). Vse surovine za sušenje so slovenskega izvora. Izdelke odlikuje visoka kakovost, slovensko poreklo in tehnološko razvit sistem sušenja. V okviru dejavnosti pakiranja suhega sadja pa opravljamo pakiranje suhega sadja in različnih mešanic le-tega v manjša maloprodajna pakiranja, ki jih v maloprodaji našega največjega kupca ponujamo na posebnih prodajnih stojalih pod blagovno znamko »Active life« Svojo ponudbo na tem programu širimo na pakiranje suhega sadja in zelenjave kot posebna,

12


manjša darilna pakiranja. V samem obratu izvajamo tudi pakiranje različnih čajev in čajnih mešanic ter zelišč, namenjeni za uporabo v gospodinjstvu.

Vsi naši izdelki se odlikujejo po kakovosti, posebni oznaki »ročno pakirano« z navedbo imena posameznika ter poreklom in kalibracije pakiranega blaga. Storitvene dejavnosti družbe

STORITVE ARANŽIRANJA Aranžerji na terenu vsakodnevno skrbijo za celostno podobo poslovalnic, kamor sodi tako notranji kot zunanji izgled. Slednji s svojim videzom kupce dodatno pritegne k nakupu ter tudi, da ti nenazadnje kupijo več, kot pa so nameravali pred vstopom v prodajni prostor. Aranžerska delavnica se ponaša s kakovostno opremo, mednje sodijo sodobni računalniki, tiskalniki za potrebe večjih formatov in rezalni stroji, ki nam omogočajo tisk različnih materialov, od nalepk in obvestil do plakatov in transparentov, s katerimi vzbudimo pozornost kupcev. Med storitve aranžerjev sodijo tudi: -

priprava in nameščanje sezonske dekoracije (sezone in prazniki),

-

vzdrževanje oglasnih površin v prodajalni in izven prodajalne,

-

priprava oglasov za prireditve,

-

priprava, kontrola in zamenjava zunanjega in notranjega označevanja objektov (logotipi, delovni časi, nalepke, blagajniški napisi, obvestila HACCAP…),

-

ostale aranžerske storitve po željah naročnika.

STORITVE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU IN VARSTVA PRED POŽAROM Področje varnosti pri delu zajema storitve varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. V okviru slednjega opravljamo storitve priprave in izdelave požarnih redov, izvajamo programe usposabljanja za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, zagotavljamo podlage za varno delo ter pripravljamo analize in poročila omenjenega področja.

Storitev varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom se tudi v prihodnosti usmerja v dosledno in kakovostno izpolnjevanje zahtev, ki jih narekuje zakonodaja ter podajanje kakovostnih poročil o njihovem izvajanju in nadzoru. STORITVE SERVISIRANJA GASILNIKOV, NADZOR HIDRANTNEGA OMREŽJA IN PITNIKI Dejavnost servisiranja gasilnikov in nadzora hidrantnega omrežja obsega skrb za vso opremo področja protipožarne zaščite v skladu z zakonskimi predpisi. Poleg opreme je tudi vzdrževanje in pogostost vzdrževanja določena z zakonsko določenimi predpisi. Poleg servisa gasilnih

13


aparatov opravljamo tudi redni tehnični nadzor hidrantnih omrežij, pooblaščeni pa smo tudi za preizkus hidrantnih omrežij in izdajanje potrdil o njihovem brezhibnem delovanju.

Poleg servisiranja gasilnikov in preizkušanja hidrantnega omrežja skrbimo tudi za brezhibno delovanje pitnikov družbe HTZ Velenje, I.P., d.o.o., v prostorih naših naročnikov. Pitniki, ki so redno servisirani, omogočajo pitje kakovostne, filtrirane vode neposredno iz lokalnega vodovodnega omrežja.

STORITVE INTERNE KONTROLE IN VARNE HRANE Storitve dejavnosti interne kontrole in varne hrane obsegajo preverjanje poslovanja v skladu z obstoječo zakonodajo iz tega področja, HACCP standardi in smernicami varne hrane. Za vse lastne živilske proizvodne enote imamo izdelan HACCP sistem procesov in proizvodov, ki omogoča prepoznavanje kritičnih točk v procesu in prepozna oz. predpiše vse situacije, s katerimi se tem kritičnim točkam izognemo. Zapise stalno nadgrajujemo, saj naraščajoča globalna trgovina ter s tem nova živila in materiali zahtevajo nenehno spremljanje in obvladovanje možnih tveganj. Posebno pozornost posvečamo tudi področju varne hrane, predvsem pa zagotavljanju ustrezne kakovosti in varnosti izdelkov, ki jih prodajamo pod lastno blagovno znamko oziroma blagovno znamko naših naročnikov. STORITVE VARNOSTI IN VAROVANJA Dejavnost je bila v družbi vzpostavljena v drugi polovici leta 2012 in zajema recepcijske storitve in videonadzor. Slednje zagotavljajo: •

evidentiranje in nadzor nad vstopom in izstopom zaposlenih,

sprejem, evidentiranje in napotitev obiskovalcev oziroma strank,

sprejem telefonskih klicev (telefonska centrala),

rezervacije sejnih sob,

sodelovanje s službo varovanja objekta,

nadzor parkirišča in ostale zunanje okolice objekta,

nadzor in ukrepanje v primeru proženja alarmnih naprav.

14


OSEBNA IZKAZNICA

Ime podjetja

Mercator IP, invalidsko podjetje d.o.o.

Skrajšano ime podjetja

Mercator IP, d.o.o.

Sedež družbe

Dunajska cesta 110, Ljubljana Tel. št. (01) 234-36-45; fax: (01) 234-36-90

Spletna stran

www.mercator-ip.si

E-mail

info@mercator-ip.si

Matična številka

2054485

Davčna številka

SI15965660

Številka in datum vpisa v sodni register

Srg 200402050; 15.3.2005

Osnovni kapital

1.999.725,82 EUR Osnovni kapital družbe se je v letu 2012 iz sredstev družbe in sicer iz bilančnega dobička družbe povečal za 990.962,82 EUR. Datum vpisa spremembe v sodnem registru je 31.5.2012.

Dejavnosti družbe

Proizvodna dejavnost Druga trgovina na drobno v nespecializiranih dejavnostih Storitve z vzdrževanjem povezanih dejavnosti

Šifra glavne dejavnosti

46.900 Nespecializirana trgovina na debelo

Družba Mercator IP, d.o.o., na dan 31.12. 2012 ni imela podružnic.

ORGANI IN UPRAVLJANJE DRUŽBE

VODSTVO DRUŽBE Družbo Mercator IP, d.o.o., vodi direktor Vladimir Kukavica, ki mu je Uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d., v funkciji edinega družbenika družbe Mercator IP, d.o.o., podelila mandat direktorja družbe do 31.12.2015. Uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d., je dne 15.5.2012 imenovala Natašo Mlakar za prokurista družbe in sicer za čas od 15.5.2012 do 31.12.2015.

USTANOVITELJ Ustanovitelj samostojno odloča o vseh vprašanjih upravljanja družbe. Funkcijo ustanovitelja uresničuje Uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d. 15


UPRAVLJANJE DRUŽBE Mercator IP, d.o.o., je gospodarska družba, organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, in je koncernska družba Poslovnega sistema Mercator, d.d., ki je hkrati tudi njen edini družbenik. Upravljanje družbe Mercator IP, d.o.o. temelji na zakonskih določilih, internih aktih in pravilnikih, ki so pripravljeni v skladu s standardi ISO.

16


POSLOVNO POROČILO

STRATEGIJA POSLOVANJA

Vizija

Doseganje odličnosti poslovanja z zagotavljanjem kakovostnih izdelkov in storitev ter z odgovornim odnosom do okolja in zaposlenih. Poslanstvo

Družba Mercator IP, d.o.o., se zavezuje k trajnostni družbeni odgovornosti in k spoštovanju moralnih in etičnih vrednot zaposlenih. V družbi poskušamo z iskanjem novih kreativnih rešitev, z razvijanjem ustreznih managerskih veščin ter s sposobnostjo rabe različnih vzpodbud, ki jih zagotavlja sodobna družba, gospodarno izrabiti delovne in ustvarjalne zmožnosti naših zaposlenih. Naše ključno poslanstvo je, da: •

z razpršitvijo dejavnosti ponudimo zaposlenim nove priložnosti pri njihovem umeščanju v poslovne aktivnosti družbe;

z modifikacijo delovnih procesov, ustreznim usposabljanjem in uvajanjem ter prilagoditvijo delovnih mest uspešno integriramo invalide v delovno okolje;

verjamemo v ustvarjalne delovne zmožnosti in sposobnosti zaposlenih, ki nam lahko zagotovijo uspešno trženje našega blaga in storitev in s tem skupno prihodnost.

V družbi Mercator IP, d.o.o. želimo zaposlenim z iskanjem oz. razpršitvijo dejavnosti ponuditi nove priložnosti njihovega umeščanja v ekonomiko poslovanja podjetja. Zavedamo se, da je eden odločilnih dejavnikov našega uspeha človek, zato še posebno skrb posvečamo prilagoditvi delovnih mest zaposlenim ter posledično njihovim dobrim delovnim pogojem, strokovni rasti ter delovni uspešnosti.

STRATEŠKE USMERITVE

1. KREPITI KONKURENČNE PREDNOSTI družbe z ustreznim usposabljanjem, modifikacijo delovnih procesov in prilagoditvijo delovnih mest.

17


2. RAZVIJATI IN ZAGOTAVLJATI RAZNOVRSTNO IN CENOVNO PRIMERNO PONUDBO kakovostnih, naravnih in ekoloških izdelkov iz področja prehrambene, tekstilne in kozmetične dejavnosti. 3. IZBOLJŠATI STROŠKOVNO UČINKOVITOST na vseh nivojih poslovanja družbe z namenom doseganja poslovne uspešnosti in najvišje možne učinkovitosti poslovanja družbe. 4. USTVARJATI NOVA DELOVNA MESTA z vzpostavitvijo novih dejavnosti družbe. 5. RAZVIJATI IN VZPODBUJATI INOVATIVNOST. 6. UVELJAVLJATI UGLED DRUŽBE IN OHRANJATI DRUŽBENO ODGOVORNOST s spoštovanjem moralnih in etičnih vrednot zaposlenih ter skrbjo za okolje. 7. KREPITI OBSTOJEČE PRODAJNE KANALE spletne in kataloške prodaje.

ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI DRUŽBE

Prednosti

⇒ možnost prodaje izdelkov v maloprodajnih enotah lastnika Največji kupec družbe je hkrati tudi lastnik, ki ima razvejano maloprodajno mrežo po celotni Sloveniji in na drugih trgih. S premišljeno organizacijo poslovnih aktivnosti in sodelovanjem z lastnikom v okviru razvoja novih izdelkov, usklajevanju prodajnega sortimana, izbiri prodajnih kanalov ter pozicioniranju izdelkov je možno bistveno povečanje prodaje našega blaga in uporabnikov naših storitev.

⇒ možnost hitrega prilagajanja zahtevam trga Družba s stalnim izpopolnjevanjem ponudbenega spleta, svojim širokim sortimanom izdelkov za dnevno potrošnjo in z ugodnimi cenami nenehno povečuje zadovoljstvo svojih potrošnikov.

⇒ uveljavljene blagovne znamke Družba ima na domačem trgu že uveljavljene nekatere blagovne znamke, s katerimi gradi svojo cenovno konkurenčnost in omogoča raznovrstno ter kakovostno ponudbo izdelkov. Razvijamo tudi linije izdelkov lastnih blagovnih znamk, ki vključujejo cenovno ugodne, kakovostne izdelke, ki sodijo v košarico z blagom dnevne potrošnje.

18


⇒ know-how pri razvoju svojih izdelkov Imamo strokovno znanje in izkušnje pri pripravi izdelkov, ki jih proizvajamo. Razvoj izdelkov poteka v smeri skrbne izbire kakovostnih sestavin, domiselnosti in drugačnosti ponudbe predvsem sezonskih izdelkov, poznavanja okusa potrošnikov in fleksibilnosti, ki jo omogoča relativna majhnost podjetja. Kvaliteto proizvodov zagotavlja tudi strokovna izobrazba tehnologov, ki stalno obnavljajo svoje znanje.

⇒ izboljševanje poslovne učinkovitosti in uspešnosti Družba povečuje poslovno učinkovitost in uspešnost predvsem z izkoriščanjem ekonomij obsega in povezanostjo v skupini, s poenotenjem poslovnih procesov in standardov, z racionalizacijo stroškov, povečevanjem intelektualnega kapitala in drugimi integracijskimi procesi. Slabosti

⇒ majhna fleksibilnost in visoka stopnja bolniškega staleža zaposlenih Da bi se lahko čim bolj približali željam zaposlenih ter ohranili ugled delodajalca, pri katerem so ljudje na prvem mestu, se jim poskuša omogočiti delo čim bližje naslovu stalnega prebivališča. Slednje hkrati pomeni, da se soočamo z manj »prožno« delovno silo, kar lahko na kratek rok vodi do manjše poslovne učinkovitosti. Ob tem se soočamo tudi z visokim bolniškim staležem zaposlenih, kar ima za posledico najemanje zunanje delovne sile, slednje pa še dodatno obremenjuje poslovno uspešnost družbe. Zaradi tega je cilj družbe upravljati s človeškimi viri na tak način, da bodo ob zagotavljanju dolgoročne socialne varnosti in s primernimi mehanizmi nagrajevanja ter spodbujevalnim načinom vodenja stalno povečevali svojo delovno uspešnost in učinkovitost in tako pripomogli k dolgoročnemu uresničevanju strateških ciljev družbe.

⇒ velika diverzifikacija dejavnosti Družba v svoji strukturi vključuje tudi nekaj manjših proizvodnih in storitvenih dejavnosti, zato obstaja nevarnost prevelikega drobljenja dejavnosti in manjšega izkoristka sinergijskih učinkov in ekonomij obsega.

⇒ velika navezanost na lastnika Lastnik družbe hkrati predstavlja njenega večjega kupca, kar je sicer iz vidika kreditnega tveganja slabost, hkrati pa predstavlja tudi priložnost za povečanje proizvodnje in prodaje izdelkov družbe.

⇒ kratki roki trajanja izdelkov Družba v svoji strukturi vključuje kar nekaj proizvodnih dejavnosti, katerih izdelki imajo zelo kratek rok trajanja (delikatesni izdelki, biftek, polenovka). 19


Priložnosti

⇒ izkoriščanje sinergij in povečevanje poslovne učinkovitosti Ob upoštevanju trenutnih predpostavk o razvoju dejavnikov gospodarskega okolja v Sloveniji je potrebno vpeljati dodatne ukrepe v okviru procesov racionalizacije in poenotenja notranjega okolja podjetja: -

s poenotenjem poslovnih procesov in standardov,

-

z racionalizacijo stroškov,

-

z integracijo informacijskih sistemov na področju proizvodne dejavnosti z namenom enovite podpore in nadzora.

⇒ povečevanje tržnega deleža na domačem trgu in širjenje na trge, kjer deluje lastnik Družba ima možnost in priložnost, da poveča proizvodnjo in razširi prodajo svojih izdelkov in storitev na slovenskem trgu; prav tako pa mora pričeti s prodajo svojih izdelkov na trge, kjer deluje njen lastnik. Na tak način lahko dodatno izkoristi svoje proizvodne zmogljivosti in princip ekonomije obsega.

⇒ širitev prodaje po spletu Z vzpostavitvijo spletne strani www.mercator-ip.si in www.trebnik.com smo svojim kupcem ponudili možnost nakupovanja izdelkov preko spleta. V prihodnjih letih nameravamo prodajo prek spleta postopoma širiti v skladu z željami potrošnikov, predvsem pa vanj vključiti tudi izdelke iz drugih prodajnih programov. Nevarnosti

⇒ močna konkurenca, tudi z uvoženim blagom Velikokrat je tuje blago, kljub enaki kakovosti, v očeh slovenskih kupcev bolj zaželeno od domačega. Družba deluje na področju izdelkov za dnevno potrošnjo, kjer se sooča z močno konkurenco, kar pomeni stalni pritisk na prodajne cene ob čim višji kakovosti izdelkov.

⇒ zmanjšanje realne kupne moči Ker je družba delovno intenzivno podjetje, njegova proizvodnja pa temelji na ročni izdelavi, mora proizvajati izdelke s čim višjo dodano vrednostjo. Zaradi slabih gospodarskih razmer bodo lahko v prihodnosti kupci pričeli bistveno bolj posegati po enakih, vendar cenejših in manj kakovostnih izdelkih, kar bi lahko precej poslabšalo poslovanje družbe zaradi znižanega obsega prodaje.

20


⇒ rast absentizma z dela zaposlenih Družba je v svoji strukturi konec leta zaposlovala 226 invalidov. Zaradi visoke stopnje zaposlovanja invalidov in s tem tudi večjega števila zaposlenih, ki so z vidika zdravstvene problematike pogosteje v bolniški odsotnosti, se lahko družba v prihodnosti sooča z višjimi relativnimi stroški dela od drugih primerljivih podjetij in posledično večjim izpad prihodka.

PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV

Pomembnejši dogodki v letu 2012

RAZVOJNE AKTIVNOSTI DRUŽBE V LETU 2012 •

Z majem 2012 smo v skladu s strategijo sortiman slaščičarskih izdelkov iz 250 znižali na 50 najbolj prodajanih izdelkov. Investirali smo v nakup strojev za rezanje in oblivanje tort, kar nam je omogočilo povečanje proizvodnje tortnega programa. Močno smo povečali tudi proizvodnjo piškotov, ki tako znaša že več kot polovico slaščičarske proizvodnje. Prav tako smo v maju 2012 prenovili linije na delikatesnem področju ter področju svežega sadja (nova linija »Minute«), ter prenovili linijo suhega sadja v »Active Life«,

Avgusta 2012 smo na tržišče lansirali prenovljeno naravno linijo kozmetičnih izdelkov »Dvorec Trebnik« v več kot 90 večjih trgovin v Sloveniji. Za 16 izdelkov prenovljene linije smo v oktobru prejeli prvi slovenski certifikat »Naravna in ekološka kozmetika« s strani Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, nato pa izdelke še uspešno predstavili javnosti na sejmu »Narava zdravje« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V okviru linije »MyBody« smo nadaljevali na nadaljnjem razvoju izdelkov za nego rok. Vzpostavili smo nove vonje in nova pakiranja tekočih mil s katerimi nadaljujemo proizvodnjo izdelkov pod to linijo.

Na področju tekstilne dejavnosti smo nadaljevali z razvojem tekstilnih izdelkov za linijo »Comfort (copati boljše kakovosti) in slinčkov za linijo Lumpi.

Decembra 2012 smo vzpostavili facebook stran »Dvorec Trebnik« ter tudi s tem pripomogli k dodatni prepoznavnosti naših izdelkov.

Novembra 2012 smo s strani časnika Finance prejeli nagrado za Najboljše letno poročilo med srednjimi in malimi podjetji za leto 2011.

V decembru 2012 smo postavili lastne stojnice s naravnimi kozmetičnimi izdelki v Mercator centrih v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Leta 2012 smo v družbi Mercator IP, d.o.o., sicer realizirali za 94.726 EUR naložb v osnovna sredstva, od tega 90.025 EUR naložb v vozila, opremo in naprave, 4.701 EUR pa v nakup neopredmetenih osnovnih sredstev. Zaradi težkih gospodarskih in finančnih razmer je bila 21


naložbena politika, kar je razvidno že iz višine samih naložb, precej konservativna. Naložbe v opremo in naprave so se sicer v večji meri nanašale na obnovo in posodobitve obstoječe opreme v proizvodnih enotah. Nekaj sredstev pa smo namenili tudi obnovi in posodobitvam računalniške opreme, predvsem zamenjavi zastarelih računalnikov, nakupu tiskalnikov in druge opreme. Naložbe v neopredmetena osnovna sredstva se nanašajo na nakup licenc Corel Draw in Adobe Photoshop. RAZVOJNE AKTIVNOSTI DRUŽBE V PRIHODNOSTI Zahtevne gospodarske okoliščine nas spodbujajo v nenehno iskanje novih poslovnih priložnosti vzpostavitev novih dejavnosti ter razvoj novih izdelkov. Svoje aktivnosti bomo tudi v prihodnje usmerili na naslednja področja: Proizvodnja neživilskega programa •

Nadaljnji razvoj in certificiranje naravne kozmetične linije Dvorec Trebnik v smeri prepoznavnosti linije kot naravne, ekološke in tradicionalno izdelane.

Vzpostavljanje marketinških aktivnosti na področju kozmetičnega programa (mediji, sejmi, reklame, letaki, pospeševanje, promocije…).

V okviru tekstilne dejavnosti bomo v letu 2013 razvijali predvsem program naravnih tekstilnih sezonskih izdelkov.

Proizvodnja živilskega programa •

Na področju slaščičarskega programa načrtujemo razširitev modernih maloprodajnih pakiranj slaščičarskih proizvodov ter proizvodnjo novih tržno zanimivih slaščic. Sem sodijo predvsem slaščice, proizvedene iz visoko kakovostnih surovin z dodatki sadja, polnili na podlagi živalskih maščob in brez dodatnih konzervansov. Naše glavno vodilo ostaja ročna proizvodnja kakovostnih slaščic po receptih slovenskih babic. Tudi na področju proizvodnje piškotov pripravljamo vrsto novosti in novih pakiranj v skladu s potrebami in željami tržišča.

S povečanjem proizvodnih kapacitet na delikatesnem programu načrtujemo predvsem razširitev različnih maloprodajnih pakiranj za samopostrežno oskrbo maloprodajnih enot ter pričetek prodaje pripravljenih kuhanih jedi (golaži, bograč, vampi, kroglice v omaki, palačinke…) v maloprodajnih in gastro pakiranjih. Tudi na tem področju bo glavno vodilo naše proizvodnje kakovost in odličen okus izdelka.

V letu 2013 bomo razvojne aktivnosti v okviru pakiranega svežega ter suhega sadja in zelenjave usmerili predvsem v spremembo embalaže in sicer v manjša modernejša pakiranja. Staro embalažo s PVC posodicami bomo nadomestili z lažjimi, okolju prijaznimi vrečkami, v katere bomo pakirali različne vrste sadja in zelenjave. Ponudbo pakiranega 22


sadja bomo dopolnili s posebno ponudbo v Sloveniji pridelanega sadja in zelenjave, ki ga bomo tudi označili, tako da bo potrošnik seznanjen z izvorom in kakovostjo izdelka, ki ga kupuje. Ponovno bomo preverili možnost pakiranja ekološko pridelanega sadja in zelenjave. Prav tako se bomo aktivno pričeli vključevati v projekt »Iz domačih krajev«. Storitve Na področju storitev bomo tudi v letu 2013 usmerjeni v kakovostno izvedbo storitev. Kakovost, poslovnost, kreativnost, točnost in hitrost bodo naše osnovne smernice, na katerih bomo gradili celotno storitveno dejavnost naše družbe.

