Issuu on Google+

Letno poroÄ?ilo 2011


KAZALO UVOD............................................................................................ 6

NABAVA..................................................................................... 37

NAGOVOR DIREKTORJA DRUŽBE.........................................6

LOGISTIKA.................................................................................37

KLJUČNI DOSEŽKI DRUŽBE V LETU 2011........................10

UPRAVLJANJE S TVEGANJI...................................................38 Poslovna tveganja  ........................................................................ 39 Finančna tveganja  ........................................................................40 Tveganja delovanja .......................................................................41 Ocena izpostavljenosti tveganjem  ...............................................42

PREDSTAVITEV IN ORGANIZIRANOST DRUŽBE............11 Proizvodne dejavnosti družbe ......................................................18 Storitvene dejavnosti družbe .......................................................21 OSEBNA IZKAZNICA................................................................23 ORGANI IN UPRAVLJANJE DRUŽBE..................................24 • POSLOVNO POROČILO.........................................................26 STRATEGIJA POSLOVANJA....................................................27 Vizija .............................................................................................27 Poslanstvo .................................................................................... 27 STRATEŠKE USMERITVE........................................................27 ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI DRUŽBE..........................28 Prednosti ...................................................................................... 28 Slabosti .........................................................................................28 Priložnosti  .................................................................................... 28 Nevarnosti .................................................................................... 28 PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV...............................30 Pomembnejši dogodki v letu 2011 ...............................................30 Pomembnejši dogodki po zaključku leta 2011 .............................32 TRŽENJE......................................................................................32 Prodaja  ......................................................................................... 32 Blagovne znamke  ......................................................................... 34 Ustvarjanje odnosov s kupci in pospeševanje prodaje .................36 Prodajni formati  ...........................................................................36

DRUŽBENA ODGOVORNOST...............................................42 Odgovornost do okolja .................................................................42 Vpetost v lokalno okolje ................................................................43 Odgovornost do kupcev ................................................................44 Odgovornost do zaposlenih ..........................................................44

ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA................................55 • RAČUNOVODSKO POROČILO............................................61 Izkaz finančnega položaja .............................................................62 Izkaz poslovnega izida ...................................................................63 Izkaz vseobsegajočega donosa .....................................................63 Izkaz sprememb lastniškega kapitala ............................................64 Predlog uporabe bilančnega dobička ............................................65 Izkaz denarnih tokov  .................................................................... 66 Pojasnila k računovodskim izkazom  .............................................67 Izjava o odgovornosti uprave  .......................................................98 Poročilo revizorja  ..........................................................................99


NARAVNO IN ZDRAVO.


IZPOD SLOVENSKIH ROK.


SKRBNO PRIPRAVLJENO.


UVOD Nagovor direktorja družbe Svetovno in s tem tudi slovensko poslovno okolje se je tudi v letu 2011 spopadalo s poglabljajočo gospodarsko in finančno krizo. Rast cen strateških surovin in energentov, kreditni krč ter na drugi strani padanje kupne moči prebivalstva, so bili tisti ključni elementi, ki so poslovanje gospodarskih družb v panogi, v kateri delujemo tudi sami, na trenutke spravljali v brezupen položaj. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram smo v družbi Mercator IP, d.o.o., poslovali dobro. Dobiček iz poslovanja smo glede na leto 2010 povečali za 1 odstotek in je tako znašal 705 tisoč evrov. Čisti prihodki iz prodaje so se prvič povzpeli preko 10 milijonov evrov in so bili v primerjavi z letom poprej višji za 36,3 odstotka. Kosmati denarni tok se je sicer zmanjšal za 13,1 odstotka, a je kljub temu znašal skoraj milijon evrov. Takšni rezultati so nam omogočili zmanjšanje finančnih obveznosti za 90 odstotkov, tako, da so le te konec leta znašale 40 tisoč evrov. Poslovanje v družbi sta nedvomno zaznamovala dva pomembna dogodka. V mesecu marcu smo na lokacijo v Naklem preselili v nove moderne prostore naša obrata “Kranjski kolaček” ter “Kuhinjo Tomačevo”. Novi prostori v Naklem so nam omogočili, da smo delovne procese prilagodili sodelavcem s priznano invalidnostjo, hkrati pa smo še vedno obdržali obrtniški način proizvodnje, ki se opira na slovensko tradicijo ročno izdelanih slaščičarskih izdelkov. Konec leta 2011 se je spremenila tudi zakonodaja na področju delovanja invalidskih podjetij. Najpomembnejša sprememba se je nanašala na delež invalidov, ki jih mora zaposlovati invalidsko podjetje, če želi uveljaviti vse olajšave, ki mu jih zakonodaja omogoča. V družbi

6


Mercator IP d.o.o. smo delež 50 % zaposlenih invalidov (prej 40 %) dosegli predvsem zaradi novih modernih prostorov, prilagojenih tudi sodelavcem s priznano invalidnostjo, v Naklem. Število sodelavcev smo tako iz 295 na dan 31. 12. 2010 povečali za več kot sto, in sicer na 399 na dan 31. 12. 2011. Pot, ki smo jo v družbi prehodili v letu 2011, tako ni bila lahka. Nasprotno, bila je precej strma in polna čeri, ki smo jih skupaj s sodelavci uspeli premagati. S primerno in predvsem obojestransko komunikacijo smo ustvarili takšno delovno okolje, v katerem se tudi tisti sodelavci, ki jim zdravje ne omogoča doseganja delovnih rezultatov iz preteklosti, počutijo enakovredni. To ne nazadnje potrjujejo tudi zaključki projekta merjenja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, ki ga je v naši družbi v letu 2010 in 2011 izvajala družba Valicon ter prejeti polni certifikat “Družini prijazno podjetje”. Izzivi, ki so pred nami v letu 2012 so seveda povezani z gospodarskimi razmerami, ki bodo še naprej težke in nepredvidljive. Nedvomno bosta poslovno okolje zaznamovala nadaljnja rast cen strateških surovin in energentov ter padanja kupne moči prebivalstva. S ciljem doseganja vsaj enakih rezultatov poslovanja tudi v letu 2012, bo tako potrebno vse moči usmeriti v racionalizacijo poslovanja, v iskanje novih tržnih priložnosti ter v razvijanje novih kakovostnih proizvodov in storitev. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo ter, da bo družba Mercator IP, d.o.o. še naprej tržno uspešna ter prilagodljiva družba, ki se bo sposobna odzivati in slediti vsem spremembam v poslovnem in življenjskem okolju.

Vladimir Kukavica Direktor družbe

7


ZA JUTRIŠNJI DAN.


KORAK ZA KORAKOM.


Ključni dosežki družbe v letu 2011 Izkaz poslovnega izida (v EUR) Čisti prihodki iz prodaje 2011 2010 Poslovni izid iz poslovanja 2011 2010 Poslovni izid obračunskega obdobja 2011 2010 Izkaz finančnega položaja (v EUR) Kapital na dan 31.12. 2011 2010 Finančne obveznosti na dan 31.12. 2011 2010 Bilančna vsota na dan 31.12. 2011 2010 Denarni tokovi (v EUR) Kosmati denarni tok iz poslovanja 2011 2010 Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami 2011 2010 Naložbene aktivnosti (v EUR) Naložbe v nakup nepremičnin, naprav in opreme 2011 2010 Naložbe v neopredmetena sredstva 2011 2010 Zaposleni (v EUR) Število zaposlenih na dan 31.12. 2011 2010 Število zaposlenih iz ur 2011 2010

10

10.283.148 7.542.810

36,3 %

723.549 678.614

6,6 %

705.239 698.578

1,0 %

2.275.554 1.570.315

44,9 %

40.197 415.126

-90,3 %

4.242.669 4.112.105

3,2 %

963.205 1.108.512

-13,1 %

1.709.783 1.487.541

14,9 %

215.577 349.839

-38,4 %

57.524 24.928

130,8 %

399 295

35,3 %

281 200

40,5 %


Predstavitev in organiziranost družbe 66,7% 33,3%

Družba Mercator IP, d.o.o., je tudi v letu 2011 nadaljevala z aktivnostmi v skladu z zastavljeno vizijo razvoja12,5% in 50% 50% 87,5% visokimi zahtevami na področju zaposlovanja ter iskanju novih tržnih priložnosti. Slednje predvidevajo razvoj 50%celotne programov z višjo dodano vrednostjo, pri čemer se poskuša omogočiti zaposlitev osebam na področju 50% Slovenije. Sama dejavnost in narava dela v okviru naše družbe bosta tako tudi v prihodnje naravnani66,7% v nove 46% 60% 33,3% 40% zaposlitvene možnosti, omogočanju raznolikega dela s poudarkom na ergonomiji, možnostmi opravljanja 80% 50% 20% 54% 50% dejavnosti dislocirano ter s tem približevanju delovnega mesta posamezniku, 40% ki60%bo v čim večji možni meri 66,7% 50% 25% ustrezalo potrebam zaposlenih ter tako omogočalo njihovo33,3% večjo zaposljivost. 50% 75% 12,5% 100% 87,5%

50% 50%

60% 40%

37% 63%

50%

50% S 1. marcem 2010 Leto 2011 je zaznamovala razširitev poslovnih aktivnosti v obstoječih dejavnostih družbe. 50% smo proizvodnjo enote Kranjski Kolaček in proizvodnjo izdelkov preselili v nove poslovne prostore 50% 50% delikatesnih 37% 50% 63% 54,9% v Naklem. Novi proizvodni prostori so nam omogočili, da s premišljeno organizacijo svojih poslovnih aktivnosti 46% 60% 45,1% 40% 80% povečamo proizvodnjo54% slaščic in delikatesnih izdelkov. Pri razvoju novih izdelkov, načrtovanju proizvodnje, 50% 20% 50% usklajevanju prodajnega sortimana, izbiri prodajnih kanalov ter pozicioniranju izdelkov pa smo v okviru40% vseh 60% 50% 50% 25% 50% naših dejavnosti tesno sodelovali s kupci našega blaga in uporabniki naših storitev. 75%50% 50% 50%

100%

100%

Dejavnosti družbe Mercator IP, d. o. o., ki jih lahko vsebinsko razdelimo na: 50% • dejavnosti, izdelkov 50%v katerih se izvaja proizvodnja 54,9% 100% in 45,1% 75% • storitvene dejavnosti in jih predstavljamo v nadaljevanju, se sicer nahajajo na naslednjih lokacijah: 25% 60% 50% 50%

40%

50% 50%

75% 25%

Legenda: delež zaposlenih - invalidi delež zaposlenih - neinvalidi

Legenda: delež zaposlenih - invalidi delež zaposlenih - neinvalidi

Sedež Mercator IP, d.o.o.

Pakirnica sad

Proizvodnja delikatesnih izdelkov

Aranžerska sl

Obrat za pripravo jedi

Proizvodnja k

Slaščičarska delavnica Kranjski kolaček

Proizvodnja t

Sušilnica sadja in zelenjave

Obrat za pred

Sedež Mercator IP, d.o.o.

Pakirnica sadja in zelenjave

Proizvodnja delikatesnih izdelkov

Aranžerska služba

Obrat za pripravo jedi

Proizvodnja kozmetičnih izdelkov

Slaščičarska delavnica Kranjski kolaček

Proizvodnja tekstilnih izdelkov Dvorec Trebnik

Sušilnica sadja in zelenjave

Obrat za predelavo polenovke

11


Delež zaposlenih invalidov in neinvalidov po obratih Mercator IP, d.o.o. 66,7% 33,3% 60% 40%

66,7% 33,3%

50% 50%

12,5%

50% 50% 50% 50%

80% 20%

60%

50% 50%

50% 50%

46%100%

80% 20%

54%

50% 50%

50% 50%

87,5%

75%

25%

37% 63%

60% 40%

50% 50%

50% 54,9% 50%

100%

12,5%

40%

50% 50%

66,7% 33,3%

37% 40% 63%

66,7% 33,3% 60%

46% 54%

50% 50%

87,5%

75%

25%

100%

45,1%

50% 50%

50% 50%

54,9% 45,1%

50% 50%

60% 40%

50% 50%

100%

60% 40%

50% 50%

75% 25%

75% 25%

Legenda: delež zaposlenih - invalidi

Legenda:

delež zaposlenih - neinvalidi delež zaposlenih - invalidi

Sedež Mercator IP, d.o.o. delež zaposlenih - neinvalidi

Pakirnica sadja in zelenjave

Proizvodnja delikatesnih izdelkov

Aranžerska služba

Obrat za pripravo jedi

Proizvodnja kozmetičnih izdelkov

Slaščičarska Kranjski kolaček Obrat za delavnica pripravo jedi

Proizvodnja izdelkov Dvorec Trebnik Proizvodnja tekstilnih kozmetičnih izdelkov

Sušilnica sadja in zelenjave Slaščičarska delavnica Kranjski kolaček

Obrat za predelavo polenovke Proizvodnja tekstilnih izdelkov Dvorec Trebnik

Sedež Mercator IP, d.o.o.

Proizvodnja delikatesnih izdelkov

Sušilnica sadja in zelenjave

12

Pakirnica sadja in zelenjave Aranžerska služba

Obrat za predelavo polenovke


Delež zaposlenih po sektorjih Mercator IP, d.o.o.

100%

100% 100%

100% 100% 100%

100%

100%

100% 100% 100% 100%

28,6% 77,8%

100%

100%

100% 100%

100%

100%

10% 100% 90%

100%

100% 100%

100%

28,6% 77,8%

100%

10% 100%

100%

100%

90%

44,4% 100%

37,7% 100%

17,9% 44,4%

37,7%

100%

17,9%

100%

100%

100%

100% 100%

100%

75% 25%

75% 25%

Legenda: delež zaposlenih - proizvodnja

Legenda:

delež zaposlenih - storitve delež zaposlenih - proizvodnja delež zaposlenih - režija delež zaposlenih - storitve deležMercator zaposlenih - režija Sedež IP, d.o.o.

Pakirnica sadja in zelenjave

Proizvodnja delikatesnih izdelkov Sedež Mercator IP, d.o.o. Obrat za pripravo jedi Proizvodnja delikatesnih izdelkov Slaščičarska delavnica Kranjski kolaček Obrat za pripravo jedi Sušilnica sadja in zelenjave Slaščičarska delavnica Kranjski kolaček

Aranžerska služba Pakirnica sadja in zelenjave Proizvodnja kozmetičnih izdelkov Aranžerska služba Proizvodnja tekstilnih izdelkov Dvorec Trebnik Proizvodnja kozmetičnih izdelkov Obrat za predelavo polenovke Proizvodnja tekstilnih izdelkov Dvorec Trebnik

Sušilnica sadja in zelenjave 13

Obrat za predelavo polenovke


Organizacijska struktura družbe Mercator IP, d.o.o., ki jo prikazujemo v nadaljevanju, je zaradi specifičnosti organizacije zelo razvejana. Z iskanjem oz. razpršitvijo dejavnosti smo tako zaposlenim ponudili nove priložnosti njihovega umeščanja v ekonomiko poslovanja podjetja. Zavedamo se, da je eden odločilnih dejavnikov našega uspeha človek, zato še posebno skrb posvečamo prilagoditvi delovnih mest zaposlenim invalidom ter posledično njihovim dobrim delovnim pogojem, strokovni rasti in delovni uspešnosti.

MERCATOR IP, d.o.o.

VODSTVO

SEKTOR TRŽENJA

SEKTOR PROIZVODNJE

SEKTOR KAKOVOST, NADZOR IN VAROVANJE

MALOPRODAJA

PROIZVODNE DEJAVNOSTI

VARSTVO PRI DELU

SEKTOR ČLOVEŠKI VIRI

SLUŽBA ZA KADRE IN ORGANIZACIJO

PROGRAM KOZMETIKE VELEPRODAJA

INTERNA KONTROLA IN VARNA HRANA

PROGRAM TEKSTILA MARKETING

PAKIRNICA SADJA IN ZELENJAVE GASILNIKI IN PITNIKI SUŠILNICA SADJA IN ZELENJAVE PROGRAM KRANJSKI KOLAČEK PROGRAM DELIKATESNIH IZDELKOV PROGRAM PRIPRAVE GOTOVIH JEDI PREDELAVA POLENOVKE

STORITVENE DEJAVNOSTI ARANŽERSTVO

14

SLUŽBA USPOSABLJANJA IN RAZVOJA


S širitvijo svojih poslovnih aktivnosti je družba pospešeno širila tudi svojo kadrovsko zasedbo. Na dan 31.12.2011 je bilo v družbi Mercator IP, d.o.o., 399 zaposlenih, od tega 204 invalidov. Število zaposlenih se je v primerjavi s stanjem konec preteklega leta povečalo za 104 zaposlene in je posledica organske rasti kot posledice investiranja in razširitve dejavnosti družbe.

Število zaposlenih po dejavnostih družbe Mercator IP, d.o.o. 250

200

150

88

82

82 100

50

73

71

114 45

80 25

18

10

6

0 Proizvodnja 2010

Storitve 2010

Vodstvo in podporne dejavnosti 2010

Proizvodnja 2011

Storitve 2011

Vodstvo in podporne dejavnosti 2011

invalidi neinvalidi

15


PO POTEH NAŠIH BABIC.


ZA DOBRO POČUTJE.


Proizvodne dejavnosti družbe SLAŠČIČARSTVO KRANJSKI KOLAČEK V novem obratu v Naklem, kjer opravljamo slaščičarsko dejavnost, proizvajamo slaščice po tradicionalnih receptih slovenskega slaščičarstva pod blagovno znamko »Kranjski kolaček«. Poudarek te proizvodnje je visoka kakovost izdelkov, ročna tradicionalna proizvodnja, kakovostne surovine brez konzervansov in izbrani okusi slaščic iz slovenskega področja. Slaščičarski mojstri, ki stalno obnavljajo svoje znanje, ostajajo zvesti tradicionalnim postopkom priprave izdelkov ter tako z veliko mero skrbnosti pripravljajo: • izdelke iz biskvitnega testa, • izdelke iz kvašenega testa, • izdelke iz listnatega testa, • drobne slaščičarske izdelke, • pakirano slaščičarsko pecivo, • torte po naročilu, sezonske torte, • domače kekse v različnih pakiranjih, velikostih in prosti obliki. V letu 2011 smo poleg selitve v nov obrat razvili vrsto novih kakovostnih slaščic ter vrsto novih pakiranj proizvodov. Veliko pozornost smo usmerili tudi proizvodnji piškotov, ki predstavljajo skoraj polovico naše proizvodnje. Kraljica med slaščicami naše proizvodnje je tradicionalna že leta in leta prepoznavna torta »Kranjski Sahar«, po kateri je tudi naš obrat prepoznaven po celotnem področju Slovenije. Proizvodnjo smo opremili z linijo za polnjenje piškotov, pri tem pa postavili kakovost na prvo mesto. Svojo prodajo smo razširili na področje celotne Slovenije in tako na tem programu v letu 2011 dosegli povečanje prihodkov za 189,2 % glede na leto 2010. Cilj proizvodnega obrata ostaja tudi v prihodnje proizvodnja visoko kakovostnih, tradicionalnih ročno izdelanih slaščic po primerni ceni.

PROIZVODNJA DELIKATESNIH IZDELKOV Sodobni način življenja s svojim hitrim tempom zahteva od ljudi, da čedalje bolj posegajo po pripravljenih jedeh in tako prihranijo dragoceni čas zase, za družino in za prijatelje. Tak način življenja lahko pomagajo omogočiti dnevno pripravljene in zdrave solate iz proizvodnje delikatesnih izdelkov. V okviru te proizvodnje se pripravljajo zelenjavne, sadne in riževe solate ter solate iz testenin. Vse solate in ostali izdelki so pripravljeni tako, da se jih lahko takoj zaužije. Izdelki tega obrata so visokokakovostni, brez dodanih konzervansov, proizvodnja pa je ročna. Slednje hkrati pomeni, da imajo vsi ti izdelki izredno kratke roke trajanja. V letu 2011 smo obrat preselili iz Tomačevega v Naklo, povečali njegove kapacitete in ga opremili z dodatnimi pakirnimi stroji. Pričeli smo pakirati vrsto manjših samopostrežnih pakiranj, primernih za vsakodnevno uporabo. 18


PRIPRAVA GOTOVIH JEDI V obratu za pripravo gotovih jedi v Naklem dnevno proizvajamo zelo širok izbor svežih izdelkov, pripravljenih iz mesa in sicer: • pripravljene mesne jedi (panirani zrezki, ribe, kaneloni…); • pripravljene gotove jedi (golaž, bograč, vampi…); • tatarski biftek in različne namaze. Že v letu 2010 smo obrat prenovili in opremili s stroji, ki nam omogočajo varno in zmogljivo proizvodnjo. V letu 2011 smo tako pričeli tudi s proizvodnjo in pakiranjem pripravljenih gotovih jedi (golaž, vampi, bograč, pasulj…). Značilnosti teh izdelkov so kakovost, svežina, proizvodnja brez konzervansov, uporaba domačih (slovenskih) surovin in prijazno pakiranje tudi v manjše maloprodajne enote. Poudarek tako ostaja na okusu, ki kupcu nudi prav takšnega, kot so ga v slovenski kuhinji zasledovale naše mame in ga lahko opredelimo z besedami »domač in prijeten«.

PREDELAVA POLENOVKE V Kopru že nekaj časa deluje obrat, katerega glavna dejavnost je proizvodnja izdelkov iz polenovke. Polenovka je zelo cenjena riba, ki se je najprej uživala le sveža, kasneje pa so se razvile tudi določene oblike shranjevanja, kot so soljenje in sušenje. Pri nas je najbolj poznana polenovka na belo, ki ji z drugo besedo rečemo tudi bakalar. V omenjenem proizvodnem obratu poteka celoten postopek priprave namaza iz polenovke, za katerega je značilno, da vsebuje veliko hranljivih snovi, ugodnih za dobro počutje in zdravje. Gurmani našo polenovko dobro poznajo. V letu 2011 smo proizvodnji klasičnega namaza dodali še proizvodnjo namaza s koščki, ki so ga naši kupci zelo dobro sprejeli. Poleg uvedbe dodatnega proizvoda smo prilagodili tudi pakiranja v manjše pakirne enote. Svojo distribucijo smo hkrati razširili po vsej Sloveniji.

