funkcionalnih znanj in kompetenc (računalniško opismenjevanje, nastopanje pred javnostjo, uporaba metod mladinskega dela, področje prometne varnosti, problematika alkohola, trajnostna mobilnost, ...).
novih kompetenc in znanj ter razvijanju in krepitvi socialnih spretnosti. V ospredju so predvsem osebno in skupinsko psihološko svetovanje, motivacija, osebnostna rast skozi novo pridobljene izkušnje, pridobivanje Družina Otroci in mladostniki so vpeti v družine, ki jim po najboljših močeh nudijo oporo. Družina ni samo biološka struktura (trajna oblika sožitja dveh generacij kot človekova eksistenčna nujnost), temveč temelj socialnega življenja in socialnih odnosov.5 Družina je osnovni ambient, v katerem nastaja in se oblikuje posameznikova_čina osebnost. Izzivi, težave in konflikti v družinskem življenju so resen izvor velikega števila duševnih, osebnostnih in življenjskih problemov. Stabilno in nemoteno družinsko
življenje je sploh edino zagotovilo, da se ti problemi zmanjšajo. Družina je za posameznika_co najpomembnejša posredovalka ciljev, vrednot in idealov. Če se zaradi notranjih ali zunanjih vplivov dinamika družine spremeni in se temelji družinskega življenja zamajejo, je podpora v takšnih trenutkih ključna. Vloga družine je nenadomestljiva, je nujna za prenos, s tem pa ohranitev, rast in bogatenje človekove kulture. Pri delu z družino je pomembno, da se upošteva vsakega družinskega člana_ico in njegove_ne potrebe, (z)možnosti in videnje problemov oziroma situacije. Delo lahko temelji na individualnih ali skupinskih pogovorih (na ravni družine ali posameznih družinskih članov_ic), delavnicah in svetovanjih, pri tem pa se sama vloga nevladnih organizacij lahko razteza od neodvisnih strokovnjakov_inj, mediatorjev_k, slušateljev_ic do soustvarjalcev_k in sooblikovalcev_k odnosov, procesov in vsebin. Pri tem je treba upoštevati, da se v družini odvija več procesov hkrati, na različnih področjih. Ti procesi ne potekajo vsak zase, temveč so odvisni od procesov na drugih življenjskih področjih (npr. karierna vprašanja mladostnika_ce, vprašanja glede vzgoje, ohranjanja/vzpostavljanja/transformacije odnosov, idr.) in tako zahtevajo raznoliko ponudbo vsebin in pristopov. Glavni princip dela z družinami je torej raznoliko in individualizirano vključevanje posameznih družinskih članov_ic in družine kot celote. Aktivnosti so lahko usmerjene v razbremenitev, kot je npr. nudenje varstva za šoloobvezne otroke (počitniško, jutranje, popoldansko varstvo), ki omogoča otrokom varno in kreativno preživljanje prostega časa. S tem se krepi smisel za družino, ki v danem trenutku zaradi narave vsakdanjika (npr. službena odsotnost) ne more nuditi celovite podpore, vendar se lahko v preostalem času popolnoma posvetijo drug drugemu. Druge aktivnosti pa zajemajo podporo, delavnice in predavanja namenjena razvijanju odzivnega in senzibilnega starševstva. Aktivnosti se izvajajo tako na sedežu samih organizacij kot tudi na šolah, v mladinskih centrih in izobraževalnih ustanovah, v katerih se ustvari varno okolje za vključene osebe.
5
Musek, J. (1995): Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy, 1995.
12