V okviru aranžerske dejavnosti tako že imamo nove ideje, kako kupce prevzeti z videzom prodajaln, ki jih aranžiramo; na področju varstva pri delu bomo še naprej zakonske smernice tega področja skrbno implementirali v naše poslovanje in poslovanje družb, za katere opravljamo te storitve; na področju varne hrane pa bomo še naprej skrbno izvajali kontrole v maloprodajnih enotah naših naročnikov in nudili strokovno podporo in ustrezno usposabljanje s področja spoštovanja zakonodajnih zadev. Prav tako bomo tudi v prihodnje skrbeli za reden in celovit servis gasilnikov in nadzor hidrantnega omrežja upoštevajoč vse zakonske predpise s tega področja ter poskrbeli za učinkovito opravljanje recepcijskih storitev in videonadzora Pomembnejši dogodki po zaključku leta 2012

Uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d., v funkciji ustanovitelja in edinega družbenika družbe Mercator IP, d.o.o., je na svoji 4. seji dne 14.2.2013 imenovala nove člane nadzornega sveta družbe Mercator IP, d.o.o. v naslednji sestavi: -

ga. Milena Štular, pomočnica predsednika Uprave družbe Mercator, d.d.;

-

g. Igor Maroša, član Uprave družbe Mercator, d.d.;

-

g. Drago Kavšek, član Uprave družbe Mercator, d.d.

Drugih pomembnejših dogodkov v družbi po zaključku leta 2012 ni bilo.

23


TRŽENJE

Naloga trženja v družbi Mercator IP, d.o.o., je, da razvija in zagotavlja raznovrstno in cenovno primerno ponudbo kakovostnih, naravnih in ekoloških izdelkov iz področja prehrambene, tekstilne in kozmetične dejavnosti. Naše glavne usmeritve pri razvoju in trženju izdelkov so tako: •

Visoka kakovost naših izdelkov,

Dodana vrednost izdelkov (ročno delo s pridihom narave in tradicije),

Slovensko poreklo (velik delež slovenskih surovin),

Družbeno in okoljsko osveščanje,

Prepoznavnost naših izdelkov,

Rast prodaje. Prodaja

Leto 2012 je bilo za področje prodaje zelo zahtevno leto. Tudi naše podjetje se je tu srečevalo s posledicami gospodarske krize, ki so se odražale v zmanjšanem obsegu potrošnje. Kupna moč potrošnikov se je znižala, prav tako pa so se tudi bistveno spremenile potrošne navade. Nižal se je obseg nakupov kot tudi obseg same potrošne košarice. Drugo polovico leta so zaznamovale večje podražitve vhodnih surovin, na obseg prodaje pa so še bolj vplivali številni zunanji dejavniki: •

Vedno večja brezposelnost ter s tem padec kupne moči,

Agresivnost konkurence,

Vedno večji delež diskontnih verig in s tem ponudba nizkocenovnih izdelkov;

Preoblikovanje strategij obstoječih trgovcev (znižanje asortimana, krepitev lastnih blagovnih znamk).

Prihodki podjetja so se v letu 2012 zvišali tako na področju proizvodnih in storitvenih dejavnosti in sicer za 9,7 %.

Na področju proizvodnih dejavnosti so se prihodki povečali za 8,9% predvsem zaradi povečanja prodaje slaščičarskih izdelkov, piškotov ter kozmetičnih izdelkov. Spremenjene navade kupcev so povsem spremenile prodajno politiko našega podjetja. Proizvodnjo smo bili prisiljeni znatno racionalizirati (znižati število prodajnih izdelkov) ter posledično znižati tudi cene. V spremenjenih razmerah in novi strategiji prodaje smo proizvedli večjo količino izdelkov po nižjih cenah. V letu 2012 beležimo upad prodaje na področju pakiranja svežega ter suhega sadja in zelenjave ter na področju tekstila. Na ta upad še vedno vpliva splošna gospodarska kriza, ki se kaže na tem

24


področju v tem, da ljudje posegajo najprej po produktih, ki so najcenejši in hkrati tudi najbolj potrebni za preživetje.

Na področju kozmetike smo dobre prodajne rezultate zabeležili predvsem proti koncu leta 2012, ko smo na trg postavili prenovljeno kozmetično naravno linijo Dvorec Trebnik z novo zunanjo podobo in certifikatom.

Na področju storitvenih dejavnosti smo prihodke v letu 2012 povečali za 10,8%. Na povišanje je je vplival predvsem večji obseg aranžerskih storitev, kar je posledica spremenjenih načinov marketinškega komuniciranja s kupci v času gospodarske krize. Namesto oglaševanja v najrazličnejših medijih so se trgovci usmerili v oglaševanje izdelkov na prodajnem mestu, ki je znatno cenejše.

V nadaljevanju prikazujemo strukturo prodaje naših storitev in proizvodov po dejavnostih v letu 2012, iz katere je razvidno, da največ prihodkov iz naslova storitev ustvarimo na področju aranžerstva, iz naslova prihodkov od prodaje proizvodov pa v slaščičarski dejavnosti.

25


V prihodnje bomo svoje prodajne aktivnosti gradili na treh prodajnih kanalih: -

v okviru grosistične prodaje bomo naše izdelke in storitve prodajali našim veleprodajnim kupcem, od katerih lahko kot največjega izpostavimo družbo Mercator, d. d.;

-

maloprodajnim kupcem bomo naše izdelke prodajali v okviru lastne maloprodaje, spletne trgovine in kataloške prodaje

-

usmerili se bomo tudi v iskanje novih kupcev zunaj meja Slovenije.

Blagovne znamke Čas krize je obdobje, v katerem proizvajalci vse več pozornosti namenjajo vedno hitrejšemu razvoju lastnih blagovnih znamk. Blagovne znamke zagotavljajo podjetju kontinuiteto proizvodnje in se vedno hitreje prilagajajo trendom, obenem pa ostajajo še vedno cenovno konkurenčne. Pri razvoju linij zasledujemo predvsem vizijo in usmeritve našega največjega kupca, za katerega proizvajamo večino izdelkov. V nadaljevanju tako navajamo blagovne znamke izdelkov, ki jih proizvajamo v naši družbi.

Kozmetični izdelki V okviru kozmetičnih izdelkov proizvajamo naslednje linije izdelkov, ki smo jih razvili sami: •

linijo naravnih kozmetičnih izdelkov pod blagovno znamko »Dvorec Trebnik«;

linijo modernih kozmetičnih izdelkov pod blagovno znamko »Dvorec Trebnik«, 26


linijo komercialnih kozmetičnih izdelkov pod blagovno znamko »MyBody«.

Skupaj proizvajamo več kot 120 različnih kozmetičnih izdelkov.

Linijo naravnih kozmetičnih, ročno izdelanih izdelkov blagovne znamke »Dvorec Trebnik«, označuje predvsem visoka kakovost izdelkov, ročna izdelava, slovenska tradicija ter nizko serijska oz. unikatna proizvodnja. V letu 2012 smo linijo občutno prenovili, tako zunanjo podobo linije, kot tudi njeno surovinsko sestavo. Linijo sestavljajo visoko kakovostni izdelki za nego telesa, obrazno nego in različna mazila. V oktobru 2012 smo s strani IKC iz Maribora za certificiranje kozmetike pridobili prvi slovenski certifikat »Naravna in ekološka kozmetika«. Certificiranih je bilo 16 izdelkov, v pripravi pa je dodatno certificiranje ostalih izdelkov te kozmetike (plan do konca leta 2013). Prodajo kozmetike smo razširili na več kot 90 lokacijah v večjih trgovinah. Vrši se s postavitvijo na posebnih stojalih. Izdelki so prepoznavni po naslednjih značilnostih: •

so proizvedeni iz naravnih sestavin,

ne vsebujejo sintetičnih arom, dišav in eteričnih olj,

so brez sintetičnih barvil, brez parabenov,

so brez etoksiliranih sestavin,

so brez gensko spremenjenih organizmov,

so brez sestavin živalskega izvora,

so brez petrokemijskih katalizatorjev.

Vse te značilnosti smo koncem leta tudi marketinško podprli s postavitvijo posebnih novoletno prodajnih stojnic v večjih centrih, z oglaševanjem na radijskih postajah ter z ponudbo privlačnih darilnih pakiranj.

»MyBody« je široko potrošna konvencionalna kozmetika. Izdelki so narejenih iz lahkih tekstur, modernih vonjev in privlačne embalaže. V letu 2012 smo linijo razširili z novimi vonji in pakiranji toaletnih mil. Proizvodnja izdelkov se je specializirala na 10 vrst najrazličnejših pakiranj tekočih mil, kar nam omogoča racionalizacijo same proizvodnje.

Tekstilni izdelki V okviru tekstilnih izdelkov proizvajamo in tržimo naslednje linije izdelkov: •

naravni in darilni program tekstilnih izdelkov »Dvorec Trebnik«;

linijo kakovostnih izdelkov pod blagovno znamko našega največjega kupca;

proizvodnjo izdelkov za otroke.

27


Skupaj proizvajamo več kot 160 različnih tekstilnih izdelkov. Tekstilni izdelki, ki jih proizvajamo in tržimo v našem podjetju, se odlikujejo po naravnih materialih, uporabi naravnih polnil (pira, ajda, bombaž, lan…) ter unikatnosti, ki jo dopolnjuje še domačnost slovenskih zelišč. Osnovna usmeritev tekstilnega programa tudi v prihodnje ostaja kakovost, naravnost in unikatnost izdelkov.

Slaščičarski izdelki Leto 2012 je bilo tudi za področje slaščičarstva prelomno leto. V tem letu smo znatno znižali sortiman prodajnih izdelkov in se usmerili v proizvodnjo najbolj prodajanih izdelkov v slaščičarstvu. Iz več kot 250 izdelkov smo sortiman skrčili na 59 svežih in 3 piškotne izdelke pod linijo «Mercator«. Proizvodnjo piškotov smo občutno povečali, saj znaša že več kot polovico celotne slaščičarske proizvodnje. V letu 2013 bomo namenili velik poudarek racionalizaciji proizvodnih procesov ter razvoju novih, tržno zanimivih izdelkov.

Delikatesni izdelki Na področju pripravljenih delikatesnih izdelkov smo zamenjali design blagovne znamke in uvedli novo BZ »Minute«, ki se bo z odprtjem meja lahko tržila tudi na področje sosednjih držav. Za delikatesni program smo v letu 2012 uvedli zanimiva 200 g pakiranja, s katerimi omogočamo, da smo asortimansko zastopani tudi v manjših maloprodajnih enotah.

Pakirano sveže sadje in zelenjava Pakirano sveže sadje proizvajamo in tržimo pod blagovno znamko »Minute«. Svojo ponudbo več kot 100 različnih izdelkov vedno bolj usmerjamo v pakiranje in prodajo lokalno pridelanega sadja in zelenjave slovenskega porekla. Nadaljnji razvoj in ponudbo usmerjamo v proizvodnjo in trženje visoko kakovostnih, pripravljenih izdelkov za takojšnjo uporabo v gospodinjstvu. V letu 2013 planiramo tudi ponudbo ekološko pripravljene, rezane zelenjave in sadja.

Pakirano in sušeno sadje in zelenjava V sušilnici v Mislinji sušimo, pakiramo in prodajamo slovensko sadje pod različnimi blagovnimi znamkami. V obratu tako proizvajamo več kot 50 različnih izdelkov. V istem obratu pakiramo tudi linijo suhega sadja in različnih mešanic v manjših maloprodajnih pakiranjih. V letu 2012 smo preoblikovali linijo v skladu z novo blagovno znamko »Active Life«, ki vsebuje izdelke, ki jih sodoben človek pri vedno hitrejšem tempu časa vedno pogosteje uživa. Način tovrstnega prehranjevanja postaja ne le modna muha, temveč pomembna linija proizvajalca živilskih proizvodov.

28


Ustvarjanje odnosov s kupci in pospeševanje prodaje

Svojo pozornost bomo tudi v prihodnosti posvetili predvsem končnemu kupcu, njegovim potrebam in željam. Zaostrene gospodarske razmere so priložnost tudi v prihodnje, da svoje proizvodne zmogljivosti še bolj optimiziramo ter na ta način kupcu ponudimo najboljše izdelke po ugodni, sprejemljivi ceni. Zvestobo naših kupcev smo v letu 2012 sicer krepili na naslednje načine: •

naše izdelke smo predstavili v različnih medijih (revije, spletne strani, zdravstveni in kozmetični forumi) ter na sejmih, stojnicah;

izdajali smo darilne kataloge za podjetja in maloprodajne kupce;

vključevali smo se v različne akcijske aktivnosti za kupce (akcijska pakiranja, darila ob nakupih);

izvajali smo promocije in degustacije naših izdelkov ter vpeljali tudi osebno svetovanje našim kupcem predvsem pri nakupu kozmetičnih izdelkov;

izvajali izobraževanja in delavnice za kupce slaščičarskih in delikatesnih proizvodov;

trudili smo se za atraktivno ponudbo izdelkov v naši spletni trgovini.

vzpostavili smo facebook stran. Prodajni formati

Naše izdelke in storitve v večji meri tržimo našemu lastniku, kot tudi ostalim veleprodajnim kupcem - raznim hotelom, gostinskim lokalom in vzgojno varstvenim ustanovam. Naši izdelki pa so dostopni našim kupcem tudi neposredno v maloprodajni enoti galerije Dvorca Trebnik ter preko spletne kot kataloške prodaje. Galerija sicer že desetletja slovi po odlični ponudbi naravnega darilnega kot tudi kulinaričnega izbora slovenskih izdelkov. V njej imamo organiziran tudi turistični program ter delavnice za različne populacije (otroci, starostniki, najstniki…). Obiskovalcem v okviru strokovno vodenega ogleda nudimo celoten zgodovinski pregled dvorca, obilo koristnih informacij ter nasvetov s področja zelišč ter njihovega načina uporabe.

Tudi spletna prodaja je prodajni kanal, na katerem gradimo svojo prihodnost. Z vzpostavitvijo spletne strani www.mercator-ip.si in www.trebnik.com kupcem nudimo možnost nakupovanja izdelkov preko spleta. Spletna stran www.trebnik.com je namenjena prodaji naravnih izdelkov pod blagovno znamko Dvorec Trebnik. Za sezonsko in akcijsko ponudbo naših izdelkov kupcem skrbimo mesečno z različnimi načini obveščanja. Letno izdamo elektronsko in tiskano verzijo darilnega kataloga, v katerem so izdelki za poslovne kot tudi osebne namene. Konec leta 2012 smo

elektronsko

ponudbo

naših

izdelkov

še

razširili

na

spletni

strani

www.facebook.com/DvorecTrebnik. Uvedli smo možnost nakupovanja naših kozmetičnih in 29


tekstilnih izdelkov tudi preko te strani in s tem možnost osveščanja o naših izdelkih populacije pod 25 leti. V prihodnjih letih nameravamo prodajo prek spleta postopoma širiti v skladu z željami potrošnikov, predvsem pa vanj vključiti tudi izdelke iz drugih prodajnih programov (slaščičarstvo, spletna eko-tržnica).

Na področju kataloške prodaje smo aktivni že od pričetka delovanja družbe in je namenjena predstavitvi naših izdelkov ciljni publiki. Kataloško prodajo trenutno usmerjamo v ponudbo naravne linije »Dvorec Trebnik«, predvsem pa v izdelavo spletnih katalogov za nakup izdelkov v poslovne ter osebne namene. Kataloge v spletni verziji pripravljamo vsaj enkrat letno. V prihodnosti planiramo tudi izdelavo katalogov (spletnih, tiskanih) s slaščičarskimi in delikatesnimi izdelki. NABAVA

Nabavno področje je eno ključnih poslovnih procesov proizvodnje in končne prodaje izdelkov. Na tem področju smo v letu 2012 nadaljevali proces iskanja najbolj kakovostne ponudbe surovin in materiala po primerni ceni, centralizacije, optimizacije in izboljšanja nabavnih pogojev z dobavitelji.

Drugo polovico leta 2012 so zaznamovali predvsem izredno neugodni trendi cen strateških surovin in energentov, ki smo jih z nadaljnjim optimiranjem proizvodnih procesov in konsolidacijo stroškov operativno minimizirali. Dogajanja na nabavnih trgih so bila v minulem poslovnem letu zelo dinamična. Gospodarska kriza se je nadaljevala in še bolj poglabljala, tako da smo bili konstantno soočeni z različnimi izzivi, predvsem pa z zahtevo po še večji učinkovitosti nabavnih procesov in nadaljevanju zniževanja stroškov.

V letu 2012 so se povečale tudi cene naftnih derivatov, kar je dodatno vplivalo tako na dvig cen surovin in embalaže v kozmetični dejavnosti, kot tudi na dvig osnovnih surovin, ki jih uporabljamo v proizvodnih procesih (meso, moka, olje, sladkor…). Zmanjšali smo število dobaviteljev ter intenzivno izvajali aktivnosti izboljšanja nabavnih pogojev z dobavitelji. Skrbimo, da so zaloge surovin v proizvodnji optimalne ter z dobavitelji skupaj iščemo cenovno najbolj ustrezne načine kontinuirane distribucije surovin. Pri mnogih dobaviteljih smo uspeli spremenili sistem pakiranja surovin (iz 10 kg pakiranja na 50 kg pakiranje), kar se je dodatno odrazilo v prihrankih, kakor tudi v okoljevarstveni politiki naše družbe. Na živilskih programih smo pričeli namesto nevračljive in drage kartonske embalaže uporabljati »Steco« embalažo, ki predstavlja za podjetje prihranek tako pri logistiki kot tudi pri strošku odvoza odpadkov. Postali smo del velikega okolju prijaznega

30


sistema »IFCO«, ki nudi sodobnemu podjetniku prijazen in primeren način uporabe distribucijske embalaže različnih dimenzij, prilagojenih sodobni euro paleti.

V vse proizvodne obrate smo uvedli program Pekos, ki nam omogoča učinkovito spremljanje in upravljanje zalog, optimiranje logističnih procesov in drugih postopkov poslovanja. Samo poenotenje aplikativnega dela informacijske infrastrukture nam tako v proizvodni kot v storitveni dejavnosti omogoča bistveno izboljšanje nabavnih in prodajnih evidenc in posledično učinkovito spremljanje našega nabavnega in prodajnega trga.

Kljub intenzivnim pogajanjem o ceni surovin in materiala menimo, da je glede na rastoče proizvodne in prodajne aktivnosti naših izdelkov pri obstoječih dobaviteljih še precej možnosti za dosego boljših nabavnih pogojev od trenutnih, intenzivno pa se bomo osredotočili še na nadaljnje iskanje novih nabavnih kanalov v okviru celotne Evropske Unije. LOGISTIKA

Logistiko kot del proizvodnih in storitvenih procesov opravljamo na različne načine: •

z najemom in plačilom izvedbe distribucije logističnemu podizvajalcu; na tovrsten način opravljamo distribucijo svežih živilskih proizvodov;

preko lastne pospeševalske službe (kozmetični in tekstilni izdelki), s katero direktno oskrbujemo posamezne prodajalne z našimi izdelki;

z lastnimi tovornimi vozili, s katerimi dostavljamo blago v grosistična skladišča;

na področju aranžerstva opravljamo aranžerske storitve z 28 lastnimi vozili;

na področju varstva pri delu, servisiranja gasilnikov in pitnikov, opravljamo storitve s šestimi lastnimi vozili;

področje spletne trgovine logistično obvladujejo izvajalci hitre dostave.

Od devetih najetih vozil jih več kot polovica dosega 90% izkoriščenost volumna vozil. Doseganje in preseganje te meje tudi v bodoče ostaja primarni cilj pri upravljanju s transportnimi kapacitetami.

V letu 2012 nadaljujemo aktivnosti na področju transportne distribucijske embalaže. Na področju živilskega programa smo se včlanili v sistem »IFCO« ter staro kartonsko embalažo zamenjali z okolju prijazno ter euro standardom prilagojeno logistično embalažo. Ta nam v prihodnje omogoča nižje nabavne stroške embalaže, prihranke pri volumnu in samem strošku odpadne embalaže. Embalaža, ki smo jo uporabljamo je okolju prijazna, namenjena večkratni uporabi in se

31


v veliko primerih pojavlja tudi kot prodajna embalaža za izdelke. S tem se izognemo naknadnim poškodbam blaga in znižanju njegove kakovosti (npr. na področju sadja in zelenjave).

Glavni cilj na področju logistike tudi v prihodnje ostaja znižanje stroškov logistike ter doseganje prihrankov zaradi boljšega volumenskega izkoristka tovornih kapacitet in permanentnega izvajanja optimizacije pri načrtovanju transportnih poti.

UPRAVLJANJE S TVEGANJI

Vse večja dinamičnost, kompleksnost in heterogenost poslovnega okolja povzroča podjetjem tudi vse večjo izpostavljenost tveganjem, ki lahko vplivajo na sposobnost podjetij, da dosegajo začrtane strateške in operativne poslovne cilje. Področje obvladovanja tveganj je zato v zadnjem času postalo še bolj pomembno, predvsem zato, ker so izidi bodočih poslovnih dogodkov vedno do določene mere negotovi in se temu ne more izogniti prav nobeno podjetje.

Tveganja, ki so jim podjetja pri svojem delovanju izpostavljena, lahko na splošno razdelimo v tri sklope: -

poslovna tveganja, ki so povezana s sposobnostjo ustvarjanja prihodkov, sposobnostjo obvladovanja stroškov ter s sposobnostjo ohranjanja vrednosti poslovnih sredstev;

-

finančna tveganja, ki so povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov ter ohranjanja vrednosti finančnega premoženja, ter vključujejo tveganja

neizterjave

poslovnih

terjatev

(kreditna tveganja),

tveganja

spremembe dejavnikov finančnih trgov (obrestna, valutna, inflacijska in druga tveganja) ter plačilno-sposobnostna tveganja; -

tveganja delovanja, ki so povezana z zasnovo, izvajanjem in nadziranjem poslovnih procesov in aktivnosti v podjetju.