KOZMETIKA V starem Dvorcu Trebnik beležimo že četrto leto proizvodnje naravnih kozmetičnih izdelkov, ki temeljijo na tradicionalnih recepturah iz različnih zelišč ter ročni izdelavi. Združuje jih linija »Dvorec Trebnik«, pod katero tržimo poleg proizvodov kozmetične linije še darilni, kulinarični in tekstilni program. Kozmetično linijo »Dvorec Trebnik« sestavljajo podlinije, kot so: • izdelki za nego las, • izdelki za nego telesa, • različna mazila, • linija za mlade (bela linija »Dvorec Trebnik«), • kreme, mleko in ostali izdelki za nego obraza. Zgodovina same blagovne znamke »Dvorec Trebnik« sega daleč nazaj v čas, ko so v Dvorcu Trebnik pričeli z izdelavo prvih proizvodov, katerih rdeča nit je ponudba naravnih in okolju prijaznih proizvodov. Izdelke pripravljamo ročno, 19


na način, kot so jih pripravljali tudi naši predniki. Embalažo izdelkov smo posodobili in naredili linijo, ki izžareva kakovost izdelkov in hkrati izpostavlja, da so izdelki naravni. Dvorec Trebnik letno še vedno obišče precej ljudi z namenom ogleda proizvodnje, zeliščne galerije in grajskega zeliščnega vrta. Za obiskovalce dvorca pripravljamo različne animacijske programe, vsem turističnim programom pa je dodana tudi izobraževalna nota; voden ogled dvorca obiskovalcem ne nudi le razvedrila, temveč tudi obilo informiranja o zdravilnih rastlinah, spoznavanju njihove uporabe in koristnih napotkov, na kakšen način si lahko pomagajo sami, bodisi ob določenih težavah ali le kot preventivo za vzdrževanje in izboljšanje splošnega počutja. V Celju smo jeseni leta 2010 odprli obrat z delno avtomatizirano linijo, namenjeno proizvodnji modernih kozmetičnih izdelkov za vsakodnevno uporabo. V njej proizvajamo izdelke pod blagovno znamko »MyBody«, namenjene prodaji v maloprodajni mreži našega lastnika. Blagovna znamka »MyBody« sodi med t.i. konvencionalno kozmetiko, ki je namenjena široki potrošnji. Izdelki so narejeni iz lahkih tekstur, modernih vonjev in privlačne embalaže. V letu 2012 si bomo prizadevali za pospeševanje prodaje blagovne znamke »MyBody« tudi na tujih trgih. V obratu smo pričeli tudi s proizvodnjo kakovostne profesionalne lasne kozmetike pod blagovno znamko »Il Fiore«, namenjene ukrajinskemu kupcu.

TEKSTIL Proizvodni obrat, kjer poteka tekstilna dejavnost, se nahaja v Slovenskih Konjicah. V omenjenem obratu izdelujemo tekstilne izdelke iz naravnih materialov ter izdelke z dodatkom zelišč, ki jih tržimo pod blagovno znamko »Dvorec Trebnik«. V okviru tekstilnega programa izdelujemo raznovrstne vzglavnike, polnjene s piro ali ajdo, copate, kuhinjski tekstil ter izdelke darilnega programa. Program je usmerjen v proizvodnjo visoko kakovostnih butičnih izdelkov, ki imajo svoj izvor v slovenski tradiciji in temeljijo na ročni izdelavi in poslikavi, kar se posledično odraža v višji dodani vrednosti za kupca. Sortiman izdelkov sezonsko prilagajamo; s sočasnim iskanjem novih idej, materialov in embalaže pa želimo izboljšati njihovo prepoznavnost na trgu.

PAKIRANJE SVEŽEGA SADJA IN ZELENJAVE Posledice pomanjkanja časa, se kažejo tudi v vse večjem povpraševanju in ponudbi na področju sadja in zelenjave. Sodobni potrošnik čedalje bolj posega po tovrstnih že pripravljenih rezanih, opranih in pakiranih izdelkih, zaradi čedalje večje osveščenosti pa postaja zanimiva tudi ponudba integrirano pridelanega, kot tudi ekološkega sadja in zelenjave. V družbi Mercator IP, d.o.o, želimo našim kupcem ponuditi širok sortiman

20


pakiranega svežega sadja in zelenjave. V pakirnici skrbimo za pripravo izdelkov, primernih tako za maloprodajne enote, kot tudi veleprodajo in gastro program. Pakiranje izdelkov sadja in zelenjave poteka dnevno, s poudarkom na sezonskih artiklih ter raznolikostjo njihovega kombiniranja. Sama dejavnost je tržno zanimiva, saj kupcem nudimo ekološko pridelane izdelke slovenske proizvodnje. V Sloveniji je sicer veliko število tovrstnih proizvajalcev, ki pa zaradi majhnih prodajnih količin nimajo organiziranih lastnih pakirnic. Družba Mercator IP, d.o.o. je prav zaradi tovrstne primerjalne prednosti ter zagotavljanja potrebnih standardov pridobila dovoljenje pakiranja ekoloških izdelkov.

SUŠENJE IN PREPAKIRANJE SADJA IN ZELENJAVE Zaradi spremenjene prehranjevalne kulture ljudi in trendov na tem področju smo v podjetju vzpostavili tudi moderno sušilnico in pakirnico suhega sadja in zelenjave s sedežem v Mislinji. V njej potekata dve vrsti dejavnosti: • dejavnost sušenja suhega sadja in zelenjave ter • dejavnost pakiranja in prepakiranja suhega sadja in zelenjave. V okviru dejavnosti sušenja sadja in zelenjave se odlikujemo s široko ponudbo pakiranega sadja in zelenjave (jabolčni krhlji, kocke, čips, suhe hruške, slive, zelišča, itd.). Vse surovine za sušenje so slovenskega izvora. Izdelke odlikuje visoka kakovost, slovensko poreklo in tehnološko razvit sistem sušenja. V okviru dejavnosti pakiranja suhega sadja pa opravljamo pakiranje suhega sadja in različnih mešanic le-tega v manjša maloprodajna pakiranja, ki jih v maloprodaji našega največjega kupca ponujamo na posebnih prodajnih stojalih pod blagovno znamko »5 na dan«. Svojo ponudbo na tem programu širimo na pakiranje suhega sadja in zelenjave kot posebna, manjša darilna pakiranja. V samem obratu izvajamo tudi pakiranje različnih čajev in čajnih mešanic ter zelišč, namenjeni za uporabo v gospodinjstvu. Vsi naši izdelki se odlikujejo po kakovosti, posebni oznaki »ročno pakirano« z navedbo imena posameznika ter poreklom in kalibracijo pakiranega blaga.

Storitvene dejavnosti družbe STORITVE ARANŽIRANJA Aranžerji na terenu vsakodnevno skrbijo za celostno podobo poslovalnic, kamor sodi tako notranji kot zunanji izgled. Slednji s svojim videzom kupce dodatno pritegne k nakupu ter tudi, da ti nenazadnje kupijo več, kot pa so nameravali pred vstopom v prodajni prostor. Aranžerska delavnica se ponaša s kakovostno opremo, mednje sodijo sodobni računalniki, tiskalniki za potrebe večjih formatov in rezalni stroji, ki nam omogočajo tisk različnih materialov, od nalepk in obvestil do plakatov in transparentov, s katerimi vzbudimo pozornost kupcev.

21


Med storitve aranžerjev sodijo tudi: • priprava in nameščanje sezonske dekoracije (sezone in prazniki), • vzdrževanje oglasnih površin v prodajalni in izven prodajalne, • priprava oglasov za prireditve, • priprava, kontrola in zamenjava zunanjega in notranjega označevanja objektov (logotipi, delovni časi, nalepke, blagajniški napisi, obvestila HACCAP…), • ostale aranžerske storitve po željah naročnika.

STORITVE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU IN VARSTVA PRED POŽAROM Področje varnosti pri delu zajema storitve varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. V okviru slednjega opravljamo storitve priprave in izdelave požarnih redov, izvajamo programe usposabljanja za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, zagotavljamo podlage za varno delo ter pripravljamo analize in poročila omenjenega področja. V letu 2011 smo v službi uvedli tudi nov, sodobnejši in okolju prijaznejši sistem prikazovanja in simulacije gašenja požarov. Storitev varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom se tudi v prihodnosti usmerja v dosledno in kakovostno izpolnjevanje zahtev, ki jih narekuje zakonodaja ter podajanje kakovostnih poročil o njihovem izvajanju in nadzoru.

STORITVE SERVISIRANJA GASILNIKOV, NADZOR HIDRANTNEGA OMREŽJA IN PITNIKI Dejavnost servisiranja gasilnikov in nadzora hidrantnega omrežja obsega skrb za vso opremo področja protipožarne zaščite v skladu z zakonskimi predpisi. Poleg opreme je tudi vzdrževanje in pogostost vzdrževanja določena z zakonsko določenimi predpisi. Poleg servisa gasilnih aparatov opravljamo tudi redni tehnični nadzor hidrantnih omrežij, pooblaščeni pa smo tudi za preizkus hidrantnih omrežij in izdajanje potrdil o njihovem brezhibnem delovanju. Poleg servisiranja gasilnikov in preizkušanja hidrantnega omrežja skrbimo tudi za brezhibno delovanje pitnikov družbe HTZ Velenje, I.P., d.o.o., v prostorih naših naročnikov. Pitniki, ki so redno servisirani, omogočajo pitje kakovostne, filtrirane vode neposredno iz lokalnega vodovodnega omrežja.

22


Osebna izkaznica Ime podjetja Mercator IP, invalidsko podjetje d.o.o. Skrajšano ime podjetja Mercator IP, d.o.o. Sedež družbe Dunajska cesta 110, Ljubljana Telefon 01 / 234-36-45 Fax 01 / 234-36-90 Spletna stran www.mercator-ip.si Elektronska pošta info@mercator-ip.si Matična številka podjetja 2054485 Davčna številka SI15965660 Številka in datum vpisa v sodni register Srg 200402050, 15.3.2005 Osnovni kapital 1.008.763,00 EUR Dejavnosti družbe Proizvodna dejavnost Druga trgovina na drobno v nespecializiranih dejavnostih Storitve z vzdrževanjem povezanih dejavnosti Šifra glavne dejavnosti 46.900 Nespecializirana trgovina na debelo Družba Mercator IP, d.o.o., na dan 31. 12. 2011 ni imela podružnic.

23


Organi in upravljanje družbe VODSTVO DRUŽBE Družbo Mercator IP, d.o.o., vodi direktor Vladimir Kukavica, ki mu je Uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d., v funkciji edinega družbenika družbe Mercator IP, d.o.o., podelila mandat direktorja družbe do 31. 12. 2015.

USTANOVITELJ Ustanovitelj samostojno odloča o vseh vprašanjih upravljanja družbe. Funkcijo ustanovitelja uresničuje Uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d.

UPRAVLJANJE DRUŽBE Mercator IP, d.o.o., je gospodarska družba, organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo in je koncernska družba Poslovnega sistema Mercator, d.d., ki je hkrati tudi njen edini družbenik. Upravljanje družbe Mercator IP, d.o.o. temelji na zakonskih določilih, internih aktih in pravilnikih, ki so pripravljeni v skladu s standardi ISO.

24


SKUPAJ NAM GRE LAŽJE.


POSLOVNO POROČILO

26


Strategija poslovanja Vizija Doseganje odličnosti poslovanja z zagotavljanjem kakovostnih izdelkov in storitev ter z odgovornim odnosom do okolja in zaposlenih.

Poslanstvo Družba Mercator IP, d.o.o., se zavezuje k trajnostni družbeni odgovornosti in k spoštovanju moralnih in etičnih vrednot zaposlenih. V družbi poskušamo z iskanjem novih kreativnih rešitev, z razvijanjem ustreznih managerskih veščin ter s sposobnostjo rabe različnih vzpodbud, ki jih zagotavlja sodobna družba, gospodarno izrabiti delovne in ustvarjalne zmožnosti naših zaposlenih. Naše ključno poslanstvo je, da: •  z razpršitvijo dejavnosti ponudimo zaposlenim nove priložnosti pri njihovem umeščanju v poslovne aktivnosti družbe; • z modifikacijo delovnih procesov, ustreznim usposabljanjem in uvajanjem ter prilagoditvijo delovnih mest uspešno integriramo invalide v delovno okolje; • verjamemo v ustvarjalne delovne zmožnosti in sposobnosti zaposlenih, ki nam lahko zagotovijo uspešno trženje našega blaga in storitev in s tem skupno prihodnost. V družbi Mercator IP, d.o.o. želimo zaposlenim z iskanjem oz. razpršitvijo dejavnosti ponuditi nove priložnosti njihovega umeščanja v ekonomiko poslovanja podjetja. Zavedamo se, da je eden odločilnih dejavnikov našega uspeha človek, zato še posebno skrb posvečamo prilagoditvi delovnih mest zaposlenim ter posledično njihovim dobrim delovnim pogojem, strokovni rasti ter delovni uspešnosti.

Strateške usmeritve 1. KREPITI KONKURENČNE PREDNOSTI družbe z ustreznim usposabljanjem, modifikacijo delovnih procesov in prilagoditvijo delovnih mest. 2. RAZVIJATI IN ZAGOTAVLJATI RAZNOVRSTNO IN CENOVNO PRIMERNO PONUDBO kakovostnih, naravnih in ekoloških izdelkov iz področja prehrambene, tekstilne in kozmetične dejavnosti. 3. IZBOLJŠATI STROŠKOVNO UČINKOVITOST na vseh nivojih poslovanja družbe z namenom doseganja poslovne uspešnosti in najvišje možne učinkovitosti poslovanja družbe. 4. USTVARJATI NOVA DELOVNA MESTA z vzpostavitvijo novih dejavnosti družbe. 5. RAZVIJATI IN VZPODBUJATI INOVATIVNOST. 6. UVELJAVLJATI UGLED DRUŽBE IN OHRANJATI DRUŽBENO ODGOVORNOST s spoštovanjem moralnih in etičnih vrednot zaposlenih ter skrbjo za okolje. 7. KREPITI OBSTOJEČE PRODAJNE KANALE spletne in kataloške prodaje.

27


Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti družbe Prednosti →  možnost prodaje izdelkov v maloprodajnih enotah lastnika Največji kupec družbe je hkrati tudi lastnik, ki ima razvejano maloprodajno mrežo po celotni Sloveniji in na drugih trgih. S premišljeno organizacijo poslovnih aktivnosti in sodelovanjem z lastnikom v okviru razvoja novih izdelkov, usklajevanju prodajnega sortimana, izbiri prodajnih kanalov ter pozicioniranju izdelkov je možno bistveno povečanje prodaje našega blaga in uporabnikov naših storitev.

→  kakovostna in konkurenčna ponudba izdelkov Družba s svojim širokim sortimanom izdelkov za dnevno potrošnjo, s stalnim izpopolnjevanjem ponudbenega spleta in z ugodnimi cenami nenehno povečuje zadovoljstvo svojih potrošnikov.

→  uveljavljene blagovne znamke Družba ima na domačem trgu že uveljavljene nekatere blagovne znamke, s katerimi gradi svojo cenovno konkurenčnost in omogoča raznovrstno ter kakovostno ponudbo izdelkov. Razvijamo tudi linije izdelkov lastnih blagovnih znamk, ki vključujejo cenovno ugodne, kakovostne izdelke, ki sodijo v košarico z blagom dnevne potrošnje.

→  know-how pri razvoju svojih izdelkov Imamo strokovno znanje in izkušnje pri pripravi izdelkov, ki jih proizvajamo. Razvoj izdelkov poteka v smeri skrbne izbire kakovostnih sestavin, domiselnosti in drugačnosti ponudbe - predvsem sezonskih izdelkov, poznavanja okusa potrošnikov in fleksibilnosti, ki jo omogoča relativna majhnost podjetja. Kvaliteto proizvodov zagotavlja tudi strokovna izobrazba tehnologov, ki stalno obnavljajo svoje znanje.

→  izboljševanje poslovne učinkovitosti in uspešnosti Družba povečuje poslovno učinkovitost in uspešnost predvsem z izkoriščanjem ekonomij obsega in povezanostjo v skupini, s poenotenjem poslovnih procesov in standardov, z racionalizacijo stroškov, povečevanjem intelektualnega kapitala in drugimi integracijskimi procesi.

Slabosti →  majhna fleksibilnost in visoka stopnja bolniškega staleža zaposlenih Da bi se lahko čim bolj približali željam zaposlenih ter ohranili ugled delodajalca, pri katerem so ljudje na prvem mestu, se jim poskuša omogočiti delo čim bližje naslovu stalnega prebivališča. Slednje hkrati pomeni, da se soočamo z manj »prožno« delovno silo, kar lahko na kratek rok vodi do manjše poslovne učinkovitosti. Ob tem se soočamo tudi z visokim bolniškim staležem zaposlenih, kar ima za posledico najemanje zunanje delovne sile, slednje pa še dodatno obremenjuje poslovno uspešnost družbe. Zaradi tega je cilj družbe upravljati s človeškimi viri na tak način, da bodo ob zagotavljanju dolgoročne socialne varnosti in s primernimi mehanizmi nagrajevanja ter spodbujevalnim načinom vodenja stalno povečevali svojo delovno uspešnost in učinkovitost in tako pripomogli k dolgoročnemu uresničevanju strateških ciljev družbe. 28


→  velika diverzifikacija dejavnosti Družba v svoji strukturi vključuje tudi nekaj manjših proizvodnih in storitvenih dejavnosti, zato obstaja nevarnost prevelikega drobljenja dejavnosti in manjšega izkoristka sinergijskih učinkov in ekonomij obsega.

→  velika navezanost na lastnika Lastnik družbe hkrati predstavlja njenega večjega kupca, kar je sicer iz vidika kreditnega tveganja slabost, hkrati pa predstavlja tudi priložnost za povečanje proizvodnje in prodaje izdelkov družbe.

Priložnosti →  izkoriščanje sinergij in povečevanje poslovne učinkovitosti Ob upoštevanju trenutnih predpostavk o razvoju dejavnikov gospodarskega okolja v Sloveniji je potrebno vpeljati dodatne ukrepe v okviru procesov racionalizacije in poenotenja notranjega okolja podjetja: • s poenotenjem poslovnih procesov in standardov, • z racionalizacijo stroškov, • z integracijo informacijskih sistemov na področju proizvodne dejavnosti z namenom enovite podpore in nadzora.

→  povečevanje tržnega deleža na domačem trgu in širjenje na trge, kjer deluje lastnik Družba ima možnost in priložnost, da poveča proizvodnjo in razširi prodajo svojih izdelkov in storitev na slovenskem trgu; prav tako pa mora pričeti s prodajo svojih izdelkov na trgih, kjer deluje njen lastnik. Na tak način lahko dodatno izkoristi svoje proizvodne zmogljivosti in princip ekonomije obsega.

→  širitev prodaje po spletu Z vzpostavitvijo spletne strani www.mercator-ip.si in www.trebnik.com smo svojim kupcem ponudili možnost nakupovanja izdelkov preko spleta. V prihodnjih letih nameravamo prodajo prek spleta postopoma širiti v skladu z željami potrošnikov, predvsem pa vanj vključiti tudi izdelke iz drugih prodajnih programov.

Nevarnosti →  močna konkurenca, tudi z uvoženim blagom Velikokrat je tuje blago, kljub enaki kakovosti, v očeh slovenskih kupcev bolj zaželeno od domačega. Družba deluje na področju izdelkov za dnevno potrošnjo, kjer se sooča z močno konkurenco, kar pomeni stalni pritisk na prodajne cene ob čim višji kakovosti izdelkov.

→  zmanjšanje realne kupne moči Ker je družba delovno intenzivno podjetje, njegova proizvodnja pa temelji na ročni izdelavi, mora proizvajati izdelke s čim višjo dodano vrednostjo. Zaradi slabih gospodarskih razmer bodo lahko v prihodnosti kupci pričeli bistveno bolj posegati po enakih, vendar cenejših in manj kakovostnih izdelkih, kar bi lahko precej poslabšalo poslovanje družbe zaradi znižanega obsega prodaje.

→  rast absentizma z dela zaposlenih Družba je v svoji strukturi konec leta zaposlovala 204 invalide. Zaradi visoke stopnje zaposlovanja invalidov in s tem tudi večjega števila zaposlenih, ki so z vidika zdravstvene problematike pogosteje v bolniški odsotnosti, se lahko družba v prihodnosti sooča z višjimi relativnimi stroški dela od drugih primerljivih podjetij in posledično večjim izpad prihodka. 29


PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV Pomembnejši dogodki v letu 2011 RAZVOJNE AKTIVNOSTI DRUŽBE V LETU 2011 • S 1. 3. 2011 smo preselili proizvodnjo slaščic blagovne znamke Kranjski Kolaček in proizvodnjo delikatesnih izdelkov v novi obrat v Naklem. Novi obrat s tehnologijo in postopki omogoča sodoben obrtniški način proizvodnje, omogoča nadaljevanje slovenske slaščičarske tradicije in predstavlja njegovo konkurenčno prednost. Kot invalidsko podjetje moramo sicer za povečanje števila zaposlenih nad 20 v posameznem koledarskem letu pridobiti soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Omenjeno ministrstvo nam je dalo soglasje na podlagi poslovnega načrta te dejavnosti, kar se je odrazilo v povečanju prihodkov te dejavnosti v letu 2011 kar za 189,2 % glede na leto 2010. • V začetku marca 2011 smo v maloprodajni enoti v Kranju odprli prvi prodajni prostor s celotnim lastnim sortimanom imenovan »Sladki kotek«. V njem smo združili tako sortiman tradicionalnih izdelkov pod blagovno znamko Kranjski kolaček, kot tudi vrsto novosti, ki smo jih v naši proizvodnji razvili prav v ta namen. Sem sodijo različne slaščice v lončkih, posebne rezine, polnozrnate slaščice ter slaščice brez dodanega sladkorja. Staro embalažo smo zamenjali z novo ekološko in razgradljivo embalažo ter ličnimi darilnimi škatlicami. • V letu 2011 smo razvili več vrst kakovostnih piškotov, ki jih proizvajamo za blagovno znamko našega lastnika in proizvodnjo opremili z avtomatizirano linijo za polnjenje linških keksov. • Na področju delikatesnega programa je bila razvita vrsta novih gotovih jedi, ki jih ponujamo tako v gastro, kot tudi manjših maloprodajnih pakiranjih. • Na področju suhega sadja smo pričeli s sušenjem in pakiranjem jabolčnega čipsa. • Na področju kozmetike smo v okviru linije »MyBody« nadaljevali na nadaljnjem razvoju izdelkov za nego telesa in izdelkov moške linije. Posebno pozornost smo namenili tako embalaži kot kakovosti samih izdelkov. Pričeli pa smo tudi s proizvodnjo kakovostne profesionalne lasne kozmetike za ukrajinskega kupca pod blagovno znamko »Il Fiore«. • Na področju tekstilne dejavnosti smo nadaljevali z razvojem tekstilnih naravnih izdelkov, predvsem pa izdelkov z raznimi dodatki zelišč in vonjav (vzglavniki z zelišči, dišeči copati…) • Na področju kulinarike smo razvili vrsto novih artiklov z dodatkom zelišč (žganja, kisi, olja) in pa pripravili različne mešanice čajev. Vse novosti smo združili skupaj z različnimi kombinacijami obdarovanja v posebnem darilnem katalogu, ki smo ga oblikovali sami, tako v elektronski kot tudi tiskani verziji. V letu 2011 so bili izdani trije različni katalogi darilnega programa Dvorec Trebnik. Leta 2011 smo v družbi Mercator IP, d.o.o., sicer realizirali za 273.101 EUR naložb v osnovna sredstva, od tega 215.577 EUR naložb v vozila, opremo in naprave, 57.524 EUR pa v nakup neopredmetenih osnovnih sredstev. Zaradi težkih gospodarskih in finančnih razmer je bila naložbena politika, kar je razvidno že iz višine samih naložb, precej konzervativna. Naložbe v opremo in naprave so se v večji meri nanašale na obnovo in posodobitve obstoječe opreme v proizvodnih enotah. Nekaj sredstev pa smo namenili tudi obnovi in posodobitvam računalniške opreme, predvsem zaradi zamenjave zastarelih računalnikov z novimi, nakupu tiskalnikov in druge opreme. Naložbe v neopredmetena osnovna sredstva se nanašajo na nakup licenc Microsoft Windows, Corel Draw in Adobe Photoshop.

