OBČINA SELNICA OB DRAVI
LE KJE SE SKRIVA SREČA? Vedno znova in znova me pretrese ugotovitev, kako primitivni smo ljudje. Konstantno živimo mimo sebe in mislimo, da smo nekaj »več«. Mislimo, kako smo zelo inteligentna in razvita bitja, a pozabljamo na tiste primitivne stvari, ki jih počnemo vsak dan samo zato, da bi bili boljši od nekoga. Pozabljamo, da nismo vsemogočni in da je nad nami veliko več, kot si sploh lahko domišljamo. Zato sem se odločila, da vam razkrijem zgodbo. Začne se točno tako, nekoč v davnih časih... Ko ljudje še niso imeli elektrike in so zato, da so se lahko preživeli, obdelovali njive in travnike. V naši prelepi Dravski dolini, ki je znana po bogatih pohorskih in kozjaških gozdovih, je bilo splavarjenje ena izmed kar pogostih in za tisti čas tudi dobičkonosnih panog. Les, ki so ga posekali, so zvezali v splave in se podali po Dravi navzdol, kjer so nato splav razvezali in les prodali. Domov so se nato vračali po kopnem s prevoznimi sredstvi, primernimi za tisti čas. Nikoli se niso vračali s splavom domov, saj je bil splav narejen za plovbo s tokom reke in ne proti toku. Živeli so zadovoljno in preprosto življenje. Živeli so v ritmu z naravo in zavedali so se, kaj pomeni iti s tokom življenja. In potem je človek iznašel motor in začel z ladjo pluti proti toku. Industrializacija, doba, ki naj bi človeka popeljala na povsem nov nivo življenja, ki je videti veliko boljši in lepši. Vendar tisti, ki znajo vsaj malo pokukati za tančico, lahko vidijo, da je bil to samo znak za še en padec v zavesti človeka. Še en padec, ki je pripeljal do praznine, ki jo v sebi čuti današnji človek. Nekaj v psihi človeka se je kar naenkrat spremenilo. Človek je postal vsemogočen in začel udrihati po naravi. Začel se je upirati
50
naravnim ritmom življenja in ga hotel spreminjati. Ljudje pred tem časom sicer niso bili tako izobraženi kot mi, vendar so imeli nekaj, kar mi danes tako zelo iščemo. Bili so srečni! A zakaj? Ljudje v tistem času niso imeli vseh teh bedarij, za katere mi mislimo, da so življenjsko pomembne. Vseh teh nefunkcionalnih materialnih pripomočkov in igrač, ki nam samo jemljejo naš dragoceni čas. Ljudje takrat so živeli z naravo in spoštovali naravne ritme življenja. Zavedali so se, da je življenje nenadomestljivo in da tisto, kar ti življenje da in vzame, moraš sprejeti s hvaležnostjo in ponižnostjo. Kaj pa mi? Mi pa še umreti ne bi hoteli, če ne bi bila to edina stvar, ki ji nihče ne more ubežati.
Selniške novice 25 | NOVEMBER 2015
Premalokrat se zavedamo, kako pomembno se je predati toku življenja in živeti v ritmu z naravo. Ker življenje vedno poskrbi za vse, če mu le dovoliš, da ti to dokaže. Zanimiva, a povsem resnična zgodba, ki govori o mojih prednikih, sama po sebi pove vse. Kranerjevi so nekoč živeli v Avstriji nekje med koroškimi gorami. Nato so morali svojo posest prodati. S splavom so se podali po Dravi, namenili so se v Slavonijo, kjer bi z denarjem, ki so ga imeli od prodaje, kupili nov dom. Vendar je imelo življenje zanje drug načrt in tako je splav pri Falski pečini razneslo. Vsi so preživeli, le zlatniki, ki so jih imeli, so popadali v Dravo. Manjši del denarja pa je dedkov prapraded le rešil in tako