V družbi Mercator IP, d. o. o., neprestano spremljamo posamezne vrste ključnih tveganj, ki smo jim izpostavljeni. Pri vpeljavi procesa upravljanja s tveganji smo identificirali vsa tveganja, ki jim je po naši oceni izpostavljena družba, tako v kratkoročnem kot tudi v dolgoročnem obdobju ter jih ocenili glede na stopnjo tveganja ter oceno škode v primeru, da pride do določenih dogodkov. V nadaljevanju tako opredeljujemo le tveganja, kjer bi bila ocenjena škoda višja od 5% EBITDA družbe, v kolikor bi se posamezno tveganje uresničilo. Na podlagi ocene se nato v skladu z opredeljeno politiko pripravijo konkretni predlogi za upravljanje s posameznimi tveganji, ki so implementirani v izvajanje vseh nalog in aktivnosti, potrebnih za učinkovito obvladovanje tveganj ter za zmanjšanje verjetnosti nedoseganja začrtanih poslovnih rezultatov.

32


Poslovna tveganja

Poslovna tveganja delimo na poslovna tveganja na področju maloprodaje, veleprodaje in storitev. Poslovna tveganja so tista, ki lahko negativno vplivajo na proces gibanja tržnega deleža in prodaje, na proces investiranja, nabave ali realizacije relativne razlike v ceni.

Ocenjeni obseg Ključno tveganje

Analiza

Obvladovanje

izpostavljenosti v letu 2013/2012

Tveganje

Sledenje visokih zahtev

Prožna organiziranost

zagotavljanja

veleprodajnega kupca po

proizvodnih procesov s hitrimi

konkurenčnosti

zanesljivosti oskrbe,

mogočimi prilagoditvami na

trženjskega

spremljanje cenovne

spremembe povpraševanja.

spleta v

konkurenčnosti izdelkov

Stalno iskanje cenejših

veleprodaji

in stalno preučevanje

nabavnih virov za surovine,

ustreznosti sortimana.

material in embalažo pri proizvodnji svojih izdelkov.

Tveganje

Ažurno, redno in

Razvoj dolgoročnih in

zagotavljanja

natančnost spremljanje

kratkoročnih projektov

konkurenčnosti

cen primerljivih

pospeševanja prodaje.

trženjskega

proizvodov konkurence

Prilagajanje novim tržnim

spleta v

in stalno preučevanje

razmeram z gradnjo percepcije

maloprodaji

ustreznosti sortimana.

pri kupcih, da proizvajamo cenovno konkurenčne in kvalitetne proizvode.

Tveganje

Zaradi pritiska na

Vzpostavljen je mehanizem

zagotavljanja

prodajne cene obstaja

celovitega nadzora, da zaradi

kakovostnih

tendenca proizvodnje

pritiska na prodajne cene ne

proizvodov

izdelkov po nižji ceni, pri

bo trpela kvaliteta izdelkov.

čemer obstaja tveganje, da ti izdelki ne bodo več kvalitetni. Tveganje

Sledenje in analiziranje

Osredotočenost na opravljanje

zagotavljanja

specifičnih zahtev

kakovostnih in cenovno

konkurenčnih

ključnih uporabnikov

ugodnih storitev.

storitev

naših storitev 33


Tveganje

Ugotavljanje percepcije

Sledenje trendom, ki se

nezadovoljstva

kupcev glede naših

pojavljajo na trgu, predvsem

kupcev

izdelkov v okviru

pa potrebam, željam in

direktnega pospeševanja

pričakovanjem kupcev na trgu.

prodaje, z anketami ter v okviru socialnih omrežij na spletu.

Legenda: načrtovano povečanje obsega izpostavljenosti v letu 2013 glede na leto 2012 načrtovan enak obseg izpostavljenosti v letu 2013 kot v letu 2012 načrtovano zmanjšanje obsega izpostavljenosti v letu 2013 glede na leto 2012 Finančna tveganja

Finančna tveganja so povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov ter ohranjanja vrednosti finančnega premoženja, ter vključujejo tveganja neizterjave poslovnih terjatev (kreditna tveganja), tveganja spremembe dejavnikov finančnih trgov (obrestna, valutna, inflacijska in druga tveganja) ter tveganja, da podjetje v določenem trenutku ne bo imelo zadosti likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekočih obveznosti (plačilnosposobnostna tveganja).

Ker družba Mercator IP, d.o.o., deluje le na slovenskem trgu, valutnih tveganj ni. Prav tako smatramo, da inflacijskim in drugim tveganjem v okviru tveganj spremembe dejavnikov finančnih trgov, podjetje ni izpostavljeno v meri, da bi jih bilo potrebno obvladovati.

34


Ocenjeni obseg Ključno tveganje

Analiza

Obvladovanje

izpostavljenosti v letu 2013/2012

Kreditno tveganje

Tekoče spremljanje gibanja

Stalni nadzor in

terjatev do veleprodajnih in

omejitev kreditnega

maloprodajnih kupcev.

poslovanja s tveganimi kupci.

Obrestno tveganje

Družba ima med svojimi

Zaradi nizke

obveznostmi

zadolžitve družbe

obveznosti, ki so odvisne od

načini obvladovanja

gibanja variabilne

pred tem tveganjem

obrestne mere EURIBOR.

niso vzpostavljeni

Povprečni 6m EURIBOR je v letu 2012 znašal 0,83%, sicer pa ocenjujemo, da se v letu 2013 ne bo bistveno spremenil. Plačilnosposobnostno Ročnostna struktura finančnih

Sklenitev in

tveganje

obveznosti je ustrezna. Delež

obnavljanje

finančnih obveznosti v

kratkoročnega

strukturi kapitala je na 31.12.

posojila za

2012 znašal 0,01.

likvidnostne potrebe z našim lastnikom.

Legenda: načrtovano povečanje obsega izpostavljenosti v letu 2013 glede na leto 2012 načrtovan enak obseg izpostavljenosti v letu 2013 kot v letu 2012 načrtovano zmanjšanje obsega izpostavljenosti v letu 2013 glede na leto 2012 Tveganja delovanja

Tveganja delovanja se nanašajo na tveganja, povezana z zasnovo, izvajanjem in nadziranjem poslovnih procesov in aktivnosti. V družbi Mercator IP, d.o.o., jih delimo na tveganja delovanja operativne dejavnosti (tveganje okvar proizvodnih strojev in naprav), informacijska tveganja delovanja (tveganje nedelovanja centralnih informacijskih sistemov oz. izpad delovanja le – teh), 35


ter kadrovska tveganja (tveganje pomanjkanja ustreznega kadra in tveganje, povezano z zdravjem zaposlenih).

Ocenjeni obseg Ključno tveganje

Analiza

Obvladovanje

izpostavljenosti v letu 2013/2012

Tveganja delovanja

Kot največja tveganje so

Deloma se je

operativne

ocenjena tveganja okvare

tveganje znižalo s

dejavnosti

nekaterih zastarelih

selitvijo dveh

proizvodnih strojev in naprav v

proizvodnih obratov

proizvodnih enotah in

na novo lokacijo in s

printerjev večjega formata v

tem tudi

aranžerski delavnici.

posodobitvijo proizvodnih strojev.

Informacijska

Do izpada lahko pride zaradi

Vzpostavitev

tveganja delovanja

nepravilnega delovanja

poslovnega okolja

sistemske ali aplikativne

za hitro ponovno

programske opreme.

vzpostavitev izpadlih elementov sistema.

Kadrovska tveganja

Zaradi prezaposlovanja

Okrepitev

predvsem invalidov se

dolgoročnega

soočamo z visoko stopnjo

sodelovanja z ZZZS

bolniške odsotnosti, ki je v letu

in osebnimi

2012 znašala 9,9%. Deficit

zdravniki. Učinkovito

določenih poklicev (npr.

širjenje in delovanje

slaščičar, kuhar).

interne trenerske mreže, uporaba celostnega pristopa k obravnavi invalidnega delavca.

Sprememba

Sprotno spremljanje

Stalna pripravljenost

zakonodaje

zakonodaje na področju

na proaktivno

delovanja invalidskih podjetij.

delovanje ob morebitni spremembi zakonodaje.

36


Legenda: načrtovano povečanje obsega izpostavljenosti v letu 2013 glede na leto 2012 načrtovan enak obseg izpostavljenosti v letu 2013 kot v letu 2012 načrtovano zmanjšanje obsega izpostavljenosti v letu 2013 glede na leto 2012 Ocena izpostavljenosti tveganjem

Vodstvo družbe Mercator IP, d.o.o., ocenjuje, da je na dan 31.12.2012 ob upoštevanju trenutnih predpostavk o razvoju dejavnikov gospodarskega okolja v letu 2012 celovita izpostavljenost družbe Mercator IP, d.o.o., poslovnim, finančnim in tveganjem delovanja na zmerni ravni.

DRUŽBENA ODGOVORNOST

V podjetju se vsi zaposleni zavedamo odgovornosti do okolja, zato naše odnose z okoljem gradimo na vseh segmentih našega upravljanja in poslovanja. To je tudi ena glavnih vrednot in poslanstev našega podjetja.

V našem podjetju skrbimo za zdravo in varno prihodnost ljudi in okolja. Z prezaposlovanjem invalidov v naše podjetje in iskanje primernih in motiviranih del in nalog zanje je osrednje poslanstvo ter družbeno odgovorno delo našega podjetja. Zavedamo se, da bomo v prihodnje le z družbeno odgovornim ravnanjem dosegli večjo poslovno uspešnost, konkurenčnost in produktivnost podjetja ter tako oblikovali strateške smernice trajnostnega delovanja: •

odgovornost do okolja

odgovornost do zaposlenih

usmerjenost v kakovost

odgovornost do poslovnih partnerjev

odgovornost do kupcev. Odgovornost do okolja

V družbi Mercator IP, d.o.o. se zavedamo pomena zmanjševanja vplivov na okolje, zato že od same ustanovitve podjetja delujemo proaktivno in preoblikujemo naše procese v okolje prijaznejše.

37


Med aktivnostmi zmanjšanja porabe surovin in energije smo v letu 2012 izvedli naslednje: -

vključili smo se v sistem distribucijske transportne embalaže »IFCO«,

-

zamenjali smo nerazgradljivo embalažo naših izdelkov v razgradljivo,

-

v sodelovanju z družbo za ravnanje z odpadno embalažo Slopak smo ločeno zbirali odpadno embalažo,

-

količino transportne in ostale embalaže smo znižali za 5%,

-

zahtevali smo racionalno rabo energije v vseh naših obratih (optimizacija razsvetljave, ogrevanja, hlajenja, ipd.), s čimer smo znižali stroške energije vsaj za 5%. Intenzivno sodelujemo v okviru Mercatorjeve projektne skupine za spremljanje okoljskih vidikov na strateškem in operativnem nivoju z namenom ustvarjanja prihrankov pri energentih in posledično zmanjšanja onesnaženosti okolja.

-

v sodelovanju s podjetjem Biotera smo poskrbeli za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, ki so bili naknadno uporabljeni za proizvodnjo električne energije v bioplinarni,

-

ločeno smo zbirali odpadno elektronsko opremo in poskrbeli za njeno ustrezno predelavo in odstranjevanje,

-

vpeljali smo ločeno zbiranje odpadnega pisarniškega papirja ter izrabljenih kartuš in tonerjev;

-

pri pridobivanju praktičnega znanja o uporabi sredstev za gašenje začetnih požarov, kar je v skladu z zakonom obvezno za vse zaposlene, uporabljamo pomoč simulatorja;

-

sistemsko obvladujemo vplive na okolje v skladu s standardi ISO 14001, katerega lastnik je družba Mercator d.d.

-

z dobavitelji podpisujemo izjave o varnosti, kakovosti izdelkov ter skladnosti živil in materialov ob upoštevanju človekovih pravic in odnosu do širšega okolja.

-

Utrjujemo ugled podjetja in lastnih blagovnih znamk, osredotočamo se na določene humanitarne, kulturne in športne projekte nacionalnih pomenov.

-

Skrb za varno hrano (vzpostavitev stalnega strokovnega tima za nadzor kakovosti in varnosti lastne blagovne znamke ter izobraževanje zaposlenih na področju varne hrane).

-

Certificiranje lastnih izdelkov z slovenskimi certifikati (Naravna in ekološka kozmetika s strani IKC v Mariboru)

Kot predelovalec hrane se zavedamo pomena skrbi za okolje in njegovo varovanje. Zato si prizadevamo naše zaposlene osveščati o skrbi za varovanje okolja. Slednje poskušamo prenesti tudi na naše dobavitelje in poslovne partnerje. Rezultati, pridobljeni s strani zakonsko predpisanih monitoringov vode, zraka in hrupa, potrjujejo naše odgovorno ravnanje z okoljem.

38


SKRB ZA OKOLJE JE NAŠA PRIHODNOST

Vpetost v lokalno okolje

Naša proizvodnja je lokalne narave; proizvodni obrati se nahajajo na širšem področju Slovenije. V lokalno okolje smo sicer vpeti v smeri naslednjih projektov: •

pridelke, ki vstopajo v naše proizvodne procese, nabavljamo od lokalnih pridelovalcev;

v okviru proizvodnje kozmetičnih izdelkov na Dvorcu Trebnik smo tesno povezani z lokalno skupnostjo (z Občino Slovenske Konjice in lokalno turistično organizacijo);

svoje izdelke smo vključili v vseslovensko prepoznaven projekt »I feel Slovenia« in projekt »Iz domačih krajev« ;

na področju svežega in pakiranega sadja in zelenjave smo pričeli s proizvodnjo izdelkov, na katerih označimo področje pridelave njihovih osnovnih surovin;

V letu 2012 smo svoje aktivnosti še bolj usmerili v iskanje okolju in ljudem prijaznih rešitev in sicer v: •

aktivnosti vezane na odgovornost do okolja v širšem pomenu (transportna veriga, embalaža, lokalna proizvodnja, certificiranje izdelkov…);

aktivnosti vezane na poslovno odgovornost (gradnja partnerstva z kupci in dobavitelja, gradnja odnosa z zaposlenimi, razvoj in inovacije…);

aktivnosti socialne odgovornosti.

Ker smo kot proizvodno podjetje ključni vezni člen med pridelovalci in končnimi potrošniki, se trudimo, da v okviru proizvodnih procesov izberemo le tiste pridelke, ki so najvišje kakovosti in lokalno pridelani. Z našimi dobavitelji tako razvijamo dolgoročne partnerske odnose. Pomagamo jim tako pri razvoju pridelkov za našo proizvodnjo, kot pri izbiri primernih embalažnih materialov za našo distribucijo.

39


Pri izboru dobaviteljev in izdelkov sledimo nakupnim navadam in trendom naših potrošnikov. S širjenjem ponudbe lokalnih proizvajalcev pa usmerjamo potrošnika k izbiri izdelkov iz lokalnega okolja. Vedno bolj se usmerjamo tudi v proizvodnjo eko proizvodov. Odgovornost do kupcev

Proizvodnja izdelkov in izvedba storitev poteka tudi v skladu s smernicami obstoječe zakonodaje glede varne hrane. V okviru podjetja deluje služba interne kontrole in varne hrane, ki tako za nas, kot tudi za našega lastnika kontrolira in preverja delovanje v skladu z obstoječo zakonodajo, HACCP standardi in smernicami varne hrane. Za vse živilske proizvodne enote imamo izdelan HACCP sistem procesov in proizvodov, ki omogoča prepoznavanje kritičnih točk v procesu in prepozna oz. predpiše vse situacije, s katerimi se tem kritičnim točkam izognemo. Zapise stalno nadgrajujemo, saj naraščajoča globalna trgovina ter s tem nova živila in materiali zahtevajo nenehno spremljanje in obvladovanje možnih tveganj.

Vzpostavili smo sistem zgodnjega prepoznavanja žarišč neskladnosti v procesu zagotavljanja varne hrane, temelječ na sistematičnem spremljanju ugotovitev nadzornih organov, notranjega nadzora, lastnega in državnega nadzora varnosti in kakovosti proizvodov ter spremljanja drugih zunanjih dejavnikov, kar prispeva k hitremu odpravljanju odstopanj. Skupina za varnost živil kot disciplinarno strokovno telo izvaja, vzdržuje, posodablja in poroča o uspešnosti sistema vodenja varnosti živil, preko katerega skrbimo za učinkovito izvedbo aktivnosti, povezanih z umiki ali odpoklici v času izven rednega delovnega časa.

V letu 2012 smo deklaracije na svojih izdelkih pričeli dopolnjevati z GDA vrednostmi. Priporočila za uravnoteženo prehrano narekujejo zmernost v količini ter raznolikost v izboru in sestavi jedi. Z namenom boljšega informiranja kupcev smo na embalažah prehrambnih izdelkov naših blagovnih znamk uvedli oznake o hranilnih vrednostih živil.

Ker je sodobni stil življenja in prehranjevanja usmerjen k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu, razvijamo z željo spodbujanja ljudi k zdravemu načinu prehranjevanja nove izdelke pod blagovno znamko EKO in blagovno znamko »Active life«. Proizvode pod tema znamkama smo na trg lansirali v letu 2012.

40


Odgovornost do zaposlenih

KADROVANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH Z uresničevanjem kadrovske strategije, začrtane v preteklem letu, smo v letu 2012 nadaljevali na naslednjih področjih:

Kadri in razvoj kadrovske funkcije •

V letu 2012 smo na novo zaposlili 48 sodelavcev. V največji meri smo novim sodelavcem zagotovili zaposlitev v storitvenih dejavnostih. Pri zaposlovanju delavcev invalidov v invalidsko podjetje še naprej uporabljamo celosten pristop k njihovi obravnavi.

Prejeli in obravnavali smo sicer 447 vlog kandidatov za zaposlitev, od tega 139 samoiniciativnih. Vloge za zaposlitev smo prejeli

predvsem za razpisana dela na

področju živilske tehnologije in oblikovanja; •

Skrbeli smo za pokrivanje potreb po novo zaposlenih strokovnjakih in vodjih v lastnem podjetju ter svoje storitve nudili tudi našemu lastniku. Z njim smo podpisali tudi pogodbo o izvajanju storitev.

Reintegracija invalidov V letu 2012 smo pričeli z izvedbo programa aktivnosti za usposabljanje in reintegracijo delavcev. Program usposabljanja za delavce smo oblikovali z namenom, da jih po daljšem obdobju izven delovnega okolja postopoma poskušamo povezati s podjetjem in v njem skupaj z njimi iščemo ustrezne rešitve za vrnitev na delo. Izhodišče za nadaljnje delo je predvsem opolnomočenje delavcev za delo ter vsem na dolgi rok omogočiti zaposlitev na ustreznem delovnem mestu. Z vidika daljše izključenosti posameznikov iz realnega okolja, je program za uspešno reintegracijo predstavljal pomemben kriterij za soočanje s spremembami teh delavcev. Do marca 2012 smo organizirali in izvedli individualna srečanja, na katerih smo se v največji meri posvetili delavčevim dosedanjim znanjem in delovnim izkušnjam, motivaciji in pripravljenosti delavcev za udeležbo na usposabljanju, informacijam, kaj že počno za ohranjanje svoje zaposljivosti, znanjem, ki bi jih še želeli pridobiti.

V drugi fazi smo pripravili program usposabljanja za delavce, ki smo ga prilagodili njihovim potrebam.

V postopku reintegracije oz. prehoda delavcev v novo delovno okolje, smo jim poleg vseh usposabljanj zagotovili uvajalno obdobje, namenjeno tako uvajanju v delo kot soočanju s

41


spremembami. Časovno smo uvajalno obdobje prilagodili posamezniku, glede na njegove zmožnosti.

Reintegracija delavcev, ki so bili dlje časa izven delovnega okolja, je odvisna tudi od tendence njihovega zdravstvenega stanja, ki se je v nekaj letih pri marsikomu spremenila oz. poslabšala. Za uspešno vrnitev v delovno okolje smo v proces aktivno vključili pooblaščene zdravnike ter predstavnike invalidske komisije.

Ocenjujemo, da so pomembno vlogo pri uspešni reintegraciji odigrale vse predhodno izvedene aktivnosti, oz. v prvi fazi pristop do zaposlenih. Kot drugi pomembni korak po reintegraciji je spremljanje vseh zaposlenih pri njihovem delu ter beleženju njihovega napredka. Dialog z zaposlenimi Naše dejavnosti so razpršene po različnih območjih Slovenije, zato si na različne načine prizadevamo spodbujati interni dialog in prenos informacij med vsemi zaposlenimi.

V okviru aktivnosti projekta promoviranja zdravja in posvečanja pozornosti za obvladovanje psihosocialnih tveganj smo v mesecu novembru 2012 pričeli z mesečnimi obiski vseh proizvodnih enot v naši družbi. Namen obiskov je v spodbujanju neposredne komunikacije z in med zaposlenimi, poiskati dejavnike, ki vplivajo na morebitne težave in nezadovoljstvo na delovnem mestu ter predvsem s pomočjo zaposlenih poiskati skupne točke, ki nas vodijo k izboljšavam. Izkazalo se je, da so zaposleni dobro sprejeli mesečne obiske kadrovske službe, saj je bila do sedaj udeležba zelo visoka, število izpostavljenih problemov pa se je pričelo aktivno reševati na različnih nivojih. Zaposleni so tudi v preteklem letu mesečno prejemali Obvestilo sodelavcem. Namen obvestila je, da bi bili naši sodelavci v čim večji meri in na vseh področjih, kjer delujemo, seznanjeni z dogodki, ki so se v preteklem mesecu odvijali v družbi. S tem načinom prenosa informacij želimo med zaposlenimi širiti prepoznavnost podjetja in raznolikosti dejavnosti ter vključevanja zaposlenih v različne aktivnosti.

Kot enega izmed ukrepov za izboljšanje zadovoljstva in organizacijske klime zaposlenih ter nadaljevanje zastavljenega projekta »Skrb za zaposlene«, smo tudi v letu 2012 uporabljali nabiralnike, z namenom pridobivanja predlogov, pohval in idej s strani naših zaposlenih. V obravnavanem obdobju smo prejeli le en predlog s strani naših zaposlenih, ki ga je obravnavalo vodstvo. Aktivnosti so glede na področje realizirali pristojni vodje področja. Zaposleni so težave,

42


predloge in nove ideje sporočali neposredno vodji, pri čemer smo izvedeli, da se je tovrstno reševanje problematike izkazalo za uspešno. Mercator IP, d. o. o., je sicer od decembra leta 2010 imetnik polnega certifikata Družini prijazno podjetje. Ukrepi, ki jih izvajamo v okviru certifikata, so: 1.