30


RAZVOJNE AKTIVNOSTI DRUŽBE V PRIHODNOSTI Konkurenca in učinki globalne gospodarske in finančne krize nas silijo k nenehnemu razvoju na področju tako proizvodnih kot tudi storitvenih dejavnosti. V prihodnje se tako nameravamo osredotočiti predvsem na aktivnosti, navedene v nadaljevanju.

Proizvodnja neživilskega programa • Nadaljevanje razvoja, proizvodnje (tudi večjih pakiranj) in prodaje izdelkov kozmetične linije »MyBody« z intenzivnim širjenjem na področje izven Slovenije. • Preoblikovanje podobe naravne kozmetične linije Dvorec Trebnik v smeri prepoznavnosti linije kot naravne, ekološke in tradicionalno pridelane. • V okviru tekstilne dejavnosti bomo v letu 2012 razvijali predvsem program naravnih tekstilnih sezonskih izdelkov.

Proizvodnja živilskega programa • Na področju slaščičarskega programa načrtujemo razširitev modernih maloprodajnih pakiranj slaščičarskih proizvodov ter proizvodnjo novih tržno zanimivih slaščic. Sem sodijo predvsem slaščice, proizvedene iz visoko kakovostnih surovin z dodatki sadja, polnili na podlagi živalskih maščob in brez dodatnih konzervansov. Naše glavno vodilo ostaja ročna in tradicionalna proizvodnja kakovostnih slaščic po receptih slovenskih babic. Tudi na področju proizvodnje piškotov pripravljamo vrsto novosti in novih pakiranj v skladu s potrebami in željami tržišča. • S povečanjem proizvodnih kapacitet na delikatesnem programu načrtujemo predvsem razširitev različnih maloprodajnih pakiranj za samopostrežno oskrbo maloprodajnih enot ter pričetek prodaje pripravljenih kuhanih jedi (golaži, bograč, vampi, kroglice v omaki, palačinke…) v maloprodajnih in tudi v gastro pakiranjih. Tudi na tem področju bo glavno vodilo naše proizvodnje kakovost in odličen okus izdelka. • V letu 2012 bomo razvojne aktivnosti v okviru pakiranja svežega ter suhega sadja in zelenjave usmerili predvsem v spremembo embalaže. Staro embalažo s PVC posodicami bomo nadomestili z lažjimi, okolju prijaznimi vrečkami, v katere bomo pakirali različne vrste sadja in zelenjave. Ponudbo pakiranega sadja bomo dopolnili s posebno ponudbo v Sloveniji pridelanega sadja in zelenjave, ki ga bomo tudi označili, tako da bo potrošnik seznanjen z izvorom in kakovostjo izdelka, ki ga kupuje.

Storitve Na področju storitev bomo tudi v letu 2012 usmerjeni v kakovostno izvedbo storitev. Kakovost, poslovnost, kreativnost, točnost in hitrost bodo naše osnovne smernice, na katerih bomo gradili celotno storitveno dejavnost naše družbe. V okviru aranžerske dejavnosti tako že imamo nove ideje, kako kupce prevzeti z videzom prodajaln, ki jih aranžiramo; na področju varstva pri delu smo se podrobneje seznanili z novim Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, katerega spremembe bomo skrbno implementirali v naše poslovanje in poslovanje družb, za katere opravljamo te storitve; na področju varne hrane pa bomo še naprej skrbno izvajali kontrole v maloprodajnih enotah naših naročnikov in nudili strokovno podporo in ustrezno usposabljanje s področja spoštovanja zakonodajnih zadev. Prav tako bomo tudi v prihodnje skrbeli za reden in celovit servis gasilnikov in nadzor hidrantnega omrežja upoštevajoč vse zakonske predpise s tega področja.

31


Pomembnejši dogodki po zaključku leta 2011 V družbi po zaključku leta 2011 ni bilo pomembnejših dogodkov.

TRŽENJE Naloga trženja v družbi Mercator IP, d.o.o., je, da razvija in zagotavlja raznovrstno in cenovno primerno ponudbo kakovostnih, naravnih in ekoloških izdelkov iz področja prehrambene, tekstilne in kozmetične dejavnosti.

Prodaja Prihodki podjetja so se v letu 2011 zvišali predvsem zaradi razširitve živilskih dejavnosti, ki se kaže predvsem na področju slaščičarske dejavnosti, proizvodnje delikatesnih izdelkov in predelave polenovke. Navedene dejavnosti so v letu 2011 več kot podvojile svojo prodajo. Upad prodaje pa beležimo le na področju pakiranja svežega sadja in zelenjave. Deloma je temu pripomoglo močno znižanje cen surovin (okoli 20 %) in splošna gospodarska kriza, ki se kaže na tem področju v tem, da ljudje posegajo najprej po produktih, ki so najcenejši. Na področju proizvodnih dejavnosti družbe smo tako v letu 2011 ustvarili za 55,4 % višje prihodke, kar hkrati pomeni, da so bili prihodki od prodaje naših izdelkov v letu 2011 glede na leto 2010 višji kar za 2.210.707 EUR v večji meri kot posledica: •   razširitve kapacitet in obsega prodaje slaščičarske dejavnosti, proizvodnje delikatese in predelave polenovke; • razširitve distribucije živilskih programov na celotno področje Slovenije; • proizvodnje nove kozmetične linije »MyBody« in polnjenje linije »Il fiore« v Celju; • intenzivnega pospeševanja prodaje po celotnem območju Slovenije. Na področju dejavnosti, ki bi jih lahko opredelili kot storitvene, smo v letu 2011 ustvarili za 14,9 % višje prihodke, kar hkrati pomeni, da so bili prihodki od prodaje storitev v letu 2011 glede na leto 2010 višji za 529.631 EUR. V nadaljevanju prikazujemo strukturo prodaje naših storitev in proizvodov po dejavnostih v letu 2011, iz katere je razvidno, da največ prihodkov iz naslova storitev ustvarimo na področju aranžerstva, iz naslova prihodkov od prodaje proizvodov pa v slaščičarski dejavnosti; v slednji predvsem zaradi povečanja proizvodnih in prodajnih kapacitet zaradi selitve v nov obrat v Naklem. Tudi v prihodnje bomo svoje prodajne aktivnosti gradili na dveh prodajnih kanalih: •   v okviru grosistične prodaje bomo naše izdelke in storitve prodajali našim veleprodajnim kupcem, od katerih lahko kot največjega izpostavimo družbo Mercator, d. d.; •  maloprodajnim kupcem pa bomo naše izdelke prodajali v okviru lastne maloprodajne mreže, spletne trgovine in kataloške prodaje.

32


3,9 %

6,6 %

Struktura prihodkov od prodaje storitev v letu 2011 12,6 %

6,6 %

3,9 %

77,0 % 12,6 %

77,0 % aranžerstvo interna kontrola in varna hrana varstvo pri delu gasilniki in pitniki

aranžerstvo interna kontrola in varna hrana

Struktura prihodkov od prodaje proizvodov v letu 2011

4,6 %pri delu8,4 % varstvo

11,4 %

4,6 %

gasilniki in pitniki

2,8 %

8,4 % 2,8 %

20,5 %

12,5 %

11,4 %

20,5 %

12,5 %

8,5 % 31,3 %

8,5 % 31,3 %

kozmetični izdelki

tekstilni izdelki

pakirano sadje in zelenjava

sušeno sadje

slaščičarski izdelki

delikatesne solate

kozmetični izdelki

tekstilni izdelki

pakirano sadje in zelenjava

pripravljene jedi sušeno sadje

slaščičarski izdelki

delikatesne solate

pripravljene jedi

polenovka

33

polenovka


Blagovne znamke Proizvajalci danes ustvarjajo vedno bolj prefinjene linije blagovnih znamk ter razvijajo visoko kakovostne izdelke, ki sledijo tehničnim inovacijam, obenem pa jih podpira dobra trženjska strategija. Blagovne znamke se vedno hitreje prilagajajo trendom, obenem pa ostajajo še vedno cenovno konkurenčne. Pri razvoju linij zasledujemo predvsem vizijo in usmeritve našega največjega kupca, za katerega proizvajamo večino izdelkov. V nadaljevanju tako navajamo blagovne znamke izdelkov, ki jih proizvajamo v naši družbi.

KOZMETIČNI IZDELKI V okviru kozmetičnih izdelkov proizvajamo naslednje linije izdelkov, ki smo jih razvili sami (razen »Il fiore«): • linijo naravnih kozmetičnih izdelkov pod blagovno znamko »Dvorec Trebnik«; • linijo komercialnih kozmetičnih izdelkov pod blagovno znamko »MyBody«; • linijo izdelkov, namenjenih večjim kupcem pod blagovno znamko »Lanai«; • linijo izdelkov »Il fiore«, namenjenih prodaji na trgu vzhodne Evrope. Skupaj proizvajamo več kot 140 različnih kozmetičnih izdelkov. Linijo naravnih kozmetičnih, ročno izdelanih izdelkov blagovne znamke našega lastnika »Dvorec Trebnik«, označuje predvsem visoka kakovost proizvodov, ročna izdelava, slovenska tradicija, nizko serijska oz. unikatna proizvodnja ter zdravju in okolju prijazen program. Linijo sestavljajo visoko kakovostni izdelki za nego telesa, obrazno nego in različna mazila. Sodobne tržne okoliščine, na katere so v zadnjem času vplivale predvsem spremenjene socialne in ekonomske razmere, vršijo pritisk na prodajne cene blaga proizvajalcev. Zato smo za našega lastnika razvili ekskluzivno linijo kozmetičnih izdelkov za nego telesa z imenom »MyBody« kot lastno blagovno znamko, ki zamenjuje nekdanjo kozmetično linijo »Popolna nega« in pričeli z njeno redno proizvodnjo. MyBody je široko potrošna konvencionalna kozmetika. Izdelki so narejenih iz lahkih tekstur, modernih vonjev in privlačne embalaže. V letu 2012 si bomo prizadevali za pospešitev prodaje blagovne znamke »MyBody« tudi na tujih trgih. Kozmetična linija »Lanai« predstavlja moderno linijo kozmetičnih proizvodov namenjene predvsem večjim kupcem (hoteli, restavracije, gostinci…). Odlikuje jih kakovostna sestava, moderne dišave ter primernejše večje pakiranje. Pod linijo »Lanai« tržimo predvsem izdelke za nego telesa. Konec leta 2011 smo za ukrajinsko podjetje za prodajo profesionalne lasne kozmetike pričeli polniti kozmetične izdelke za profesionalno nego las. Izdelke odlikuje modern design, visoka kakovost ter raznolikost ponudbe za vrsto las.

TEKSTILNI IZDELKI V okviru tekstilnih izdelkov proizvajamo in tržimo naslednje linije izdelkov: • naravni in darilni program tekstilnih izdelkov »Dvorec Trebnik«; • linijo kakovostnih izdelkov pod blagovno znamko našega največjega kupca; • proizvodnjo izdelkov za otroke. Skupaj proizvajamo več kot 160 različnih tekstilnih izdelkov. Tekstilni izdelki, ki jih proizvajamo in tržimo v

34


našem podjetju, se odlikujejo po naravnih materialih, uporabi naravnih polnil (pira, ajda, bombaž, lan…) ter unikatnosti, ki jo dopolnjuje še domačnost slovenskih zelišč. Osnovna usmeritev tekstilnega programa tudi v prihodnje ostaja kakovost, naravnost in unikatnost izdelkov.

SLAŠČIČARSKI IZDELKI V letu 2011 smo v Naklem odprli nov povečan slaščičarski obrat, v katerem nadaljujemo s proizvodnjo kakovostnih slaščic po tradicionalnih slovenskih receptih. V obratu proizvajamo več kot 160 različnih slaščic. Pod blagovno znamko »Kranjski kolaček« proizvajamo in tržimo kakovostne, ročno izdelane izdelke z dodano vrednostjo, z namenom obujanja oziroma ohranjanja tradicije slovenskega slaščičarstva. V letu 2011 smo svoje trženjske aktivnosti usmerili predvsem v izobraževanje prodajnega osebja in pospeševanje naših izdelkov s ciljem povečanja obsega prodaje. V začetku leta je bil v hipermarketu našega največjega kupca odprt tudi oddelek s slaščičarskimi izdelki »Sladki kotek«. V njem smo predstavili celoten sortiman obrata ter vrsto sladkih novosti. V drugi polovici leta pa smo se usmerili na bistveno povečanje proizvodnje piškotov. Svojo prodajno strategijo tudi v prihodnje nadaljujemo predvsem v smeri zasledovanja tradicije, nadaljnjega razvoja slaščic, prodajne embalaže in osveščanja kupcev.

DELIKATESNI IZDELKI Več kot 40 različnih delikatesnih izdelkov, ki jih proizvajamo v novih proizvodnih prostorih v Naklem, tržimo pod blagovno znamko »Mizica pogrni se«. Značilnost teh izdelkov je, da jih lahko kupec brez posebne predhodne priprave doma hitro zaužije. To so izdelki, po katerih kupec zaradi pomanjkanja časa čedalje bolj pogosto posega. Pod to blagovno znamko proizvajamo in tržimo vrsto pripravljenih delikatesnih solat in drugih delikatesnih jedi. Svoje trženjske aktivnosti na tem področju namenjamo predvsem osveščanju kupcev glede uporabe teh izdelkov ter novemu pakiranju izdelkov. V prihodnje bomo vse več pozornosti namenili tudi širitvi teh programov, saj nam nov obrat nudi večje proizvodne kapacitete in s tem dodatne razvojne in prodajne priložnosti. Osrednji cilj trženja tega programa ostaja proizvodnja kakovostnih, po okusu tradicionalnih slovenskih specialitet ter njihovo priročno pakiranje.

PAKIRANO SVEŽE SADJE IN ZELENJAVA Pakirano sveže sadje proizvajamo in tržimo pod blagovno znamko »5 na dan«. Svojo ponudbo več kot 100 različnih izdelkov vedno bolj usmerjamo v pakiranje in prodajo lokalno pridelanega sadja in zelenjave slovenskega porekla. Nadaljnji razvoj in ponudbo usmerjamo v proizvodnjo in trženje visoko kakovostnih, pripravljenih izdelkov za takojšnjo uporabo v gospodinjstvu. V letu 2012 planiramo tudi ponudbo ekološko pripravljene, rezane zelenjave in sadja.

PAKIRANO IN SUŠENO SADJE IN ZELENJAVA V sušilnici v Mislinji sušimo, pakiramo in prodajamo slovensko sadje pod različnimi blagovnimi znamkami. V obratu tako proizvajamo več kot 70 različnih izdelkov. V istem obratu pakiramo tudi linijo suhega sadja in različnih mešanic v manjših maloprodajnih pakiranjih. S spremembo prehranjevalnih navad se je namreč poleg povpraševanja po svežem izjemno povečalo tudi povpraševanje po suhem sadju.

35


Ustvarjanje odnosov s kupci in pospeševanje prodaje Svojo pozornost bomo tudi v prihodnosti posvetili predvsem končnemu kupcu, njegovim potrebam in željam. Zaostrene gospodarske razmere so priložnost tudi v prihodnje, da svoje proizvodne zmogljivosti še bolj optimiziramo ter na ta način kupcu ponudimo najboljše izdelke po ugodni, sprejemljivi ceni. Zvestobo naših kupcev smo v letu 2011 sicer krepili na naslednje načine: • naše izdelke smo predstavili v različnih medijih (revije, spletne strani, zdravstveni in kozmetični forumi) ter na sejmih; • izdajali smo darilne kataloge za podjetja in maloprodajne kupce; • vključevali smo se v različne akcijske aktivnosti za kupce (akcijska pakiranja, darila ob nakupih); • izvajali smo promocije in degustacije naših izdelkov ter vpeljali tudi osebno svetovanje našim kupcem predvsem pri nakupu kozmetičnih izdelkov; • trudili smo se za atraktivno ponudbo izdelkov v naši spletni trgovini.

Prodajni formati Naše izdelke in storitve v večji meri tržimo našemu lastniku, kot tudi ostalim veleprodajnim kupcem - raznim hotelom, gostinskim lokalom in vzgojno varstvenim ustanovam. Naši izdelki pa so dostopni našim kupcem tudi neposredno v maloprodajni enoti galerije Dvorca Trebnik ter preko spletne kot kataloške prodaje. Galerija sicer že desetletja slovi po odlični ponudbi naravnega darilnega kot tudi kulinaričnega izbora slovenskih izdelkov. V njej imamo organiziran tudi turistični program ter delavnice za različne populacije (otroci, starostniki, najstniki…). Obiskovalcem v okviru strokovno vodenega ogleda nudimo celoten zgodovinski pregled dvorca, obilo koristnih informacij ter nasvetov s področja zelišč ter njihovega načina uporabe. Tudi spletna prodaja je prodajni kanal, na katerem gradimo svojo prihodnost. Z vzpostavitvijo spletne strani www.mercator-ip.si in www.trebnik.com kupcem nudimo možnost nakupovanja izdelkov preko spleta. Spletna stran www.trebnik.com je namenjena prodaji naravnih izdelkov pod blagovno znamko Dvorec Trebnik. Za sezonsko in akcijsko ponudbo naših izdelkov kupcem skrbimo mesečno z različnimi načini obveščanja. Letno izdamo tudi elektronsko verzijo darilnega kataloga, v katerem so izdelki za poslovne kot tudi osebne namene. V prihodnjih letih nameravamo prodajo prek spleta postopoma širiti v skladu z željami potrošnikov, predvsem pa vanj vključiti tudi izdelke iz drugih prodajnih programov (slaščičarstvo, spletna eko tržnica). Spletno stran je potrebno v prihodnje optimizirati in poskrbeti za intenzivno spletno oglaševanje. Na področju kataloške prodaje smo aktivni že od pričetka delovanja družbe in je namenjena predstavitvi naših izdelkov ciljni publiki. Kataloško prodajo trenutno usmerjamo v ponudbo naravne linije »Dvorec Trebnik«, predvsem pa v izdelavo spletnih in tiskanih katalogov za nakup izdelkov v poslovne ter osebne namene. Kataloge v spletni verziji pripravljamo vsaj enkrat letno. V prihodnosti planiramo tudi izdelavo katalogov (spletnih, tiskanih) s slaščičarskimi in delikatesnimi izdelki.

36


Nabava Nabavno področje je eno ključnih poslovnih procesov proizvodnje in končne prodaje izdelkov. Na tem področju smo v letu 2011 delovali v smeri iskanja najbolj kakovostne ponudbe surovin in materiala po primerni ceni, centralizacije, optimizacije in izboljšanja nabavnih pogojev z dobavitelji. Leto 2011 so zaznamovali predvsem izredno neugodni trendi cen strateških surovin in energentov, ki smo jih z nadaljnjim optimiranjem proizvodnih procesov in konsolidacijo stroškov operativno minimizirali. Dogajanja na nabavnih trgih so bila v minulem poslovnem letu zelo dinamična. Gospodarska kriza se je nadaljevala in še bolj poglabljala, tako da smo bili konstantno soočeni z različnimi izzivi, predvsem pa z zahtevo po še večji učinkovitosti nabavnih procesov in nadaljevanju zniževanja stroškov. V letu 2011 so se povečale tudi cene naftnih derivatov, kar je dodatno vplivalo tako na dvig cen surovin in embalaže v kozmetični dejavnosti, kot tudi na dvig osnovnih surovin, ki jih uporabljamo v proizvodnih procesih (meso, moka, olje, sladkor… ). Zmanjšali smo število dobaviteljev ter intenzivno izvajali aktivnosti izboljšanja nabavnih pogojev z dobavitelji. Skrbimo, da so zaloge surovin v proizvodnji optimalne ter z dobavitelji skupaj iščemo cenovno najbolj ustrezne načine kontinuirane distribucije surovin. Pri mnogih dobaviteljih smo uspeli spremenili sistem pakiranja surovin (iz 10 kg pakiranja na 50 kg pakiranje), kar se je dodatno odrazilo v prihrankih, kakor tudi v okoljevarstveni politiki naše družbe. Na živilskih programih smo pričeli namesto nevračljive in drage kartonske embalaže uporabljati »Steco« embalažo, ki predstavlja za podjetje prihranek tako pri logistiki kot tudi pri strošku odvoza odpadkov. Postali smo del velikega okolju prijaznega sistema »IFCO«, ki nudi sodobnemu podjetniku prijazen in primeren način uporabe distribucijske embalaže različnih dimenzij, prilagojenih sodobni euro paleti. V proizvodne procese smo uvedli nov program Pekos, ki nam omogoča učinkovito spremljanje in upravljanje zalog, optimiranje logističnih procesov in drugih postopkov poslovanja. Samo poenotenje aplikativnega dela informacijske infrastrukture nam tako v proizvodni kot v storitveni dejavnosti omogoča bistveno izboljšanje nabavnih in prodajnih evidenc in posledično učinkovito spremljanje našega nabavnega in prodajnega trga. Kljub intenzivnim pogajanjem o cenah surovin in materiala menimo, da je glede na rastoče proizvodne in prodajne aktivnosti naših izdelkov pri obstoječih dobaviteljih še precej možnosti za dosego boljših nabavnih pogojev od trenutnih, intenzivno pa se bomo osredotočili še na nadaljnje iskanje novih nabavnih kanalov v okviru celotne Evropske Unije.