Obveščanje in osveščanje zaposlenih o možnostih usklajevanja poklicnega in družinskega življenja prek vseh kanalov internega komuniciranja;

2. Izdaja brošure: vsi, ki na novo vstopajo v našo družbo, prejmejo

Priročnik za

novozaposlene, poleg tega pa z brošurami, članki, plakati opozarjamo na aktualne zadeve za družine; 3. Mnenjske raziskave so nam v pomoč pri vodenju projekta; 4. V odnosih z javnostmi poudarjamo tudi vrednote družini prijaznega podjetja; 5. Pri načrtovanju izmenskega dela upoštevamo potrebe zaposlenih s predšolskimi otroki; 6. Za varovanje zdravja zaposlenih kot člani projektne skupine v okviru matične družbe skrbimo za strokovno podporo ter prenos aktivnosti v okviru promoviranja zdravja v podjetju; 7. Oblikovali smo postopke za lažje vključevanje v delo po dolgi odsotnosti zaradi porodniškega in starševskega dopusta; 8. Starši otrok, ki gredo v 1. razred osnovne šole, imajo pravico do dodatnega dne izrednega plačanega dopusta; 9. Za uvajanje otroka v vrtec imajo starši od 1. 9. 2011 dalje možnost koriščenja dodatnega dne izrednega dopusta; 10. Športno-kulturno društvo Mercator spodbuja aktivno preživljanje prostega časa zaposlenih in njihovih družinskih članov; 11. Za seznanjanje vodij o ukrepih, ki izhajajo iz Certifikata DPP, smo pripravili in izvajamo izobraževanje vodij s področja usklajevanja dela in družine; 12. Razvoj socialnih veščin vodilnih je ključnega pomena za učinkovito vodenje. Za izboljšanje delovanja na vseh ravneh ter medsebojnega dialoga, smo na nivoju družbe v letošnjem letu pričeli z izvajanjem rednih kvartalnih sestankov na katerih sodelujejo vsi vodje organizacijskih enot ter vodstvo družbe. Prav tako vodje enot vodijo redni mesečni dialog z vsemi zaposlenimi.

S sodelavci na vseh ravneh sodelujemo na različnih področjih, ki se posredno ali neposredno nanašajo na upravljanje s človeškimi viri – npr. načrtovanje in razvoj kariere, notranja napredovanja in prerazporeditve, priprava strokovnih podlag za lažje poslovno odločanje,

43


svetovanje na področju komuniciranja z zaposlenimi, svetovanje v težavnih situacijah, ipd. Vsi naši sodelavci se lahko kadarkoli obrnejo na sodelavke v okviru kadrovskega področja dela.

Skrb za zdravje Vemo, da več dejavnikov vpliva na pojavnost bolniškega staleža in so lahko vezani na podjetje, družbo, organizacijo, delo zdravstvene službe ter delavca in, da je bolniški stalež odvisen predvsem od spleta treh dejavnikov: razmer pri delu, potreb delavcev in odločitve zdravnika.

Zdravstveni absentizem pojmujemo na sodoben način, pri čemer upoštevamo in uporabljamo različne pristope: individualnega, socialno-psihološkega in ekonomskega. V družbi si z izvajanjem različnih aktivnosti prizadevamo skrbeti za zdravje in ozaveščanjem zaposlenih o pomembnosti zdravju prijaznih navad kot dolgoročne življenjske naložbe. V preteklem letu smo aktivno pristopili k promoviranju zdravja, ki predstavlja tudi orodje za zmanjševanje absentizma na daljši rok.

S pravo izbiro pristopa tako zaposlenim lahko približamo vsebine, ki so vodilo na poti ohranjanja in izboljševanja zdravja ter splošnega dobrega počutja. Prav tako je namen pri vsakem posamezniku vzbuditi občutek, da ima priložnost in možnost dejavno skrbeti za ohranjanje in izboljševanje svojega zdravja. Kot odgovoren delodajalec na področju skrbi za zdravje zaposlenih upoštevamo tudi priporočila mednarodne stroke.

V obravnavanem obdobju smo v sodelovanju z matično družbo

izvedli dve odmevnejši

preventivni zdravstveni akciji. V mesecu marcu smo se pridružili akciji z naslovom »Teden varnega premeščanja bremen«, ki je potekala v okviru Promocije zdravja. Ugotovili smo, da zgolj pravilni način premeščanja bremen in »delo z glavo« nista dovolj. Potrebno je spremeniti tudi odnos do bolečin v hrbtenici. V prvi vrsti je tu naša odgovornost, da že preventivno poskrbimo za dobro fizično kondicijo in ohranjanje zdrave hrbtenice.

V pomladnih mesecih smo hkrati s prebujanjem narave postali aktivnejši tudi na področju skrbi za lastno zdravje in lastno počutje. V okviru akcije »Teden zdravih prehranjevalnih navad« smo zaradi ugotovitve, da so slabe prehranjevalne navade in prekomerna telesna teža velik dejavnih za tveganje zdravja zaposlenih, pripravili nekatere preventivne dejavnosti. Tako so zaposleni v proizvodnih enotah, ki na delu nimajo možnosti prehranjevanja s toplimi obroki, prejeli predloge 30 uravnoteženih malic, ki spodbujajo k raznovrstni prehrani na delovnem mestu. Odzivi so bili zelo pozitivni, glavno sporočilo akcije pa sta spoznanji, da lahko za svoje zdravje največ naredimo prav sami in da imajo majhne spremembe lahko velike učinke.

44


Motivacija in nagrajevanje Svoje sodelavce motiviramo na različne načine, denarne in nedenarne. -

Zaposleni v našem podjetju imajo ugodnejše pogoje za sklenitev prostovoljnega kolektivnega nezgodnega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za potovanje v tujino in zavarovanja osebnih vozil.

-

Zaposlenim omogočamo možnost uporabe Mercatorjevih počitniških kapacitet na različnih turističnih lokacijah po Sloveniji in tujini.

-

Zaposleni, ki se znajdejo v finančni stiski, imajo možnost, da jim priskoči na pomoč Ustanova Humanitarna fundacija Mercator, ki je bila ustanovljena pod okriljem matične družbe.

-

Triindvajsetim delavcem je bila v obdobju od januarja do decembra izplačana solidarnostna denarna pomoč.

-

V obravnavanem obdobju je v podjetju Mercator IP, d.o.o., na različnih ravneh napredovalo 2,15 % zaposlenih.

-

Sedemindvajsetim zaposlenim, ki so dosegli delovni jubilej 10, 20, 30 ali 40 let delovne dobe, smo izplačali jubilejno nagrado.

-

v obdobju od januarja do decembra 2012 smo za vplačila in izplačila

premij

prostovoljnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja namenili 109.763,15 EUR.

Razvoj zaposlenih V celotni Skupini Mercator smo bili v začetku leta 2012 deležni sodelovanja v projektu Kompetence vodij. Zavedamo se namreč, da je vodenje ljudi posebna spretnost in veščina, ki se je mnogokrat da izboljšati. Skladno s tem so bile prenovljene kompetence vodij. Tako je nastalo šest kompetenc, pri čemer vsaka izmed kompetenc obsega šest tipičnih oblik vedenja: -

Ciljno usmerjenost,

-

Organiziranje dela,

-

Etičnost,

-

Pozitivno naravnanost,

-

Odprtost za spremembe,

-

Skrb za sodelavce.

Na osnovi različne narave dela so bila prilagojena vedenja sodelavcev v režiji in operativi. Tako so nastali vprašalniki, izraženost posamezne kompetence pa se meri na petstopenjski lestvici. Vsak vodja se je ocenil sam, zbrali pa smo tudi rezultate neposredno nadrejenega in ocene podrejenih sodelavcev, tako da je bilo ocenjevanje celostno.

45


Samooceno in oceno nadrejenega smo izvedli s pomočjo spletne ankete. Podrejeni so svoje vodje ocenili na podlagi tiskanega vprašalnika. Anketiranje je potekalo na vseh enotah našega podjetja.

Po končanem ocenjevanju so se obravnavani zaposleni o rezultatih pogovarjali na letnih razgovorih. Osrednja tema letnih razgovorov je bila iskanje vzrokov za nastale ocene in določanje aktivnosti za izboljšanje veščin voditeljstva. Na letnih razgovorih je bilo največ pozornosti usmerjene v razvojne aktivnosti, ki jih lahko vodja izpelje brez dodatnih stroškov v okviru svoje organizacijske enote. Za prihodnje leto tako načrtujemo nekatere razvojne aktivnosti (interna izobraževanja), ki bodo pospešila razvoj kompetenc naši vodij.

Zavedamo se, da je eden odločilnih dejavnikov našega uspeha človek, zato posebno skrb posvečamo ustreznim delovnim pogojem zaposlenih delavcev in njihovi osebni in strokovni rasti. Uresničevanje strategije ravnanja z invalidi pri delu temelji na zavedanju, da moramo delavce invalide pri prezaposlovanju ustrezno izobraziti in usposobiti za delo v primerih ko želimo, da bodo svoje delo opravljali kakovostno in s tem, ne glede na svoje omejitve, pripomogli k razvoju podjetja.

Ukrepi, ki jih na tem področju izvajamo so: -

Ob nastopu dela so delavci deležni usposabljanja, ki glede na vrsto dela in dejavnost traja daljše ali krajše časovno obdobje in se izvaja ob stalni prisotnosti mentorja.

-

Namen usposabljanja je pridobiti vsa potrebna dodatna funkcionalna znanja in delovne izkušnje, ki jih delavec potrebuje za samostojno opravljanje dela. Programi usposabljanja zajemajo vsa potrebna področja dela in vsa znanja, ki jih mora delavec osvojiti za kvalitetno in samostojno opravljanje dela.

-

Cilj usposabljanja je delavca usposobiti za samostojno opravljanje dela in postopno prevzemanje vseh nalog in odgovornosti, vezanih na posamezno delovno mesto.

-

Delavci so ob nastopu dela deležni izobraževanja za varno opravljanje dela in varstvo pred požarom, ki ga izvaja služba za varstvo pri delu.

-

Delavci se udeležujejo tudi ostalih izobraževanj, zunanjih ali notranjih, s katerimi delodajalec zagotavlja usposobljenost zaposlenih za samostojno in kvalitetno opravljanje svojega dela.

-

Za zaposlene invalide smo pripravili program za boljšo socialno vključenost.

Preko uvedbe sistema mentorstva skrbimo za učinkovito uvajanje in prenos znanja na novozaposlene delavce, tako invalide kot tudi neinvalide. V obravnavanem obdobju smo v

46


družbi evidentirali 24 mentorjev. Dva evidentirana kandidata sta že opravila brezplačno 3-dnevno usposabljanje za mentorje, ostali pa bodo v usposabljanje vključeni v prihodnjem letu.

KADRI IN ODNOS DO JAVNOSTI Invalidsko podjetje je izraz družbeno odgovornega ravnanja. Predstavlja priložnost in možnost, da ob primernem programu usposabljanja in prerazporeditvijo zaposlenih invalidov iz področij, ki so za njih manj ustrezna, na bolj primerna področja dela, ustvari novo dodano vrednost in išče sinergije med tržno usmerjenostjo in prednostmi za vse zaposlene.

Delovanje družbe Mercator IP, d.o.o., temelji na izkušnjah dobrih praks ter na sodelovanju z ustreznimi invalidskimi in drugimi organizacijami ter vlado. Tudi sami si prizadevamo postati ugleden delodajalec in primer dobre prakse pri zaposlovanju invalidov in neinvalidov. Svoje znanje in prenos slednjega v prakso predstavljamo na okroglih mizah, predstavitvah v javnosti in v okviru sodelovanja z različnimi posamezniki in institucijami.

Dialog s socialnimi partnerji gradimo na trdnem in zaupanju temelječem partnerstvu, na kulturi dialoga ter reprezentativni in stabilni strukturi. V drugi polovici septembra smo s Sindikatom delavcev Mercator IP, d.o.o./KS 90 ter ZSSS – Sindikatom delavcev trgovine Slovenije, podpisali podjetniško kolektivno pogodbo. Podpisniki so ob podpisu pogodbe potrdili dosedanje konstruktivno sodelovanje ter poudarili pomembnost slednjega predvsem v današnjih razmerah. V obravnavanem obdobju smo v Mercatorjevem internem časopisu Časomer predstavili delo in dejavnosti, ki jih razvijamo v našem podjetju.

V sodelovanju z zunanjimi institucijami – zavodi in centri za rehabilitacijo, omogočamo invalidom pridobitev ustreznih kompetenc v okviru novega delovnega mesta ter s tem večjo nadaljnjo zaposljivost napotenega posameznika.

Naša odgovornost izven podjetja se kaže tudi v smislu aktivnosti predstavitev lastnih izkušenj in dobrih praks širši javnosti.

V sredini marca 2012 smo gostili predstavnike Zavoda za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Namen njihovega obiska je bil ogled izvedenih prilagoditev delovnih mest v naši enoti v Mislinji. Tovrstno sodelovanje z delodajalci so predstavniki ocenili kot pozitivno, predvsem kot dobrodošlo dodatno informacijo pri njihovem strokovnem delu. V mesecu maju 2012 smo kot eno izmed treh izbranih podjetij sodelovali na 6. mednarodni konferenci Poti družbene odgovornosti, z osrednjo temo »Čas sprememb«. V jesenskem obdobju smo na že tradicionalnih REHA dnevih predstavili svojo dobro prakso na področju zaposlovanja in integracije invalidov. Na letošnji že 3. konferenci Dnevi socialne ekonomije 2012 je tekla beseda o raznolikosti zaposlovanja, družbenih inovacijah, zagonu 47


socialnega podjetja, vplivu lokalnega okolja na socialno ekonomijo in zadružništvu. Tematike so bile v obeh dnevih podprte z različnimi delavnicami, kjer smo svoje izkušnje delili tudi predstavniki Mercatorjevega invalidskega podjetja. Ob zaključku leta smo na povabilo Združenja delodajalcev Slovenije predstavili svoj primer dobre prakse v projektu »Socialni partnerji srednje in vzhodne Evrope za vključujoč trg dela« (CEE Social partners for an Inclusive Labour Market (CEEILM)). V večjezični brošuri smo predstavili vlogo delodajalca pri uspešni integraciji invalidov. PRIDOBIVANJE JAVNIH SREDSTEV

Pridobljena sredstva iz naslova usposabljanja v obravnavanem obdobju Iz naslova ZPIZ-a za izvajanje usposabljanja za delovne invalide smo v obravnavanem obdobju pridobili 11.171,21 EUR sredstev. 43 zahtevkov, ki smo jih v večini vložili decembra 2012, je še vedno v obravnavi.

Sodelovanje na razpisih V družbi Mercator IP, d.o.o., spremljamo razpise domačih in tujih institucij, prav tako spremljamo ukrepe Aktivne politike zaposlovanja. V obravnavanem obdobju smo skupaj pridobili sredstva v višini 22.551,36 EUR.

Tabela 2: Pridobljena sredstva v Mercator IP, d.o.o., na podlagi različnih razpisov do 31.12.2012 (v EUR)

LETO

ZPIZ

ZPIZ

SKLAD za razvoj kadrov

ZRSZ

ZZZS

SKLAD za vzpod. zaposl. invalidov

SKUPAJ

Usposabljanje Prilagoditev DM 2009

12.934,90

6.895,12

2010

47.956,27

3.311,39

312

2.100

2011

28.199,74

1.877,40

4.275,21

900

2012

11.171,21

4.745,00

100.262,12

16.828,91

SKUPAJ

2.000

3.193,51

4.587,21

3.193,51

3.000,00

21.830,02 53.679,66

846,3

36.098,65

3.441,64

22.551,36

6.287,94

134.159,69

Uspešno smo kandidirali tudi na razpisu UIZ – Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, ki so starejši od 50 let. Pridobili smo pravico so povračila sredstev v višini 5.147 EUR, ki jih bomo koristili v letu 2013.

48


KLJUČNI KADROVSKI KAZALNIKI V družbi Mercator IP, d.o.o. smo v letu 2011 pričeli s spremljanjem in zasledovanjem ciljnih vrednosti izbranih ključnih kadrovskih kazalnikov, ki veljajo za vse družbe v Skupini Mercator, in sicer: število zaposlenih, fluktuacija, absentizem, nesreče pri delu, invalidnost, izobraževanje in izraba letnega dopusta tekočega leta.

Število zaposlenih V Mercator IP, d.o.o., je bilo na dan 31.12.2012 zaposlenih 419 delavcev. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se je število zaposlenih v družbi povečalo za 20 delavcev oz. za 5 %. Dejansko število zaposlenih na koncu obdobja s kazalnikom ciljne vrednosti

tekoče obdobje Ciljne vrednosti*

392

preteklo obdobje 1-12 2011

399

tekoče obdobje 1-12 2012

419

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

Dejansko število zaposlenih na koncu obdobja

Od konca leta 2009 do 2012 se je število zaposlenih v družbi podvojilo. Možnost tolikšnega dodatnega števila zaposlitev je podjetje, ki lahko iz vidika zakonodaje v tekočem letu poveča oz. zmanjša št. zaposlenih le za 20, pridobilo na podlagi soglasja s strani pristojnega ministrstva.

MERCATOR IP, D.O.O. Število zaposlenih na koncu obdobja

leto 2012 419

49

leto 2011 399

leto 2010 295

leto 2009 200


Število zaposlenih po letih

leto 2009

200

leto 2010

295

leto 2011

399

leto 2012

419

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

število zaposlenih

Fluktuacija V letu 2012 se je v družbi na novo zaposlilo 48 posameznikov. Delovno razmerje je prenehalo osemindvajsetim (28) zaposlenim. Od vseh zaposlitev je imelo 34 delavcev kategorijo invalidnosti, kar predstavlja 70,8 % vseh zaposlitev.

prišli invalidi prišli neinvalidi prišli (skupaj) na novo nastali invalidi odšli – neinvalidi odšli – invalidi Odšli (skupaj)

Leto 2011

Leto 2012

89 40 129 2 16 9 25

34 14 48 0 14 14 28

Stopnja zunanje fluktuacije je v obravnavanem obdobju znašala 6,3 %, v enakem obdobju preteklega leta pa 7,3 %.

50


Stopnja zunanje fluktuacije s kazalnikom ciljne vrednosti (v %)

tekoče obdobje Ciljne vrednosti*

8,26

preteklo obdobje 1-12 2011

7,30

tekoče obdobje 1-12 2012

0,00

6,26

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

9,00

Stopnja zunanje fluktuacije (v %)

Stopnja zunanje fluktuacije je bila najvišja v letu 2009, v tem letu smo tudi pričeli z novimi dejavnostmi, v okviru katerih smo potrebovali kadre s specifičnimi znanji.

MERCATOR IP, D.O.O. Stopnja zunanje fluktuacije (v %)

leto 2012 6,30%

leto 2011 7,3%

leto 2010 7,1%

leto 2009 13,9%

Stopnja zunanje fluktuacije (v %)

leto 2009

13,9%

leto 2010

7,1%

leto 2011

7,3%

leto 2012

0,00%

6,30%

2,00%

4,00%

6,00%

8,00%

10,00%

12,00%

14,00%

16,00%

stopnja zunanje fluktuacije

Absentizem V podjetju Mercator IP, d.o.o., je v obdobju od 1.1.2012 do 31.12.2021 celotna stopnja bolniške odsotnosti znašala 9,92 %. Bolniška odsotnost v breme družbe predstavlja 56,1 % bolniške odsotnosti, 43,9 % pa v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je absentizem znižal iz 10,55 % na 9,92 %. Primerjava s podatki iz leta 2011 kaže, da se je v letu 2012 absentizem v breme zavoda znižal, po drugi strani pa se je

51


bolniška odsotnost v breme delodajalca povečala. Stopnja absentizma zaposlenih na ključnih delovnih mestih predstavlja 5,29 % delež absentizma vseh ključnih kadrov. Stopnja absentizma s kazalnikom ciljne vrednosti (v %)

10,39

tekoče obdobje Ciljne vrednosti*

5,00 5,39 10,55

preteklo obdobje 1-12 2011

5,05 5,50

Skupna stopnja absentizma (v %) Stopnja absentizma v breme Zavodov (v %) Stopnja absentizma v breme podjetja (v %)

9,92

tekoče obdobje 1-12 2012

4,36 5,56

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

V okviru družbe si prizadevamo znižati skupni zdravstveni absentizem, slednje kažejo tudi podatki za leto 2012, v katerem je bila bolniška odsotnost v letu 2012 nižja od ciljne vrednosti.

Ocenjujemo, da se izvajanje aktivnosti za zmanjševanje absentizma, s katerimi smo aktivno pričeli v letu 2012, odraža tudi v zmanjševanju tega. Aktivnosti v večji meri usmerjamo v absentizem, ki stroškovno bremeni družbo.

MERCATOR IP, D.O.O.

leto 2012

Stopnja absentizma v breme podjetja (v %) Stopnja absentizma v breme Zavodov (v %) Skupna stopnja absentizma (v %)

5,56 4,36 9,92

52

leto 2011 5,50 5,05 10,55

leto 2010 6,39 5,63 12,02

leto 2009 5,8 3,0 8,8


Stopnja absentizma v breme podjetja in zavoda 8,8 leto 2009

3,0

skupna stopnja absentizma

5,8 12,02 leto 2010

stopnja absentizma v breme zavoda

5,63 6,39 10,55

leto 2011

stopnja absentizma v breme podjetja

5,05 5,50 9,92

leto 2012

4,36 5,56 0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

14,00

Poškodbe pri delu V Mercator IP, d.o.o., smo imeli v obravnavanem obdobju 9 poškodb pri delu, zaradi katerih je bilo izgubljenih 204 delovnih dni oz. 1.632 delovnih ur preračunano za polni delovni čas.

Poškodbe pri delu so v 67 % prisotne na področju proizvodnje in storitev, ostale na področju dejavnosti režijskih oz. podpornih storitvenih dejavnosti, ki jih družba opravlja za matično družbo.

55,6 % poškodb je nastalo na običajnem delovnem mestu, 11,1 % na službeni poti in 33,3 % na poti na delo ali iz dela. Tretjina poškodb nastane na poti na delo in iz dela, nanje pa bistvenega neposrednega vpliva kot delodajalec nimamo. S spremembo zakonodaje oz. novega ZPIZ-2, ki po novem določa, da se poškodbe, nastale na poti na delo oz. na poti z dela ne štejejo kot poškodbe na delovnem mestu, kar pomeni tudi 100% plačilo nadomestila bolniške odsotnosti, pričakujemo, da se bo bolniška v prihodnje iz navedenega razloga nekoliko znižala.

Največ poškodb se je zgodilo v procesu proizvodnje, to so predvsem izguba nadzora bodisi nad delovno opremo ali pa nad samim predmetom dela ter zdrsi, spotiki in padci.

53


Število nesreč pri delu s kazalnikom ciljne vrednosti

tekoče obdobje Ciljne vrednosti*

16

preteklo obdobje 1-12 2011

17

tekoče obdobje 1-12 2012

9

0

5

10

15

20

Število nesreč pri delu

Z namenom zmanjševanja oz. zajezitve števila poškodb, bomo še naprej posvetili največ pozornosti: •

varni uporabi ustrezne delovne opreme;

nadzoru nad upoštevanjem tehnološkega procesa;

ustreznosti delovnega okolja;

urejenosti delovnega okolja;

zavedanju zaposlenih o svojih omejitvah in upoštevanje le teh ter uporabi pripomočkov za lažje premeščanje bremen tam kjer so le ti na razpolago.

Poškodbe glede na mesto nastanka poškodbe v letu 2012

11,10% 55,60% 22,20%

11,10%

na običajnem delovnem mestu

na službeni poti

54

pot na delo

pot iz dela


Na področju poškodb pri delu smo se poleg splošnih ukrepov z vidika varnosti in zdravja pri delu, osredotočili na posameznikovo odgovornost in skrbi za varno delo, pravilno uporabo sredstev za delo kot tudi zaščitnih sredstev, obleke in obutve.

MERCATOR IP, D.O.O. Število nesreč pri delu

leto 2012 9

leto 2011 17

leto 2010 15

leto 2009 20

Delež nesreč pri delu glede na število vseh zaposlenih pri delu 12,0%

10,0% 10,0% 8,0% 6,0%

5,1% 4,3%

4,0%

2,1% 2,0% 0,0% leto 2009

leto 2010

leto 2011

leto 2012

% nesreč pri delu

Od leta 2009 do 2012 se je število zaposlenih povečalo za še enkrat, število nesreč pri delu glede na število zaposlenih pa se je prepolovilo. Nižanje poškodb pri delu ter s tem povezanega absentizma se je po letih zmanjševalo, kar lahko pripišemo tudi večjemu poudarku na odgovornost vsakega posameznika. Nesreče pri delu so posledično v veliki meri povezane s terjatvami iz naslova zavarovanj, kar pomeni tudi manj sredstev iz tega naslova. Št. nesreč pri delu

leto 2009

20

leto 2010

15

leto 2011

17

leto 2012

9

0

5

10

15

št. nesreč pri delu

55

20

25


Delavci z invalidnostjo Mercator IP, d.o.o., je podjetje, ki omogoča zaposlovanje predvsem invalidnim osebam. Z razpršitvijo dejavnosti, prilagajanjem delovnih mest in izobraževanjem se v podjetju ponujajo nove priložnosti za integracijo ranljivejših skupin prebivalstva.

Na dan 31.12.2012 smo v podjetju zaposlovali 226 delavcev s priznano kategorijo invalidnosti, kar predstavlja 53,9 % vseh zaposlenih. Od vseh zaposlenih invalidov je bilo 67 (oz. 29,6 % vseh invalidov) moških in 159 (oz. 70,4 % vseh invalidov) ženske. Na zadnji dan obravnavanega obdobja leta 2011 smo zaposlovali 204 delavce s priznano kategorijo invalidnosti, kar predstavlja 22 invalidov oz. 9,7 % manj kot na dan 31.12.2012. Število invalidov in delež glede na št. vseh zaposlenih s kazalnikom ciljne vrednosti (v %)

tekoče obdobje Ciljne vrednosti*

51,02

preteklo obdobje 1-12 2011

51,13

200

204

53,94

tekoče obdobje 1-12 2012

226 0

50

100

Odstotek invalidov glede na število vseh zaposlenih (v %)

150

200

250

Število invalidov II. in III. Kategorije

Na nivoju družbe je bilo največ invalidov zaposlenih na področju proizvodnje in storitev (133 invalidov), vsa ostala področja v družbi zaposlujejo 93 delavcev z invalidnostjo.

56


Delež invalidov v družbi na dan 31.12.2012

53,9% 46,1%

razporeditev % inv. in neinv. znotraj področja

% inv. glede na št. vseh zap. v družbi

Število in delež invalidov na nivoju družbe na dan 31.12.2012

Področje

Št. invalidov

Št. neinvalidov

Št. vseh zaposlenih

% inv. glede na št. vseh zap. v družbi

Skupaj Mercator IP, d.o.o

226

195

419

53,5%

Delovna obveznost zaposlenih invalidov na dan 31.12.2012 in delež glede na število vseh invalidov

področje

Skupaj Mercator IP, d.o.o.

Št. Št. Št. % % % invalidov invalidov invalidov PDČ (40 SDČ (30 SDČ (20 PDČ (40 SDČ (30 SDČ (20 ur) ur) ur) ur) ur) ur) 115 9 102 50,9 4,0 45,1

Od 226 invalidov je bilo 115 invalidov (oz. 50,9 %) zaposlenih za polni delovni čas in 111 oz. 49,1 % za krajši delovni čas od polnega. Invalidi so bili v povprečju stari 49,2 leti, kar je za 3,2 leti več kot znaša povprečna starost vseh posameznikov v podjetju.

57


Delež invalidov po delovni obveznosti glede na število vseh invalidov na dan 31.12.2012

50,4%

45,5%

4,1% % zap. PDČ (40 ur)

% zap. SDČ (20 ur)

% zap. SDČ (30 ur)

Delež invalidov po posameznih letih je vezan na kvoto, ki je za invalidska podjetja določena z zakonodajo. V letu 2011 je pričel veljati nov zakon, s katerim smo kot invalidsko podjetje opravičeno do odstopljenih sredstev za vse zaposlene v primeru, da zaposlujemo najmanj 50% delavcev invalidov. Glede na spremembo zakona tako od pričetka leta 2011 dalje zaposlujemo v družbi najmanj polovico delavcev s kategorijo invalidnosti, pred tem je bila določena kvota 40% .

MERCATOR IP, D.O.O.

leto 2012 226

Število invalidov II. in III. Kategorije Odstotek invalidov glede na število vseh zaposlenih (v %)

leto 2011 204

53,94

leto 2010 122

51,13

leto 2009 90

41,36

45,00

Št. invalidov in delež invalidov glede na vse zaposlene

45,00 leto 2009 90

41,36 leto 2010 122

51,13 leto 2011 204

53,94 leto 2012 226 0

50

100

150

delež invalidov glede na vse zaposlene

58

200

št. invalidov

250


Izobraževanje in usposabljanje Preteklo leto je minilo v znamenju pridobivanja in obnavljanja znanj, ki zaposlenim pomagajo pri razvoju na poklicnem in zasebnem nivoju. Skozi celo leto smo se izobraževali, nekaj s pomočjo zunanjih izvajalcev, veliko znanja pa smo prenašali interno sami v družbi. V začetku leta smo evidentirali vse notranje učitelje (predavatelje in mentorje), ki so z vidika kompetenc prenašalci znanja na svoje sodelavce. V našem podjetju je 42 notranjih učiteljev, ki uspešno opravljajo svoje delo na področju prenosa strokovnih in drugih znanj. Zavedamo se, da se učimo vsak dan, drug od drugega, s čimer spodbujamo tudi koorporacijsko vrednoto »učenje«.

Skupno število izvedenih izobraževalnih ur v podjetju je 2249, kar pomeni, da se je posameznik izobraževal v povprečju 5,34 ur. Zabeležili smo 442 udeležb na izobraževanjih oziroma usposabljanjih, pri čemer je bilo 63 % udeležb na zakonskih izobraževanjih, 14 % na strokovnih, 12 % na izobraževanjih za vodenje in osebni razvoj, 10 % udeležb na zunanjih izobraževanjih (doma) in 1 % na izobraževanjih za novozaposlene. Nekoliko nižja realizacija izobraževanj v letu 2012 je delno posledica začasne zamrznitve zunanjih izobraževanj ter manjše število ur izvedb zakonskih izobraževanj, ki so vezana na zaposlitve novih sodelavcev.

Število ur funkcionalnega izobraževanja skupaj s kazalnikom ciljne vrednosti

tekoče obdobje Ciljne vrednosti*

2.803

preteklo obdobje 1-12 2011

2.582

tekoče obdobje 1-12 2012

2.249

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

Število ur funkcionalnega izobraževanja skupaj

V preteklem obdobju smo največ pozornosti namenili naslednjim področjem: -

Ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu

-

Uvajanje novozaposlenih

-

Računalniško usposabljanje

-

Soočanje s spremembami na delovnem mestu

-

Mentorstvo (novozaposlenim) invalidom

-

Teambuilding

-

Usposabljanje na področju strokovnih znanj, ki so pomembna tudi iz zakonskega vidika 59


Mentoriranje, ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu, izobraževanje novozaposlenih in soočanje s spremembami so prioritetna področja pri prenosu znanj, ki so v večji meri namenjena novozaposlenim invalidom. Pri vključevanju zaposlenega na novo delovno mesto smo upoštevali specifike posameznika, ki so pomembne za uspešen prevzem novih nalog in integracijo v delovno okolje. S pomočjo postopnega uvajanja in dodatnih usposabljanj se je razvilo dvosmerno komuniciranje med zaposlenim in podjetjem, ki je ključno za uspešno sodelovanje. Na ta način smo postavili dobre temelje, ki nam bodo pomagali zlasti pri razvoju novih dejavnosti v podjetju in pri prenosu dobrih praks na različna delovna področja.

Na področju izobraževanja in usposabljanja po posameznih letih ne beležimo bistvenih razlik. Izobraževanja po posameznih letih smo prilagajali vsebinsko, z namenom vlaganja v boljše delo vodij in po drugi strani usposabljanje v delo novozapsolenih delavcev. V povprečju se je v vseh letih vsak zaposleni v posameznem tekočem letu izobraževal 5,5 ur. MERCATOR IP, D.O.O.

leto 2012 2.249

leto 2011 2.582

leto 2010 1.365

leto 2009 1.105

Število ur funkcionalnega izobraževanja skupaj 5,4

6,47

4,63

5,5

Povprečno število ur funkc. izobraž. na zaposlenega Število ur funkcionalnega izobraževanja

leto 2009

1.105

leto 2010

1.365

leto 2011

2.582

leto 2012

2.249

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

št. ur

Izraba letnega dopusta V letu 2012 je bilo zaposlenim v Mercator IP, d.o.o., na podlagi odločb dodeljenih 11.987 dni letnega dopusta. Do konca leta 2012 je bilo izkoriščenih 8530 dni dopusta za leto 2012 in 3.498 dni preostalega dopusta iz leta 2011. Na dan 31. 12. 2012 je ostalo neizkoriščenih še 3.457 dni 60


letnega dopusta, dodeljenega v letu 2012. V enakem obdobju preteklega leta je bilo na nivoju družbe izkoriščenega 69,40 % dodeljenega dopusta, v obdobju 1 - 12 2012 pa nekaj več kot 71 %. Odstotek izrabe letnega dopusta iz tekočega leta s kazalnikom ciljne vrednosti (v %)

tekoče obdobje Ciljne vrednosti*

70,00

preteklo obdobje 1-12 2011

69,40

tekoče obdobje 1-12 2012

0,00

71,16 20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

Odstotek izrabe letnega dopusta iz tekočega leta (v %)

Tudi koriščenja letnega dopusta je del organizacije v okviru posameznih enot, kjer smo glede na preteklo obdobje boljši.

V družbi imamo v primerjavi s krovno družbo v povprečju večje število dodeljenega letnega dopusta. Največji razlog za slednje je dodatni pripadajoči letni dopust pri delavcih z invalidnostjo. Tako na zaposlenega odpade v povprečju kar 27 dni letnega dopusta.

Skladno z možnostmi organizacije dela in nemotenih delovnih procesov strmimo k izkoristku letnega dopusta v tekočem letu kar v največji možni meri. S stalnim nadzorom smo do konca leta 2012 uspeli doseči želen delež porabe letnega dopusta v tekočem letu.

MERCATOR IP, D.O.O. Odstotek izrabe letnega dopusta iz tekočega leta (v %)

leto 2012 71,2%

61

leto 2011 69,4%

leto 2010 69,4%

leto 2009 62,7%


Odstotek izrabe letnega dopusta

leto 2009

62,7%

leto 2010

69,4%

leto 2011

69,4%

leto 2012

0,0%

71,2%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

odstotek izrabe letnega dopusta

OSTALI STATISTIČNI PODATKI

Organizacijska delitev in delež ključnih kadrov Po organizacijski delitvi je bilo na dan 31. 12. 2012 zaposlenih 352 oz. 84 % delavcev v operativi in 67 oz. 16 % delavcev v režiji. št. št. Št. vseh zaposlenih zaposlenih zaposlenih Operativa Režija Na dan 31.12.2009 Na dan 31.12.2010 Na dan 31.12.2011 Na dan 31.12.2012

% režije

št. zaposlenih Ključni kadri

200

161

39

19,50%

18

295

239

56

19,00%

31

399

336

63

15,80%

39

419

352

67

16,00%

42

Na dan 31.12.2012 je bilo v družbi zaposlenih 42 delavcev na ključnih delovnih mestih, kar predstavlja 10 % vseh zaposlenih.

V obdobju od 2009 do 2012 smo delež režijski delavcev zmanjševali, med tem ko se odstotek ključnih kadrov bistveno ni spremenil in se giblje med 9 in 10 odstotkov vseh zaposlenih. Slednje pomeni, da se je delež ključnih kadrov povečal na področju operative, kjer si prizadevamo zaposlovati kadre s čim boljšimi strokovnimi in vodstvenimi kompetencami.

62


Vrsta delovnega razmerja in delovna obveznost Za določen čas je bilo na zadnji dan leta 2012 zaposlenih 26 delavcev, kar predstavlja 6,2 % vseh zaposlenih, 393 oz. 93,8 % pa za nedoločen čas. št. št. % % Št. vseh zaposlenih zaposlenih zaposlenih zaposlenih zaposlenih za NDČ za DČ za NDČ za DČ Na dan 31.12.2009 Na dan 31.12.2010 Na dan 31.12.2011 Na dan 31.12.2012

200

189

11

94,5%

5,5%

295

275

20

93,2%

6,8%

399

366

33

91,7%

8,3%

419

393

26

93,8%

6,2%

Na nivoju družbe je na zadnji dan obravnavanega obdobja 301 oz. 71,8 % vseh zaposlenih delalo s polno delovno obveznostjo in 118 (oz. 28,2 %) zaposlenih s polovično oz. krajšo delovno obveznostjo od polne.

Visok delež zaposlitev v obdobju od 2009 do 2012 za nedoločen čas je posledica zaposlitev iz družb Skupine Mercator, oz. pretežno iz krovne družbe. Zaposlovanje za določen čas je sorazmerno s potrebami kadrov s specifičnimi znanji, v povprečju smo v obdobju štirih let zaposlovali 6,7 % delavcev za določen čas.

Demografska struktura V družbi zaposlujemo največ žensk, zaposlenih je 306 delavk, kar predstavlja 73 % vseh zaposlenih. Povprečna starost vseh zaposlenih je 46 let. Povprečna starost v obdobju od 2009 do 2012 se je na ravni družbe precej zvišala, kar je posledica dodatnega zaposlovanja predvsem starejših delavcev.

Na dan 31.12.2009 Na dan 31.12.2010 Na dan 31.12.2011 Na dan 31.12.2012

Št. vseh zaposlenih

št. žensk

št. moških

% žensk

povprečna starost

200

151

49

75,5%

43,9

295

242

53

82,0%

44,7

399

295

104

73,9%

45,5

419

306

113

73,0%

46,0

Na dan 31.12. 2012 je bilo največ zaposlenih s IV. in V. stopnjo izobrazbe (68 %), in sicer pretežno na operativnih delovnih mestih. S III. ali nižjo stopnjo izobrazbe je bilo zaposlenih 17,5 % delavcev in z dokončano VI. oz. VII. ali višjo stopnjo izobrazbe 14,3 % zaposlenih.

63


Št. vseh zaposlenih

st. izobr. I - III

st. izobr. IV

st. izobr. V

st. izobr. VI

st. izobr. VII

st. izobr. VIII-IX

200

24

84

64

3

25

0

295

36

138

72

10

39

0

399

70

159

113

14

36

7

419

67

164

128

15

36

9

Na dan 31.12.2009 Na dan 31.12.2010 Na dan 31.12.2011 Na dan 31.12.2012

Največja razhajanja med dejansko in zahtevano izobrazbo so prisotna na operativnih delovnih mestih in sicer, pri zahtevani IV. stopnji izobrazbe. V družbi imamo v obdobju od 2009 do 2012 v povprečju 85 % zaposlenih z vključno V. stopnjo dokončane izobrazbe, slabih 15 % delavcev pa z izobrazbo višje, visoke in podiplomske ravni.

Izkoriščenost delovnega časa Pokritost celotnega fonda ur z rednim delom je na nivoju družbe v letu 2012 znašala 72,8 %. Razlika nastaja kot posledica koriščenja letnega dopusta, izrednega plačanega dopusta ter bolniške in porodniške odsotnosti. Pokritost fonda ur z rednim delom pri zaposlenih na ključnih delovnih mestih je v obravnavanem obdobju znašala 83,4 %.

V preteklem letu je bilo na porodniškem dopustu 6 delavk, ki predstavljajo v strukturi vseh zaposlenih 1,4 % zaposlenih. V tem obdobju so v podjetju Mercator IP, d.o.o., štirje upravičenci koristili očetovski dopust.

Delo zunanjih zaposlenih V družbi so tudi v letu 2012 opravljali delo zunanji delavci, zaposleni preko agencij za posredovanje dela. Zunanji zaposleni so delali na področju proizvodnje in storitev ter v omenjenem obdobju opravili skupno 22.119 ur dela, kar predstavlja 3,3 % zunanjih zaposlenih iz ur glede na redno zaposlene iz ur.

Študenti so v letu 2012 opravili skupaj 5.751 ur, kar predstavlja strošek v višini 44.645,46 EUR.

Prav tako smo v letu 2012 dijakom srednjih šol omogočili obvezno delovno prakso, ki so jo opravili na področju proizvodnje in storitev. Skupaj so dijaki opravili 6.079 ur, kar predstavlja strošek v vrednosti 12.591,98 EUR.

64


1 - 10 2009 1 - 10 2010 1 - 10 2011 1 - 10 2012

št. načrtovanih ur št. obračunanih ur strošek zunanjih zunanjih zunanjih zaposlitev zaposlitev zaposlitev 4000 2345 15.860,00 22250 26939 176.909,00 22796 26128 228.193,00 36155 33949 311.870,00

Na ravni družbe smo v letu 2012 koristili 93,9 % letnih načrtovanih ur dela zunanjih zaposlenih. Strošek dela zunanjih zaposlenih je v obravnavanem obdobju znašal 311.870,00 EUR.

ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA

PRIHODKI IZ PRODAJE IN PRODUKTIVNOST Družba Mercator IP, d.o.o., je v letu 2012 ustvarila 11.275.924 EUR čistih prihodkov iz prodaje in s tem presegla ustvarjene v letu 2011 za 9,7%. Povečanje se nanaša na povečanje prihodkov v obstoječih dejavnostih družbe. Produktivnost družbe pa je v letu 2012 znašala 34.824 EUR na zaposlenega iz ur in je nižja od dosežene v letu 2011 za 5 odstotnih točk. Upad produktivnosti je posledica zaposlovanja v dejavnosti družbe, v katerih imamo priložnost povečanja proizvodnih aktivnosti, pri čemer bo učinek slednjega viden šele v letu 2013.

65


V okviru čistih prihodkov iz prodaje znašajo prihodki od prodaje storitev 4.522.303 EUR (kar predstavlja 40,1% čistih prihodkov iz prodaje), prihodki od prodaje blaga, materiala in proizvodov pa 6.753.621 EUR (kar predstavlja 59,9% čistih prihodkov iz prodaje). Letna rast prihodkov od prodaje storitev tako znaša 10,8%, prihodkov od prodaje blaga, materiala in proizvodov pa 8,9%. STROŠKI PRODANIH PROIZVODOV Stroški prodanih proizvodov družbe Mercator IP, d.o.o., ki vključujejo proizvajalne stroške ter druge poslovne odhodke, znašajo v letu 2011 11.763.909 EUR. Porast stroškov je predvsem posledica povečanega obsega poslovanja ter splošnega dviga cen storitev, surovin in materiala.

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Družba Mercator IP, d.o.o., je v letu 2012 realizirala 129.791 EUR poslovnega izida iz poslovanja, kar je za 593.758 EUR manj kot v letu 2011. Znižanje glede na leto 2011 je predvsem posledica pomembnega znižanja cen delikatesnih in slaščičarskih izdelkov ter padca proizvodnih količin na segmentu pakiranega sadja in zelenjave. POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Družba Mercator IP, d.o.o., je v letu 2012 realizirala 143.001 EUR čistega poslovnega izida, kar je za 562.238 EUR manj kot v letu 2011.

KOSMATI DENARNI TOK IZ POSLOVANJA PRED NAJEMNINAMI Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami znaša v letu 2012 1.000.950 EUR, kar je za 708.830 EUR manj kot leta 2011. Njegov izračun je prikazan v nadaljevanju:

v EUR Poslovni izid obračunskega obdobja Odloženi davki Amortizacija Neto dobički od prodaje zemljišč, nepremičnin in opreme ter prevrednotenja Neto gibanje v rezervacijah Prejemki iz obresti Izdatki za obresti Najemnine Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami

66

143.001 -131 241.012 315 19.490 -12.923 4.317 605.869 1.000.950


Delež kosmatega denarnega toka iz poslovanja pred najemninami v čistih prihodkih iz prodaje kaže na upad za 7,8 odstotne točke in je posledica: -

intenzivnega zaposlovanja v drugi polovici leta 2011 v tiste dejavnosti, ki imajo velik potencial rasti v letu 2012;

-

prilagajanju prodajnih cen za ohranjanje cenovne konkurenčnosti izdelkov;

-

splošnega dviga cen storitev, surovin in materiala.

STRUKTURA SREDSTEV Bilančna vsota družbe Mercator IP, d.o.o., znaša na dan 31.12.2012 4.552.864 EUR, kar je za 7,3% več, kot je znašalo stanje konec leta 2011. Sprememba vrednosti dolgoročnih sredstev na dan 31.12.2012 glede na stanje na dan 31.12.2011 je predvsem posledica amortizacije. Sprememba vrednosti kratkoročnih sredstev se na dan 31.12. 2012 glede na stanje 31.12.2011 nanaša na povečanje vrednosti poslovnih ter drugih terjatev ter danih posojil.