Logistika Logistiko kot del proizvodnih in storitvenih procesov opravljamo na različne načine: • z najemom in plačilom izvedbe distribucije logističnemu podizvajalcu; na tovrsten način opravljamo distribucijo svežih živilskih proizvodov v Naklem; • preko lastne pospeševalske službe (kozmetični in tekstilni izdelki), s katero direktno oskrbujemo posamezne prodajalne z našimi izdelki; • z lastnimi tovornimi vozili, s katerimi dostavljamo blago v grosistična skladišča; • na področju aranžerstva opravljamo aranžerske storitve z 28 lastnimi vozili; • na področju varstva pri delu, servisiranja gasilnikov in pitnikov, opravljamo storitve s šestimi lastnimi vozili.

37


V letu 2011 planiramo v Naklem zamenjavo dveh zastarelih vozil in nadomestitev z novimi, ki bodo upoštevala tudi nov emisijski standard EURO 5. Od devetih najetih vozil jih več kot polovica dosega 90% izkoriščenost volumna vozil. Doseganje in preseganje te meje tudi v bodoče ostaja primarni cilj pri upravljanju s transportnimi kapacitetami. V letu 2011 smo naredili pomemben korak predvsem na področju transportne distribucijske embalaže. Na področju živilskega programa smo se včlanili v sistem »IFCO« ter staro kartonsko embalažo zamenjali z okolju prijazno ter euro standardom prilagojeno logistično embalažo. Ta nam v prihodnje omogoča nižje nabavne stroške embalaže, prihranke pri volumnu in samem strošku odpadne embalaže. Embalaža, ki smo jo tako pričeli uporabljati v letu 2011, je okolju prijazna, namenjena večkratni uporabi in se v veliko primerih pojavlja tudi kot prodajna embalaža za izdelke. S tem se izognemo naknadnim poškodbam blaga in znižanju njegove kakovosti (npr. na področju sadja in zelenjave). Glavni cilj na področju logistike tudi v prihodnje ostaja znižanje stroškov logistike ter doseganje prihrankov zaradi boljšega volumenskega izkoristka tovornih kapacitet in permanentnega izvajanja optimizacije pri načrtovanju transportnih poti.

Upravljanje s tveganji Vse večja dinamičnost, kompleksnost in heterogenost poslovnega okolja povzroča podjetjem tudi vse večjo izpostavljenost tveganjem, ki lahko vplivajo na sposobnost podjetij, da dosegajo začrtane strateške in operativne poslovne cilje. Področje obvladovanja tveganj je zato v zadnjem času postalo še bolj pomembno, predvsem zato, ker so izidi bodočih poslovnih dogodkov vedno do določene mere negotovi in se temu ne more izogniti prav nobeno podjetje. Tveganja, ki so jim podjetja pri svojem delovanju izpostavljena, lahko na splošno razdelimo v tri sklope: • poslovna tveganja, ki so povezana s sposobnostjo ustvarjanja prihodkov, sposobnostjo obvladovanja stroškov ter s sposobnostjo ohranjanja vrednosti poslovnih sredstev; • finančna tveganja, ki so povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov ter ohranjanja vrednosti finančnega premoženja, ter vključujejo tveganja neizterjave poslovnih terjatev (kreditna tveganja), tveganja spremembe dejavnikov finančnih trgov (obrestna, valutna, inflacijska in druga tveganja) ter plačilno-sposobnostna tveganja; • tveganja delovanja, ki so povezana z zasnovo, izvajanjem in nadziranjem poslovnih procesov in aktivnosti v podjetju. V družbi Mercator IP, d. o. o., neprestano spremljamo posamezne vrste ključnih tveganj, ki smo jim izpostavljeni. Pri vpeljavi procesa upravljanja s tveganji smo identificirali vsa tveganja, ki jim je po naši oceni izpostavljena družba, tako v kratkoročnem kot tudi v dolgoročnem obdobju ter jih ocenili glede na stopnjo tveganja ter oceno škode v primeru, da pride do določenih dogodkov. V nadaljevanju tako opredeljujemo le tveganja, kjer bi bila ocenjena škoda višja od 5 % EBITDA družbe, v kolikor bi se posamezno tveganje uresničilo. Na podlagi ocene se nato v skladu z opredeljeno politiko pripravijo konkretni predlogi za upravljanje s posameznimi tveganji, ki so implementirani v izvajanje vseh nalog in aktivnosti, potrebnih za učinkovito obvladovanje tveganj ter za zmanjšanje verjetnosti nedoseganja začrtanih poslovnih rezultatov.

38


Poslovna tveganja Poslovna tveganja delimo na poslovna tveganja na področju maloprodaje, veleprodaje in storitev. Poslovna tveganja so tista, ki lahko negativno vplivajo na proces gibanja tržnega deleža in prodaje, na proces investiranja, nabave ali realizacije relativne razlike v ceni. Ključno tveganje

Analiza

Obvladovanje

Tveganje zagotavljanja konkurenčnosti trženjskega spleta v veleprodaji

Sledenje visokih zahtev veleprodajnega kupca po zanesljivosti oskrbe, spremljanje cenovne konkurenčnosti izdelkov in stalno preučevanje ustreznosti sortimana.

Prožna organiziranost proizvodnih procesov s hitrimi mogočimi prilagoditvami na spremembe povpraševanja. Stalno iskanje cenejših nabavnih virov za surovine, material in embalažo pri proizvodnji svojih izdelkov.

Tveganje zagotavljanja konkurenčnosti trženjskega spleta v maloprodaji

Ažurno, redno in natančnost spremljanje cen primerljivih proizvodov konkurence in stalno preučevanje ustreznosti sortimana.

Razvoj dolgoročnih in kratkoročnih projektov pospeševanja prodaje. Prilagajanje novim tržnim razmeram z gradnjo percepcije pri kupcih, da proizvajamo cenovno konkurenčne in kvalitetne proizvode.

Tveganje zagotavljanja kakovostnih proizvodov

Zaradi pritiska na prodajne cene obstaja tendenca proizvodnje izdelkov po nižji ceni, pri čemer obstaja tveganje, da ti izdelki ne bodo več kvalitetni.

Vzpostavljen je mehanizem celovitega nadzora, da zaradi pritiska na prodajne cene ne bo trpela kvaliteta izdelkov.

Tveganje zagotavljanja konkurenčnih storitev

Sledenje in analiziranje specifičnih Osredotočenost na opravljanje zahtev ključnih uporabnikov naših kakovostnih in cenovno ugodnih storitev. storitev

Tveganje nezadovoljstva kupcev

Ugotavljanje percepcije kupcev glede naših izdelkov v okviru direktnega pospeševanja prodaje, z anketami ter v okviru socialnih omrežij na spletu.

Sledenje trendom, ki se pojavljajo na trgu, predvsem pa potrebam, željam in pričakovanjem kupcev na trgu.

Legenda: načrtovano povečanje obsega izpostavljenosti v letu 2012 glede na leto 2011 načrtovan enak obseg izpostavljenosti v letu 2012 kot v letu 2011 načrtovano zmanjšanje obsega izpostavljenosti v letu 2012 glede na leto 2011 39

Ocenjeni obseg izpostavljenosti v letu 2012/2011


Finančna tveganja Finančna tveganja so povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov ter ohranjanja vrednosti finančnega premoženja, ter vključujejo tveganja neizterjave poslovnih terjatev (kreditna tveganja), tveganja spremembe dejavnikov finančnih trgov (obrestna, valutna, inflacijska in druga tveganja) ter tveganja, da podjetje v določenem trenutku ne bo imelo zadosti likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekočih obveznosti (plačilno-sposobnostna tveganja). Ker družba Mercator IP, d.o.o., deluje le na slovenskem trgu, valutnih tveganj ni. Prav tako smatramo, da inflacijskim in drugim tveganjem v okviru tveganj spremembe dejavnikov finančnih trgov, podjetje ni izpostavljeno v meri, da bi jih bilo potrebno obvladovati.

Ključno tveganje

Analiza

Obvladovanje

Kreditno tveganje

Tekoče spremljanje gibanja terjatev do veleprodajnih in maloprodajnih kupcev.

Stalni nadzor in omejitev kreditnega poslovanja s tveganimi kupci.

Obrestno tveganje

Družba ima med svojimi Zaradi nizke zadolžitve družbe obveznostmi obveznosti, ki so načini obvladovanja pred tem odvisne od gibanja variabilne tveganjem niso vzpostavljeni obrestne mere EURIBOR. Povprečni 6m EURIBOR je v letu 2011 znašal 1,5%, vendar se ocenjuje, da se bo EURIBOR v letu 2011 povišal in znašal 2,2%.

Plačilnosposobnostno tveganje

Ročnostna struktura finančnih obveznosti je ustrezna. Delež finančnih obveznosti v strukturi kapitala je na 31.12. 2011 znašal 0,01.

Sklenitev in obnavljanje kratkoročnega posojila za likvidnostne potrebe z našim lastnikom.

Legenda: načrtovano povečanje obsega izpostavljenosti v letu 2012 glede na leto 2011 načrtovan enak obseg izpostavljenosti v letu 2012 kot v letu 2011 načrtovano zmanjšanje obsega izpostavljenosti v letu 2012 glede na leto 2011

40

Ocenjeni obseg izpostavljenosti v letu 2012/2011


Tveganja delovanja Tveganja delovanja se nanašajo na tveganja, povezana z zasnovo, izvajanjem in nadziranjem poslovnih procesov in aktivnosti. V družbi Mercator IP, d.o.o., jih delimo na tveganja delovanja operativne dejavnosti (tveganje okvar proizvodnih strojev in naprav), informacijska tveganja delovanja (tveganje nedelovanja centralnih informacijskih sistemov oz. izpad delovanja le – teh), ter kadrovska tveganja (tveganje pomanjkanja ustreznega kadra in tveganje, povezano z zdravjem zaposlenih).

Ključno tveganje

Analiza

Obvladovanje

Tveganja delovanja operativne dejavnosti

Kot največja tveganje so ocenjena tveganja okvare nekaterih zastarelih proizvodnih strojev in naprav v proizvodnih enotah in printerjev večjega formata v aranžerski delavnici.

Deloma se je tveganje znižalo s selitvijo dveh proizvodnih obratov s 1.3.2011 na novo lokacijo in s tem tudi posodobitvijo proizvodnih strojev.

Informacijska tveganja delovanja

Do izpada lahko pride zaradi Vzpostavitev poslovnega okolja nepravilnega delovanja sistemske za hitro ponovno vzpostavitev ali aplikativne programske izpadlih elementov sistema. opreme.

Kadrovska tveganja

Zaradi prezaposlovanja predvsem invalidov se soočamo z visoko stopnjo bolniške odsotnosti, ki je v letu 2011 znašala 10,5%. Deficit določenih poklicev (npr. slaščičar, kuhar).

Sprememba zakonodaje

Sprotno spremljanje zakonodaje Stalna pripravljenost na na področju delovanja invalidskih proaktivno delovanje ob morebitni spremembi podjetij. zakonodaje.

Okrepitev dolgoročnega sodelovanja z ZZZS in osebnimi zdravniki. Učinkovito širjenje in delovanje interne trenerske mreže, uporaba celostnega pristopa k obravnavi invalidnega delavca.

Legenda: načrtovano povečanje obsega izpostavljenosti v letu 2012 glede na leto 2011 načrtovan enak obseg izpostavljenosti v letu 2012 kot v letu 2011 načrtovano zmanjšanje obsega izpostavljenosti v letu 2012 glede na leto 2011 41

Ocenjeni obseg izpostavljenosti v letu 2012/2011


Ocena izpostavljenosti tveganjem Vodstvo družbe Mercator IP, d.o.o., ocenjuje, da je na dan 31. 12. 2011 ob upoštevanju trenutnih predpostavk o razvoju dejavnikov gospodarskega okolja v letu 2011 celovita izpostavljenost družbe Mercator IP, d.o.o., poslovnim, finančnim in tveganjem delovanja na zmerni ravni.

Družbena odgovornost Skladno z dobro poslovno prakso in strateškimi usmeritvami je družbena odgovornost sestavni del poslovanja naše družbe. Pri tem je že sama ustanovitev invalidskega podjetja izraz družbeno odgovornega ravnanja. Naši napori pri upravljanju podjetja pa so, skladno z našo strategijo in vizijo razvoja, še naprej usmerjeni v skrb za okolje in razvoj zaposlenih v okviru usposabljanja, zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev, rehabilitacije in ostalih dejavnosti, povezanih z upravljanjem s človeškimi viri.

Odgovornost do okolja V družbi Mercator IP, d.o.o. se zavedamo pomena zmanjševanja vplivov na okolje, zato že od same ustanovitve podjetja delujemo proaktivno in preoblikujemo naše procese v okolje prijaznejše. Med aktivnostmi zmanjšanja porabe surovin in energije smo v letu 2011 izvedli naslednje: • vključili smo se v sistem distribucijske transportne embalaže »IFCO«, • zamenjali smo nerazgradljivo embalažo naših izdelkov v razgradljivo, • v sodelovanju z družbo za ravnanje z odpadno embalažo Slopak smo ločeno zbirali odpadno embalažo, • količino transportne in ostale embalaže smo znižali za 2,5 %, • zahtevali smo racionalno rabo energije v vseh naših obratih (optimizacija razsvetljave, ogrevanja, hlajenja, ipd.), s čimer smo znižali stroške energije vsaj za 5 %. Intenzivno sodelujemo v okviru Mercatorjeve projektne skupine za spremljanje okoljskih vidikov na strateškem in operativnem nivoju z namenom ustvarjanja prihrankov pri energentih in posledično zmanjšanja onesnaženosti okolja. • v sodelovanju s podjetjem Biotera smo poskrbeli za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, ki so bili naknadno uporabljeni za proizvodnjo električne energije v bioplinarni, • ločeno smo zbirali odpadno elektronsko opremo in poskrbeli za njeno ustrezno predelavo in odstranjevanje, • vpeljali smo ločeno zbiranje odpadnega pisarniškega papirja ter izrabljenih kartuš in tonerjev; •   pri pridobivanju praktičnega znanja o uporabi sredstev za gašenje začetnih požarov, kar je v skladu z zakonom obvezno za vse zaposlene, uporabljamo pomoč simulatorja; • sistemsko obvladujemo vplive na okolje v skladu s standardi ISO 14001, katerega lastnik je družba Mercator d.d. Kot predelovalec hrane se zavedamo pomena skrbi za okolje in njegovo varovanje. Zato si prizadevamo naše zaposlene osveščati o skrbi za varovanje okolja. Slednje poskušamo prenesti tudi na naše dobavitelje in poslovne partnerje. Rezultati, pridobljeni s strani zakonsko predpisanih monitoringov vode, zraka in hrupa, potrjujejo naše odgovorno ravnanje z okoljem.

42


V letu 2011 smo začeli intenzivno zmanjševati odpadke in v nekaterih enotah količino komunalnih odpadkov občutno znižali. Okrepili smo tudi sodelovanje s predelovalci organskih odpadkov, kar pomeni, da se večina organskih odpadkov reciklira in uporabi v bioplinarnah. Odgovornost do okolja tako uresničujemo tudi preko partnerstva z dobavitelji v luči nadaljnjega zagotavljanja kakovostne ponudbe.

SKRB ZA OKOLJE JE NAŠA PRIHODNOST

Vpetost v lokalno okolje Naša proizvodnja je lokalne narave; proizvodni obrati se nahajajo na širšem področju Slovenije. V lokalno okolje smo sicer vpeti v smeri naslednjih projektov: • pridelke, ki vstopajo v naše proizvodne procese, nabavljamo od lokalnih pridelovalcev; • v okviru proizvodnje kozmetičnih izdelkov na Dvorcu Trebnik smo tesno povezani z lokalno skupnostjo (z Občino Slovenske Konjice in lokalno turistično organizacijo); • svoje izdelke smo vključili v vseslovensko prepoznaven projekt »I feel Slovenia«; •  na področju svežega in pakiranega sadja in zelenjave smo pričeli s proizvodnjo izdelkov, na katerih označimo področje pridelave njihovih osnovnih surovin; V letu 2011 smo svoje aktivnosti še bolj usmerili v iskanje okolju in ljudem prijaznih rešitev in sicer v: • aktivnosti vezane na odgovornost do okolja v širšem pomenu (transportna veriga, embalaža, lokalna proizvodnja…); •  aktivnosti vezane na poslovno odgovornost (gradnja partnerstva z kupci in dobavitelja, gradnja odnosa z zaposlenimi, razvoj in inovacije…); • aktivnosti socialne odgovornosti. Ker smo kot proizvodno podjetje ključni vezni člen med pridelovalci in končnimi potrošniki, se trudimo, da v okviru proizvodnih procesov izberemo le tiste pridelke, ki so najvišje kakovosti in lokalno pridelani. Z našimi dobavitelji tako razvijamo dolgoročne partnerske odnose. Pomagamo jim tako pri razvoju pridelkov za našo proizvodnjo, kot pri izbiri primernih embalažnih materialov za našo distribucijo. Pri izboru dobaviteljev in izdelkov sledimo nakupnim navadam in trendom naših potrošnikov. S širjenjem ponudbe lokalnih proizvajalcev pa usmerjamo potrošnika k izbiri izdelkov iz lokalnega okolja. Vedno bolj se usmerjamo tudi v proizvodnjo eko proizvodov.

43


Odgovornost do kupcev Proizvodnja izdelkov in izvedba storitev poteka tudi v skladu s smernicami obstoječe zakonodaje glede varne hrane. V okviru podjetja deluje služba interne kontrole in varne hrane, ki tako za nas, kot tudi za našega lastnika kontrolira in preverja delovanje v skladu z obstoječo zakonodajo, HACCP standardi in smernicami varne hrane. Za vse živilske proizvodne enote imamo izdelan HACCP sistem procesov in proizvodov, ki omogoča prepoznavanje kritičnih točk v procesu in prepozna oz. predpiše vse situacije, s katerimi se tem kritičnim točkam izognemo. Zapise stalno nadgrajujemo, saj naraščajoča globalna trgovina ter s tem nova živila in materiali zahtevajo nenehno spremljanje in obvladovanje možnih tveganj. Vzpostavili smo sistem zgodnjega prepoznavanja žarišč neskladnosti v procesu zagotavljanja varne hrane, temelječ na sistematičnem spremljanju ugotovitev nadzornih organov, notranjega nadzora, lastnega in državnega nadzora varnosti in kakovosti proizvodov ter spremljanja drugih zunanjih dejavnikov, kar prispeva k hitremu odpravljanju odstopanj. Skupina za varnost živil kot disciplinarno strokovno telo izvaja, vzdržuje, posodablja in poroča o uspešnosti sistema vodenja varnosti živil, preko katerega skrbimo za učinkovito izvedbo aktivnosti, povezanih z umiki ali odpoklici v času izven rednega delovnega časa. V letu 2011 smo deklaracije na svojih izdelkih pričeli dopolnjevati z GDA vrednostmi. Priporočila za uravnoteženo prehrano narekujejo zmernost v količini ter raznolikost v izboru in sestavi jedi. Z namenom boljšega informiranja kupcev smo na embalažah prehrambnih izdelkov naših blagovnih znamk uvedli oznake o hranilnih vrednostih živil. Ker je sodobni stil življenja in prehranjevanja usmerjen k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu, razvijamo z željo spodbujanja ljudi k zdravemu načinu prehranjevanja nove in nove artikle pod blagovno znamko EKO in blagovno znamko ACTIVE LIFE. Proizvode pod tema znamkama bomo lansirali na trg v letu 2012.

Odgovornost do zaposlenih STRATEGIJA NA PODROČJU USPOSABLJANJA IN RAZVOJA KADROV V letu 2011 smo zastavljeno kadrovsko strategijo uresničevali na naslednjih področjih:

a) Komuniciranje z notranjo in zunanjimi javnostmi • skrbeli smo za uspešno komuniciranje z notranjo in zunanjimi javnostmi na vseh področjih in pri zaposlovanju invalidov vodili ustrezen dialog z zaposlenimi, • skrbeli smo za izvajanje in nadgradnjo obstoječih in uvedbo nekaterih novih aktivnosti na tem področju.

b) Izobraževanje in usposabljanje • preko sistema mentorstev smo skrbeli za uvajanje in prenos znanja na novozaposlene invalide, • izvajali smo različne oblike izobraževanja in usposabljanja za strokovne in vodstvene sodelavce.

c) Varnost in zdravje pri delu • usmerjali smo se v rehabilitacijo in usposabljanje zaposlenih za učinkovito delo, • pričeli smo z izpopolnitvijo sistematizacije delovnih mest z vidika bolj optimalnega ocenjevanja posameznikove zmožnosti dela in prenovo izjave o varnosti z oceno tveganja, • aktivno smo sodelovali v postopkih invalidskih komisij, • intenzivno smo sodelovali pri projektu »Promocija zdravja«, v okviru katerega smo nosilci nekaterih aktivnosti in izvedbo projekta prilagodili potrebam naše družbe. 44


d) Kadri in razvoj kadrovske funkcije • skrbeli smo za zaposlovanje novih sodelavcev na ustrezna delovna mesta, • skrbeli smo za pokrivanje potreb po novozaposelnih strokovnjakih in vodjih v lastnem podjetju in na tem področju poslovno sodelovali tudi s krovno družbo, • sodelovali smo na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev na področju izobraževanja in usposabljanja zaposlenih s strani države, • iskali smo nove poslovne priložnosti ter razvijali ustrezna orodja za podporo našim zaposlenim. Da smo tudi pri izvajanju aktivnosti na področju spodbujanja zaposlenih k iskanju ravnovesja na področju kariere in družine uspešni, potrjuje tudi že v letu 2010 pridobljeni certifikat Družini prijazno podjetje. Ukrepi, ki jih izpolnjujemo v okviru certifikata so naslednji: • Obveščanje in osveščanje zaposlenih o možnostih usklajevanja poklicnega in družinskega življenja prek vseh kanalov internega komuniciranja. • Izdaja brošure: vsi, ki na novo vstopajo v našo družbo, prejmejo Priročnik za novozaposlene, poleg tega pa z brošurami, članki in plakati opozarjamo na aktualne zadeve za družine. • Mnenjske raziskave so nam v pomoč pri vodenju projekta. • V odnosih z javnostmi poudarjamo tudi vrednote družini prijaznega podjetja. • Pri načrtovanju izmenskega dela upoštevamo potrebe zaposlenih s predšolskimi otroki. • Za varovanje zdravja zaposlenih kot člani projektne skupine v okviru matične družbe skrbimo za strokovno podporo ter prenos aktivnosti v okviru promoviranja zdravja v podjetju. • Oblikovali smo postopke za lažje vključevanje v delo po dolgi odsotnosti zaradi porodniškega in starševskega dopusta. • Starši otrok, ki gredo v 1. razred osnovne šole, imajo pravico do dodatnega dne izrednega plačanega dopusta. • Za uvajanje otroka v vrtec imajo starši od 1. 9. 2011 dalje možnost koriščenja dodatnega dne izrednega dopusta. • Športno-kulturno društvo Mercator spodbuja aktivno preživljanje prostega časa zaposlenih in njihovih družinskih članov. • Za seznanjanje vodij o ukrepih, ki izhajajo iz Certifikata DPP, smo pripravili izobraževanje vodij s področja usklajevanja dela in družine, ki ga bomo izvedli v drugi polovici leta. • Razvoj socialnih veščin vodilnih je ključnega pomena za učinkovito vodenje. Kot družbeno odgovorno podjetje posvečamo pozornost tudi mlajšim generacijam, predvsem srednješolcem, ki imajo možnost pridobivanja praktičnih izkušenj v okviru naših proizvodnih in storitvenih dejavnosti. V sodelovanju z zunanjimi institucijami - centri za rehabilitacijo, omogočamo invalidom pridobitev ustreznih kompetenc v okviru novega delovnega mesta ter s tem večjo nadaljnjo zaposljivost napotenega posameznika. Prav tako v družbi vodimo redni socialni dialog s socialnimi partnerji, ki ga gradimo na trdnem in zaupanju temelječem partnerstvu, na kulturi dialoga ter reprezentativni in stabilni strukturi. Takšnega si želimo ohraniti tudi v bodoče. Naša odgovornost izven podjetja se kaže tudi v smislu aktivnosti predstavitev lastnih izkušenj in dobrih praks na delavnicah pod okriljem ZZZS ter mednarodni konferenci medicinskih izvedencev, ki so predstavljene zunanji javnosti tudi v priročniku in zborniku.