67


KAPITAL IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Družba Mercator IP, d.o.o., je na dan 31.12.2012 dosegla kapitalsko sestavo z razmerjem 1 : 0,01 (konec leta 2011 je bilo razmerje 1 : 0,01) med lastniškim kapitalom, ki obsega računovodsko izkazani lastniški kapital in dolgoročne rezervacije, ter dolžniškim kapitalom, ki obsega dolgoročne in kratkoročne obveznosti iz financiranja. Kapital družbe Mercator IP, d.o.o., je konec leta 2012 znašal 2.418.555 EUR in se je na stanje konec leta 2010 povečal za 6,3%. Neto povečanje se nanaša na povečanje iz naslova realiziranega čistega poslovnega izida v letu 2012. Poslovne in druge obveznosti so se v primerjavi z začetkom leta 2012 povečale za 243.715 EUR. Finančne obveznosti družbe so se v primerjavi z začetkom leta 2012 zmanjšale za 20.127 EUR. V strukturi finančnih obveznosti predstavljajo dolgoročne finančne obveznosti 10%. PREGLED POMEMBNEJŠIH FINANČNIH KAZALNIKOV

2011

2012

Indeks 2012 / 2011

Kazalniki dobičkonosnosti 44,9%

6,3%

14,0

6,9%

1,3%

18,5

-1,6%

-4,3%

268,2

0,02

0,01

48,4

64,9%

62,4%

96,1

0,9%

0,4%

46,5

Delež poslovnih obveznosti v pasivi Kazalniki produktivnosti in sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov

34,2%

37,2%

108,9

Stroški dela na zaposlenega iz ur (v EUR)

18.597

18.429

99,1

2,0

1,9

95,9

Prihodki na zaposlenega iz ur (v EUR)

36.654

34.824

95,0

Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami / čisti prihodki

22.031

19.649

89,2

16,6%

8,9%

53,4

Čista dobičkonosnost kapitala Čista dobičkonosnost prihodkov Bruto dobiček / čisti prihodki Kazalniki finančne strukture Finančne obveznosti / lastniški kapital Delež kapitala in dolgoročnih rezervacij v pasivi Delež finančnih obveznosti v pasivi

Čisti prihodki / stroški dela

68


RAČUNOVODSKO POROČILO

Bilanca stanja

v EUR

Pojasnilo

SREDSTVA Dolgoročna sredstva Nepremičnine, naprave in oprema Neopredmetena sredstva Odložene terjatve za davek Terjatve do kupcev in druge terjatve Dana posojila in depoziti Kratkoročna sredstva Zaloge Terjatve do kupcev in druge terjatve Terjatve za odmerjeni davek Dana posojila in depoziti Denar in denarni ustrezniki

31.12.2011

12 13 14 16 17

842.090 80.469 67.473 990.032

6.000 1.142.882

15 16

504.162 2.256.929 3.948 783.750 14.043 3.562.832 4.552.864

732.616 2.124.080 10.613 225.000 7.478 3.099.787 4.242.669

1.999.726 11 70.489 212.478 135.851 2.418.555

1.008.763 11 63.339 533.464 669.977 2.275.554

17 18

Skupaj sredstva KAPITAL Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta

31.12.2012

948.687 120.853 67.342

-

19

OBVEZNOSTI Dolgoročne obveznosti Finančne obveznosti Dolgoročne rezervacije

20 21

2.013 421.248 423.261

20.070 477.642 497.712

Kratkoročne obveznosti Poslovne in druge obveznosti Obveznosti za odmerjeni davek Finančne obveznosti

22 11 20

Skupaj obveznosti

1.692.991 18.057 1.711.048 2.134.309

1.449.276 20.127 1.469.403 1.967.115

Skupaj kapital in obveznosti

4.552.864

4.242.669

69


Izkaz poslovnega izida

Pojasnilo

v EUR

2012

2011

Prihodki iz prodaje Proizvajalni stroški prodanih proizvodov in storitev, stroški prodanega blaga ter stroški prodajanja Stroški splošnih dejavnosti Drugi poslovni prihodki Poslovni izid iz poslovanja

6

11.275.924

10.283.148

8

(11.763.909)

(10.449.066)

8 7

(1.095.258) 1.713.034 129.791

(1.065.148) 1.954.615 723.549

Finančni prihodki Finančni odhodki Neto finančni odhodki

10 10

17.396 (4.317) 13.079

1.079 (20.770) (19.691)

142.870

703.858

131

1.381

143.001

705.239

Poslovni izid pred obdavčitvijo Davek

11

Čisti poslovni izid poslovnega leta

70


Izkaz vseobsegajočega donosa

2012

2011

Čisti poslovni izid poslovnega leta Drugi vseobsegajoči donos Odloženi davki Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja

143.001

705.239

-

-

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja

143.001

705.239

v EUR

71


Izkaz sprememb lastniškega kapitala Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Rezerve iz dobička

Rezerva za pošteno vrednost

Preneseni čisti poslovni izid

Čisti poslovni izid poslovnega leta

Skupaj

1.008.763

11

28.077

-

-

533.464

1.570.315

Poslovni izid poslovnega leta

-

-

-

-

-

705.239

705.239

Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v preneseni poslovni izid

-

-

-

-

-

705.239

705.239

-

-

-

-

533.464

(533.464)

-

-

-

35.262

-

-

(35.262)

-

1.008.763

11

63.339

-

533.464

669.977

2.275.554

Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Rezerve iz dobička

Rezerva za pošteno vrednost

Preneseni čisti poslovni izid

Čisti poslovni izid poslovnega leta

Skupaj

1.008.763

11

63.339

-

533.464

669.977

2.275.554

Poslovni izid poslovnega leta

-

-

-

-

-

143.001

143.001

Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta

-

-

-

-

-

143.001

143.001

-

-

7.150

-

-

(7.150)

-

-

-

-

669.977

(669.977)

-

v EUR

Pojasnilo

Stanje 1. januarja 2011

Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta

Razporeditev dobička v skladu z ZGD

19 19

Stanje 31. decembra 2011

v EUR

Pojasnilo

Stanje 1. januarja 2012

Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta

Razporeditev dobička v skladu z ZGD Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v preneseni poslovni izid Povečanje osnovnega kapitala Stanje 31. decembra 2012

19 19 19

990.963

-

-

-

(990.963)

-

-

1.999.726

11

70.489

-

212.478

135.851

2.418.555

72


Predlog uporabe bilančnega dobička

Ugotovljeni bilančni dobiček na dan 31.12.2012 sestoji iz naslednjih elementov:

(v EUR) Čisti poslovni izid leta 2012 Preneseni čisti poslovni izid Oblikovanje zakonskih rezerv v skladu z ZGD

143.001,09 212.478,81 (7.150,05)

Bilančni dobiček na dan 31.12.2002

348.329,85

Predlog uporabe bilančnega dobička, ki je 31. decembra 2012 znašal 348.329,85 EUR, je naslednji: •

del bilančnega dobička v znesku 107.250,82 EUR se uporabi za povečanje zakonskih rezerv,

preostanek bilančnega dobička v znesku 241.079,03 EUR ostane nerazporejen.

Družba mora skladno z zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov namensko porabiti najmanj 80% dobička poslovnega leta. Družba lahko ves preostanek bilančnega dobička v višini 241.079,03 EUR razdeli družbeniku.

73


Izkaz denarnih tokov v EUR

2012

2011

143.001

705.239

(131) 195.927 45.085

(1.381) 176.118 38.744

315

2.688

19.490 (12.422) 4.317 395.582 172.972 (132.849) 230.315 (4.317) 661.703

24.612 (958) 18.143 963.205 72.235 90.333 (240.410) (18.143) (4.307) 862.913

(90.025)

(216.127)

(4.701) (5.473.069)

(56.974) (565.000)

12

43

13.923

13 10

12.422 4.920.319 (635.011)

958 340.000 (483.220)

(20.127) (20.127)

(374.929) (374.929)

6.565

4.764

7.478 14.043

2.714 7.478

Pojasnilo

Denarni tokovi pri poslovanju Poslovni izid obračunskega obdobja Prilagoditve: Davek Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme Amortizacija neopredmetenih sredstev Izguba (dobiček) pri odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev Sprememba rezervacij in drugih razmejitev Prejemki iz obresti Izdatki za obresti

11 8 8

21 10 10

Sprememba zalog Sprememba poslovnih in drugih terjatev Sprememba poslovnih in drugih obveznosti Izdatki za obresti Izdatki za davke Denar ustvarjen pri poslovanju

15 16 10 11

Denarni tokovi pri naložbenju Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev Izdatki od danih posojil Prejemki pri odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme Prejemki pri odtujitvi neopredmetenih sredstev Prejemki iz obresti Prejemki od danih posojil Denar, uporabljen pri naložbenju

12 13

Denarni tokovi pri financiranju Izdatki pri prejetih posojilih Denar, ustvarjen pri financiranju Neto povečanja (zmanjšanje) povečanje denarja in denarnih ustreznikov Denar in denarni ustrezniki na začetku leta Denar in denarni ustrezniki na koncu leta

18

74


Pojasnila k računovodskim izkazom

1. Poročajoča družba Mercator IP, d.o.o., je družba s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je: Ljubljana, Dunajska cesta 110.

Računovodski izkazi poročajoče družbe se konsolidirajo v Skupino Mercator. Konsolidirano letno poročilo Skupine Mercator je dosegljivo na spletni strani družbe Poslovni sistem Mercator, d.d.

2. Podlaga za sestavitev Izjava o skladnosti Računovodski izkazi družbe Mercator IP, d.o.o., so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU, in v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah. Uprava družbe je računovodske izkaze potrdila dne 11.2.2012.

Podlaga za merjenje Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen za nepremičnine (brez vlaganj v tuja osnovna sredstva), ki so izmerjene po pošteni vrednosti. Družba na dan 31.12.2012 ne poseduje nepremičnin, ki bi se vrednotile po modelu prevrednotenja.

Funkcijska in predstavitvena valuta Priloženi računovodski izkazi so sestavljeni v EUR, torej v funkcijski valuti družbe. Vse računovodske informacije, predstavljene v EUR, so zaokrožene na en evro natančno in brez decimalnih mest.

Uporaba ocen in presoj Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocene in navedene predpostavke se stalno pregledujejo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva. 75


Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v nadaljevanju.

Obračunavanje stroškov izposojanja V primeru sredstev v pripravi, družba stroške izposojanja na podlagi MRS 23 Stroški izposojanja (2007) pripiše neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Usredstvenje obresti se izvaja pri pomembnih investicijah, katerih izgradnja oziroma priprava za uporabo traja več kot 6 mesecev. V letu 2012 nobena investicija ne izpolnjuje navedenih meril za usredstvenje stroškov izposojanja. Poslovne in druge terjatve Popravki vrednosti terjatev so oblikovani na podlagi uvedenih sodnih postopkov in izkušenj iz preteklih let. Ocena temelji na predpostavki, da bodo terjatve poplačane v izkazani višini.

Iz izračuna popravka vrednosti se izvzamejo terjatve, ki so kakovostno zavarovane. Popravki kratkoročnih terjatev do kupcev se oblikujejo glede na starost terjatev. Tako se kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in zamudne obresti iz tega naslova popravijo za 50 %, če je od roka zapadlosti za plačilo poteklo od 61 do 74 dni, 75 %, če je od roka zapadlosti za plačilo poteklo od 75 do 89 dni, 100 %, če je od roka zapadlosti za plačilo preteklo več kot vključno 90 dni.

Sporne terjatve (tožba, stečaj, prisilna poravnava) se popravijo za 100 %.

Popravki vrednosti ostalih terjatev se oblikujejo individualno.

Zaloge Knjigovodske vrednosti zalog v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi iztržljivi vrednosti. Oslabitve zalog so izvedene na podlagi primerjave knjigovodske vrednosti zalog s čisto

iztržljivo vrednostjo.. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

Rezervacije Knjigovodske

vrednosti

rezervacij

odražajo

sedanjo

vrednost

izdatkov,

ki

bodo

potrebni za poravnavo obvez. Ocene so podali strokovnjaki oz. vrednosti izhajajo iz izvirne dokumentacije. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

76


Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačil odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad kot rezultat dolgoletnega službovanja zaposlenih, na dan bilance stanja, diskontirano na sedanjo vrednost. Obveznosti so bile oblikovane za pričakovana izplačila. Pri izračunu obveznosti je bila upoštevana pričakovana rast plač od dneva izračuna do upokojitve posameznega zaposlenega ter fluktuacija zaposlenih. Rast plač je sestavljena iz kariernega napredovanja in s tem povečane plačne inflacije. Za izračun sedanje vrednosti obveznosti je bila uporabljena diskontna obrestna mera, ki je enaka tržni donosnosti na podjetniške obveznice izdajateljev z visoko boniteto, izdane v evrih (glej pojasnilo 3 – Zaslužki zaposlenih). Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

Odloženi davki Odloženi davki so izračunani na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja z uporabo davčne stopnje, ki bo veljala v naslednjem obračunskem obdobju. Ob spremembi davčne stopnje se ustrezno spremenijo tudi terjatve in obveznosti iz naslova odloženih davkov.

Družba pripozna odložene terjatve za davek za prenos neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednje obdobje le v primerih, ko je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise. Podlaga za oceno je srednjeročni gospodarski načrt družbe.

3. Pomembne računovodske usmeritve Spodaj opredeljene računovodske politike je družba dosledno uporabila za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih.

Tuja valuta Posli v tuji valuti Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v EUR po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti na dan bilance stanja, se preračunajo v EUR po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v EUR po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih inštrumentov, razvrščenih kot na razpolago za 77


prodajo, za nefinančne obveznosti, ki so določene kot varovanje pred tveganjem (v kolikor je zavarovanje učinkovito), ali za denarno tokovna varovanje pred tveganji, ki se pripoznajo neposredno v kapitalu.

Finančni inštrumenti Neizpeljani finančni inštrumenti Neizpeljani finančni inštrumenti vključujejo poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter poslovne in druge obveznosti.

Družba na začetku pripozna posojila in terjatve in vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave oz. ko družba postane stranka v pogodbenih določilih inštrumenta.

Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva, ali ko družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo. Kakršni koli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga družba ustvari ali prenese se pripozna kot posamično sredstvo ali obveznost.

Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaže v bilanci stanja če in le če ima družba pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Dana posojila in terjatve Dana posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Takšna sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, ter zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Posojila in terjatve zajemajo denarna sredstva in njihovi ustreznike, dana posojila podjetjem in depozite bankam poslovne in druge terjatve.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled.

Neizpeljane finančne obveznosti

78


Družba na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje in podrejene obveznosti na dan njihovega nastanka. Vse ostale finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja, ko družba postane pogodbena stranka v zvezi z inštrumentom.

Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, znesek pa se izkaže v bilanci stanja če in le če ima družba uradno izvršljivo pravico pobotati pripoznane zneske in namerava bodisi poravnati čisti znesek pravno upravičena do pobota zneskov in ima namen poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Družba izkazuje neizpeljane finančne obveznosti kot druge finančne obveznosti. Takšne finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.

Druge finančne obveznosti zajemajo posojila ter poslovne in druge obveznosti. Osnovni kapital Osnovni kapital predstavlja kapitalski delež edinega lastnika, ki je v celoti vplačan in vpisan v registrskem sodišču.

Nepremičnine, naprave in oprema Izkazovanje in merjenje Naprave in oprema so vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Izkazane so po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo ali izgradnjo zadevnih sredstev se usredstvijo, če so povezani z nabavo pomembnega sredstva in izgradnja oziroma priprava za uporabo zadevnih sredstev traja nad 6 mesecev. V letu 2012 družba ni izvedla investicij, ki bi izpolnjevale opisana merila. Stroški v lastnem okvirju izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela, in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, ter stroške razgradnje in odstranitve opredmetenih osnovnih sredstev ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja.

79


Dobiček ali izguba, ki nastane pri odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva, se določi na podlagi primerjave prejemkov iz naslova odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva ter pripoznane čiste vrednosti v okviru ostalih prihodkov/odhodkov poslovnega izida. Ko se prevrednotena sredstva prodajo, se ustrezen znesek, ki je vključen v rezervo za pošteno vrednost, prenese v zadržan čisti dobiček.

Za vrednotenje zgradb (brez vlaganj v tuja opredmetena osnovna sredstva) družba uporablja model prevrednotenja. Prikazane poštene vrednosti temeljijo na periodičnih, vendar vsaj triletnih ocenah zunanjega neodvisnega ocenjevalca, zmanjšanih za amortizacijo. Poštena vrednost nepremičnin se ocenjuje v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2011) in Slovenskimi poslovno finančnim standardom številka 2 – ocenjevanje vrednosti nepremičnin (UL RS 56/2001). Za oceno tržne vrednosti se glede na vrsto nepremičnine, njeno uporabo in razpoložljivost podatkov vedno preverja možnost in primernost uporabe vseh treh načinov, in sicer način kapitalizacije donosa (metoda diskontiranih denarnih tokov), način primerljivih prodaj (metoda neposredne primerjave prodaj) in nabavnovrednostni način (nabavnovrednostna metoda). Pri oceni vrednosti zemljišč se upoštevata metoda primerljivih prodaj in metoda zemljiškega ostanka. Pri oceni vrednosti zgradb se upošteva vrednost izračunana bodisi na način primerljivih prodaj (nepremičnine, ki so del objektov in za njih obstaja aktiven trg nepremičnin) ali nabavnovrednostni način (samostojni objekti, ki so grajeni za specialni namen). Če se knjigovodska vrednost sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se mora povečanje pripoznati neposredno lastniškemu kapitalu kot prevrednotovalni presežek. Povečanje pa se mora pripoznati v poslovnem izidu, kolikor odpravi zmanjšanje iz prevrednotenja istega sredstva, ki je bilo prej pripoznano v poslovnem izidu. Če se knjigovodska vrednost sredstev zmanjša zaradi prevrednotenja, se mora zmanjšanje pripoznati v poslovnem izidu. Zmanjšanje pa bremeni neposredno lastniški kapital pod rubriko prevrednotovalni presežek do višine stanja v dobro v prevrednotovalnem presežku pri istem sredstvu. Amortizacija, ki temelji na prevrednoteni vrednosti sredstev, in amortizacija, ki temelji na nabavni vrednosti sredstev, bremeni stroške. Življenjska doba in preostanek vrednosti nepremičnin se letno presoja s strani interne komisije strokovnjakov na podlagi dogodkov, ki kažejo na potrebo po ponovnem ovrednotenju določenega sredstva. Zgradbe v družbi predstavljajo le vlaganja v tuja osnovna sredstva.

Presoja življenjskih dob nepremičnin in opreme V družbi Mercator IP, d. o. o. se osnovna sredstva amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja z uporabo amortizacijskih stopenj, ki odražajo ocene dob koristnosti različnih sredstev v družbi. Življenjske dobe in preostanek vrednosti opreme se letno presojajo s strani interne komisije strokovnjakov na osnovi dogodkov, ki kažejo na potrebo po ponovnem ovrednotenju določenega sredstva. 80


Kasnejši stroški Stroški zamenjave nekega dela naprav in opreme se pripoznajo po knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bo imela družba bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva in je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega sredstva. Najeta sredstva v obliki finančnega najema se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti, razen če je precej gotovo, da bo družba do konca trajanja najema postala lastnica najetega sredstva.

81


Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje: 2012

2011

5 let

5 let

4-18 let

4-18 let

Ocenjene dobe koristnosti Zgradbe (vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva) Naprave in oprema

Dobe koristnosti in preostale vrednosti se ponovno pregledajo na dan poročanja.

Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva družbe Mercator IP, d.o.o., katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Kasnejši stroški Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarski koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride. Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena). Obračunavati se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje: 2012

2011

5-10 let

5-10 let

Ocenjene dobe koristnosti Patenti, licence in blagovne znamke

Najeta sredstva Najem, pri katerem družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti, ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za takšna sredstva. Drugi najemi se obravnavajo kot poslovni najemi. Najeta sredstva se ne pripoznajo v bilanci stanja družbe.

82


Zaloge Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju.

Metode merjenja vrednosti zalog: •

metoda maloprodajnih cen z vključeno razliko v ceni in DDV-jem v maloprodaji,

metoda proizvajalnih stroškov oz. nedokončane proizvodnje,

metoda nabavnih cen za material in surovine.

Metode obračunavanja nabavne vrednosti in stroškov: •

metoda FIFO za trgovsko blago,

metoda tehtanih povprečnih nabavnih cen za surovine in embalažo; stroški zalog vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje; pri dokončanih proizvodih in nedokončani proizvodnji stroški vsebujejo tudi ustrezen delež posrednih proizvajalnih stroškov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev.

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.

Ocena iztržljive vrednosti zalog se opravi najmanj enkrat letno, in sicer po stanju na dan izdelave letnih računovodskih izkazov družbe.

Odpisi in delni odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom po posameznih postavkah.

Oslabitev sredstev Neizpeljana finančna sredstva Za vsako finančno sredstvo, ki ni izkazano po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na datum poročanja oceni, ali obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidna oslabitev sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je po začetnem pripoznanju sredstva zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti.

Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; restrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni družbi, v kolikor se slednja strinja; znaki,

83


da bo dolžnik šel v stečaj, poslabšanje plačilne zmožnosti posojilojemalcev ter gospodarske razmere, ki sovpadajo z izginotjem delujočega trga za tovrstno vrednostnico.

Posojila in terjatve Družba oceni dokaze o oslabitvi posojil in terjatev, posamično in skupno. Vse pomembne terjatve se izmerijo posamično za namen oslabitve. V kolikor se ugotovi, da posamezna pomembna posojila in terjatve niso oslabljeni, se oceni njihova skupna oslabljenost, do katere je že prišlo, ni pa še opredeljena. Oslabljenost posojil in terjatev, ki niso sama zase pomembna, se oceni skupno in sicer tako, da se posojila in terjatve vključijo v skupine s podobnimi značilnostmi tveganja.

Pri oceni skupne oslabitve družba uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitev in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni efektivni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkažejo v kontu popravka vrednosti posojil in terjatev v posesti do zapadlosti. Tako se obresti od oslabljenega sredstva še nadalje pripoznavajo. Ko se zaradi kasnejših dogodkov (npr. poplačilo dolga s strani dolžnika) znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube zaradi oslabitve odpravi skozi poslovni izid.

Nefinančna sredstva Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev družbe razen zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja. Oslabitev denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi in poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve, se 84


sredstva, ki jih ni mogoče preskusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisni od prejemkov ostalih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota).

Skupna sredstva družbe ne ustvarjajo ločenih denarnih pritokov in se uporabljajo pri več različnih denar ustvarjajočih enotah. Sredstva se utemeljeno in dosledno razporedijo na posamezne denar ustvarjajoče enote. Preizkus njihove oslabitve se izvede v sklopu preizkušanja oslabitve tiste denar ustvarjajoče enote, h kateri skupno sredstvo spada.

Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto (ali skupine denar ustvarjajočih enot), nato pa na druga sredstva denar ustvarjajoče enote (skupine denar ustvarjajočih enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.

V zvezi z drugimi sredstvi družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

Zaslužki zaposlenih Drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih – rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Družba je v bilanci stanja pripoznala rezervacije iz naslova bodočih obveznosti do zaposlenih za jubilejne nagrade, ki so izračunane v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, in zakonsko določene odpravnine ob upokojevanju zaposlenih. Spremembe v rezervacijah za odpravnine in jubilejne nagrade se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Podlaga za oblikovanje rezervacij so aktuarski izračuni, ki se preverjajo letno. Aktuarski dobički oz. izgube so posledica učinkov sprememb dejstev, ki vplivajo na aktuarski izračun (npr. sprememba zakonodaje) ali pa sprememb aktuarskih predpostavk. Izračun se pripravi na ta način, da se za vsakega zaposlenega upošteva strošek odpravnine pri upokojitvi, ki mu pripada po kolektivni pogodbi o zaposlitvi ter strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad za zaposlene za nedoločen čas po stanju na dan 31.12.2012. Pri izračunih so upoštevana aktualna zakonsko sprejeta določila glede pogojev upokojevanja, pričakovana stopnja rasti plač v 85


panogi, ocenjena fluktuacija zaposlenih in ustrezna diskontna stopnja, ki omogoča opredelitev sedanje vrednosti veh bodočih pričakovanih izplačil iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad. Odpravnine Odpravnine se pripoznajo kot odhodek, ko je družba očitno zavezana končati službovanje zaposlene osebe pred njihovo normalno upokojitvijo ali ponuditi izplačilo odpravnin, ki naj bi spodbudile prostovoljno zapustitev podjetja, in sicer kot posledica obstoječega podrobnega formalnega programa končanja službovanja in kadar je družba brez stvarne možnosti, da bi ga preklicala. Odpravnine za prostovoljno zapustitev delovnih mest se izkazujejo kot odhodek, če je družba podala ponudbo, ki naj bi spodbudile prostovoljno zapustitev podjetja, če je verjetno, da bo ponudba sprejeta in če je mogoče zanesljivo oceniti število sprejetih ponudb. Če se odpravnine izplačujejo dlje kot 12 mesecev po datumu poročanja, jih družba diskontira na sedanjo vrednost.

86


Kratkoročni zaslužki zaposlenih Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

Obveznost se izkaže v višini, za katero se pričakuje plačilo v obliki prejemkov, izplačljivih v dvanajstih mesecih po preteku obdobja opravljanja dela, ali programa delitve dobička, če ima družba sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je obveznost mogoče zanesljivo izmeriti. Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba Mercator IP, d.o.o., rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Prihodki Prihodki iz prodaje blaga, proizvodov in materiala Prihodki iz prodaje blaga, proizvodov in materiala se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti kupnine in z njo povezanih stroškov ali možnosti vračila blaga, proizvodov in materiala, ko družba preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih količinah in ko je višino prihodkov mogoče zanesljivo izmeriti.

Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji proizvodov na debelo se prenos praviloma izvede potem, ko so proizvodi prispeli v kupčevo skladišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo.

87


Prihodki iz opravljenih storitev Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.

Prihodki od najemnin Prihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Dani popusti in bonitete v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin.

Najemi Plačila iz naslova operativnega najema se pripoznavajo med odhodki enakomerno med trajanjem najema. Prejete vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih odhodkov od najemnin.

Plačila iz naslova finančnega najema se pripoznavajo med odhodki enakomerno med trajanjem najema. Prejeti popusti in bonitete v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih odhodkov od najemnin. Najmanjša vsota najemnin se razporedi med finančne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga. Finančni odhodki se razporedijo na obdobja med trajanjem najema, da se dobi stalna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako obdobje.

Določanje, ali dogovor vsebuje najem Ob nastanku dogovora družba določi, ali ta dogovor vsebuje najem. Posebno sredstvo je predmet najema, če je izpolnitev dogovora odvisna od uporabe tega sredstva. Dogovor prenaša pravico do uporabe sredstva, če dogovor družbi prenaša pravico nadzorovati uporabo tega sredstva.

Na začetku dogovora ali ob ponovni presoji dogovora družba loči plačila in druga povračila, ki jih zahteva dogovor, na plačila za najem in za druge sestavine na podlagi njihovih relativnih poštenih vrednosti. Če družba sklepa, da plačil ni mogoče zanesljivo ločevati, v primeru finančnega najema pripozna sredstvo in obveznost po znesku, ki je enak pošteni vrednosti sredstva, ki je opredeljeno kot predmet najema. Pozneje je treba obveznost zmanjšati, ko se opravijo plačila in pripoznajo presojeni finančni stroški obveznosti z uporabo s strani družbe predpostavljene obrestne mere za sposojanje.

88


Finančni prihodki in finančni odhodki Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb in prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev ki se pripoznajo v poslovnem izidu. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

Davek iz dobička Davek iz dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek iz dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med postavkami kapitala ali drugem vseobsegajočem donosu.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti za potrebe finančnega poročanja in zneski za potrebe davčnega poročanja.

Odložena obveznost za davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja. Družba pobota odložene terjatve in obveznosti za davek, če ima zakonsko izvršljivo pravico pobotati pripoznane odmerjene terjatve in obveznosti za davek, in če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti v zvezi z isto obdavčljivo enoto ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo bodisi poravnati odmerjene obveznosti za davek in terjatve za davek z razliko bodisi hkrati povrniti terjatve in poravnati obveznosti.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti

89


odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom. Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju še niso veljavni in jih med pripravo računovodskih izkazov na dan 31.12.2012 nismo upoštevali.

 Dopolnitev k MSRP 7 Razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti (V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ter medletna obdobja znotraj teh obračunskih obdobij. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)



MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 27 (2011) Ločeni računovodski izkazi (V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 11, MSRP 12, MRS 27 (2011) in MRS 28 (2011).) Standard se uporablja za nazaj, če pride do spremembe v ugotovitvah glede obvladovanja.



MSRP 11 Skupni aranžmaji (V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj in je predmet prehodnih določil. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 12, MRS 27 (2011) in MRS 28 (2011).)



MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih (V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj in je predmet prehodnih določil. Uporaba pred tem datumom je dovoljena).



MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013; uporablja se za naprej. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)



Dopolnitev k MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: Predstavitev postavk drugega vseobsegajočega donosa (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2012; uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)



Dopolnitev k MRS 12: Davek iz dobička: Povrnitev naložbe v sredstvo (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013; uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

90




MRS 19 (2011) Zaslužki zaposlencev (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013; uporablja se za nazaj. Veljajo prehodna določila. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)



MRS 28 (2011) Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige (Dopolnitve veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporabljajo se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena le v primeru zgodnje uporabe MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 27 (2011).)



Dopolnitev k MRS 32 – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014; uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, ki pa je pogojena z razkritji skladno z dopolnitvijo k MSRP 7 Razkritja – Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti.)



OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013; uporabljajo se za naprej pri stroških odstranjevanja, ki nastanejo po začetku najzgodnejšega obdobja predstavitve. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

Ocenjujemo, da bo v prihodnje na računovodske izkaze družbe Mercator vplivala le Dopolnitev k MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: Predstavitev postavk drugega vseobsegajočega donosa, ki zahteva: •

da podjetje ločeno predstavi postavke drugega vseobsegajočega donosa, in sicer tiste, ki se v prihodnosti smejo prerazvrstiti v poslovni izid, in tiste, ki se ne bodo nikoli prerazvrstile v poslovni izid; če so postavke drugega vseobsegajočega donosa predstavljene pred povezanimi davčnimi učinki, je potrebno celoten znesek davka prikazati oz. razporediti med temi oddelki;

spremembo naslova Izkaz vseobsegajočega donosa v Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, čeprav so dovoljeni tudi drugi naslovi.

4. Določanje poštene vrednosti Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti družbe.

91


Nepremičnine, naprave in oprema Poštena vrednost nepremičnin, naprav in opreme iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost,

za katero naj bi voljan kupec in voljan prodajalec zamenjala premoženje na datum ocenjevanja vrednosti v transakciji med nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri kateri sta stranki delovali seznanjeno, previdno in brez prisile. Opis določitve poštene vrednosti nepremičnin je vključen med pojasnilo 3 - Nepremičnine, naprave in oprema. Poslovne in druge terjatve Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev razen nedokončanih gradbenih del se v poslovnih združitvah izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja. Neizpeljane finančne obveznosti Poštena vrednost obveznic se za potrebe poročanja izračuna na podlagi zadnje razpoložljive tržne vrednosti obveznic na borzi vrednostnih papirjev pred datumom poročanja. Poštene vrednosti ostalih neizpeljanih finančnih obveznosti se ne izračunava, saj je knjigovodska vrednost primeren približek poštene vrednosti.

5. Davčna politika Davčni izkazi družbe Mercator IP d.o.o., so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Spremembe slovenske davčne zakonodaje v letu 2012 V letu 2012 so bile spremenjene določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki vplivajo na davčni izkaz družbe Mercator IP, d.o.o. Stopnja davka se je znižala na 18%, olajšava za investiranje v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v višini 40% investiranega zneska pa ni več omejena z absolutnim zneskom.

Davčna osnova družbe je dobiček kot presežek prihodkov nad odhodki po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pri čemer se kot osnova za pripoznavanje v davčnem obračunu še vedno priznavajo prihodki in odhodki, prikazani v izkazu poslovnega izida, ugotovljeni na podlagi zakona ali računovodskih standardov.

92


6. Prihodki Analiza prihodkov po kategorijah v EUR Prihodki od prodaje blaga Prihodki od prodaje storitev Prihodki od prodaje proizvodov Prihodki od prodaje materiala Prihodki od najemnin Odhodki za dane cassasconte in naknadne popuste Skupaj

2012

2011

173.309 4.490.061 6.580.312 32.242 11.275.924

39.890 4.046.489 6.161.282 35.487 10.283.148

Družba je v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 prihodke povečala za 9,7 %. Razlog za to je v povečanju obsega poslovanja v obstoječih dejavnostih družbe.

7. Drugi poslovni prihodki 2012

2011

Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme Prihodki iz porabe odstopljenih prispevkov Ostali drugi poslovni prihodki

26 1.651.540 61.468

83 1.402.810 551.722

Skupaj

1.713.034

1.954.615

v EUR

V letu 2012 so se prihodki iz porabe odstopljenih prispevkov povečali in znašajo 1.651.540 EUR (2011: 1.402.810 EUR). Razlog za njihovo povečanje je večje število zaposlenih v letu 2012. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) družbam v 74. členu omogoča oprostitev plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko delodajalci zaposlujejo invalide nad z zakonom predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali posledica poklicne bolezni pri istem delodajalcu. Družba Mercator IP, d.o.o. je v letu 2012 skladno z ZZRZI odstopljena sredstva, v višini 1.651.540 EUR (2011: 1.402.810 EUR) uporabila za pokrivanje stroškov plač invalidov, stroškov zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom ter pokrivanje stroškov amortizacije (glej pojasnilo št. 21). Drugi poslovni prihodki v letu 2012 znašajo 61.468 EUR (2011: 551.722 EUR) in se v glavnem nanašajo na prihodke od prejetih odškodnin iz naslova prekinitve pogodbe o opravljanju storitev družbe Intersport ISI ter prihodke iz naslova povračil Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za usposabljanje novih zaposlenih in za prilagoditev delovnih mest za invalide.

93


8. Stroški po naravnih vrstah v EUR Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme Amortizacija neopredmetenih sredstev Stroški dela Stroški materiala Stroški storitev Drugi stroški Izgube pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme Sprememba vrednosti zalog Drugi poslovni odhodki Nabavna vrednost prodanih proizvodov in materiala Skupaj stroški prodanih proizvodov, prodajanja in splošnih dejavnosti

2012

2011

195.927 45.085 5.967.195 3.950.110 2.292.786 38.654 341 158.160 104.266 106.643

176.118 38.744 5.217.482 3.929.818 2.111.031 23.735 2.771 (153.580) 60.654 107.441

12.859.167

11.514.214

Povečanje stroškov družbe v letu 2012 je posledica povečanja obsega poslovanja in povečanja števila zaposlenih.

Proizvajalni stroški so v letu 2012 znašali 7.025.262 EUR (2011: 6.291.681 EUR), stroški prodajanja 4.738.647 EUR (2011: 4.157.385 EUR) ter stroški splošnih dejavnosti 1.095.258 EUR (2011: 1.065.148 EUR).

Družba je v letu 2012 med odhodki pripoznala delni odpis zalog do čiste iztržljive vrednosti v višini 55.483 EUR.

Stroški storitev v letu 2012 se v največji meri nanašajo na stroške najemnin v višini 605.869 EUR (2011: 746.578 EUR), na stroške tiskanja in fotokopiranja v višini 407.548 EUR (2011: 174.035 EUR), na stroške prevoznih storitev v višini 401.605 EUR (2011: 333.702 EUR), stroške storitev pri izdelavi proizvodov in opravljanju storitev v višini 209.303 EUR (2011: 192.399 EUR) ter na stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 144.316 EUR (2011: 198.827 EUR).

Drugi poslovni odhodki v letu 2011 znašajo 104.266 EUR (2011: 60.654 EUR) in se v večji meri, t.j. 103.161 EUR (2011: 58.018 EUR) nanašajo na odhodke pri oblikovanju rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine.

Med stroški storitev družba izkazuje tudi stroške revizije v višini 6.480 EUR (2011: 6.500 EUR). Revizijska hiša v letu 2012 za družbo ni opravljala nobenih drugih storitev.

94


9. Stroški dela v EUR Plače Stroški pokojninskega zavarovanja Stroški zdravstvenega zavarovanja Drugi stroški dela Skupaj Število zaposlenih na dan 31.12.

2012

2011

4.034.238 465.443 293.590 1.173.924 5.967.195

3.464.803 396.264 251.679 1.104.736 5.217.482

419

399

Med druge stroške dela, ki so v letu 2012 znašali 1.173.924 EUR (2011: 1.104.736 EUR), družba uvršča povračila stroškov prehrane med delom v višini 296.992 EUR (2011: 330.054 EUR), povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini 546.635 EUR (2011: 489.547 EUR), regres za letni dopust zaposlenih v višini 315.403 EUR (2011: 262.959 EUR) in ostale stroške dela v skupnem znesku 14.894 EUR (2011: 22.176 EUR).

Povprečno število zaposlenih v družbi Mercator IP, d.o.o., tekom leta, izračunano na podlagi realiziranih ur, znaša 324 (2011: 281).

10. Finančni prihodki in odhodki Pripoznani v izkazu poslovnega izida v EUR

2012

2011

10 12.412 4.330 644 17.396

Prihodki iz obresti iz naslova bančnih posojil Prihodki iz obresti iz naslova drugih posojil Neto tečajne razlike iz poslovanja Odprava popravka vrednosti kratkoročnih terjatev Drugi finančni prihodki Finančni prihodki Pobotane izgube pri deviznih poslih Odhodki iz obresti iz naslova finančnega najema Odhodki iz obresti iz naslova drugih posojil Odhodki iz obresti iz naslova poslovnih obveznosti Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev Drugi finančni odhodki Finančni odhodki

(3.982) (335) (4.317)

6 952 121 1.079 (3.244) (14.638) (261) (2.627) (20.770)

Neto finančni odhodki pripoznani v izkazu poslovnega izida

13.079

(19.691)

95


ZGD v členitvi izkaza poslovnega izida opredeljuje oblikovanje, odpravo popravkov in izterjane odpisane terjatve kot poslovne prihodke oziroma poslovne odhodke. Družba ocenjuje, da je opredelitev le teh kot finančni prihodki oziroma finančni odhodki bolj ustrezna, saj so poslovne terjatve opredeljene kot neizpeljana finančna sredstva.

Finančni prihodki v vrednosti 17.396 EUR (2011: 1.079 EUR) se v pretežni meri t.j. 12.412 EUR (2011: 523 EUR) nanašajo na obresti iz kratkoročnih finančnih terjatev do Poslovnega sistema Mercator, d.d.

11. Davki v EUR

2012

2011

Odmerjeni davek Odloženi davek (pojasnilo 14)

(131)

4.307 (5.688)

Davek

(131)

(1.381)

Družba za leto 2012 nima davčne obveznosti (2011: 4.307 EUR).

V skladu z MRS 12 se odmerjeni in odloženi davek pripozna kot prihodek ali odhodek ter se vključi v čisti poslovni izid. V kolikor se davek nanaša na postavke, knjižene v breme ali v dobro kapitala, se tudi odloženi davek knjiži neposredno v breme ali v dobro kapitala. Uskladitev odhodka za davek in zmnožka računovodskega dobička z ustrezno davčno stopnjo 2012

2011

Poslovni izid pred obdavčitvijo Davek

142.870 (131)

703.857 (1.382)

Davek obračunan po davčni stopnji v državi (teoretični davek) Davek od prihodkov, ki povečujejo davčno osnovo Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo Davek od davčno nepriznanih odhodkov Davek od davčnih olajšav

25.717 31.296 (401) (56.743)

140.772 (2.986) 23.485 (162.652)

Davek

(131)

(1.381)

Efektivna davčna stopnja

-0,1%

-0,2%

v EUR

96


12. Nepremičnine, naprave in oprema

v EUR Stanje 1. januarja 2011 Nabavna vrednost Popravek vrednosti Knjigovodska vrednost Leto, ki se je končalo 31. decembra 2011 Začetna knjigovodska vrednost Investicije Prenosi* Odtujitve Amortizacija Končna knjigovodska vrednost Stanje 31. decembra 2011 Nabavna vrednost Popravek vrednosti Knjigovodska vrednost Leto, ki se je končalo 31. decembra 2012 Začetna knjigovodska vrednost Investicije Prenosi Odtujitve Amortizacija Končna knjigovodska vrednost Stanje 31. decembra 2012 Nabavna vrednost Popravek vrednosti Knjigovodska vrednost

Zgradbe

Proizvajalna oprema

Pisarniška in druga oprema

OS v pridobivanju

Skupaj

240.829

369.314

591.565

-

1.201.708

(66.134)

(45.064)

(167.110)

-

(278.308)

174.695

324.250

424.455

-

923.400

174.695

324.250

424.455

-

923.400

12.259

52.621 92.014 (14.115) (87.206)

163.506 (163.169)

(49.584)

58.346 (57) (39.328)

-

216.127 (550) (14.172) (176.118)

137.370

343.211

467.769

337

948.687

253.088 (115.718)

427.475 (84.264)

710.817 (243.048)

337

1.391.717 (443.030)

137.370

343.211

467.769

337

948.687

137.370

343.211

467.769

337

948.687

7.072 (51.506)

15.131 (60) (41.842)

27.470 40.352 (298) (102.579)

62.555 (62.892) -

90.025 (337) (358) (195.927)

92.936

316.440

432.714

-

842.090

260.161 (167.225)

441.550 (125.110)

771.562 (338.848)

-

1.473.273 (631.183)

92.936

316.440

432.714

-

842.090

* prenos iz opredmetenih na neopredmetena osnovna sredstva v višini 337 EUR

97


Investicije v višini 90.025 EUR (2011: 216.127 EUR) se nanašajo na vlaganja v tuja osnovna sredstva v višini 7.073 EUR (2011: 12.259 EUR) in ostalo opremo potrebno za nemoten potek opravljanja dejavnosti v skupni vrednosti 82.952 EUR (2011: 203.868 EUR).

Odtujitve nepremičnin, naprav in opreme v višini 358 EUR se nanašajo na odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Prejemki pri odtujitvi so znašali 43 EUR, dobički pri odtujitvi 26 EUR in izgube pri odtujitvi 341 EUR. Knjigovodska vrednost nepremičnin, naprav in opreme v finančnem najemu znaša 29.668 EUR (2011: 42.231 EUR) in se nanaša na osebna in tovorna vozila v finančnem najemu.

Družba nepremičnin, naprav in opreme nima zastavljenih kot jamstvo za dolgove.

98


13. Neopredmetena sredstva

v EUR

Blagovne znamke, materialne Neopredmetena pravice in sredstva v licence pridobivanju

Skupaj

Stanje 1. januarja 2011 Nabavna vrednost Popravek vrednosti in oslabitev

156.872 (54.799)

-

156.872 (54.799)

Knjigovodska vrednost

102.073

-

102.073

Leto, ki se je končalo 31. decembra 2011 Začetna knjigovodska vrednost Investicije Prenosi* Odtujitve Amortizacija

102.073 24.892 32.632 -

32.082 (32.082) -

(38.744)

-

102.073 56.974 550 (38.744)

Končna knjigovodska vrednost

120.853

-

120.853

Stanje 31. decembra 2011 Nabavna vrednost Popravek vrednosti in oslabitev Knjigovodska vrednost

214.396 (93.543) 120.853

-

214.396 (93.543) 120.853

Leto, ki se je končalo 31. decembra 2012 Začetna knjigovodska vrednost Investicije Prenosi Odtujitve Amortizacija

120.853 4.701 (45.085)

-

120.853 4.701 (45.085)

80.469

-

80.469

219.097 (138.628)

-

219.097 (138.628)

80.469

-

80.469

Končna knjigovodska vrednost Stanje 31. decembra 2012 Nabavna vrednost Popravek vrednosti in oslabitev Knjigovodska vrednost

* prenos iz opredmetenih na neopredmetena osnovna sredstva v višini 550 EUR

Vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev se je v letu 2012 povečala iz naslova investicij v skupni vrednosti 4.701 EUR (2011: 56.974 EUR) predvsem zaradi investicij v nakup licenc.

99


14. Odloženi davki Odloženi davki so izračunani na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja z uporabo davčne stopnje 17 % (2011: 20,0 %).

Gibanje odloženih davkov je naslednje:

2012

2011

Na začetku leta – neto odložene terjatve za davek Sprememba v izkazu poslovnega izida Sprememba v kapitalu Sprememba v obveznostih

67.342 131 -

61.654 5.688 -

Na koncu leta – neto odložene terjatve za davek

67.473

67.342

v EUR

Odložene terjatve za davek se nanašajo na naslednje kategorije: Odložene terjatve za davek

v EUR

Rezervacije, ki niso priznane za davčne namene

Stanje 1. januarja 2012 Sprememba v izkazu poslovnega izida Stanje 31. decembra 2012

Popravki vrednosti poslovnih terjatev

Razlika med davčno priznano in poslovno amortizacijo

Skupaj

39.397

940

27.005

67.342

(3.591) 35.806

(519) 421

4.241 31.246

131 67.473

2012

2011

394.713 19 155.585 9.328 (55.483) 504.162

415.184 18 300.938 16.476 732.616

Družba je v letu 2012 pripoznala samo odložene terjatve za davke.