45


MOTIVACIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH Svoje sodelavce motiviramo na različne načine. V letu 2011 smo zaposlenim še naprej nudili ugodnejše pogoje za sklenitev prostovoljnega kolektivnega nezgodnega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanje za potovanje v tujino in zavarovanje osebnih vozil. Zaposlenim omogočamo možnost uporabe počitniških kapacitet Mercatorja na različnih turističnih lokacijah po Sloveniji in tujini. Prav tako imajo zaposleni, ki se znajdejo v stiski, možnost, da jim priskoči na pomoč za to ustanovljena Ustanova Humanitarna fundacija Mercator. Skladno s koorporacijskimi vrednotami krovne družbe, tudi v našem podjetju gradimo na znanju in izkušnjah. Preko celotnega leta smo se izobraževali. Deležni smo bili tako e-izobraževanj kot delavniškega pristopa dela. Skupaj smo razmišljali o razmišljanju, izpopolnjevali smo računalniška znanja, dopolnjevali vodstvene veščine, spoznavali značilnosti tim ter iskali možnosti za še boljše timsko delovanje in poglobili ter osvežili naša specifična strokovna znanja. V letu 2011 smo v našem podjetju zabeležili 448 udeležb na različnih izobraževanjih. Od tega je bila tretjina namenjena izobraževanjem na področju vodenja in osebnostnega razvoja, tretjina strokovnim funkcionalnim izobraževanjem, ostala tretjina pa je odpadla na zakonska izobraževanja ter izobraževanja, namenjena ključnim in obetavnim kadrom. Največ pozornosti smo v preteklem letu na področju izobraževanja in usposabljanja posvečali našim novim sodelavcem, delavcem invalidom ter ključnim kadrom. Tako so bile aktivnosti v največji meri usmerjene v • oblikovanje programa uvajanja za novozaposlene, • pripravo programa za boljšo socialno vključenost zaposlenih invalidov, • izvajanje različnih oblik izobraževanja in usposabljanja za strokovne in vodstvene sodelavce. Veliko razmišljamo o prenosu znanja znotraj družbe, zato se trudimo, da nekatere osnovne potrebe po izobraževanju izvajamo s pomočjo internih predavateljev. Za vsa ostala usposabljanja in izobraževanja pa poskrbimo s pomočjo zunanjih organizacij. Skupaj je bilo opravljenih 2582 ur usposabljanj in izobraževanj, kar 5,5 v povprečju pomeni 6,47 ure na zaposlenega. Leto 2009 1.105

Število ur funkcionalnega izobraževanja in povprečno št. ur na zaposlenega 4,63

Leto 2010

5,5

Leto 2009

1.365 1.105 6,47

Leto 2011

4,63

2.582

Leto 2010 1.365

0

500

1000

1500

2000

2500

6,47

Leto 2011 št. ur na zaposlenega

2.582

število vseh ur

0

500

1000

1500

2000

2500

46 št. ur na zaposlenega število vseh ur

3000

3000


V okviru projekta »Usposabljanje novo zaposlenih« v Mercator IP, d. o. o., si prizadevamo, da postopke zaposlovanja in prezaposlovanja vseh novo zaposlenih in še posebej delovnih invalidov, izvedemo strokovno, učinkovito in s poudarkom na razumevanju posameznikovih potreb. V postopkih zaposlovanja v invalidsko podjetje upoštevamo več dejavnikov, ki v različnih merah vplivajo na posameznike in njihovo funkcioniranje v novem delovnem okolju. Namen mentorstva pri usposabljanju novo zaposlenih je njihovo uspešno vključevanje v delovne procese in hkrati razvoj njihove ustvarjalnosti, ter postopno prevzemanje nalog in odgovornosti znotraj delovnih opravil. Izhod iz procesa mora biti usposobljen, zadovoljen, motiviran posameznik, ki samostojno opravlja svoje delo. V podjetju vseskozi spodbujamo tudi interni dialog med zaposlenimi na različnih ravneh. Poleg obstoječih aktivnosti kot so vodenje letnih pogovorov in dan odprtih vrat direktorja družbe, smo v letu 2010 uvedli tudi sistem mesečnih obvestil sodelavcem. Slednje pripravljamo za vse svoje zaposlene, v njih pa predstavljamo aktualne dogodke in vsebine, povezane z dogajanjem v naši družbi. Ker so dejavnosti našega podjetja lokacijsko razpršene, želimo na ta način ohranjati in spodbujati obveščenost in povezanost vseh naših sodelavcev z dogajanjem v podjetju. Vzajemnost pri komuniciranju spodbujamo tudi preko sistema skrinjic idej, predlogov, mnenj in pohval, ki smo jih v vse enote podjetja namestili ob koncu leta 2010. Skrinjice smo kvartalno praznili skozi vse leto 2011 ter vodstvu podjetja poročali o vsebini prispelih sporočil. Skladno s sklepi vodstva so aktivnosti glede na področje realizirali pristojni vodje področja, vse zaposlene pa smo sproti seznanjali s potekom in izvedbo aktivnosti. V letu 2010 je Skupina za prilagoditev delovnih mest pripravila projekt Zdravo delam, zdravo živim, namen katerega je bil uveljaviti prijazno in zdravju neškodljivo delovno okolje ter z vzgojno-izobraževalnimi delavnicami vlagati v ohranjanje in izboljšanje zdravja vseh zaposlenih. V letu 2011 smo nadaljevali z izvedbo aktivnosti in spomladi zaključili s prvim delom prenove ocene tveganja na delovnem mestu, ki smo jo dopolnili z oceno psihosocialnih tveganj. Ena izmed osrednjih aktivnosti je bila podrobna analiza delovnih mest s poudarkom na proizvodnih enotah, kjer smo poiskali kritične točke dela in pripravili akcijski plan za dodatne prilagoditve delovnih mest. Leto 2011 je bilo pomembno zaznamovano tudi z rastjo števila novih sodelavcev. Pri vseh postopkih zaposlovanja smo se posluževali že uveljavljenih pristopov. Pri prezaposlovanju delavcev z invalidnostjo tako še naprej uporabljamo celosten pristop pri njihovi obravnavi. Izdatno pozornost ob zaposlovanju posvečamo tudi izbiri ustreznih strokovnih in vodstvenih kadrov. Zavedanje, da je vsak posameznik ključen v celoti našega skupnega uspeha, nas vodi v še večjo usmerjenost k zaposlenim. Da so naša prizadevanja v pravi smeri, kažejo tudi rezultati merjenja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, ki je pokazala, da je splošno zadovoljstvo naših delavcev v primerjavi z ostalimi družbami v Sloveniji ter v primerjavi z družbami Skupine Mercator, višje.

47


RAST IN STRUKTURA ZAPOSLENIH V Mercator IP, d.o.o., je bilo tako na dan 31. 12. 2011 zaposlenih 399 delavcev. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se je število zaposlenih v družbi povečalo za 104 delavce oz. za 35,3 %. Večina delavcev je v družbi zaposlenih za nedoločen čas. V nadaljevanju je prikazana rast števila zaposlenih v družbi v obdobju od 2008 do 2011.

Rast števila zaposlenih 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 2008

2009

2010

2011 št. vseh zaposlenih število invalidov

Demografska struktura Mercator IP, d. o. o., je pretežno žensko podjetje. Zaposlenih je 295 delavk, kar predstavlja 73,9 % vseh zaposlenih. Povprečna starost vseh zaposlenih je 45,5 let. Št. vseh zaposlenih

št. žensk

št. moških

% žensk

povprečna starost

Na dan 31.12.2009

200

151

49

75,5 %

43,9

Na dan 31.12.2010

295

242

53

82,0 %

44,7

Na dan 31.12.2011

399

295

104

73,9 %

45,5

48


Organizacijska delitev in delež ključnih kadrov Po organizacijski delitvi je bilo na dan 31. 12. 2011 zaposlenih 336 oz. 84,2 % delavcev v operativi in 63 oz. 15,8 % delavcev v režiji. Št. vseh zaposlenih

št. zaposlenih št. zaposlenih Operativa Režija

št. zaposlenih Ključni kadri

% režije

Na dan 31.12.2009

200

161

39

19,5 %

18

Na dan 31.12.2010

295

239

56

19,0 %

31

Na dan 31.12.2011

399

336

63

15,8 %

39

Na dan 31. 12. 2011 je bilo v družbi zaposlenih 39 delavcev na ključnih delovnih mestih, kar predstavlja 9,8 % vseh zaposlenih.

Vrsta delovnega razmerja in delovna obveznost Za določen čas je bilo na zadnji dan leta 2011 zaposlenih 33 delavcev, kar predstavlja 8,3 % vseh zaposlenih, 366 oz. 91,7 % pa za nedoločen čas. Št. vseh zaposlenih

št. zaposlenih št. zaposlenih za NDČ za DČ

% zaposlenih za DČ

% zaposlenih za krajši DČ

Na dan 31.12.2009

200

189

11

94,5%

5,5 %

Na dan 31.12.2010

295

275

20

93,2 %

6,8 %

Na dan 31.12.2011

399

366

33

91,7 %

8,3 %

Na nivoju družbe je na zadnji dan obravnavanega obdobja 292 oz. 73,2 % vseh zaposlenih delalo s polno delovno obveznostjo in 107 (oz. 26,8 %) zaposlenih s polovično oz. krajšo delovno obveznostjo od polne.

Fluktuacija Na novo smo v obdobju od januarja do decembra v letu 2011 zaposlili 129 posameznikov, od tega 89 delavcev s priznano invalidnostjo. Delovno razmerje v družbi je v letu 2011 prenehalo 25 zaposlenim. Prihodi - odhodi

Leto 2010

Leto 2011

Prišli- invalidi

34

89

Prišli neinvalidi

78

40

112

129

12

16

Odšli – invalidi

5

9

Odšli (skupaj)

17

25

Prišli (skupaj) Odšli – neinvalidi

49


Stopnja zunanje fluktuacije v obravnavanem obdobju znaša 7,32 %, v enakem obdobju preteklega leta je ta znašala 7,14 %. Rast podjetja v preteklih letih je posledično vplivala na stopnjo fluktuacije, ki je bila na nivoju družbe najvišja v letu 2009.

Stopnja zunanje fluktuacije

Leto 2009

13,9 %

Leto 2010

7,1 %

Leto 2011

7,5 %

0,0 %

2,0 %

4,0 %

6,0 %

8,0 %

10,0 %

12,0 %

14,0 %

16,0 %

IZOBRAZBA ZAPOSLENIH Na dan 31. 12. 2011 smo zaposlovali največ delavcev s IV. in V. stopnjo izobrazbe (68,2 %), in sicer pretežno na operativnih delovnih mestih. S III. ali nižjo stopnjo izobrazbe je bilo zaposlenih 17,5 % delavcev in 14,3 % delavcev z dokončano VI. oz. VII. ali višjo stopnjo izobrazbe. Št. vseh zaposlenih

st. izobr. I - III

st. izobr. IV

st. izobr. V

st. izobr. VI

st. izobr. VII

st. izobr. VIII-IX

Na dan 31.12.2009

200

24

84

64

3

25

0

Na dan 31.12.2010

295

36

138

72

10

39

0

Na dan 31.12.2011

399

70

159

113

14

42

1

Zavezani k trajnostnemu razvoju se zavedamo pomembnosti usposobljenih kadrov, zato si prizadevamo, da je njihov delež v družbi čim višji.

50


ABSENTIZEM V obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 je celotna stopnja bolniške odsotnosti znašala 10,5 %. Bolniška odsotnost v breme družbe predstavlja 52,4 % bolniške odsotnosti in s tem povezanih stroškov, 47,7 % pa v breme zdravstvenih zavodov. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je absentizem znižal iz 12,0 % na 10,5 %. Zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti primerjava s preteklim obdobjem kaže na znižanje absentizma v breme in po drugi strani na zvišanje deleža v breme zavodov. Stopnja absentizma zaposlenih na ključnih delovnih mestih predstavlja 4,8 % delež absentizma vseh ključnih kadrov. V okviru družbe si prizadevamo z različnimi aktivnostmi znižati skupni zdravstveni absentizem.

Stopnja absentizma v breme družbe in breme zavodov

8,8

Leto 2009

3,0 5,8

8,8

Leto 2009

Leto3,0 2010

12,02 5,63 6,39

5,8

10,55

12,02 5,05

Leto 2011

5,63

Leto 2010

5,50

6,39 0

2

4

6

8

10

12

14

10,55 5,05

Leto 2011

skupna st. absentizma breme zavoda

5,50

breme družbe

0

2

4

6

8

10

12

14

skupna st. absentizma

Poškodbe pri delu

breme zavoda breme družbe

V Mercator IP, d. o. o., smo imeli v obravnavanem obdobju 17 poškodb pri delu, zaradi katerih je bilo izgubljenih 386 delovnih dni oz. 3189 delovnih ur preračunano za polni delovni čas. Poškodbe pri delu so bile v 52,9 % prisotne na področju proizvodnje in storitev, ostale na področju dejavnosti režijskih oz. podpornih storitvenih dejavnosti. Nekaj več kot polovica poškodb je nastalih na običajnem delovnem mestu, dobra desetina na službeni poti in skoraj dve petini kot posledica na poti na delo ali iz dela.

51


Število nesreč pri delu

Leto 2009

20

Leto 2009

20

Leto 2010

15

Leto 2010

15

17

Leto 2011 17

Leto 2011

0 0

5 5

10 10

15 15

20 25

20

25

število poškodb število poškodb

SKRB ZA ZDRAVJE Vemo, da več dejavnikov vpliva na pojavnost bolniškega staleža in so lahko vezani na podjetje, družbo, organizacijo, delo zdravstvene službe ter delavca in, da je bolniški stalež odvisen predvsem od spleta treh dejavnikov: razmer pri delu, potreb delavcev in odločitev zdravnika. Zdravstveni absentizem pojmujemo na sodoben način, pri čemer upoštevamo in uporabljamo različne pristope: individualnega, socialno-psihološkega in ekonomskega. V družbi si z izvajanjem različnih aktivnosti prizadevamo skrbeti za zdravje in ozaveščanjem zaposlenih o pomembnosti zdravju prijaznih navad kot dolgoročne življenjske naložbe. V preteklem letu smo aktivno pristopili k promoviranju zdravja, ki predstavlja tudi orodje za zmanjševanje absentizma na daljši rok. S pravo izbiro pristopa tako zaposlenim lahko približamo vsebine, ki so vodilo na poti ohranjanja in izboljševanja zdravja ter splošnega dobrega počutja. Prav tako je namen pri vsakem posamezniku vzbuditi občutek, da ima priložnost in možnost dejavno skrbeti za ohranjanje in izboljševanje svojega zdravja. Kot odgovoren delodajalec na področju skrbi za zdravje zaposlenih upoštevamo tudi priporočila mednarodne stroke. Ohranjanje zdravja in sprememba življenjskega sloga so dolgoročni procesi, pri katerih upoštevamo: • Pomemben je sistematični pristop. S sistematičnim pristopom je potrebno prepoznati vzroke, še preden postanejo posledice predrage. Usmerjenost h konkretnemu reševanju problemov se je v praksi izkazalo kot najboljši pristop. • Ustanovitev projektnega tima. Uspešnost preprečitve ali vsaj zmanjšanja stopnje zdravstvenega absentizma je pogojena z različnimi dejavniki, zato je pomembno, da smo pri njihovem reševanju vključili usposobljene ljudi, ki razumejo vzročno-posledične odnose tega problema. • Razmejitev zadolžitev in odgovornosti. Bistveno za doseganje uspešnosti projektnega tima je jasna opredelitev cilja in resursov, ki so potrebni za uspešno izvedbo posameznih delovnih nalog.

52


• Podpora vodstva podjetja. Njegova dejavna podpora je ključna pri odpravljanju vzrokov težav zdravstvenega absentizma in uvedbi ustreznih rešitev. • Ustrezno interno komuniciranje. Zaposleni morajo biti seznanjeni z aktivnostmi reševanja vzrokov absentizma v podjetju, hkrati pa mora tudi vodstvo biti seznanjeno z uspešnostjo njegovega izvajanja. • Ravnovesje med predvidenimi ukrepi. Pomembno je, da so poleg ukrepov, ki bi omejili enostavnost posameznikovega obveščanja o bolezni, hkrati predvideni ustrezni preventivni ukrepi, ki bi reševali težave posameznika pri njegovem delu. S ciljno usmerjenim projektom želimo zvišati raven ohranjanja in izboljšanja zdravja zaposlenih, ki naj bi prispeval k zadovoljstvu zaposlenih, vsaj delno spremenjenim življenjskim navadam, večji učinkovitosti na delovnem mestu in zmanjšanim bolezenskim težavam ter bolniškim izostankom.

DELAVCI Z INVALIDNOSTJO Na dan 31. 12. 2011 smo v podjetju zaposlovali 204 delavce s priznano kategorijo invalidnosti, kar predstavlja 51,1 % vseh zaposlenih. Od vseh zaposlenih invalidov je bilo 61 moških in 143 žensk. V novembru leta 2011 je pričel veljati novi Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki na novo opredeljuje porabo vzpodbud za zaposlovanje invalidov in njeno evidentiranje ter nekatere druge spremembe v skladu s predpisi Evropske Unije. V okviru naše družbe smo sledili spremembam novega zakona ter izpolnili potrebno kvoto invalidov, ki omogoča ohranitev pravic do subvencioniranja odstopljenih sredstev za vse zaposlene. Število zaposlenih se je v preteklem letu tako povečalo predvsem zaradi zaposlovanja invalidov. Na zadnji dan leta 2010 smo zaposlovali 122 delavcev s priznano kategorijo invalidnosti, kar predstavlja 82 invalidov oz. 40,2 % manj kot na dan 31. 12. 2011.

Število invalidov in delež glede na število vseh zaposlenih 45,0 Leto 2009 90

45,0

Leto 2009

41,36

Leto 2010 90 122

41,36

Leto 2010

51,13

Leto 2011 204

122

0

50

100

150

200

51,13

Leto 2011 204

število invalidov število vseh zaposlenih

0

50

100

150

200

53 število invalidov število vseh zaposlenih

250

250


Na nivoju organizacijskih področij znotraj družbe smo največ invalidov zaposlovali na področju proizvodnje in storitev (61,8 %), 3,9 % na področju kakovosti, nadzora in varovanja, 31,9 % na področju človeških virov, 1,9 % na področju trženja in 0,5 % v vodstvu podjetja. Število in delež invalidov po področjih in na nivoju družbe na dan 31. 12. 2011 področje

Št. invalidov

Št. neinvalidov

Št. vseh zaposlenih

delež invalidov na področju

delež invalidov v družbi

Vodstvo Mercator IP

1

3

4

25,0 %

0,5 %

Trženje

4

9

13

30,8 %

1,9 %

126

145

271

46,3 %

61,8 %

8

32

40

25,8 %

16,4 %

65

6

71

91,5 %

31,9 %

204

195

399

51,1 %

100,0 %

Proizvodnja in storitve Kakovost, nadzor in varovanje Človeški viri Skupaj Mercator IP

Delovna obveznost zaposlenih invalidov na dan 31. 12. 2011 področje

% zap. PDČ (40 ur)

% zap. SDČ (20 ur)

% zap. SDČ (30 ur)

Vodstvo Mercator IP

0,5 %

0,0 %

0,0 %

Trženje

1,5 %

0,5 %

0,0 %

28,4 %

31,4 %

2,0 %

2,0 %

1,0 %

1,0 %

Človeški viri

17,6 %

13,1 %

1,0 %

Skupaj Mercator IP

50,0 %

46,0 %

4,0 %

Proizvodnja in storitve Kakovost, nadzor in varovanje

Od 204 invalidov sta bila 102 invalida (oz. 50 %) zaposlena za polni delovni čas in prav tako 102 oz. 50 % za krajši delovni čas od polnega. Invalidi so bili v povprečju stari 48,9 let, kar je za 3,4 let več kot znaša povprečna starost vseh posameznikov v podjetju.

54


Invalidi po delovni obveznosti na dan 31.12.2011 102; 50,0 %

102; 50,0 %

102; 50,0 %

SDČ 20,30

102; 50,0 %

PDČ 40

SDČ 20,30 PDČ 40

Analiza uspešnosti poslovanja PRIHODKI IZ PRODAJE IN PRODUKTIVNOST Družba Mercator IP, d.o.o., je v letu 2011 ustvarila 10.283.148 EUR čistih prihodkov iz prodaje in s tem presegla ustvarjene v letu 2010 za 36,3 %. Povečanje se nanaša na povečanje prihodkov v obstoječih dejavnostih družbe. Produktivnost družbe pa je v letu 2011 znašala 36.654 EUR na zaposlenega iz ur in je nižja od dosežene v letu 2010 za 2,9 odstotne točke. Manjši upad produktivnosti je posledica zaposlovanja v dejavnosti družbe, v katerih imamo priložnost povečanja proizvodnih aktivnosti, pri čemer bo učinek slednjega viden šele v letu 2012.

55


Prihodki in produktivnost družbe Mercator IP, d.o.o. 38.000

38.000

10.000.000

36.000

10.000.000

36.000 34.000

34.000

8.000.000

30.000

30.000

čisti prihodki iz prodaje / št. zaposlenih iz ur

čisti prihodki iz prodaje

čisti prihodki iz prodaje

8.000.000

28.000

28.000

26.000

6.000.000

26.000

24.000

6.000.000

24.000

22.000

22.000

20.000

4.000.000 20.000

4.000.000

18.000

2.000.000

16.000

2.000.000

14.000 12.000

0

0

2010

2010

2011

18.000

čisti prihodki iz prodaje / št. zaposlenih iz ur

32.000

32.000

16.000 14.000 12.000 10.000

10.000

2011 čisti prihodki iz prodaje

čisti prihodki iz prodaje čisti prihodki iz prodaje / št. zaposlenih iz ur čisti prihodki iz prodaje / št. zaposlenih iz ur

V okviru čistih prihodkov iz prodaje znašajo prihodki od prodaje storitev 4.081.976 EUR (kar predstavlja 39,7 % čistih prihodkov iz prodaje), prihodki od prodaje blaga, materiala in proizvodov pa 6.201.172 EUR (kar predstavlja 60,3 % čistih prihodkov iz prodaje). Letna rast prihodkov od prodaje storitev tako znaša 14,9 %, prihodkov od prodaje blaga, materiala in proizvodov pa 55,4 %.

STROŠKI PRODANIH PROIZVODOV Stroški prodanih proizvodov družbe Mercator IP, d.o.o., ki vključujejo proizvajalne stroške ter druge poslovne odhodke, znašajo v letu 2011 10.449.066 EUR. Porast stroškov je predvsem posledica povečanega obsega poslovanja ter splošnega dviga cen storitev, surovin in materiala.

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Družba Mercator IP, d.o.o., je v letu 2011 realizirala 723.549 EUR poslovnega izida iz poslovanja, kar je za 44.935 EUR več kot v letu 2010. Povečanje glede na leto 2010 izhaja predvsem iz večjega obsega izvajanja poslovnih aktivnosti.

56


POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Družba Mercator IP, d.o.o., je v letu 2011 realizirala 705.239 EUR čistega poslovnega izida, kar je za 6.661 EUR več kot v letu 2010.

KOSMATI DENARNI TOK IZ POSLOVANJA PRED NAJEMNINAMI Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami znaša v letu 2011 1.709.781 EUR, kar je za 222.240 EUR več kot leta 2010 in kaže na večanje finančne moči ter poslovne učinkovitosti družbe v letu 2011. Delež kosmatega denarnega toka iz poslovanja pred najemninami v čistih prihodkih iz prodaje kaže na upad za 3,1 odstotne točke in je posledica: • intenzivnega zaposlovanja v drugi polovici leta 2011 v tiste dejavnosti, ki imajo velik potencial rasti v letu 2012; • prilagajanju prodajnih cen za ohranjanje cenovne konkurenčnosti izdelkov.

Ustvarjanje denarnih tokov družbe Mercator IP, d.o.o.

1.600.000 1.400.000 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0

20,0 %

1.800.000

18,0 %

1.600.000

16,0 %

1.400.000

14,0 %

1.200.000

12,0 %

1.000.000

10,0 %

800.000

8,0 %

600.000

6,0 %

400.000

4,0 %

200.000

2,0 %

0

0,0 %

2010

2010

2011

2011

kosmati tok iz poslovanja pred najemninami kosmati denarni tok izdenarni poslovanja pred najemninami kosmati tok iz poslovanja pred najemninami prihodki iz prodaje kosmati denarni tok izdenarni poslovanja pred najemninami / čisti prihodki/ izčisti prodaje

57

18,0 % 16,0 % 14,0 % 12,0 % 10,0 % 8,0 % 6,0 % 4,0 % 2,0 % 0,0 %

kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami / čisti prihodki iz prodaje

kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami

kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami

1.800.000

20,0 %

2.000.000

kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami / čisti prihodki iz prodaje

2.000.000


STRUKTURA SREDSTEV Bilančna vsota družbe Mercator IP, d.o.o., znaša na dan 31. 12. 2011 4.242.669 EUR, kar je za 3,2 % več, kot je znašalo stanje konec leta 2010. Sprememba vrednosti dolgoročnih sredstev na dan 31. 12. 2011 glede na stanje na dan 31. 12. 2010 je predvsem posledica naložb in amortizacije. Sprememba vrednosti kratkoročnih sredstev se na dan 31. 12. 2011 glede na stanje 31. 12. 2010 nanaša na povečanje vrednosti zalog in poslovnih ter drugih terjatev.

KAPITAL IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Družba Mercator IP, d.o.o., je na dan 31. 12. 2011 dosegla kapitalsko sestavo z razmerjem 1  :  0,02 (konec leta 2009 je bilo razmerje 1  :  0,20) med lastniškim kapitalom, ki obsega računovodsko izkazani lastniški kapital in dolgoročne rezervacije, ter dolžniškim kapitalom, ki obsega dolgoročne in kratkoročne obveznosti iz financiranja. Kapital družbe Mercator IP, d.o.o., je konec leta 2011 znašal 2.275.554 EUR in se je na stanje konec leta 2010 povečal za 44,9 %. Neto povečanje se nanaša na povečanje iz naslova realiziranega čistega poslovnega izida v letu 2011. Poslovne in druge obveznosti so se v primerjavi z začetkom leta 2011 znižale za 156.224 EUR. Finančne obveznosti družbe so se v primerjavi z začetkom leta 2011 zmanjšale za 374.929 EUR. V strukturi finančnih obveznosti predstavljajo dolgoročne finančne obveznosti 50 %.

58


PREGLED POMEMBNEJŠIH FINANČNIH KAZALNIKOV 2010

Indeks 2011 / 2010

2011

Kazalniki dobičkonosnosti Čista dobičkonosnost kapitala

80,1 %

44,9 %

56,0

Čista dobičkonosnost prihodkov

9,3 %

6,9 %

74,1

Bruto dobiček / čisti prihodki

4,5 %

-1,6 %

-35,7

0,20

0,02

7,4

Delež kapitala in dolgoročnih rezervacij v pasivi

50,9 %

64,9 %

127,6

Delež finančnih obveznosti v pasivi

10,1 %

0,9 %

9,4

Delež poslovnih obveznosti v pasivi

39,0 %

34,2 %

87,5

18.447

18.597

100,8

2,0

2,0

96,3

Prihodki na zaposlenega iz ur (v EUR)

37.767

36.654

97,1

Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR)

23.998

22.031

91,8

Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami / čisti prihodki

19,7 %

16,6 %

84,3

Kazalniki finančne strukture Finančne obveznosti / lastniški kapital

Kazalniki produktivnosti in sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov Stroški dela na zaposlenega iz ur (v EUR) Čisti prihodki / stroški dela

59


SKUPAJ ZMOREMO VEČ.


RAČUNOVODSKO POROČILO

61


Izkaz finančnega položaja v EUR

Pojasnilo

31.12.2011

31.12.2010

SREDSTVA Dolgoročna sredstva Nepremičnine, naprave in oprema

12

948.687

923.400

Neopredmetena sredstva

13

120.853

102.073

Odložene terjatve za davek

14

67.342

61.654

Terjatve do kupcev in druge terjatve

16

-

-

Dana posojila in depoziti

17

6.000

3.000

1.142.882

1.090.127

Kratkoročna sredstva Zaloge

15

732.616

804.851

Terjatve do kupcev in druge terjatve

16

2.124.080

2.214.413

10.613

-

Terjatve za odmerjeni davek Dana posojila in depoziti

17

225.000

-

Denar in denarni ustrezniki

18

7.478

2.714

Skupaj sredstva KAPITAL

3.099.787

3.021.978

4.242.669

4.112.105

1.008.763

1.008.763

19

Osnovni kapital Kapitalske rezerve

11

11

Rezerve iz dobička

63.339

28.077

Preneseni čisti poslovni izid

533.464

-

Čisti poslovni izid poslovnega leta

669.977

533.464

2.275.554

1.570.315

OBVEZNOSTI Dolgoročne obveznosti Finančne obveznosti

20

20.070

37.165

Dolgoročne rezervacije

21

477.642

521.162

497.712

558.327

1.449.276 20.127 1.469.403 1.967.115 4.242.669

1.589.225 16.277 377.961 1.983.463 2.541.790 4.112.105

Kratkoročne obveznosti Poslovne in druge obveznosti Obveznosti za odmerjeni davek Finančne obveznosti

22 11 20

Skupaj obveznosti Skupaj kapital in obveznosti

62


Izkaz poslovnega izida v EUR

Pojasnilo

2011

2010

Prihodki iz prodaje

6

10.283.148

7.542.810

Stroški prodaje

8

(10.449.066)

(7.201.483)

(165.918)

341.327

Bruto dobiček Stroški splošnih dejavnosti

8

(1.065.148)

(936.374)

Drugi poslovni prihodki

7

1.954.615

1.273.661

723.549

678.614

Poslovni izid iz poslovanja Finančni prihodki

10

1.079

1.766

Finančni odhodki Neto finančni odhodki

10

(20.770) (19.691)

(27.179) (25.413)

703.858

653.201

1.381

45.377

705.239

698.578

Poslovni izid pred obdavčitvijo Davek

11

Čisti poslovni izid poslovnega leta

Izkaz vseobsegajočega donosa v EUR

2011

Čisti poslovni izid poslovnega leta

2010 705.239

698.578

Drugi vseobsegajoči donos

-

-

Odloženi davki

-

-

705.239

698.578

Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja

63


Izkaz sprememb lastniškega kapitala Rezerve iz dobička

1.008.763

11

-

-

(137.037)

-

871.737

Poslovni izid poslovnega leta

-

-

-

-

-

698.578

698.578

Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta

-

-

-

-

-

698.578

698.578

Razporeditev dobička v skladu z ZGD

-

-

28.077

-

-

(28.077)

-

Pokrivanje izgube preteklih let

-

-

-

-

137.037

(137.037)

-

Skupaj prispevki lastnikov in razdelitve lastnikom

-

-

28.077

-

137.037

(165.114)

-

Skupaj transakcije z lastniki

-

-

28.077

-

137.037

(165.114)

-

1.008.763

11

28.077

-

-

533.464

1.570.315

Stanje 1. januarja 2010

Osnovni kapital

Čisti Rezerva Preneseni poslovni izid za pošteno čisti poslovnega vrednost poslovni izid leta

Kapitalske rezerve

v EUR

Skupaj

Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta

Transakcije z lastniki (ko delujejo kot lastniki), ki se neposredno pripoznajo v kapitalu Prispevki lastnikov in razdelitve lastnikom

Stanje 31. decembra 2010

Čisti Preneseni poslovni izid čisti poslovnega poslovni izid leta

Rezerva za pošteno vrednost

Kapitalske rezerve

Rezerve iz dobička

1.008.763

11

28.077

-

-

533.464

1.570.315

Poslovni izid poslovnega leta

-

-

-

-

-

705.239

705.239

Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta

-

-

-

-

-

705.239

705.239

Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v preneseni poslovni izid

-

-

-

-

533.464

(533.464)

-

Razporeditev dobička v skladu z ZGD

-

-

35.262

-

-

(35.262)

-

Skupaj prispevki lastnikov in razdelitve lastnikom

-

-

35.262

-

533.464

(568.726)

-

Skupaj transakcije z lastniki

-

-

35.262

-

533.464

(568.726)

-

1.008.763

11

63.339

-

533.464

669.977

2.275.554

v EUR Stanje 1. januarja 2011

Osnovni kapital

Skupaj

Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta

Transakcije z lastniki (ko delujejo kot lastniki), ki se neposredno pripoznajo v kapitalu Prispevki lastnikov in razdelitve lastnikom

Stanje 31. decembra 2011

64


Predlog uporabe bilančnega dobička Ugotovljeni bilančni dobiček na dan 31. 12. 2011 sestoji iz naslednjih elementov: (v EUR) Čisti poslovni izid leta 2011 Preneseni čisti poslovni izid

705.239,45 533.464,07

Oblikovanje zakonskih rezerv v skladu z ZGD

(35.261,97)

Bilančni dobiček na dan 31.12.2011

1.203.441,55

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2011 ostane v celoti nerazporejen.

65


Izkaz denarnih tokov v EUR

Pojasnilo

2011

2010

Denarni tokovi pri poslovanju Poslovni izid obračunskega obdobja

705.239

698.578

Prilagoditve: Davek

11

(1.381)

(45.377)

Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme

8

176.118

146.486

Amortizacija neopredmetenih sredstev

8

38.744

37.868

2.688

36.536

24.612

207.373

Izguba (dobiček) pri odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev Sprememba rezervacij in drugih razmejitev

21

Prejemki iz obresti

10

(958)

(131)

Izdatki za obresti

10

18.143

27.179

963.205

1.108.512

72.235

(340.186)

Kosmati denarni tok iz poslovanja Sprememba zalog

15

Sprememba poslovnih in drugih terjatev

16

Sprememba poslovnih in drugih obveznosti

90.333

(1.168.316)

(240.410)

810.750

Izdatki za obresti

10

(18.143)

(27.179)

Izdatki za davke

11

(4.307)

(16.277)

862.913

367.304

Denar ustvarjen pri poslovanju Denarni tokovi pri naložbenju Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme

12

(216.127)

(349.839)

Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev

13

(56.974)

(24.928)

340.000

(3.000)

13.923

42.013

-

60.000

958

131

Prejemki od depozitov danih bankam Prejemki pri odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme Prejemki pri odtujitvi neopredmetenih sredstev Prejemki iz obresti

10

Izdatki od depozitov danih bankam

(565.000)

3.000

Denar, uporabljen pri naložbenju

(483.220)

(272.623)

Denarni tokovi pri financiranju Izdatki pri prejetih posojilih

(374.929)

(91.967)

Denar, ustvarjen pri financiranju

(374.929)

(91.967)

Neto povečanja (zmanjšanje) povečanje denarja in denarnih ustreznikov

4.764

2.714

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta

2.714

-

7.478

2.714

Denar in denarni ustrezniki na koncu leta

18

66


Pojasnila k računovodskim izkazom 1. POROČAJOČA DRUŽBA Mercator IP, d.o.o., je družba s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je: Ljubljana, Dunajska cesta 110. Računovodski izkazi poročajoče družbe se konsolidirajo v Skupino Mercator. Konsolidirano letno poročilo Skupine Mercator je dosegljivo na spletni strani družbe Poslovni sistem Mercator, d.d.

2. PODLAGA ZA SESTAVITEV Izjava o skladnosti Računovodski izkazi družbe Mercator IP, d.o.o., so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU, in v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah. Uprava družbe je računovodske izkaze potrdila dne 16. 2. 2012.

Podlaga za merjenje Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen za nepremičnine (brez vlaganj v tuja osnovna sredstva) po modelu prevrednotenja, kjer se upošteva njihova poštena vrednost. Družba na dan 31. 12. 2011 ne poseduje nepremičnin, ki bi se vrednotile po modelu prevrednotenja.

Funkcijska in predstavitvena valuta Priloženi računovodski izkazi so sestavljeni v EUR, torej v funkcijski valuti družbe. Vse računovodske informacije, predstavljene v EUR, so zaokrožene na en evro natančno in brez decimalnih mest.

Uporaba ocen in presoj Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in navedene predpostavke se stalno pregledujejo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v nadaljevanju.

Obračunavanje stroškov izposojanja V primeru sredstev v pripravi, ki so se začela usredstvovati na dan 1. januar 2009 ali kasneje, družba stroške izposojanja, na podlagi MRS 23 Stroški izposojanja (2007), pripiše neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Usredstvenje obresti se izvaja pri pomembnih investicijah (investicije, ki po svoji višini ob dokončanju znašajo nad 3 % knjigovodske vrednosti postavke nepremičnin, naprav in opreme na začetku poslovnega leta), ki se začnejo po 1. 1. 2009 in katerih izgradnja oziroma priprava za uporabo traja nad 6 mesecev. V letu 2011 nobena investicija ne izpolnjuje navedenih meril za uvrstitev med pomembne investicije družbe.

67


Poslovne in druge terjatve Ocena temelji na predpostavki, da bodo terjatve poplačane v izkazani višini. Popravki vrednosti terjatev so oblikovani na osnovi uvedenih sodnih postopkov in izkušenj iz preteklih let. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

Zaloge Knjigovodske vrednosti zalog v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi iztržljivi vrednosti. Popravki vrednosti zalog so oblikovani na osnovi izkušenj iz preteklih let. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

Rezervacije Knjigovodske vrednosti rezervacij odražajo sedanjo vrednost izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo obvez. Ocene so podali strokovnjaki oz. vrednosti izhajajo iz izvirne dokumentacije. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti. Dolgoročne rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačil odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad kot rezultat dolgoletnega službovanja zaposlenih, na dan bilance stanja, diskontirano na sedanjo vrednost. Obveznosti so bile oblikovane za pričakovana izplačila. Pri izračunu obveznosti je bila upoštevana pričakovana rast plač od dneva izračuna do upokojitve posameznega zaposlenega ter fluktuacija zaposlenih. Rast plač je sestavljena iz kariernega napredovanja in s tem povečane plačne inflacije. Za izračun sedanje vrednosti obveznosti je bila uporabljena diskontna obrestna mera, ki je enaka tržni donosnosti na podjetniške obveznice izdajateljev z visoko boniteto, izdane v evrih. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

Odloženi davki Odloženi davki so izračunani na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja z uporabo davčne stopnje, ki bo veljala v naslednjem obračunskem obdobju. Ob morebitni spremembi davčne stopnje se bodo ustrezno spremenile tudi terjatve in obveznosti iz naslova odloženih davkov. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

3. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE Spodaj opredeljene računovodske politike je družba dosledno uporabila za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih.

Tuja valuta Posli v tuji valuti Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v EUR po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti na dan bilance stanja, se preračunajo v EUR po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v EUR po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih inštrumentov, razvrščenih kot na razpolago za prodajo, za nefinančne obveznosti, ki so določene kot varovanje pred tveganjem, ali za denarno tokovna varovanje pred tveganji, ki se pripoznajo neposredno v kapitalu. 68


Finančni inštrumenti Neizpeljani finančni inštrumenti Neizpeljani finančni inštrumenti vključujejo poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter poslovne in druge obveznosti. Družba na začetku pripozna posojila in terjatve in vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave oz. ko družba postane stranka v pogodbenih določilih inštrumenta. Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva, ali ko družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo. Kakršni koli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga družba ustvari ali prenese se pripozna kot posamično sredstvo ali obveznost. Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaže v izkazu finančnega izida če in le če ima družba pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Posojila in terjatve Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Takšna sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, ter zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Posojila in terjatve zajemajo denarna sredstva in njihovi ustreznike, poslovne in druge terjatve.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v družbi, so v izkazu denarnih tokov vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

Ostalo Ostali neizpeljani finančni inštrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.

Neizpeljane finančne obveznosti Družba na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje in podrejene obveznosti na dan njihovega nastanka. Vse ostale finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja, ko družba postane pogodbena stranka v zvezi z inštrumentom. Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, znesek pa se izkaže v izkazu finančnega položaja če in le če ima družba uradno izvršljivo pravico pobotati pripoznane zneske in namerava bodisi poravnati čisti znesek pravno upravičena do pobota zneskov in ima namen poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost. Družba izkazuje neizpeljane finančne obveznosti kot druge finančne obveznosti. Takšne finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.

69


Druge finančne obveznosti zajemajo posojila ter poslovne in druge obveznosti. Prekoračitve na bančnih računih, ki jih je mogoče poravnati na poziv, so sestavni del vodenja denarnih sredstev v družbi in so vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v izkazu denarnih tokov.

Osnovni kapital Osnovni kapital predstavlja kapitalski delež edinega lastnika, ki je v celoti vplačan in vpisan v registrskem sodišču.

Nepremičnine, naprave in oprema Izkazovanje in merjenje Naprave in oprema so vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Izkazane so po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo ali izgradnjo zadevnih sredstev se usredstvijo, če znašajo nad 3 % knjigovodske vrednosti postavke nepremičnin, naprav in opreme na začetku poslovnega leta, se začnejo po 1. 1. 2009 in izgradnja oziroma priprava za uporabo zadevnih sredstev traja nad 6 mesecev. V letu 2011 družba ni izvedla investicij, ki bi izpolnjevale opisana merila. Stroški v lastnem okvirju izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela, in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, ter stroške razgradnje in odstranitve opredmetenih osnovnih sredstev ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja. Dobiček ali izguba, ki nastane pri odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva, se določi na podlagi primerjave prejemkov iz naslova odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva ter pripoznane čiste vrednosti v okviru ostalih prihodkov/odhodkov poslovnega izida. Ko se prevrednotena sredstva prodajo, se ustrezen znesek, ki je vključen v rezervo za pošteno vrednost, prenese v zadržan čisti dobiček. Za vrednotenje zgradb družba uporablja model prevrednotenja. Prikazane poštene vrednosti temeljijo na periodičnih, vendar vsaj triletnih ocenah zunanjega neodvisnega ocenjevalca, zmanjšanih za amortizacijo. Povečanja knjigovodske vrednosti iz prevrednotenja zemljišč in zgradb se izkažejo v povečanju rezerve za pošteno vrednost v kapitalu. Slabitve predhodno okrepljenih sredstev neposredno zmanjšujejo vrednost oblikovane rezerve za pošteno vrednost v kapitalu, sicer se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Amortizacija, ki temelji na prevrednoteni vrednosti sredstev, in amortizacija, ki temelji na nabavni vrednosti sredstev, bremeni stroške. Življenjska doba in preostanek vrednosti nepremičnin se letno presoja s strani interne komisije strokovnjakov na podlagi dogodkov, ki kažejo na potrebo po ponovnem ovrednotenju določenega sredstva. Zgradbe v družbi predstavljajo vlaganja v tuja osnovna sredstva.

Presoja življenjskih dob nepremičnin in opreme V družbi Mercator IP, d. o. o. se osnovna sredstva amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja z uporabo amortizacijskih stopenj, ki odražajo ocene dob koristnosti različnih sredstev v družbi. Življenjske dobe in preostanek vrednosti opreme se letno presojajo s strani interne komisije strokovnjakov oziroma zunanjih neodvisnih ocenjevalcev na osnovi dogodkov, ki kažejo na potrebo po ponovnem ovrednotenju določenega sredstva. Ocena življenjskih dob opreme je bila po stanju na dan 1. 1. 2010 izvedena s strani zunanjih neodvisnih ocenjevalcev.