15. Zaloge v EUR Material Nedokončana proizvodnja Dokončani proizvodi Trgovsko blago Zmanjšanje: popravek vrednosti zalog Skupaj

Knjigovodska vrednost zalog ne presega čiste iztržljive vrednosti. Družba na dan 31.12.2012 ni imela zalog zastavljenih kot jamstvo za obveznosti.

100


16. Terjatve do kupcev in druge terjatve 2012

2011

Terjatve do kupcev Odloženi stroški Terjatve do države, zaposlenih in druge terjatve Nezaračunani prihodki

2.106.692 144.156 6.081

1.943.666 156.083 24.331

Skupaj terjatve do kupcev in druge terjatve

2.256.929

2.124.080

v EUR

Terjatve so se povečale za 132.849 EUR (2011: zmanjšale 90.333 EUR), kar je v večji meri posledica povečanja terjatev do kupcev, predvsem do nepovezanih oseb.

Terjatve do države, zaposlenih in druge terjatve se nanašajo na terjatve za DDV v višini 51.179 EUR (2011: 31.353 EUR), na terjatve do drugih državnih institucij v višini 68.879 EUR (2011: 103.931 EUR) ter ostale terjatve v višini 24.098 EUR (2011: 20.799 EUR) Nezaračunani prihodki se nanašajo predvsem na nezaračunane prihodke od storitev.

Knjigovodske vrednosti vseh terjatev do kupcev in drugih terjatev v vseh pomembnih zneskih ustrezajo njihovi pošteni vrednosti. Terjatve so vrednotene po odplačni vrednosti.

Višina popravka terjatev je na dan 31.12.2012 znašala 729 EUR (2011: 5.059 EUR). Gibanje popravka poslovnih terjatev je prikazano v pojasnilu št. 23.

17. Dana posojila in depoziti 2012

2011

Dana posojila Dani depoziti bankam

783.750 -

228.000 3.000

Skupaj dana posojila in depoziti

783.750

231.000

v EUR

Dana posojila so se povečala za 552.750 EUR, kar je posledica povečanja terjatev za dana posojila matični družbi.

Efektivne obrestne mere na dan bilance stanja za dana posojila in depozite: EUR 2012 Kratkoročna dana posojila

6,70% 101

2011 5,10%


Dolgoročna dana posojila

-

2,50%

2012

2011

14.043

7.478

18. Denar in denarni ustrezniki v EUR Denar v bankah in blagajnah

Družba med denarna sredstva v višini 14.043 EUR (2011: 7.478 EUR) uvršča denarna sredstva v bankah, denar na poti (dnevni iztržki maloprodajnih poslovnih enot) ter gotovino v blagajni.

19. Kapital Vpoklicani kapital Osnovni kapital družbe je registriran na sodišču. Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2012 znaša 1.999.726 EUR (31.12.2011: 1.008.763 EUR). Družba je v letu 2012 povečala osnovni kapital za 990.963 EUR. Lastni deleži Družba na dan 31.12.2012 nima lastnih deležev. Rezerve Kapitalske rezerve na dan 31.12.2012 znašajo 11 EUR. Celotni znesek predstavlja vplačani presežek kapitala. Rezerve iz dobička na dan 31.12.2012 znašajo 70.489 EUR.

Ostale spremembe kapitala v obdobju 1-12 2012 se nanašajo na: - povečanje kapitala za dosežen čisti poslovni izid v obdobju 1-12 2011 v višini 143.001 EUR, - oblikovanje rezerv iz dobička (zakonskih rezerv) v skladu z ZGD v višini 7.150 EUR.

Lastniška struktura kapitala na dan 31.12.2012 je sledeča:

- Poslovni sistem Mercator, d.d.

100,00 %

Direktor družbe nima lastniških deležev v družbi.

102


20. Finančne obveznosti v EUR

2012

2011

Dolgoročne finančne obveznosti Finančni najem Skupaj

2.013 2.013

20.070 20.070

Kratkoročne finančne obveznosti Posojila odvisnih in drugih podjetij Kratkoročni del finančnega najema Skupaj

18.057 18.057

3.032 17.095 20.127

Skupaj finančne obveznosti

20.070

40.197

Finančna obveznost v vrednosti 20.070 EUR (2011: 37.165 EUR) se nanaša na finančni najem avtomobilov.

Efektivne obrestne mere na dan bilance stanja: 2012

2011

-

4,50%

2012

2011

18.883 2.028 20.911

19.172 20.912 40.084

841

2.919

20.070

37.165

Kratkoročno prejeta posojila Finančni najem Obveznosti v zvezi s finančnim najemom – plačila najmanjše najemnine:

v EUR Manj kot eno leto Več kot eno leto in manj kot pet let Več kot pet let Skupaj Prihodnje obremenitve v zvezi s finančnimi najemi Sedanja vrednost obveznosti v zvezi s finančnimi najemi

Sedanja vrednost obveznosti v zvezi s finančnim najemom je razčlenjena takole:

v EUR Manj kot eno leto Več kot eno leto in manj kot pet let Več kot pet let 103

2012

2011

18.057 2.013 -

17.095 20.070 -


Skupaj

20.070

37.165

Knjigovodske vrednosti vseh finančnih obveznosti se približujejo njihovim poštenim vrednostim.

Delež dolgoročnih finančnih obveznost v celotnih finančnih obveznostih je na dan 31.12.2012 znašal 10,0 % (2011: 49,9 %).

21. Dolgoročne rezervacije

v EUR

Rezervacije za odpravnine in Rezervacije jubilejne za druge nagrade namene

Stanje 1. januarja 2012 Oblikovanje Črpanje Odprava Stanje 31. decembra 2012

393.970 103.161 (75.883) 421.248

Skupaj

83.672 477.642 1.567.868 1.671.029 (1.651.540) (1.727.423) 421.248

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Na dan 31.12.2012 je znašala vrednost rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade 421.248 EUR. Družba je v letu 2012 skozi izkaz poslovnega izida na novo oblikovala rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade v višini 103.161 EUR. Zaposlenim je izplačala jubilejne nagrade in odpravnine v skupnem znesku 75.883 EUR.

Druge rezervacije Druge rezervacije predstavljajo dolgoročne rezervacije za odložene prihodke iz naslova

odstopljenih prispevkov za izboljšanje delovnih pogojev invalidov. Na dan 31.12.2012 družba ni imela rezervacij za izboljšanje delovnih pogojev invalidov. Družba je v letu 2012 zaradi povečanja števila zaposlenih invalidov oblikovala rezervacije v višini 1.567.868 EUR. Črpanje rezervacije, v višini 1.651.540 EUR, se nanaša na pokrivanje stroškov dela invalidov, v višini 1.271.254 EUR, stroškov zaposlitve osebja za pomoč invalidov, vi višini 225.181 EUR ter stroške amortizacije nepremičnin, naprav in opreme, ki so povezana z delom invalidov, v višini 155.105 EUR. Vsa poraba je bila evidentirana v prihodkih skozi izkaz poslovnega izida.

104


22. Poslovne in druge obveznosti 2012

2011

Poslovne obveznosti Obveznosti do socialnega zavarovanja in davki Druge obveznosti Vnaprej vračunani stroški Odloženi prihodki

1.563.045 113.737 4.987 9.555 1.667

1.379.691 22.475 6.081 33.175 7.854

Skupaj

1.692.991

1.449.276

v EUR

Poslovne in druge obveznosti so se v letu 2011 glede na leto 2011 povečale za 16,8 %.

Vnaprej vračunani stroški se nanašajo na različne nezaračunane stroške za leto 2012, odloženi prihodki pa na odškodninske zahtevke do zavarovalnic zaradi nastalih škodnih dogodkov.

Družba na dan 31. decembra 2012 ne izkazuje poslovnih obveznosti do članov uprave in drugih zaposlenih. Izkazuje pa obveznosti iz naslova obračunanih še neizplačanih plač za mesec december 2012.

23. Finančni inštrumenti

Upravljanje s finančnimi tveganji Družba spremlja različne vrste finančnih tveganj, katerim je pri svojem delovanju izpostavljena: -

kreditno tveganje,

-

plačilno-sposobnostno tveganje (likvidnostno tveganje),

-

tržno tveganje.

Celotna dejavnost upravljanja s tveganji se v družbi osredotoča na nepredvidljivost finančnih trgov in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost družbe. Politika upravljanja s tveganji Aktivno upravljanje s tveganji v Skupini Mercator sledi cilju pravočasnega prepoznavanja in odzivanja na potencialne nevarnosti s pripravo ustreznih ukrepov za zavarovanje pred identificiranimi tveganji oz. znižanje izpostavljenosti tveganjem. Krovna družba za celotno Skupino centralno upravlja z obrestnimi, valutnimi in plačilnosposobnostnimi tveganji, odvisne družbe pa praviloma upravljajo s kreditnimi tveganji. Ukrepi za obvladovanje tveganj so vgrajeni v vsakodnevno poslovanje v vseh družbah Skupine Mercator.

105


Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica vključena v pogodbo odloži plačilo in kasneje svojih obveznosti ne plača v celoti ali jih sploh ne poravna.

Izpostavljenost družbe kreditnemu tveganju je po opravljenih analizah nizko. Ukrepi, ki jih izdajatelj predvideva ob morebitnem povečanju tveganj, so predvsem poostritev nadzora slabih plačnikov in aktivnejši postopki pri izterjavi terjatev.

Knjigovodske vrednosti finančnih sredstev predstavljajo največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan poročanja:

2012

2011

Terjatve do kupcev Terjatve do države, zaposlenih in druge terjatve Dani depoziti bankam Dana posojila podjetjem

2.106.692 150.237 783.750

1.943.666 180.414 3.000 228.000

Skupaj

3.040.679

2.355.080

v EUR

Terjatve do kupcev izhajajo v glavnem iz veleprodaje proizvodov, materiala in storitev in le v manjši meri iz prodaje proizvodov fizičnim osebam, imetnikom kreditnih in plačilnih kartic. Zaenkrat je veleprodajni kupec v največji meri Poslovni sistem Mercator, d.d., ki je hkrati edini deležnik družbe. Družba izvaja stalen nadzor nad slabimi plačniki in preverja boniteto vseh veleprodajnih in maloprodajnih kupcev. Ukrepi, ki jih družba predvideva ob morebitnem povečanju tveganj so poostritev nadzora slabih plačnikov in aktivnejši postopki pri izterjavi.

Knjigovodske vrednosti vseh poslovnih in drugih terjatev v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi odplačni vrednosti.

Največja izpostavljenost terjatev do kupcev in drugih terjatev ter danih posojil kreditnemu tveganju glede na vrsto kupcev na dan poročanja: 2012

2011

Veleprodajni in ostali partnerji Maloprodajni partnerji Banke

3.040.679 -

2.351.868 212 3.000

Skupaj

3.040.679

2.355.080

v EUR

106


Družba je v razred veleprodajnih in ostalih partnerjev uvrstila terjatve iz naslova prodaje proizvodov, materiala in storitev do pravnih oseb, do zaposlenih in države ter iz naslova danih posojil, v razred maloprodajnih kupcev pa uvršča terjatve do fizičnih oseb iz naslova nakupov v maloprodajni enoti Dvorec Trebnik.

Terjatve do kupcev in druge terjatve ter danih posojil glede na zavarovanje (v bruto znesku, brez popravkov terjatev):

v EUR Zavarovane terjatve Nezavarovane terjatve Skupaj

2012

2011

3.041.408 3.041.408

2.360.139 2.360.139

Popravki terjatev Analiza starosti terjatev do kupcev in drugih terjatev ter danih posojil na dan poročanja:

v EUR

Bruto vrednost 2012

Popravek 2012

Bruto vrednost 2011

Popravek 2011

Nezapadle Zapadle 0-60 dni Zapadle 61-74 dni Zapadle 75-89 dni Zapadle več kot 90 dni

2.997.295 42.920 28 1.165

(729)

2.300.708 54.372 5.059

(5.059)

Skupaj

3.041.408

(729)

2.360.139

(5.059)

Gibanje popravka terjatev do kupcev in drugih terjatev v EUR

2012

2011

Stanje 1. januarja Oblikovanje popravkov vrednosti v letu Zmanjšanje oblikovanega popravka vrednosti v letu zaradi prejetih plačil Stanje 31. decembra

5.059 -

2.432 2.627

(4.330)

-

729

5.059

Družba ocenjuje, da se kljub finančni krizi plačilna sposobnost in plačilne navade kupcev še niso tako spremenile, da bi to vplivalo na politiko oblikovanja popravkov terjatev. Družba redno tedensko spremlja stanje odprtih zapadlih terjatev in bo po potrebi spremenila ter prilagodila način izračuna zneska popravka terjatev razmeram na trgu.

107


Likvidnostno tveganje (plačilno-sposobnostno tveganje) Likvidnostno tveganje je tveganje, da bo družba pri poslovanju naletela na težave pri poravnavi svojih tekočih obveznosti, ki jih poravnava z denarnimi ali drugimi finančnimi sredstvi. Likvidnost družba zagotavlja tako, da ima vselej dovolj likvidnih sredstev za poravnavanje svojih obveznosti v roku, in sicer tako v običajnih kot tudi zahtevnejših okoliščinah, ne da bi nastale nesprejemljive izgube ali bi družba tvegala upad svojega ugleda.

Družba aktivno upravlja s plačilno-sposobnostnim tveganjem preko: •

delovanja centraliziranega sistema upravljanja z denarnimi sredstvi;

statistično podprtega planiranja denarnih tokov;

dnevnega stika z največjimi veleprodajnimi kupci, kar poveča predvidljivost denarnih tokov;

delovanja centraliziranega sistema zbiranja denarnih sredstev (“cash-pooling”).

V nadaljevanju je prikazana zapadlost finančnih obveznosti: 31. december 2012

v EUR Neizpeljane finančne obveznosti Posojila odvisnih in drugih podjetij Finančni najem Poslovne in druge obveznosti ter odmerjeni davek Skupaj

Knjigovodska vrednost

Pogodbeni denarni tokovi

do pol leta

pol leta do 1 leto

1-3 leta

3-5 let

-

-

-

-

-

-

20.070

20.911

9.587

9.296

2.028

-

1.692.991

1.692.991 1.692.991

-

-

-

1.713.061

1.713.902 1.702.578

9.296

2.028

-

31. december 2011

v EUR Neizpeljane finančne obveznosti Posojila odvisnih in drugih podjetij Finančni najem Poslovne in druge

Knjigovodska vrednost

Pogodbeni denarni tokovi

do pol leta

3.032

3.032

3.032

37.165 1.449.276

40.085 9.587 1.449.276 1.449.276 108

pol leta do 1 leto 1-3 leta

3-5 let

-

-

-

9.587 -

20.911 -

-


obveznosti ter odmerjeni davek Skupaj

1.489.473

1.492.393 1.461.895

9.587

20.911

Tržna tveganja Tržno tveganje je tveganje, ki je skupno za celoten razred sredstev in obveznosti. Pri tržnem tveganju obstaja verjetnost, da se vrednost naložb ali finančnih sredstev lahko zmanjša, v določenem časovnem obdobju, zaradi gospodarskih sprememb ali drugih dogodkov, ki vplivajo na trg.

Družba uporablja izpeljane finančne inštrumente za zavarovanje izpostavljenosti določenim tržnim tveganjem. Pri tem družba uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem (»hedge accounting«).

Obrestno tveganje Izpostavljenost Obrestno tveganje družbe izvira iz finančnih obveznosti. Finančne obveznosti izpostavljajo družbo obrestnemu tveganju denarnega toka.

Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere družbe je bila naslednja: 2012

2011

Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri Finančna sredstva

783.750

231.000

Skupaj

783.750

231.000

Finančni inštrumenti po variabilni obrestni meri Finančne obveznosti

20.070

40.197

Skupaj

20.070

40.197

v EUR

Analiza občutljivosti denarnega toka Sprememba obrestne mere za 100 bazičnih točk na dan poročanja bi povečala (zmanjšala) kapital in čisti poslovni izid za spodaj navedene vrednosti. Analiza predpostavlja, da vse spremenljivke ostanejo nespremenjene. Analiza je pripravljena na enak način za obe leti, pri

109


čemer je za leto 2012 zaradi izjemno nizke vrednosti Euriborja na 31.12.2012 možno znižanje variabilnega dela obresti le na 0% in ne za 100 bazičnih točk

Čisti poslovni izid v EUR 31. december 2012 Inštrumenti po variabilni obrestni meri Variabilnost denarnega toka (neto) 31. december 2011 Inštrumenti po variabilni obrestni meri Variabilnost denarnega toka (neto)

povečanje za 100 bt

Kapital

zmanjšanje povečanje za zmanjšanje na 0% 100 bt za 100 bt

(201)

38

-

-

(201)

38

-

-

(372)

372

-

-

(372)

372

-

-

Valutno tveganje Izpostavljenost Družba Mercator IP, d. o. o., ni izpostavljena valutnemu tveganju, saj nima niti terjatev niti obveznosti, izraženih v tujih valutah.

Poštene vrednosti Poštene vrednosti sredstev in obveznosti ter knjigovodske vrednosti prikazane v bilanci stanja: 2012

2011

v EUR knjigovodska vrednost Terjatve do kupcev in druge terjatve Dana posojila in depoziti Denar in denarni ustrezniki Posojila odvisnih in drugih podjetij Finančni najem Poslovne in druge obveznosti ter odmerjeni davek

poštena knjigovodska vrednost vrednost

poštena vrednost

2.256.929

2.256.929

2.124.080

2.124.080

783.750 14.043

783.750 14.043

231.000 7.478

231.000 7.478

-

-

(3.032)

(3.032)

(20.070)

(20.070)

(37.165)

(37.165)

1.692.991

1.692.991

1.449.276

1.449.276

110


24. Poslovni najem Družba kot najemojemalec Obveznosti v zvezi s poslovnim najemom (družba kot najemojemalec) – plačila najmanjše najemnine:

2012

2011

Manj kot eno leto Več kot eno leto in manj kot pet let Več kot pet let

450.329 113.456

558.335 147.318 -

Skupaj

563.785

705.653

v EUR

Družba je imela v letu 2012 za 605.869 EUR stroškov najemnin iz naslova poslovnega najema.

25. Obveze v zvezi z naložbami Družba na dan 31.12.2012 ne izkazuje pogodbeno dogovorjenih naložb v opredmetena osnovna sredstva, ki na dan bilance stanja še niso pripoznane v računovodskih izkazih.

26. Pogojne obveznosti Družba na dan 31.12.2012 ne izkazuje pogojnih obveznosti.

27. Posli s povezanimi osebami Družba ima dve skupini povezanih oseb: vodstveno osebje in odvisne družbe.

111


Bruto prejemniki uprave družbe 2012

2011

število znesek prejemnikov

število znesek prejemnikov

Poslovodstvo družbe - osnovna plača - nagrada za uspešno delo v preteklem letu - drugi prejemki iz delovnega razmerja Člani nadzornega sveta - sejnine - plačila k opravljeni funkciji Drugi delavci na podlagi individualnih pogodb

137.181 116.446

2 2

82.749 66.000

1 1

-

-

-

-

20.735

2

16.749

1

-

-

-

-

-

-

-

-

Skupaj

137.181

2

82.749

1

v EUR

Prodaja povezanim osebam v EUR Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana Intersport ISI, d.o.o., Naklo Modiana, d.o.o., Ljubljana M-Tehnika, d.d., Ljubljana M-Energija, d.o.o., Ljubljana Skupaj

2012

2011

10.745.847 97.427 82.112 235.754 16.190 11.177.330

10.065.787 121.361 65.434 10.252.582

2012

2011

2.084.002 53.475 8.744 2.146.220

2.342.013 10.838 1.342 266 2.354.459

Nabava pri povezanih osebah v EUR Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana M-Tehnika, d.d., Ljubljana M-Energija, d.o.o., Ljubljana Eta, d.d., Ljubljana Mercator - Emba, d.o.o., Ljubljana Intersport ISI, d.o.o., Naklo Skupaj

112


Odprte postavke iz prodaje/nabave pri povezanih osebah

Terjatve iz poslovanja do povezanih oseb 2012

2011

Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana Intersport ISI, d.o.o., Naklo Modiana, d.o.o., Ljubljana Mercator - A, sh.p.k., Tirana M-Tehnika, d.d., Ljubljana M-Energija, d.o.o., Ljubljana

2.007.391 25.360 18.295 460 42.875 3.192

1.895.835 12.584 8.450 -

Skupaj

2.097.573

1.916.869

2012

2011

Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana M-Tehnika, d.d., Ljubljana M-Energija, d.o.o., Ljubljana

209.408 5.721 4.321

207.710 -

Skupaj

219.450

207.710

2012

2011

783.750

225.000

783.750

225.000

2012

2011

16.000 16.000

473.841 -

v EUR

Obveznosti iz poslovanja do povezanih oseb v EUR

Posojila, pridobljena od povezanih oseb

Dru탑ba ni imela posojili, ki bi jih prejela od povezanih oseb. Posojila, dana povezanim osebam v EUR Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana Skupaj Ostali odnosi s povezanimi osebami (drugi prihodki) v EUR Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana Intersport ISI, d.o.o., Naklo Skupaj

113

473.841


28. Dogodki po datumu bilance stanja Uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d., v funkciji ustanovitelja in edinega družbenika družbe Mercator IP, d.o.o., je na svoji 4. seji dne 14.2.2013 imenovala nove člane nadzornega sveta družbe Mercator IP, d.o.o. v naslednji sestavi: -

ga. Milena Štular, pomočnica predsednika Uprave družbe Mercator, d.d.;

-

g. Igor Maroša, član Uprave družbe Mercator, d.d.;

-

g. Drago Kavšek, član Uprave družbe Mercator, d.d.

Drugih pomembnejših dogodkov v družbi od 1.1.2013 do dneva izdaje revizijskega mnenja k temu Letnemu poročilu ni bilo.

114


Izjava o odgovornosti uprave

Uprava potrjuje računovodske izkaze družbe Mercator IP, d.o.o.. za leto, končano na dan 31. decembra 2012, na straneh od 69 do 74 in prilogo k računovodskim izkazom na straneh od 75 do 113 ter uporabljene računovodske usmeritve na straneh od 75 do 92.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2012.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Vladimir Kukavica, direktor podjetja

Ljubljana, 8.3. 2013

115


PoroÄ?ilo revizorja

116


117

Mercator IP Letno poročilo 2012  

Letno poročilo / Annual report, Mercator IP d.o.o., 2012

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you