70


Kasnejši stroški Stroški zamenjave nekega dela naprav in opreme se pripoznajo po knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bo imela družba bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva in je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega sredstva. Najeta sredstva v obliki finančnega najema se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti, razen če je precej gotovo, da bo družba do konca trajanja najema postala lastnica najetega sredstva. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje: 2011

2010

Ocenjene dobe koristnosti Zgradbe Naprave in oprema

5 let

5 let

4-18 let

4-18 let

Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva družbe Mercator IP, d.o.o., katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Kasnejši stroški Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarski koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena). Obračunavati se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje: 2011

2010

Ocenjene dobe koristnosti Patenti, licence in blagovne znamke

5-10 let

5-10 let

Najeta sredstva Najem, pri katerem družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti, ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za takšna sredstva.

71


Ostali najemi se obravnavajo kot poslovni najemi. Najeta sredstva se ne pripoznajo v izkazu finančnega položaja družbe.

Zaloge Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Metode obračunavanja nabavne vrednosti in stroškov: • metoda FIFO za trgovsko blago, • metoda tehtanih povprečnih nabavnih cen za surovine in embalažo; stroški zalog vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje; pri dokončanih proizvodih in nedokončani proizvodnji stroški vsebujejo tudi ustrezen delež posrednih proizvajalnih stroškov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. Ocena iztržljive vrednosti zalog se opravi najmanj enkrat letno, in sicer po stanju na dan izdelave letnih računovodskih izkazov družbe. Odpisi in delni odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom po posameznih postavkah.

Oslabitev sredstev Neizpeljana finančna sredstva Za vsako finančno sredstvo, ki ni izkazano po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na datum poročanja oceni, ali obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidna oslabitev sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je po začetnem pripoznanju sredstva zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti. Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; restrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni družbi, v kolikor se slednja strinja; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj, poslabšanje plačilne zmožnosti posojilojemalcev ter gospodarske razmere, ki sovpadajo z izginotjem delujočega trga za tovrstno vrednostnico.

Posojila in terjatve Družba oceni dokaze o oslabitvi posojil in terjatev, posamično in skupno. Vse pomembne terjatve se izmerijo posamično za namen oslabitve. V kolikor se ugotovi, da posamezna pomembna posojila in terjatve niso oslabljeni, se oceni njihova skupna oslabljenost, do katere je že prišlo, ni pa še opredeljena. Oslabljenost posojil in terjatev, ki niso sama zase pomembna, se oceni skupno in sicer tako, da se posojila in terjatve vključijo v skupine s podobnimi značilnostmi tveganja. Pri oceni skupne oslabitve družba uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitev in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni efektivni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkažejo v kontu popravka vrednosti posojil in terjatev v posesti do zapadlosti. Tako se obresti od oslabljenega sredstva še nadalje pripoznavajo. Ko se zaradi kasnejših dogodkov (npr. poplačilo dolga s strani dolžnika) znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube zaradi oslabitve odpravi skozi poslovni izid. 72


Nefinančna sredstva Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev družbe razen zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja. Oslabitev denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi in poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve, se sredstva, ki jih ni mogoče preskusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisni od prejemkov ostalih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota). Skupna sredstva družbe ne ustvarjajo ločenih denarnih pritokov in se uporabljajo pri več različnih denar ustvarjajočih enotah. Sredstva se utemeljeno in dosledno razporedijo na posamezne denar ustvarjajoče enote. Preizkus njihove oslabitve se izvede v sklopu preizkušanja oslabitve tiste denar ustvarjajoče enote, h kateri skupno sredstvo spada. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto (ali skupine denar ustvarjajočih enot), nato pa na druga sredstva denar ustvarjajoče enote (skupine denar ustvarjajočih enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti. V zvezi z drugimi sredstvi družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

Zaslužki zaposlenih Drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih – rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Družba je v izkazu finančnega položaja pripoznala rezervacije iz naslova bodočih obveznosti do zaposlenih za jubilejne nagrade, ki so izračunane v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, in zakonsko določene odpravnine ob upokojevanju zaposlenih. Spremembe v rezervacijah za odpravnine in jubilejne nagrade se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Podlaga za oblikovanje rezervacij so aktuarski izračuni, ki se preverjajo letno. Aktuarski dobički oz. izgube so posledica učinkov sprememb dejstev, ki vplivajo na aktuarski izračun (npr. sprememba zakonodaje) ali pa sprememb aktuarskih predpostavk.

Odpravnine Odpravnine se pripoznajo kot odhodek, ko je družba očitno zavezana končati službovanje zaposlene osebe pred njihovo normalno upokojitvijo ali ponuditi izplačilo odpravnin, ki naj bi spodbudile prostovoljno zapustitev podjetja, in sicer kot posledica obstoječega podrobnega formalnega programa končanja službovanja in kadar je družba brez stvarne možnosti, da bi ga preklicala. Odpravnine za prostovoljno zapustitev delovnih mest se izkazujejo kot odhodek, če je družba podala ponudbo, ki naj bi spodbudile prostovoljno zapustitev podjetja, če je verjetno, da bo ponudba sprejeta in če je mogoče zanesljivo oceniti število sprejetih ponudb. Če se 73


odpravnine izplačujejo dlje kot 12 mesecev po datumu poročanja, jih družba diskontira na sedanjo vrednost.

Kratkoročni zaslužki zaposlenih Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno. Obveznost se izkaže v višini, za katero se pričakuje plačilo v obliki prejemkov, izplačljivih v dvanajstih mesecih po preteku obdobja opravljanja dela, ali programa delitve dobička, če ima družba sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je obveznost mogoče zanesljivo izmeriti.

Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba Mercator IP, d.o.o., rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Prihodki Prihodki iz prodaje blaga, proizvodov in materiala Prihodki iz prodaje blaga, proizvodov in materiala se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti kupnine in z njo povezanih stroškov ali možnosti vračila blaga, proizvodov in materiala, ko družba preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih količinah in ko je višino prihodkov mogoče zanesljivo izmeriti. Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji proizvodov na debelo se prenos praviloma izvede potem, ko so proizvodi prispeli v kupčevo skladišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo.

Prihodki iz opravljenih storitev Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.

Prihodki od najemnin Prihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Dani popusti in bonitete v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin.

Najemi Plačila iz naslova operativnega najema se pripoznavajo med odhodki enakomerno med trajanjem najema. Prejete vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih odhodkov od najemnin. Plačila iz naslova finančnega najema se pripoznavajo med odhodki enakomerno med trajanjem najema. Prejeti popusti in bonitete v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih odhodkov od najemnin. Najmanjša vsota najemnin se razporedi med finančne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga. Finančni odhodki se razporedijo na obdobja med trajanjem najema, da se dobi stalna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako obdobje.

74


Določanje, ali dogovor vsebuje najem Ob nastanku dogovora družba določi, ali ta dogovor vsebuje najem. Posebno sredstvo je predmet najema, če je izpolnitev dogovora odvisna od uporabe tega sredstva. Dogovor prenaša pravico do uporabe sredstva, če dogovor družbi prenaša pravico nadzorovati uporabo tega sredstva. Na začetku dogovora ali ob ponovni presoji dogovora družba loči plačila in druga povračila, ki jih zahteva dogovor, na plačila za najem in za druge sestavine na podlagi njihovih relativnih poštenih vrednosti. Če družba sklepa, da plačil ni mogoče zanesljivo ločevati, v primeru finančnega najema pripozna sredstvo in obveznost po znesku, ki je enak pošteni vrednosti sredstva, ki je opredeljeno kot predmet najema. Pozneje je treba obveznost zmanjšati, ko se opravijo plačila in pripoznajo presojeni finančni stroški obveznosti z uporabo s strani družbe predpostavljene obrestne mere za sposojanje.

Finančni prihodki in finančni odhodki Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb in prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev ki se pripoznajo v poslovnem izidu. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

Davek iz dobička Davek iz dobička poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek iz dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med postavkami kapitala. Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti za potrebe finančnega poročanja in zneski za potrebe davčnega poročanja. Odložena obveznost za davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja. Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo Nova dopolnitev k standardom začne veljati za poslovno leto, ki se prične po 1. januarju 2012 in tudi ni upoštevana med pripravo računovodskih izkazov družbe. Ta dopolnitev ne vpliva na računovodske izkaze družbe. Dopolnilo k MSRP 7 Razkritja – prenosi finančnih sredstev (V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

75


Dopolnilo zahteva, da družba razkrije informacije, ki uporabnikom njenih računovodskih izkazov omogočajo: • razumevanje odnosa med prenesenimi finančnimi sredstvi, za katera pripoznanje ni bilo v celoti odpravljeno, in povezanimi obveznostmi; in •  oceno narave nadaljnje udeležbe skupine v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, in z njo povezanih tveganj. Dopolnilo opredeljuje »nadaljnjo udeležbo« za namene uporabe zahtev po razkritju. Družba predvideva, da ob upoštevanju narave poslovanja in vrsto njenih finančnih sredstev, pojasnilo k MSRP 7 ne bo pomembno vplivalo na računovodske izkaze.

4. DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti družbe.

Nepremičnine, naprave in oprema Poštena vrednost nepremičnin, naprav in opreme iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (ang. arm’s length transaction).

Poslovne in druge terjatve Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev razen nedokončanih gradbenih del se v poslovnih združitvah izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja.

Neizpeljane finančne obveznosti Poštena vrednost obveznic se za potrebe poročanja izračuna na podlagi zadnje razpoložljive tržne vrednosti obveznic na borzi vrednostnih papirjev pred datumom poročanja. Poštene vrednosti ostalih neizpeljanih finančnih obveznosti se ne izračunava, saj je knjigovodska vrednost primeren približek poštene vrednosti.

5. DAVČNA POLITIKA Davčni izkazi družbe Mercator IP, d.o.o., so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb.

Spremembe slovenske davčne zakonodaje v letu 2011 V letu 2011 ni bilo spremenjenih določb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bi vplivale na davčni izkaz družbe Mercator IP, d.o.o. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je 20 %. Davčna osnova družbe je dobiček kot presežek prihodkov nad odhodki po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pri čemer se kot osnova za pripoznavanje v davčnem obračunu še vedno priznavajo prihodki in odhodki, prikazani v izkazu poslovnega izida, ugotovljeni na osnovi zakona ali računovodskih standardov.

76


6. PRIHODKI Analiza prihodkov po kategorijah: v EUR

2011

Prihodki od prodaje blaga

2010

39.890

5.221

Prihodki od prodaje storitev

4.046.489

3.510.668

Prihodki od prodaje proizvodov

6.161.282

3.985.244

-

-

35.487

41.677

-

-

10.283.148

7.542.810

Prihodki od prodaje materiala Prihodki od najemnin Odhodki za dane cassasconte in naknadne popuste Skupaj

Družba je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 prihodke povečala kar za 36,3 %. Razlog za to je bistveno povečanje obsega poslovanja v obstoječih dejavnostih družbe.

7. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI v EUR

2011

Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme Prihodki iz porabe odstopljenih prispevkov Ostali drugi poslovni prihodki Skupaj

2010

83

50

1.402.810

986.404

551.722

287.207

1.954.615

1.273.661

V letu 2011 so se prihodki iz porabe odstopljenih prispevkov zelo povečali in znašajo 1.402.810 EUR (2010: 986.404 EUR). Razlog za njihovo povečanje je povečanje števila zaposlenih v letu 2011 za 104 zaposlenih. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji (ZZRZI) družbam v 74. členu omogoča oprostitev plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko delodajalci zaposlujejo invalide nad z zakonom predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali posledica poklicne bolezni pri istem delodajalcu. Družba Mercator IP, d.o.o. je v letu 2011 skladno z ZZRZI odstopljena sredstva, v višini 1.402.810 EUR (2010: 986.404 EUR) uporabila za pokrivanje stroškov amortizacije, vzdrževanje nepremičnin, naprav in opreme ter nakupov drobnega inventarja in odpisa delovnih oblek, za pokrivanje izpada zaradi večje bolniške odsotnosti, za najemnine, zdravstvene preglede zaposlenih, izboljšanje delovnih pogojev, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, vzdrževanje spletne strani, stroške informacijske dodelave računalniških aplikacij, stroške revidiranja izkazov, pokrivanje stroškov plač invalidov ter stroškov zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom (glej pojasnilo št. 21). Porabo odstopljenih prispevkov za pokrivanje stroškov plač invalidov in stroškov zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom omogoča spremenjen Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je začel veljati s 17. 11. 2011.

77


Drugi poslovni prihodki v letu 2011 znašajo 551.722 EUR (2010: 287.257 EUR) in se v glavnem nanašajo na prihodke od prejetih odškodnin.

8. STROŠKI PO NARAVNIH VRSTAH v EUR

2011

Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme

2010

176.118

146.486

38.744

37.868

Stroški dela

5.217.482

3.684.306

Stroški materiala

3.929.818

2.869.773

Stroški storitev

2.111.031

1.204.111

23.735

18.696

2.771

36.586

(153.580)

(75.959)

60.654

216.989

107.441

(999)

11.514.214

8.137.857

Amortizacija neopredmetenih sredstev

Drugi stroški Izgube pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme Sprememba vrednosti zalog Drugi poslovni odhodki Nabavna vrednost prodanih proizvodov in materiala Skupaj stroški prodanih proizvodov, prodajanja in splošnih dejavnosti

Bistveno povečanje stroškov družbe v letu 2011 je posledica povečanja obsega poslovanja in povečanja števila zaposlenih. Proizvajalni stroški so v letu 2011 znašali 6.291.681 EUR (2010: 3.902.165 EUR), stroški prodajanja 4.157.385 EUR (2010: 3.083.328 EUR) ter stroški splošnih dejavnosti 1.065.148 EUR (2010: 936.374 EUR). Stroški storitev v letu 2011 se v največji meri nanašajo na stroške najemnin v višini 746.578 EUR (2010: 379.028 EUR) in na stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 198.827 EUR (2010: 193.435 EUR). Drugi poslovni odhodki v letu 2011 znašajo 60.654 EUR (2010: 216.989 EUR) in se v večji meri, t.j. 58.018 EUR (2010: 204.830 EUR) nanašajo na odhodke pri oblikovanju rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine. Med stroški storitev družba izkazuje tudi stroške revizije v višini 6.500 EUR (2010: 6.500 EUR). Revizijska hiša v letu 2011 za družbo ni opravljala nobenih drugih storitev.

78


9. STROŠKI DELA v EUR

2011

Plače

2010

3.464.803

2.440.269

Stroški pokojninskega zavarovanja

396.264

286.943

Stroški zdravstvenega zavarovanja

251.679

177.389

Drugi stroški dela

1.104.736

779.705

Skupaj

5.217.482

3.684.306

399

295

Število zaposlenih na dan 31.12.

Med druge stroške dela, ki so v letu 2011 znašali 1.104.736 EUR (2010: 779.705 EUR), družba uvršča povračila stroškov prehrane med delom v višini 330.054 EUR (2010: 234.947 EUR), povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini 489.547 EUR (2010: 349.295 EUR), regres za letni dopust zaposlenih v višini 262.959 EUR (2010: 157.402 EUR) in ostale stroške dela v skupnem znesku 22.176 EUR (2010: 38.061 EUR). Povprečno število zaposlenih v družbi Mercator IP, d.o.o., tekom leta, izračunano na podlagi realiziranih ur, znaša 281 (2010: 200).

10. FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI Pripoznani v izkazu poslovnega izida v EUR

2011

Prihodki iz obresti iz naslova bančnih posojil

2010

6

99

952

32

-

-

121

1.635

1.079

1.766

-

-

(3.244)

(4.330)

(14.638)

(22.304)

(261)

(545)

(2.627)

-

-

-

Finančni odhodki

(20.770)

(27.179)

Neto finančni odhodki pripoznani v izkazu poslovnega izida

(19.691)

(25.413)

Prihodki iz obresti iz naslova drugih posojil Neto tečajne razlike iz poslovanja Drugi finančni prihodki Finančni prihodki Pobotane izgube pri deviznih poslih Odhodki iz obresti iz naslova finančnega najema Odhodki iz obresti iz naslova drugih posojil Odhodki iz obresti iz naslova poslovnih obveznosti Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev Drugi finančni odhodki

79


Finančni odhodki v vrednosti 20.771 EUR (2010: 27.179 EUR) se v pretežni meri t.j. 14.638 EUR (2010: 22.305 EUR) nanašajo na obresti iz kratkoročnih finančnih obveznosti do Poslovnega sistema Mercator, d.d.

11. DAVKI v EUR

2011

2010

Odmerjeni davek

4.307

16.277

Odloženi davek (pojasnilo 14)

(5.688)

(61.654)

Davek

(1.381)

(45.377)

Davčna obveznost družbe znaša za leto 2010 4.307 EUR (2010: 16.277 EUR). V skladu z MRS 12 se odmerjeni in odloženi davek pripozna kot prihodek ali odhodek ter se vključi v čisti poslovni izid. V kolikor se davek nanaša na postavke, knjižene v breme ali v dobro kapitala, se tudi odloženi davek knjiži neposredno v breme ali v dobro kapitala.

Uskladitev odhodka za davek in zmnožka računovodskega dobička z ustrezno davčno stopnjo v EUR

2011

Poslovni izid pred obdavčitvijo

2010

703.857

653.201

(1.382)

(45.377)

140.772

130.640

Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo

(2.986)

(274)

Davek od davčno nepriznanih odhodkov

23.485

(26.587)

(162.652)

(121.834)

-

(27.322)

(1.381)

(45.377)

-0,2%

-6,9%

Davek Davek obračunan po davčni stopnji v državi (teoretični davek)

Davek od davčnih olajšav Davek od koriščenja davčnih izgub Davek Efektivna davčna stopnja

80


12. NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMA v EUR

Proizvajalna oprema

Zgradbe

Pisarniška in druga oprema

OS v pridobivanju

Skupaj

Stanje 1. januarja 2010 Nabavna vrednost

266.080

191.072

497.951

-

955.103

Popravek vrednosti

(35.693)

(21.323)

(99.490)

-

(156.506)

Knjigovodska vrednost

230.387

169.749

398.461

-

798.597

Leto, ki se je končalo 31. decembra 2010 Začetna knjigovodska vrednost

230.387

169.749

398.461

-

798.597

-

-

24.811

324.541

349.352

Prenosi*

51.764

178.740

94.524

(324.541)

487

Odtujitve

(58.613)

(429)

(19.508)

-

(78.550)

Amortizacija

(48.843)

(23.810)

(73.833)

-

(146.486)

Končna knjigovodska vrednost

174.695

324.250

424.455

-

923.400

Nabavna vrednost

240.829

369.314

591.565

-

1.201.708

Popravek vrednosti

(66.134)

(45.064)

(167.110)

-

(278.308)

Knjigovodska vrednost

174.695

324.250

424.455

-

923.400

Leto, ki se je končalo 31. decembra 2011 Začetna knjigovodska vrednost

174.695

324.250

424.455

-

923.400

52.621

163.506

216.127

58.346

92.014

(163.169)

(550)

(57)

(14.115)

(14.172) (176.118)

Investicije

Stanje 31. decembra 2010

Investicije Prenosi**

12.259

Odtujitve Amortizacija

(49.584)

(39.328)

(87.206)

Končna knjigovodska vrednost

137.370

343.211

467.769

337

948.687

253.088

427.475

710.817

337

1.391.717

(115.718)

(84.264)

(243.048)

137.370

343.211

467.769

Stanje 31. decembra 2011 Nabavna vrednost Popravek vrednosti Knjigovodska vrednost

* prenos iz neopredmetenih na opredmetena osnovna sredstva v višini 487 EUR ** prenos iz opredmetenih na neopredmetena osnovna sredstva v višini 550 EUR 81

(443.030) 337

948.687


Investicije v višini 216.127 EUR (2010: 349.352 EUR) se nanašajo na nakup osebnih in tovornih vozil, v višini 29.900 EUR (2010: 60.571 EUR), vlaganja v tuja osnovna sredstva v višini 12.259 EUR (2010: 51.764 EUR) in ostalo opremo potrebno za nemoten potek opravljanja dejavnosti v skupni vrednosti 173.968 EUR (2010: 237.017 EUR). Knjigovodska vrednost nepremičnin, naprav in opreme v finančnem najemu znaša 42.231 EUR (2010: 54.793 EUR) in se nanaša na osebna in tovorna vozila v finančnem najemu. Družba nepremičnin, naprav in opreme nima zastavljenih kot jamstvo za dolgove.

82


13. NEOPREDMETENA SREDSTVA v EUR

Blagovne znamke, materialne pravice in licence

Neopredmetena sredstva v pridobivanju

Skupaj

Stanje 1. januarja 2010 Nabavna vrednost

225.821

-

225.821

Popravek vrednosti in oslabitev

(50.808)

-

(50.808)

Knjigovodska vrednost

175.013

-

175.013

175.013

-

175.013

24.928

487

25.415

Prenosi*

-

(487)

(487)

Odtujitve

(60.000)

-

(60.000)

Amortizacija

(37.868)

-

(37.868)

Končna knjigovodska vrednost

102.073

-

102.073

Nabavna vrednost

156.872

-

156.872

Popravek vrednosti in oslabitev

(54.799)

-

(54.799)

Knjigovodska vrednost

102.073

-

102.073

102.073

-

102.073

Investicije

24.892

32.082

56.974

Prenosi**

32.632

(32.082)

550

Leto, ki se je končalo 31. decembra 2010 Začetna knjigovodska vrednost Investicije

Stanje 31. decembra 2010

Leto, ki se je končalo 31. decembra 2011 Začetna knjigovodska vrednost

Odtujitve

-

Amortizacija

(38.744)

(38.744)

Končna knjigovodska vrednost

120.853

-

120.853

Nabavna vrednost

214.396

-

214.396

Popravek vrednosti in oslabitev

(93.543)

-

(93.543)

Knjigovodska vrednost

120.853

-

120.853

Stanje 31. decembra 2011

* prenos iz neopredmetenih na opredmetena osnovna sredstva v višini 487 EUR ** prenos iz opredmetenih na neopredmetena osnovna sredstva v višini 550 EUR

83


Vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev se je v letu 2011 povečala iz naslova investicij v skupni vrednosti 56.974 EUR (2010: 25.415 EUR) predvsem zaradi investicij v nakup licenc.

14. ODLOŽENI DAVKI Odloženi davki so izračunani na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja z uporabo davčne stopnje 20 %, ki velja od 1. januarja 2011. Gibanje odloženih davkov je naslednje: v EUR

2011

2010

Na začetku leta – neto odložene obveznosti za davek

61.654

-

5.688

61.654

Sprememba v kapitalu

-

-

Sprememba v obveznostih

-

-

67.342

61.654

Sprememba v izkazu poslovnega izida

Na koncu leta – neto odložene obveznosti za davek

Odložene terjatve za davek se nanašajo na naslednje kategorije:

Odložene terjatve za davek Rezervacije, ki niso priznane za davčne namene

v EUR

Popravki vrednosti poslovnih terjatev

Razlika med davčno priznano in poslovno amortizacijo

Skupaj

Stanje 1. januarja 2011

43.089

405

18.160

61.654

Sprememba v izkazu poslovnega izida

(3.692)

535

8.845

5.688

Stanje 31. decembra 2011

39.397

940

27.005

67.342

Družba je v letu 2011 pripoznala terjatve za odložene davke.

15. ZALOGE v EUR

2011

Material Nedokončana proizvodnja Dokončani proizvodi Trgovsko blago Skupaj

84

2010

415.184

615.229

18

3.463

300.938

186.025

16.476

134

732.616

804.851


16. TERJATVE DO KUPCEV IN DRUGE TERJATVE v EUR

2011

Terjatve do kupcev

2010

1.943.666

2.065.185

-

-

156.083

149.197

24.331

31

2.124.080

2.214.413

Odloženi stroški Terjatve do države, zaposlenih in druge terjatve Nezaračunani prihodki Skupaj terjatve do kupcev in druge terjatve

Terjatve so se zmanjšale za 90.333 EUR (2010:  povečale 1.168.316 EUR), kar je v večji meri posledica zmanjšanja terjatev do kupcev, predvsem do povezanih oseb. Knjigovodske vrednosti vseh terjatev do kupcev in drugih terjatev v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi pošteni vrednosti. Terjatve so vrednotene po odplačni vrednosti. Višina popravka terjatev je na dan 31. 12. 2011 znašala 5.059 EUR (2010:  2.432 EUR). Gibanje popravka poslovnih terjatev je prikazano v pojasnilu št. 23.

17. DANA POSOJILA IN DEPOZITI v EUR

2011

Dana posojila

2010

228.000

-

3.000

3.000

231.000

3.000

Dani depoziti bankam Skupaj terjatve do kupcev in druge terjatve

Terjatve so se povečale za 228.000 EUR, kar je v največji meri posledica povečanja terjatev za dana posojila odvisnim družbam. Dani depoziti v višini 3.000 EUR (2010:  3.000 EUR) se nanašajo na dolgoročne depozite v bankah. Efektivne obrestne mere na dan bilance stanja za dana posojila in depozite: EUR 2011

2010

Kratkoročna dana posojila

5,10 %

-

Dolgoročna dana posojila

2,50 %

-

85


18. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI v EUR

2011

Denar v bankah in blagajnah

2010

7.478

2.714

Družba med denarna sredstva v višini 7.478 EUR (2010:  2.714 EUR) uvršča denarna sredstva v bankah, denar na poti (dnevni iztržki maloprodajnih poslovnih enot) ter gotovino v blagajni.

19. KAPITAL Vpoklicani kapital Osnovni kapital družbe je registriran na sodišču. Osnovni kapital družbe na dan 31. 12. 2011 znaša 1.008.763 EUR.

Lastni deleži Družba na dan 31. 12. 2011 nima lastnih deležev.

Rezerve Kapitalske rezerve na dan 31. 12. 2011 znašajo 11 EUR. Celotni znesek predstavlja vplačani presežek kapitala. Rezerve iz dobička na dan 31. 12. 2011 znašajo 63.339 EUR. Ostale spremembe kapitala v obdobju 1 12 2011 se nanašajo na: • povečanje kapitala za dosežen čisti poslovni izid v obdobju 1-12 2011 v višini 705.239 EUR, • oblikovanje rezerv iz dobička (zakonskih rezerv) v skladu z ZGD v višini 35.262 EUR. Lastniška struktura kapitala na dan 31. 12. 2011 je sledeča: Poslovni sistem Mercator, d.d.

100,00 %

Direktor družbe nima lastniških deležev v družbi.

86


20. FINANČNE OBVEZNOSTI v EUR

2011

2010

Dolgoročne finančne obveznosti Finančni najem

20.070

37.165

Skupaj

20.070

37.165

Posojila odvisnih in drugih podjetij

3.032

362.032

Kratkoročni del finančnega najema

17.095

15.929

Skupaj

20.127

377.961

Skupaj finančne obveznosti

40.197

415.126

Kratkoročne finančne obveznosti

Finančna obveznost v vrednosti 37.165 EUR (2010:  53.094 EUR) se nanaša na finančni najem avtomobilov. Kratkoročne finančne obveznosti v letu 2011 v višini 20.127 EUR (2010:  377.961 EUR) se nanašajo predvsem na kratkoročni del finančnega najema v višini 17.095. Efektivne obrestne mere na dan bilance stanja: 2011 Kratkoročno prejeta posojila

2010 4,50 %

4,73 %

Finančni najem Obveznosti v zvezi s finančnim najemom – plačila najmanjše najemnine: v EUR

2011

2010

Manj kot eno leto

19.172

18.860

Več kot eno leto in manj kot pet let

20.912

40.084

-

-

40.084

58.944

2.919

5.850

37.165

53.094

Več kot pet let Skupaj

Prihodnje obremenitve v zvezi s finančnimi najemi Sedanja vrednost obveznosti v zvezi s finančnimi najemi

87


Sedanja vrednost obveznosti v zvezi s finančnim najemom je razčlenjena takole: v EUR

2011

2010

Manj kot eno leto

17.095

15.929

Več kot eno leto in manj kot pet let

20.070

37.165

-

-

37.165

53.094

Več kot pet let Skupaj

Knjigovodske vrednosti vseh finančnih obveznosti se približujejo njihovim poštenim vrednostim. Delež dolgoročnih finančnih obveznost v celotnih finančnih obveznostih je na dan 31. 12. 2011 znašal 49,9 % (2010: 9,0 %).

21. DOLGOROČNE REZERVACIJE v EUR

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Stanje 1. januarja 2011

Rezervacije za druge namene

Skupaj

430.885

90.277

521.162

58.018

1.396.205

1.454.223

Črpanje

(68.132)

(1.402.810)

(1.470.942)

Odprava

(26.801)

-

(26.801)

Stanje 31. decembra 2011

393.970

83.672

477.642

Oblikovanje

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Na dan 31. 12. 2011 je znašala vrednost rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade 393.970 EUR. Družba je v letu 2011 skozi izkaz poslovnega izida na novo oblikovala rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade v višini 58.018 EUR. Zaposlenim je izplačala jubilejne nagrade in odpravnine v skupnem znesku 68.132 EUR. Razlika v višini 26.801 EUR pa je izkazana med drugimi poslovnimi prihodki tekočega poslovnega leta

Druge rezervacije Druge rezervacije predstavljajo dolgoročne rezervacije za izboljšanje delovnih pogojev invalidov. Na dan 31. 12. 2011 je znašala vrednost rezervacij za izboljšanje delovnih pogojev invalidov 83.672 EUR. Družba je v letu 2011 zaradi povečanja števila zaposlenih invalidov oblikovala rezervacije v višini 1.396.205 EUR. Črpanje rezervacije, v višini 1.402.810 EUR, se nanaša na pokrivanje stroškov najemnin nepremičnin, naprav in opreme, povezanih z delom invalidov, v višini 649.700 EUR, pokrivanje izpada prihodkov zaradi večje bolniške odsotnosti, v višini 191.775 EUR, stroške amortizacije nepremičnin, naprav in opreme, ki so povezana z delom invalidov, v višini 212.829 EUR, stroške vzdrževanja nepremičnin, naprav in opreme ter nakupov drobnega inventarja in odpisa delovnih oblek, v višini 135.387 EUR, na pokrivanje stroškov izobraževanja, v višini 18.182 EUR, stroške vzdrževanja spletne strani, v višini 2.997 EUR, stroški informacijske dodelave

88


računalniških aplikacij, v višini 25.439 EUR, stroške zdravstvenih pregledov, v višini 7.320 EUR, plačilo stroškov revidiranja računovodskih izkazov, v višini 6.500 EUR, pokrivanja stroškov dela invalidov, v višini 133.477 EUR ter stroškov zaposlitve osebja za pomoč invalidov, vi višini 19.204 EUR. Črpanje rezervacij za pokrivanje stroškov dela invalidov in stroškov zaposlitve za pomoč invalidov omogoča spremenjen Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je začel veljati 17.11.2011. Vsa poraba je bila evidentirana v prihodkih skozi izkaz poslovnega izida.

22. POSLOVNE IN DRUGE OBVEZNOSTI v EUR

2011

Poslovne obveznosti Obveznosti do socialnega zavarovanja in davki Druge obveznosti Vnaprej vračunani stroški Odloženi prihodki Skupaj

2010

1.379.691

1.501.080

22.475

56.731

6.081

5.946

33.175

25.468

7.854

-

1.449.276

1.589.225

Poslovne in druge obveznosti so se v letu 2011 glede na leto 2010 zmanjšale za 8,8 %. Družba na dan 31. decembra 2011 ne izkazuje poslovnih obveznosti do članov uprave in drugih zaposlenih. Izkazuje pa obveznosti iz naslova obračunanih še neizplačanih plač za mesec december 2011.

23. FINANČNI INŠTRUMENTI Upravljanje s finančnimi tveganji Družba spremlja različne vrste finančnih tveganj, katerim je pri svojem delovanju izpostavljena: • kreditno tveganje, • plačilno-sposobnostno tveganje (likvidnostno tveganje), • tržno tveganje. Celotna dejavnost upravljanja s tveganji se v družbi osredotoča na nepredvidljivost finančnih trgov in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost družbe.

Politika upravljanja s tveganji Aktivno upravljanje s tveganji v Skupini Mercator sledi cilju pravočasnega prepoznavanja in odzivanja na potencialne nevarnosti s pripravo ustreznih ukrepov za zavarovanje pred identificiranimi tveganji oz. znižanje izpostavljenosti tveganjem. Krovna družba za celotno Skupino centralno upravlja z obrestnimi, valutnimi in plačilnosposobnostnimi tveganji, odvisne družbe pa praviloma upravljajo s kreditnimi tveganji. Ukrepi za obvladovanje tveganj so vgrajeni v vsakodnevno poslovanje v vseh družbah Skupine Mercator.

89


Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica vključena v pogodbo odloži plačilo in kasneje svojih obveznosti ne plača v celoti ali jih sploh ne poravna. Izpostavljenost družbe k kreditnemu tveganju je po opravljenih analizah nizko. Ukrepi, ki jih izdajatelj predvideva ob morebitnem povečanju tveganj, so predvsem poostritev nadzora slabih plačnikov in aktivnejši postopki pri izterjavi terjatev. Knjigovodske vrednosti finančnih sredstev predstavljajo največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan poročanja: v EUR

2011

Terjatve do kupcev Terjatve do države, zaposlenih in druge terjatve Dani depoziti bankam Dana posojila podjetjem Skupaj

2010

1.943.666

2.065.185

180.414

149.228

3.000

3.000

228.000

-

2.355.080

2.217.413

Terjatve do kupcev izhajajo v glavnem iz veleprodaje proizvodov, materiala in storitev in le v manjši meri iz prodaje proizvodov fizičnim osebam, imetnikom kreditnih in plačilnih kartic. Zaenkrat je veleprodajni kupec v največji meri Poslovni sistem Mercator, d.d., ki je hkrati edini deležnik družbe. Družba izvaja stalen nadzor nad slabimi plačniki in preverja boniteto vseh veleprodajnih in maloprodajnih kupcev. Ukrepi, ki jih družba predvideva ob morebitnem povečanju tveganj so poostritev nadzora slabih plačnikov in aktivnejši postopki pri izterjavi. Knjigovodske vrednosti vseh poslovnih in drugih terjatev v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi odplačni vrednosti. Največja izpostavljenost terjatev do kupcev in drugih terjatev kreditnemu tveganju glede na vrsto kupcev na dan poročanja: v EUR

2011

Veleprodajni in ostali partnerji

2010

2.351.868

2.214.386

212

27

Banke

3.000

3.000

Skupaj

2.355.080

2.217.413

Maloprodajni partnerji

90


Družba je v razred veleprodajnih in ostalih partnerjev uvrstila terjatve iz naslova prodaje proizvodov, materiala in storitev do pravnih oseb, do zaposlenih in države ter iz naslova danih posojil, v razred maloprodajnih kupcev pa je uvrstila terjatve do fizičnih oseb iz naslova nakupov v maloprodajni enoti Dvorec Trebnik. Terjatve do kupcev in druge terjatve glede na zavarovanje (v bruto znesku, brez popravkov terjatev): v EUR

2011

2010

Zavarovane terjatve

-

-

Nezavarovane terjatve

2.360.139

2.219.845

Skupaj

2.360.139

2.219.845

Popravki terjatev Analiza starosti terjatve do kupcev in drugih terjatev na dan poročanja: Bruto vrednost v EUR

Popravek

Bruto vrednost

Popravek

2011

2011

2010

2010

2.300.708

-

2.015.748

-

54.372

-

202.464

-

Zapadle 61-74 dni

-

-

(1.635)

817

Zapadle 75-89 dni

-

-

78

(59)

5.059

(5.059)

3.190

(3.190)

2.360.139

(5.059)

2.219.845

(2.432)

Nezapadle Zapadle 0-60 dni

Zapadle več kot 90 dni Skupaj

Gibanje popravka terjatev do kupcev in drugih terjatev v EUR

2011

2010

Stanje 1. januarja

2.432

3.428

Oblikovanje popravkov vrednosti v letu

2.627

-

-

(996)

5.059

2.432

Zmanjšanje oblikovanega popravka vrednosti v letu Stanje 31. decembra

Družba ocenjuje, da se kljub finančni krizi plačilna sposobnost in plačilne navade kupcev še niso tako spremenile, da bi to vplivalo na politiko oblikovanja popravkov terjatev. Družba redno tedensko spremlja stanje odprtih zapadlih terjatev in bo po potrebi spremenila ter prilagodila način izračuna zneska popravka terjatev razmeram na trgu. 91


Plačilno-sposobnostno tveganje (likvidnostno tveganje) Plačilno-sposobnostno tveganje je tveganje, da bo družba pri poslovanju naletela na težave pri poravnavi svojih tekočih obveznosti, ki jih poravnava z denarnimi ali drugimi finančnimi sredstvi. Likvidnost družba zagotavlja tako, da ima vselej dovolj likvidnih sredstev za poravnavanje svojih obveznosti v roku, in sicer tako v običajnih kot tudi zahtevnejših okoliščinah, ne da bi nastale nesprejemljive izgube ali bi družba tvegala upad svojega ugleda. Družba aktivno upravlja s plačilno-sposobnostnim tveganjem preko: • delovanja centraliziranega sistema upravljanja z denarnimi sredstvi; • statistično podprtega planiranja denarnih tokov; • dnevnega stika z največjimi veleprodajnimi kupci, kar poveča predvidljivost denarnih tokov; • delovanja centraliziranega sistema zbiranja denarnih sredstev (“cash-pooling”). V nadaljevanju je prikazana zapadlost finančnih obveznosti: 31. december 2011 v EUR

Neizpeljane finančne obveznosti Posojila odvisnih in drugih podjetij

Knjigo-vodska vrednost

Pogodbeni denarni tokovi

pol leta do 1 leto

do pol leta

1-3 leta

3-5 let

3.032

3.032

3.032

-

-

-

37.165

40.085

9.587

9.587

20.911

-

Poslovne in druge obveznosti ter odmerjeni davek

1.449.276

1.449.276

1.449.276

-

-

-

Skupaj

1.489.473

1.492.393

1.461.895

9.587

20.911

Finančni najem

31. december 2010 v EUR

Neizpeljane finančne obveznosti Posojila odvisnih in drugih podjetij

Knjigo-vodska vrednost

Pogodbeni denarni tokovi

pol leta do 1 leto

do pol leta

1-3 leta

3-5 let

362.032

380.726

-

380.726

-

-

53.094

58.944

9.586

9.274

38.055

2.029

Poslovne in druge obveznosti ter odmerjeni davek

1.605.502

1.605.502

1.605.502

-

-

-

Skupaj

2.020.628

2.045.172

1.615.088

390.000

38.055

2.029

Finančni najem

92


Tržna tveganja Tržno tveganje je tveganje, ki je skupno za celoten razred sredstev in obveznosti. Pri tržnem tveganju obstaja verjetnost, da se vrednost naložb ali finančnih sredstev lahko zmanjša, v določenem časovnem obdobju, zaradi gospodarskih sprememb ali drugih dogodkov, ki vplivajo na trg. Družba uporablja izpeljane finančne inštrumente za zavarovanje izpostavljenosti določenim tržnim tveganjem. Pri tem družba uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem (»hedge accounting«).

Obrestno tveganje Izpostavljenost Obrestno tveganje družbe izvira iz finančnih obveznosti. Finančne obveznosti izpostavljajo družbo obrestnemu tveganju denarnega toka. Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere družbe je bila naslednja: v EUR

2011

2010

Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri Finančna sredstva

231.000

3.000

Skupaj

231.000

3.000

Finančne obveznosti

40.197

415.126

Skupaj

40.197

415.126

Finančni inštrumenti po variabilni obrestni meri

Analiza občutljivosti denarnega toka Sprememba obrestne mere za 100 bazičnih točk na dan poročanja bi povečala (zmanjšala) kapital in čisti poslovni izid za spodaj navedene vrednosti. Analiza predpostavlja, da vse spremenljivke ostanejo nespremenjene. Čisti poslovni izid v EUR

povečanje za 100 bt

Kapital

zmanjšanje za 100 bt

povečanje za 100 bt

zmanjšanje za 100 bt

31. december 2011 Inštrumenti po variabilni obrestni meri

(372)

372

-

-

Variabilnost denarnega toka (neto)

(372)

372

-

-

Inštrumenti po variabilni obrestni meri

(4.151)

4.151

-

-

Variabilnost denarnega toka (neto)

(4.151)

4.151

-

-

31. december 2010

93


Valutno tveganje Izpostavljenost Družba Mercator IP, d.o.o. , ni izpostavljena valutnemu tveganju, saj nima niti terjatev niti obveznosti, izraženih v tujih valutah.

Poštene vrednosti Poštene vrednosti sredstev in obveznosti ter knjigovodske vrednosti prikazane v izkazu finančnega položaja: 2011 knjigovodska vrednost

v EUR

Terjatve do kupcev in druge terjatve Denar in denarni ustrezniki Posojila odvisnih in drugih podjetij Finančni najem Poslovne in druge obveznosti ter odmerjeni davek

2010 poštena vrednost

knjigovodska vrednost

poštena vrednost

2.355.080

2.355.080

2.217.413

2.217.413

7.478

7.478

2.714

2.714

(3.032)

(3.032)

(362.032)

(362.032)

(37.165)

(37.165)

(53.094)

(53.094)

1.449.276

1.449.276

1.605.502

1.605.502

24. POSLOVNI NAJEM Družba kot najemojemalec Obveznosti v zvezi s poslovnim najemom (družba kot najemojemalec) – plačila najmanjše najemnine: v EUR

2011

2010

Manj kot eno leto

558.335

18.307

Več kot eno leto in manj kot pet let

147.318

33.961

Več kot pet let

-

Skupaj

705.653

Družba je imela v letu 2011 za 746.578 EUR stroškov najemnin iz naslova poslovnega najema.

94

52.268


25. OBVEZE V ZVEZI Z NALOŽBAMI Družba na dan 31. 12. 2011 ne izkazuje pogodbeno dogovorjenih naložb v opredmetena osnovna sredstva, ki na dan bilance stanja še niso pripoznane v računovodskih izkazih.

26. POGOJNE OBVEZNOSTI Družba na dan 31. 12. 2011 ne izkazuje pogojnih obveznosti.

27. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI Povezano osebo v družbi predstavlja njen direktor, kateremu je družba izplačala prejemke v naslednjih bruto vrednostih.

Bruto prejemniki uprave družbe 2011 v EUR

2010 število prejemnikov

znesek

število prejemnikov

znesek

Direktor družbe - osnovna plača

66.000

1

58.992

1

-

-

-

-

- drugi prejemki iz delovnega razmerja

16.749

1

14.328

1

Skupaj

82.749

1

73.320

1

- nagrada za uspešno delo v preteklem letu

Prodaja povezanim osebam v EUR

2011

2010

Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana

10.065.787

7.178.849

Intersport ISI, d.o.o., Naklo

121.361

116.444

Modiana, d.o.o., Ljubljana

65.434

131.928

M-BL, d.o.o., Banja Luka

-

142

Mercator - A, sh.p.k., Tirana

-

4.413

10.252.582

7.431.776

Skupaj

95


Nabava pri povezanih osebah v EUR

2011

2010

Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana Eta, d.d., Ljubljana Mercator - Emba, d.o.o., Ljubljana Intersport ISI, d.o.o., Naklo Skupaj

2.342.013

1.649.717

10.838

13.811

1.342

264

266

-

2.354.459

1.663.792

Odprte postavke iz prodaje/nabave pri povezanih osebah Terjatve iz poslovanja do povezanih oseb v EUR

2011

2010

Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana

1.895.835

1.929.480

Intersport ISI, d.o.o., Naklo

12.584

14.825

Modiana, d.o.o., Ljubljana

8.450

68.763

-

4.413

1.916.869

2.017.481

Mercator - A, sh.p.k., Tirana Skupaj

Obveznosti iz poslovanja do povezanih oseb v EUR

2011

2010

Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana

207.710

213.294

Eta, d.d., Ljubljana

-

10.025

Mercator - Emba, d.o.o., Ljubljana

-

286

207.710

223.605

Skupaj

96


Posojila, pridobljena od povezanih oseb v EUR

2011

2010

Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana

-

362.032

Skupaj

-

362.032

Posojila, dana povezanim osebam v EUR

2011

2010

Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana

225.000

-

Skupaj

225.000

-

Ostali odnosi s povezanimi osebami (drugi prihodki) v EUR

2011

2010

Povezana podjetja: Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana

473.841

203.472

Skupaj

473.841

203.472

28. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Od 1. 1. 2012 do dneva izdaje revizijskega mnenja k temu Letnemu poroÄ?ilu ni bilo pomembnejĹĄih poslovnih dogodkov.

97


Izjava o odgovornosti uprave Uprava potrjuje računovodske izkaze družbe Mercator IP, d.o.o. za leto, končano na dan 31. decembra 2011, na straneh od 62 do 66 in prilogo k računovodskim izkazom na straneh od 67 do 97 ter uporabljene računovodske usmeritve na straneh od 67 do 76. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2011. Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Vladimir Kukavica, direktor podjetja Ljubljana, 29.2. 2012

98


PoroÄ?ilo revizorja


ZA SLADKE TRENUTKE.


Mercator IP Letno poročilo 2011